Leto Will. Številka 23. V nam. v Celrten 29. jmramlfl 1925. Ceno Din 150 Ith»:« taak daa po^oldn», lavaaaUl aiitlja ta ar as alz t. — laaaraU t do 33 petit a 2 D, do 100 vrst '2 D 50 p, vcč]i inscrati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inserami davek posebej. — 9V51«va«skl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i tJprarafatvo: Kaattoaa vJIca itav. Sv prltlltla. — Telefon itev. 3C4. Bratalstro: Knafiora alica it« S, I. aadatroa;*. — TalcftM itar. 34 MT Poštni*« plačana v gotovini« aaaa Za strrJcovnjaka ali za politične pustolovce? Politične smernice, po katerih se ravi*ujo vestni državljani, delimo v dve vrsti: na prvem mestu so smernice, ki se tičejo splošne državne in nacijonal-ne politike, velikih problemov državo kot zunanje in notranje enote, nato prihajajo smernice lokalnega gospodarskega, socijalaega in kulturnega napredka, ki se torej tičejo poedinili okrajev in pokrajin naše države! Poizkuša jmo s tega stališča opredeliti osebne in politične konture treh slavnih kandidatov za ljubljanske mesto! Tn imamo kandidaturo načelnika SLS in duševnega voditelja slovenskega klerikalizma, g. dr. Korošca. Mož ima čudno preteklost! V stari Avstriji je bil pobočnik protinarodnega delovanja in habsburškega petolizništva SLS. Bil je steber tragedije, ki jo je opisal pokojni Cankar v svojih nepozabnih >H!apcih SLS je tepla slovenski narod in ga prodajala nemškemu Dunaju. Stranka tega moža je v bivšem kranjskem deželnem zboru uničevala avtonomijo ljubljanskega mesta. Sedaj se ponuja mestu za kandidata! Kranjski deželni zbor je omejeval ljubljanskemu mestu kredite in mu onemogoča! plodonosno delo. Zlobno uničevalno delo je obrodilo sadove. Trpimo radi sramote nedopolnjene in neizgrajene struge Ljubljanice, za kar se bo morala nova Ljubljana zadolžiti v milijone zdrave valute! iVied vojno je mož spoznal nevarnosti jugoslovenskega pokreta in se mu priključil, da reši SLS razpada in poraza. Po uje utajen bi pa potegne v tabor rušilcev svobodno nacijonalnosti in moralno inspirira šestletno brezprimerno boljšsvlško in pretidržavno zgagarijo ter demagogijo SLS. Najmanj celo generacija bo morala popravljati, predno navdihne ljudstvo z moralnimi državljanskimi čustvi ter s patrijotizrnom do jugoslovenskc državne in nacijonalne ideje! Mož pa Je tudi gmotno oškodoval Slovenijo! Vstopi! |e v opozicijo, negiral evldcnt-na načela interesne politike, pokazal hrbet slovenskim potrebam, odklmjal praktično izrabo državnsga aparata v korist Slovenije ter si preko vso sedanjosti postavil zavratne cilje pok'crika-Ijene avtonomije, da znova ustoliči kraljestvo Cankarjevih »Hlapcev«! Kaj zato, če Je v tem Času trpel slovenski oratar, če 3? propadalo blagostanje nalili mest in trgov ter se zvijala trgovina in industrija v neznosljivih krizah! Mož odgovarja za boljševiške nastope in za krvoprelitje na Zaloški cesti! Dr. Korošec ne pozna morale: v Ljubljani se poslužuje izdajalcev in paktira z naprednimi odpadniki. Vidimo, da ta kandidat nima smisla za Ljubljano niti po svoji pretekli in osebni kvalifikaciji, niti po svojem nezmislu za praktično politične usoe-he. Ljubljana pa je trgovsko središče, ognjišče nacljonalne kulture in hoče postati straža jugoslovenske države na zapndu proti italijanski in nemški aspl-racl!?. Dr. Korošce odklanja to aspira-cijc. roga se trgovstvu, naši državi in nacionalni ideji! Je razven tega absoluten nestrokovnjak in lajik v gospo-darsirib vprašanjih! Naslednji kandidat nosi ime dr. Vlauimirja Ravniharja. Ta kandidat je gostej menjal svoja prepričanja kakor \um svole krajce. V državni in naci-fms&iA politiki koleba Iz ek strem a v ekstrem. Nalprvo zagovarja jugoslo-vensko demokracijo, prestopi nato v tabor idiličnih, sporazumaških modrijanov, nakar se iz oblastiželjnosti priključi radikalni stranki, da jo pri prvi priliki izda. Mož paktira s klerikalci in hvali politiko dr. Korošca. Pridruži se bankirju dr. Ažmanu in oba špekulirata na mandat All je dokazal njegov prijatelj dr. Ažman, da zna garati za javno interese in se posvetiti brez trohice špekulativnega afarizma domovinskim Interesom? Dr. Ravnihar trpi na bolestni srjiblcliL nosi visoko glavo In kuje osebno maščevanje, zna pa ničesar! V ljubljanskem občinskem svetu je po-kima! z zlavö in .negirat napredno politiko. Mož je lajik v gospodarskih vpia- Vmešavanje Nemčije v naše notranje zadeve. Napad na dr. Krafta in postopanje nemškega poslanika v Beogradu. — Merodajni krogi zahtevajo od nemške vlade, da odpokliče poslanika 011h aus ena. — Beograd. 23. januarja. (Tzv.) Napadeni nemški poslanec dr. K r^a 11 je bil operiran na glavi in se njegov po- ložaj izboljšuje. Prepeljali so ga v se-natorij dr. Heufla v Novi Vrbas. Rane niso smrtnonevame. Kakor je »Slovenski Narod« že včeraj kratko omenil, skuša opozicija postaviti paralelo med slučajem dr. Krafta in italijanskega socialističnega poslanca Ma tteottija. Da opozicnonalni tisk dobi za to potrebne !o«ričnc premise. si je danes kar brez koj po prihodu zunanjega ministra Iz Velikega Bečkereka se je nemški poslanik zglas?! v zunairem ministrstvu. Predložil je ne*-'nk protest. Zunanji minister dr. N:nčič kot uvideven diplomat je nemškega poslanika primemo odslovil in mu pokaral vrata. Ko se ie izvedelo v poPtlčnih in vladinih krogih za Oflhrmsenov nastop, ie nastalo veliko ogorčenja. Na roeroiainem mestu naglrš-io, da ukrene v'ndg v Ber-Prtu vse primerne diplomat'ene korake, da se ta netaktni nemšk? diplomat od- vsakih argumentov in dokumentov iz- 1 stran! s svolega odgovornega mesta ii mislil vest češ da je dokazano, da so pri organizaciji napada na dr. Krafta sodelovali višji uradniki in se celo imenujejo imena posammh uradnikov. Nasproti temu treba ponovno pribiti dejstvo, da je bil nanad na dr. Krafta notranji izraz ocrorčenia vojvodinskega nacionalističnega prebivalstva, ki še ni pozabilo, ka^o so Nemci pred osvobojen *>m in uj**^ in »en jem pod avstro - ogrskim režimom nastopali v Vojvodini proti mirnemu srbskemu prebivalstvu. Vodstvo nemške stranke je po svojem glavnem organu »TCultur-brndu« najpreie zatrjevalo mirnost in lojalnost nemškega prebivalstva. Sedaj vidi jugo^'ovensko prebivalstvo Vojvodine, da Nemci povsod organiziralo svoje iiudl proti državi in se družijo z element', ki nis'io temelje n?š3 države. Nedel^ki napad so povzročili tudi Nemci v Novem Sivcu, kjer so se napram avtohtonemu prebivalstvu ponašali provokatersko. V vladnih krogih je Izzvalo netaktno postopanle nemškega postrtfVa na n-šem dvoru Oflhausena najostre!šo kritiko. Vtadlnim krogom je bilo že delj časa znrno, da vzdržuje nsmS'fo poslanstvo Intimne zveze z glavnim vodstvom neiršve stranke v Zemiinn. Nemško rosI~n'štvo je f-mgirrlo kot nek-k Protektor nad nemško narodno manjšino. Včeraj se je to Jasno pokazalo. Ta- da se tja postavi oseba, ki bo znala vpoštevati položaj r**še države. Nemški poslanik nima nika^e pravice nastopati v Beogradu kot zagovornik nemške mrodne maniš:ne, ki mora itak vedeti, kje je po mednarodn;h pogodbah za njo pravi forum pritožbe, Če se kršjo pravice nemške narodne manjšine. Zanimiv je tudi članek današnje »Politike«, ki drugače ni naklonjena, sedanji vladi in ver'm zagovaria politiko opozicije. »Politika* odločno zahteva odstramtev poslanika OHhause-na, r*er je postal v Beogradu nemogoč. Po nekem poročilu iz Berlina ie nemški poslanik te dni nameraval sploh intervenirati pri vladi proti sistemu, ki se uvan naoram Nemcem v Voivod:ni. Vladini krogi z velikim nezadovoljstvom komentirajo postopanje nemškega poslanika povodom včerajšnje svetosavske proslave na univerzi. Nemški poslanik je po svojem poslovnem odpravniku posla! rektoriu beogradske univerze i^iavo. ki se glasi: »Nemška vlada živahno opaznje vse znanstvene man!fostacije v jugoslo-venski državi. S posehn;m veseljem bi po svojem zastor»nrku prisostvovala da-našnii slovesnosti ra prijateljskem be-ogradskem vseučilišču, vendar mora-j og. poslanika zadržati od tega koraka v^sti o sratootnetn zločinu, ki se je izvrši! nad dr. Kraftom.« Vprizorjen incident m beogradski univerzi. Defet;sti demonstriralo proti rrrksvet^enrt ministru. — Kralj obsodil te demonstracija. — Položei rektona univerze delikaten. — Opozicijonalni tisk izrablja diplomatični zber. — Beograd. 28. januarja. (Tzv.) Proslavi Sv. Save na beogradski univerzi je bila vr-d* no po tradiHjonalnih običajih čisto a''a* demska in dostojna prireditev. Letošnjo proslavo so sfanatizirani pristali Ljube Da* vidoviča in komunisti izrabili 7a demon« stracijo proti prosvetnemu ministru. Incte dent sam nima nikakih političnih pt^stedic, neprijeten je bil v toliko, da so ti lažisaka* demiki po^a^li svojo oliko ravno v navzoč* nosti N|. Vel. k»-al;a in diplomatioricga zho« ra. Zanimivo je. da ravno ta incident rai« bolj kaže. katere politične osebe se defi? tisti tu I bol j boje. Demonstracija proti prosvetnemu mini* sfru je bila skrbno priprrrvljena. Prvotno se ministrski orederdnik Nikola Pašič ni na* me*-aval udeležiti te proslave, ko pa je iz* vedel, kai pripravlja to nroti prosvetnemu ministru Svetozarju Pribičevicu, se je takoj odločil, da tudi sam prisostvuje proslavi in tako javno pokaže svojo solidarnost z vo# diteliem Samostoine demokratske stranke. Ko je prosvetni minister vstop?! ta*:oj r*o prihod-i Nj Vel. letalni Aleksand-a I. v dvorano, je pe5xic2 davidovič^vcev in ko* nvnistov z^ono1^ hn»n in trušr ter zaA *Ta si'm. Svetoza^- Prihieevi6 je mirno vstopil v dvo-ar»o *n od^e! na ntemn nd'-azano mesto. Vsedel se te na l"vo nrIcg kralia. Na d^sno cn ie vsedel ministrski predsednik NikoJa Pašič. Mercdajni krr^i temu pobalinskemu nrpod't ne pripi*>'*eßo nobenepa pomer a. ker vedo, da je bil vprizorjen od fotovih elementov, ki deta j o na univerri samo nered in zmešniave, a se ne po^večeio resnemu zneosfv-en&mu šfttdiht. Vedo tudi dobro, dn so bile ie demmstrrtciie fnsecnirant? cd sanj'b z nevarno političnovihravo natu- i ro. Taka natura labko v gosnodarstvu povzroči neoopravliive škode in nevarnosti! Mož se običajno pojavlia 14 dni pred volitvami In izdaja lističe z zagonetnimi, obsknrnlml, v n^ni slučaju direktno klerikalnimi fond!!! Ljubljana bo volila nasproti tem dvem kandidatom krlstalnočlstega moža. Tajnik ljubljanske trgovske in obrtne zbornice, g. Mohorič, je strokovniak, ki ga pozna vsa Ljubljana. Svoje delo opravlja v tej osrednji naši gospodarski organizaciji s strokovnim razumom in v splošno zadovoljnost. Spoštujejo ga, cene ga in visoko uvaiujejo gospo- darski kro^i vseb strank in barv. Mož pripada vel-M državni stranki in bo s to stranko de'ezen vsega zaupanja v Beograda. Brez zaupanja Je nemogoče aktivno sodelovrnie države z LJubljano. Kandidat in poslanec garantira državni oblasti, da postopa v smislu ob-čeveljavnih državnih in nacUonalnih Interesov! Vse. kar čuti v LJubljani z državo in z našim nacionalnim Idealom, kar priznava aktivno politiko in hoče Ljub-iiani napredek in blagostanje, bo torej volilo S. februarja g. Mohorlča, kandidata nacionalnega bloka! obupenega voditelja tekozvane demokratske strenke, od Ljube Davido\Hča, katerega po* lit ični položaj postaja od dneva do dne\'a nevzdržnejši. Proßram proslave je po teh incidentih mimo poteke!. Večina navzočih akademi* kov je obsojala to poulično postopanje in slavnost se je najprimernejše: zaključila s tem. da je bila na predlog prosvetnega ministra Svctozarja Pribičevica izročena aka* demskemu pevskemu društvu Obilic Kara« gjorgjeva zvezda. Profesorski zber z rektorjem na čelu obsoja te demonstracije in obžaluje inci* dent. Obžaluje ta incident zlasti, ker se Je dogodil v prisotnosti NJ. Vel. kralja in dt* plomatičnejja zbora. Rektor univerze *am je bil redi tega dogodka zelo konsterniren in denrimiran. Včeraj popoldne je ostal v postelji. Rektorjev po!olaj je postat tako d^li'atcnt. da ni izključeno, da bo mora? podati demisijo. Od strani akademske obj Icsti je u\-edena stroga preiskava. Povzro* čitelji bodo najstrožje kaznovani. Prof e nor* ski zbor seveda ni solidaren s postopanjem teh demonstrantov. Opoziciionalni tisk v svoji volilni borbi izrabiia t"di ta slučai. da lovi na svoje limanicc glupe ka'ine. Temu t'sku je sedaj prišlo v navado, da vlači v politično borbo d°ged-e objektivno smotreči diplomatični zbor. Dnevno čitamo s^daj v teh listih iz* mišljene iziave tega a*i onega »rgledncga diplomama nriiateljske države«, da mora se« danja vladi odstopiti. Pojavlja se tak *di» plornat prijateljske države« redno v preda* lih »Pravda«. Tudi to pot ni izostal. Pravi, da je postal z ozirom na to demonstracijo položaj prosvetnega ministra nevzdržljiv in da je njegov odston zato neizogiben. Kdor pozna beogradski dinlomatičri zbor ve, da so vse te vesti zlobne izmišljotine. D:plo* ma*i se pač zavedajo, da se kot taki ne smejo vmešavati v naše izključno notranje* politična zadeve. To je ja«no t"di vss'iemu lai'ru. Listi ä la .»Pravda* :n »Slovenec« se* veda smatrata svoje čitatelie za take tepce, da jim lahko servirata tudi take bedastoče. AFFUA DR. MAČEK PRED STOLOM SEDMOPICE. — Zagreb, 28. januaria. (Izv.) Sod-bni stol je pritožbo dr. Mačka in dru-gov proti irf~rnaciii odstopil stolu sed-mor'ce v res'tev, ker se je pojavil spor glede ko^oetence med sodno In upravno oblastio. FRANCIJA NE BO TRPELA SPOJITVE AVSTRIJE Z NEMČIJO. — ^ariz, 27. jan. (Izv.) »Le Temps* razpravlja v uvodn:ku v misiji dr. Dinghoferja in dr. Franka v Berlinu in izvaja, da bo Antanta z vso odločnostjo nastopila proti vsakemu načrtu, ki bi meril ni to, da bi se Avstrija prl-kloplla Nemčiji. Antanta bo to, ako treba, nasilno preprečila. ad Nemč»In. IMENOVANJA. V SODNI SLUŽBI. — reograd. 28. jan. (Izv.) Dvorni svetnik pri vitjem deželnem sodišču v Ljubljani Božidar B e ž e k je preveden v 3. skupino I. kategorije. Višji sodni svet. dr. Pavel Skabrne je imenovan za viš. sodnega svetnika v 4. ski,T>ini L kategorije. Višji sodm svetnik Fran Rekar je preveden v 4. sk ?-pino I. kategorije in i-menovan za podpredsednika deželnega sodišča v Ljubljani. Svet. V i d i c je imenovan za višjega sodnega svetnika pri dež. sodišču v Ljubljani. GROŽN-re OPOZICI.IONAL-NEGA BLOKA. — Beoprcd, 28. jantarja. (Izv.) Iz kro» gov separatističnih in federalističnih strank je danes prišla vest. da bodo opozicijonalni blokasi z Davidovi^em in dr. Korošcem na čelu nepcvedali bojkot narodni skupščini in popolno parlamentarno abstinenco za slu: čaj, da ostane opo~.'sijonalni blok pri vos lit veh v manjšini. STANJE DR. KRAFTA. — Beofrad, 28. januarja. (Izv. Ob 12.) Danes dopoldne so. se zopet po mestu raz* širile vesti, da je vodja banatskih Nemcev dr. Kraft v bolnici umri za zadobljenim: ranami. Telefonsko poročilo iz Somborn, ki je dospelo sedaj opoldne, naglasa, da se dr. Kraft nahaja na potu okrevanja. V treh cli štirih dneh že lahko zapusti posteljo. SPREMEMBE V CESKSLOVA-ŠKI DIPLOMACIJI. — Praga, 28. jan. (Izvir.) Nekateri demokratski listi objavljajo vest, da bo dosedanji poslanik Češkoslovaške republike na Dunaju dr. Kroita imenovan za poslanika v Berlinu, ki je bilo vakantno od smeti poslanika dr. Tusarja. Za Češkoslovaškega poslanika na Dunaju je določen socijalnode-laokratični poslanec Silvio. VESTI IZ ZAGREBA. — Zagreb. 28. jan. (Izv.) Pred kazenskim senatom sodnega stola ie bila dane* objavljena sodbn j teden J:r trajajočem« procesu proti hanaovcem, k: so v Karlovca demolirali Narodno kavarno in iežko poškodovali kapetana Kos;'.:. Obtoženih je bilo 15 banaovcev. Ubsoier: so bili 2 n* pet mesecev, 2 na :r mesece, '• na dva meseca, l r.j. >esr . >dnov tež! 'ejer In 2 n* 12 mesecev zapora. Dva obtoženca sta bila oproščena- Vsi so obsojeni, ctt morajo solidarno povrni:, kavami povzročeno s k o* do v znesku 23.l5u Din in kapetana xa telesne bolečine odsnosno zdravljenja 5S7G dinarjev. Volilna n>;!t2c*:a je dosegla vrhunec Po mest«; se pojavljajo razni crotidržavut letaki. Policija je zaplenila humoristlčn! Ust »Pilule* radi nemoralne vsebine. K'j'ib ustavitvi je danes skrivni L •/ »SI r> »dni dom«. RAZDOR V DAVTDOVIČEVT STRANKL — Bevuräd. 2S. Jan (Izv, o!> !?.) Za danes dopoldne k bila sklicana seja Klavne« ga odbora Davldovičeve srranke. Te seje Trt bilo, ker skušajo pristaši Davidovičevl pregovoril- dr. Vojo Marinkoviča, da preklet svoio iziavo o pciagari;u funket] v glavnen» odboru. Med naprednjaki, ka:erim pripa« Jata dr. V. Mar.iikovič in iz demokratske /•skpuCe.:: M:i(.-je Jovanovič, je zadnje dneve zav'adalo veliko nezadovoljstvo radi postopanj;1, skupine dr. V. Veijkoviča. Razdot v Davidovičevl s ranki je od dne do dne očividnejšl. Samcstalci okoli Koste Timoti-jevtii; in dr. Kumanudija so zelo rezervirani. Borzna poročila« Dinar v Curihu 8-475. Ljubljanska borza, LESNI TRG. Lipovi hlodi. 3 m dolž.. od 20 cm prem. naprej, fco. meja, 1 vaqon. denar 420. blag* 4J0, zaključki 420: hrastovi plohi. 61 mm. paral., 2.85 uo!.. fco. Sušak. bli«»o 1240; hlo« di. jer:a, od 25 cm naprej, fco. Vrhnika, denar 2S0; deske, jelka in smreka, od 18 cm naprej, fco. nakladalna postaja, blago 550; oglje, Ia, vUano, fco. meja. denar 106. 2ITNI TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 475; pšenica, bačka. 74 kg, fco. hacka po* staja, blago 510: otrobi, psenični. enotni, fco. Ljubljana, blago 212.50: otrobi. pseni6» ni. enotni, fco. štajerska postaja, blago 200; otrobi, psenični, fco. Postojna, blago 240; koruza, nova, dobavitev februarja, fco. Po» stojna, trans., denar 270, blago 275; koruza, nov*, dobavitev marca, fco. Postojna, trans., blago 290: koruza, nova. dobavitev april«, fco. Postojna, tran?.. blaßo 300; oves. srb» ski, par. Ljubljana, blago 330; oves, bački* par. Ljubljana, blago 370. EFEKTI. 2XA% drž. renta za vojno škodo, denar 124, blago 127: 7 % invest. posojilo iz let* 1921.. blago 65: Celjskr. posojilnica d. škJ cesti. Najprej dolži beogradsko ^lado rad! davkov, potem se izgovarja z liubliansko in mariborsko davkarijo. Oznanja celo Krekovo jugoslovenstvo. nato razpihuje separatizem ter ščuva na efektivno, dejansko sovraštvo do Srbohr-vatov. . Njeno časopisje ne pozna morale. Vedno pisari proti državi *n laže o vsesplošnem nazadovaniu. Dinar raste in se stabilizira, klerikalno časonisje pa v nič deva ves naš gospodarski razvoj. Moč vojaške obrane se jača. klerika-lizem pa ubija v liudeh čut odgovornosti in dolžnost? do domovine. Seljake mami z makedonskimi grozotami, sama pa ouSča slovenske vojake v Južni Srbin. TTr^n't'ora obeča nebesa, sama pa kaze fige! V šestih letih same gore nedoslednih programov, klevet, časopisnega zapeljevanja in demagogije ter niti drobtinica dela, pozitivnega usneha za slovensko zemljo, za Slovenijo! Škofov list v deliriju. Kako huda prede klerikalcem, kaže nibolj današnja številka »Slovenca«, ki ni več izliv posoruvele in podivjane katoliške duhovščine, marveč dokaz cMirija, ki se je lotil škofove okolice. Včerai so tu namestniki božji pri maši zavžili Boga, sinoči so mu izkazali s častikrajo, obrekovanjem, pso-vanjem, lažmi in hujskanjem čast, da so mogli ti bogokletniki danes ziutiaj zopet brez kazni božje zavžiti Boga. Kdor je veren, mora, če čita to, kar piše sedaj škofov list. izgubiti zaupane v predstavnike cerkve. Priti mora do prepričanja, da so baš škofovi ma-ziljenci, ki pišejo »Slovenca«, največji lopovi mod milim nebom in da je vse to, kar oni govore o krščanstvu ter o morali sam humbug, preračun jen za tepce in osle. Noben hudodelec, noben ropar, noben zažigalec in noben ubijalec ni tako pokvarjen kot je pokvarjena škofova klika okoli »Slovenca«; saj pa tudi ni nihče od teh zločincev toliko škodljiv, kot »riaraestruik božji« današnj' ljubljanskega Škofa. Ti so hujli kol Inga in vsaka nalezljiva bolezen, kajti oni vsak dan sistematično zastrupljajo in pokvarjajo slovensko ljudstvo ter ga izpreminjajo v podivjano, v zaslepljeno d ruh al, ki se da voditi samo še od najnižjih instinktov. Ce kdo v Sloveniji, bi ljubljanski škof Jeglič, ki tiska v svoji tiskarni »Slovenca« ter dopušča, da pod njegovim nadzorstvom izhaja ta bogokletnik in rušilec morale, zaslužil, da se mn obesi mlinski kamen okoli vratu. Toliko zla Slovencem še ni prizadejala človeška duša kot ta visoki cerkveni dostojanstvenik s svojim posurovelim in podivjanim časopisjem. Mi se le čudimo, da more državna oMast mimo trpeti, da zagleda tak list kakor j* »Slovenec«, zlasti pa današnja številka, še beli dan. Državni organ ki je to zagrešil, zasluži eksemplarično kazen. Za razmerje katoliške cerkve do naše države je pre-značilno, da psuje škofov organ aktivnega ministra z »morilcem« ter s »ciganom«. Ali je za take zločince sploh še kakšna druga kazen kot takojšnia ustavitev, da se v kali zaduši leglo razbojništva? List, ki tako zlorablja tiskovno svobodo, kot škofov list ni vreden svobode. Proti krvavemu terorju qrmi ji „Slovenec". in razpihuje strasti s krvavim ooisom incidenta, ki se je dogodil nemškemu poslancu dr. Kraftu v Vojvodini. Po-vdarjamo, da je včerai poročal »Slovenec«, kako je dr. Fraft že lzdihn'1 ali pa da se nahaja tik nred smrtjo! Danes Že molči o dr. Kraftovi smrti in prehaja na drugo polje, na polje dema-goške izrabe tega prinrostega volilnega incidenta. K.*»i je pravzaprav s tem Incidentom? V Vojvodini obstoiajo stoletna nasorotstva med tamošnjimi Srbi In importiranimi Nemci, ki so za Časa madžarskih vlad onravljalf krvnlška dela In Izdajali avtohtone dom "če sosede madžarski fustlcl in madžarskemu nasilju. Nasprotja so torej stara In vsak Nemec, ki nastopa sedaj v novi državi politično, dočim bi se moral že iz praktične razumnosti umakniti iz izrazito političnega življenja ter se raie poglobiti v gosoodarstvo snovanje ter na kulturno delovanje, pa mora seve, če že nastopa politično, računati z bojem s tamošnjimi Srbi. Naravnost izdajalsko je, Če se »Slovenec« postavlja na stran tujerodne manjšine, kl izziva mirno vojvodinsko prebivalstvo In naše avtohtone državljane in če laže, da so Nemci krotka iagnjeta, naši sodržavljani, ki tvoHlo del državnega naroda, pa razbojniška tolpa! Takšno moralo ljubljanskega klerikalnega glasila z gnevom odklanjamo. Ml pravimo, da imajo v poPtlčnem in nacijonal-nem boju, kl se bije v Vojvodini med Madžari in Nemci na eni strani In med Srbi na drugi strani vsekakor Srbi prav, ko ti stole za vePko državno In nacijonal no Idejo, dočim Madžari in Nemci te ideje v srcu ne priznajo in se ji podrejalo le iz nujne stvarnost*! Vojvodinski Srbi so načelno v pravi smeri In moramo le obsoditi tamošnie manis'ne, bodisi nemške bodisi madžarske, da izzivajo državni narod In da ne najdejo s svojimi jugoslovenski-mi sodržavljani tistega potrebnega takta in ravnanja, s katerim hI si znali osvojiti njegove simo*t*je. To bi bila dolžnost nemške man's'ne v nršl državi! Naj se vedejo tako, da si osvoje simnatiie in ljubezen JugoMovensVega prebivalstva, naj ne Izzivajo, naj ne kalijo mira, naj ne provo^hrajo n»s!lja. Dr. Kraft ne spada k tistim politikom, kl nojmujelo življenje in delovpnle manjs'n med n^šlm narodom v smislu ravnokar opisanega stremljenja po pri* dobivanju slmoatlj, marveč velja za glavnega predstavnika nemške oholosti, samovoljnosti, odpornosti ter odvratne separaclje nemške manis'ne od našega iugoslovenskega naroda. To njegovo početje je izzva'o upravičeno ogorčenje vojvodinskih Srbov, kar je privedlo do spooada. V volilni borbi so bili in bodo ostali spooadi na dnevnem rudu. vnrašanle je s^mo. kdo je kriv In kdo Ima prav! »Slovenec«, ta podil reneg*t jugoslovenske državne in na-ctjona1"e misli nravi, da hnalo Nemci prav. da je vojvodinsko srbsko prebivalstvo nas'lno In da bi ml morali pro-sinMti pri Nemcih, da nas ljubijo, da iščcio naše simnatiie In da z njfanl mirno In prijateljsko žive. Pa še več: mi bi jim morali dovoliti, da svobodno m po mili voli? agitirajo proti naši državi, da se izoliralo in da gole svoje separatistične asniracije! Kadar p*5e »Slovenec« o krvavem terorju, zakriva s tem novo svojo izdajalsko sramoto! Brani in opravičuje nemško pro» potenco in nasilje ter znani nemški na* puh! — Dušni in telesni kruh reže »Slovenec« ženam in dekletom« ki jih vabi, naj agitirajo za tigre. Ta dušni fn telesni kruh je tako trd in črn, da bi si še pes polomil zobe, če bi a moral jesti Nesramnost naletu ljudstva prebavi žal tudi to klerikalno brano. Ali vsaka stvar ima svoj konec in tudi cerkveni gospodi bo odklenkalo. Kulturno visoko razviti češkoslovaški narod se je že začel otresati pijavk v meniških kutah in črnih talarjih. Tudi naše ljudstvo bo slednjič spoznalo, kam vodi klerikalna kriva palica. Takrat se bo cerkvena gospoda sama zadavila z dušnim In telesnim kruhom, ki ga zdaj ponuja nezavednim ženam in dekletom. — Kdaj bodo naši fantje služIli v domovini? Tako vprašuje »Slovenec« in odgovarja na svoje vprašanje, da so se tigri borili tudi za slovenske fante, da bi služili doma. Tako debelo zna lagati samo klerikalec. Menda ni v Sloveniji človeka, ki bi ne vedel, da klerikalni poslanci niso niti z mezincem ganili za slovenske fante in da so svoje obljube vtaknili v žep, čim so bili pri koritu. S takimi gorostasnimi far-barijami se ne dajo preslepiti niti vaške mamice. — Da razgovaramo. Pepe. tisti, ki napihuje v uredništvu poglavja, je dobil od gospoda Korošca še drugi meh, ker z enim ni mogel napihovati vseh poglavij hkrati. Zdaj je oborožen od copat do zob in bo pihal še 10 dni tako, da kulturna Slovenija ne bo videla svojega nosu v Pepetovem prahu. Gospod Korošec so mu dejali, da bi kazalo zadnje dni pred siiajno zmago udariti na krvave strune. Kri da je taka reč, ki imponira vsem. In je Pepc napisal sedem krvavih poglavij. Ječe, pravi, da so prenapolnjene. Vzbujajo se mu žalostnih časov spomini, ko človek med vojno ni smel niti kihniti, ali pa je smel kihniti le po navodilih avstrijskega režima. Drugi da v onih žalostnih časih res niso kihali, ali Pepe je imel tako hud nahod, da je kibal In kašljal venomer. Samo pljuniti ni hotel, ker je bila skleda c. in kr. in znotraj črnožolta. Zato da naj mu kulturna slovenska javnost blagovoli oprostiti, če mora izpljuvati iz svojega zamašene-ga goltanca to, kar se je nabralo v onih žalostnih časih, ko je Pepe samo kiha in kašljal. Gospod Korošec so pristali na Pepetovo idejo, da je zdaj najbolj primeren čas in kraj za pljuvanic in tudi prijatelj aus Graz, Schönaugasse 64 mu je pisal, da se strinja s tem volilnim načrtom. Pepe da naj kar brez strahu bljuje in pljuje, ker so mu gospod Korošec pripravili v Sloveniji globoko skledo, ki hvaležno sprejema vsako nesnago. Prevzvišeni v Ljubljani, je pisal prijatelj aus Graz Pepetu, da imajo tako kulturno glasilo, ki je nalašč ustvarjeno za Pepetove pljunke. In je Pepe takoj prvi dan tako temelii-to očistil svoje ponesnaženo grlo, da je morala mestna občina mobilizirati vse cestne pometače. da osnažijo oplju-vano Ljubljano in preprečijo v Sloveniji epidemične bolezni. Pepe, tisti, ki je v Avstriji v blagor očetniave samo kibal in kašljal, je sedaj možato oplju-val jugoslovensko mačeho. Vsi, ki se nočejo ukloniti njegovi vinti in vtakniti svojega prepričanja pod Pepetove copate, so zavratni morilci, rokovnjaški zločinci, razbojniške tolpe. Ijudo-žeri, tolovaji in zveri, ki spravljajo Pepetove prijatelje s sveta z revolverji, bikovkami in koli. Njegov najboljši prijatelj Kraft da se vije v predsmrtnih krčih, ker je povedal srbskim možem, kako so Nemci med vojno božali njihove žene in otroke, drugi priiatelj da se tudi vije m krči. ker je pil mesto raki je arzenik — o! Pope je bil vedno mnenja, da še pes lahko laja, zdaj pa vidi. da svoboden državljan ne sme svobodno govoriti m lajati. On da sicer lahko laja, ali ni pravila brez izjeme. Le drugi da ne smejo in to je grozno, zverinsko, zločinsko m rokovnjaško — o! In je vprašal Pepe gospoda Korošca, ali si je mogoče misliti, da se bo našel le en sam Slovenec, ki bi odobraval politične noboie? Ali se bo našel po vsem tem, kar je Pepe izbljuval, en sam Slovenec, ki bi ne glasoval za polharske kandidate? Gospod Korošec so mu namignili, naj bo previden in naj loči kri od arzen*Va. revolver od pnške in b*kovko od kola. Tak Slovenec, kl je odobraval noliti*-ne poboje, da se je že našel. To da je on, Pepe, ?n oni tudi. gospod Korošec namreč. Slovenci so po naravi dobri in poza bij? vi, ali one akcije proti zločincem na Zaloški cesti da se mnogi še spominjajo. Gospod Korošec so sicer mnenja, da to ni bil politični poboj, nego samo tako nekako nekaj srednjega med lovskim plesom in božjo voljo, ki je tako hotela, da slovenski železničarji pod Koroščevo vlado niso smeli svobodno govoriti. Vendar pa naj bo Peoe previden in pameten, da se vsaj 10 dni pred sijajno zmago preveč ne zaleti Po zmagi da bo pesem o svobodi že drugačna. Zato so dejali gospod Korošec Pepetu, naj pre-pleska to krvavo poglavje z onim drugim o demonstracijah, ki so se trikrat ponovile. In je Pepe res z mojstrskim peresom popisal, kako je celokupna akademska omladina na čelu s profesorji in njegovimi copatami pričela s gnusom demonstrirati. Pepe ima dolga ušesa, Jako dolga« in je slišal, kako se Je vpitje združilo v mogočen protest. Celokupna akademska omladina na Čelu s profesorji navije Pepetu dolga ušesa, ker jo je naslikal pred javnostjo kot družbo ponočnjakov, ki zna samo tuliti m razbijati. Ali gospod Korošec so ga pohvalili, da zna iz muhe tako imenitno napraviti slona in to je Pepetu neizrečeno všeč. — Klerikale] In komunisti agitirajo zadnje dni med magistratnirni nameščenci, slugami in delavci za svojo kandidate s tem, da jim obljubljajo takojšnje uveljavljenje nove službene pragmatike o občinskem svetu, čim pridejo na krmilo Zakaj pa niso uveljavili te pragmatike takrat, ko so bili gospodarji na magistratu? Takrat se jim ni nič mudilo in so nalašč delo zavlačevali. Zato jim nihče več ne pojde na tinianice. — Kdo je inžener Semec? Pod tem naslovom prinaša današnji »Slovenec« dolgovezen članek, ki sa priporočamo Radov-ljičanom. da za pazno prečitajo. Saj pomeni Izborno agitacijo proti inženerju Sernecu in njegovi nazaslišano drzni kandidaturi na Gorenjskem! 2e prvi stavek tesa članka vam zadošča! Poglejte, kai pi*c: »Tega č!an*a na pišemo za+o. da bi inž. Serneca hvalili In povellčavall. ka:tl volllcl radov« IJfškega okraa vedo sami ceniti neprecenljive zafjuge taga moža.« Pomislite, neprecenljive zasluge tega moža! Neprecenljive! Pa berite sami naprej, da iztaknete te »leprecenljive« zasluge! Tako drzno zna la?aii in varati »Slovenec«! O inženerju sernecu vam povemo še toliko, da mož nima drugih zas'ug, vsaj v kolikor ga po* znamo po Ljubljani, nego da kadi ves dan po foteljih debele havanske cigare, impor-tirane seve, ker mn domača »trava«, kakor se izraža, ne diši. Ta neprecenljivi zaslugar lenuhari nadalje po raznih upravnih odborih velekapitalist'cnih podjetij Zadružne banke in s:H svojo polnomastno staturo v velebančne kupčije. Z vseh koncev in krajev mu teko mastne dijete, slnekure. dlvi-dende itd. Kot klerikalni kandidat ne hodi k maši fn k spovedi in ne zna niti očenaša! — Sarodni blok priredi v petek dne 30. t. m. v Spodnji Šiški v prostorih gostilne »Reintnghaus« ob pol 20. zvečer javen v o* lilni shod, na katerem poročata gg. M o h o* r ič Ivan in ing. S a p 1 a. Vse voiilce \*ljudno vabimo, da se tega shoda udeleže v čimnaj* večjem številu. — Shod na Vrhniki. V četrtek 29. trn. ima Narodni blok sestanek ob pol 20. zvečer v gostilni »Mantua*. Dolžnost vsakega naprednjaka je. da se tega sestanka udeleži. V nedeljo 1. svečana se vrši v Sokolskt dvorani ob 3. popoldne krasno predavanje. Predava gosp. Zupančič. Po predavanju se vrši shod Narodnega bloka, na katerem poroča naš kandidat g. Z e b a 1, posetnik lz Rudnika. Volilci! Jugosloveni! Vsi, ki verujete v lepšo bodočnost naše lepe domovine, vsi, ki ste toliko pametni da spoznate, da nas samo delo reši, a kričanje In prepiri nas uničujejo, bratje! vsi, kl niste ubogi na duhu, sprevidlte, da je naš spas v krepki in močni stranki in vladi. Ker Narodni blok gotovo zmaga in ker je velike važnosti, da smo Slovenci v tej vladi močno zastopani, zato bo vsak, ki nI udarjen s slepoto deloval z vsemi močmi za zmago Narodnega bloka. Vsak naprednjak naj si Šteje v dolžnost ode-dellžiti se sestanka in nedeljskega shoda. — Shod na ljubljanskem gradu. Narod* no*socijalistična stranka priredi prihodnjo nedeljo volUni shod na — Gradu. Ker je na gradu največ stanovalcev, ki so mestni uslužbenci, upajo agitatorji najnovejše av« strijakantske stranke te ljudi naloviti na Ravniharjeve limanice. P:,?f!čne vesti. rr »Slovenec« sicer taji, da bi hi! papež prijel za ušesa škofa Jegliča radi protidržavnega hujskanja duhovščine ter poslal v Ljubljano tržaškega škofa dr. Fogarja kot preiskovalnega komisarja, da izvidi Jegličeve grehe, in vendar je vse do pičice res. Dr. Fo-gar je bil dejansko pretekli teden v Ljubljani v tej misiji, kar lahko potrdi — recimo — gospod P o 1 a k, s čigar avtomobilom se je škof dr. Fogar vozil na svoje službene posete. as Kako farba »Slovenec* klerikal* no javnost! Da razvidi naša javnost, kako nesramno zapeljuje »Slovenec« podeželsko ljudstvo in lahkoverno kle* rikalno inteligenco, prinašamo iz današnjega njegovega uvodnika glavne njegove obtožbe proti sedanji vladi s kratkimi našimi opazkami, ki zadostu« jejo za to fotografijo: »Najprej so pre* povedali svobodo govora.« Kje je pre» povedana svoboda govora, v Ljubjani, v Mariboru, v Celju, ali v Kranju, ali v Novem mestu? Kie? Svoboda govo* ra je tu, če pa klerikalci ne nastopajo javno, ni tega kriva vlada, pač pa kle« rikalna stranka, ki ima slabo vest in ki rajši deTuje s svojimi zakotnimi sestan« ki po farovžih in mežnarijah, da med štirimi stenami lahko izdaja protidr* žavna in protinacijonalna gesla! »Tej prepovedi je sledila prepoved svobod« nega izražanja misli v časopisju.« Kje je sledila ta prepoved? Ali mart ne iz* haja v Ljubljani »Slovenec«, ali ne v Mariboru »Straža«, v Zagrebu »Hrvat«, »Obzor« in drugo btokaSko časopisje, v Beogradu »Pravda« itd.? Vlada ne za» branjuie svobode misli, ker dovoljuje opozicijonalnemu tisku, dasi tega ne zasluži, da svobodno izhaja in da uga* I nja pod pretvezo poštenega politične* ga boja umazano, nerazsodno demago* gijo. Prepoved »Domoljuba«, dragi »Slovenec«, še ni prepoved izhajanja i »Slovenca«. »Hrvata« itd. Vlada je m smislu ustave In po svoji vesti in dolžnosti zabranila samo brezvesten, huj« skaski list, kakor bi morala storiti vsa« ka vlada. »Vlada je izdala obznano proti Hrvatom in jo razširila že preko vse države.« Zopet lopovščina! Vlada ni izdala obznane proti Hrvatom! Raz* pust Hm je HRSS. ko je program na* sprotujc obstoječim zakonom in Čije vodje so se pregrešili proti zakonu o zaščiti države. Hrvati imajo svoje liste, kandidature, prirejajo javne zbore (v Zagrebu v nedeljo n. pr. dr- Trumbi« če v). Obznane ni! sb Italijanski nasvet Madžarom, jQiomale d'Ualia« piše na naslov Madžarov, da so proti restavraciji Habsburgov države Male antante, vpi-ra pa se ji tudi Italija, zato se ne da za Žito in Otona nič storiti. »Mi Italijani smo prijatelji Madžarov in jim želimo razvoja in blagostanja. Oni pa tudi vedo. da je bistveno za nas vprašanje, da se prepreči nova vladavini usodne habsburške dinastije. Hrabro madžarsko ljudstvo ima dosti drugega dela in ne bo zapravljalo svoje energije za monarhično obnovo ln ne bo tako kompromitiralo svojega miru. O B l E OB m t K C O B R O K e MESTNI TRG 5 CRNATOVIC Svetosavska proslava v Joči" Svetosavska slavnost v društvu »Soča* se je spremenila v navdušeno manifestacijo narodnega edinstva. Klub primorskih mandolinistov je zasviral našo mogočno državno himno, kau-ri je sledilo lepo in poljudno predavanje g. prof. Z g r a b 1 j i č a, ki je podal zg •-dovinsko sliko življenja Sv. Save in takratnega političnega, socijalnega in kulturnega stanja srbskega naroda. Zupani so bili tedaj narodu vse — voditelji in sodniki kakor pri Nemcih grofi. Zibelka in pričetek razvoja srbskega naroda je bila pokrajina Raška. Veliki župan Raške— Stefan Nemanja je bil veleum organizatoričnega duha, kronan s krono, podarjeno od rimskega papeža, je postal prvi srbski kralj in zbral večino svojega naroda v močno državo. Kako velik vpliv je imel. {e razvidno iz tega. da je poročil hči grškega cesarja. Brat Rastko pa je že v zgodnji mladosti hrepenel po idealnem duševnem življenju. Kot 171etni deček je zapustil vse udobnosti življenja in dvora, oblekel meniško haljo ter vstopil v samostan na Sv. Gori Atos z imenom Sava. Tam ie preuredil in povečal samostan in sčasom vzgoji! novi naraščaj srbskega duhovništva. V to svr-ho je spisal nebroi cerkvenih in pobožnih knjig v srbskem jeziku in nodal tem načinom prvi temelj kulturnemu razvoju srbskega naroda. Pa ne samo kot pisatelj, marveč tudi kot diplomat se je udejstvoval v raznih slučajih. Venčal je svojega brata za prvega srbskega kralja, postal sam prvi nadškof, snoval škofije, župnije in samostane. Ril je pravi oposto! in reformator. Osobito so tvorili samostani skoro edino pravo duševno nacijonalro oporo narodu v večstoletnem suženjstvu, da ni podlegel sovragu. Geografična lega takratne Srbije je bila torišče vpliva iz Bi/.anta in Rima. kjer se je zapadna in vzhodni kultura križala. Sv. Sava je to dobro uvidel in usmeril svoje delovanie k Bi-zantu, usvojivši si to kulturno smer, ki je bila na višji stopinji od rimske. S tem je osvobodi! svoje kraljeve potomce in narod absolutistične cerkvene in državne nadoblasti tedanjih rimskih papežev. Ostal ni zaprt v samostanu, marveč šel je med narod, učil, pisal in žrtvoval vse svoje življenje za svoj narod, katerega je popolnoma pokristja-nil. Utelesil je v narod ona duševna sredstva in moči, katera so ga usposobila, da je mogel prestati in preživeti najstrašnejše trpljenje večstoletnega suženistva, da je narod provedel svoje in naše osvobojenje. Njegov soomin ie svet in ves pravi jugoslovenski narod se klanja svojemu največjemu apostolu. Lepo uspelemu predavanju je sledilo viharno ploskanje številnih poslušalcev. Zadoneli so ubrani akordi lepe naše narodne himne. G. dr. L u 1 i k se je iskreno zahvalil g. predavatelju za lepo in poučno predavanje ter proslavljal delo sv. Save v nacijonalnem pogledu. S finim razumevanjem je recitiral g. Janovsky »Pjesma vlažnih očija« in »Ptič samo-živ*-, g. K o -sovel pa Stritarjevo pesem »Begun«. Oba gospoda sta žela za svojo dekla-macijo zasluženo pohvalo. Gospod profesor B a č i č ie pozdravil navzočo primorsko mladino in jo pozival, naj sledi z istim ognjem prave ljubezni za svoj narod vzgledu starih borcev, došlih od tam, kjer solnce svobode več ne sije. Med sviranjem in petjem je prehitro minil krasen večer. Za neprisiljeno, res demokratsko zabavo so predvsem skrbeli vrli primorski guslarjL Ste*, sta »SLOVENSKI NAROD« dne 29. januarja 1925. Stran 3» Pros ve ta. Repertoar Narodnega gledališča | Ljubljani« DRAMA: Začetek ob 20. zvečer. Sred«. 28. januar j«: »Izgubljene duie«. E. Četrtek. 29. januarja: »Stričkove sanje«. F. OPERA: Začetek ob pot 20. zvečer. Sreda. 28. januarja: »Lopudska sirotica«. B. H. Z. „Strickove sanje/' Komedija v 2 dejanjih (4 slikah) po Dostojevskega povesti. — Priredil Boris Putjata, poslovenil J. Vidmar. Pet let po vrnitvi is sibirske katorge, teta 185°., je Fjodor Mihajlovič Do s t os j e ▼ s k i j spisal dve satirični noveli, v ka* terih risa tipe malomestne in podeželsko« plemiške inteligence V obeh nahajamo Go* goljeve m Dickensove vplive, a tudi Balza* eove. To sta povesti »Sclo Stcpančikovo i jego obitatelji* ter »Djadjuškin son«. V obeh se meša humor s trpko resnost* jo. vesela satira s srčno tragiko plemenite deklice, V obeh je lonec bla5ilen. V »Sclu St —>anČikovera* je končno sam pretkani Šarlatan Foms Fomič »velikodušen« in »do* voli« zaroko med Kostanjevim fn vzgojite* Tjico. V »Stričkovih sanjah« nam pa Dosto* jevakij rta koncu razodeva, da na lepi. mladi Ztnl ni trajno obvisela podla Škodoželjnost strupenih bab zaradi zaroke s starim lene* som. ki je bila Zini nedostojno vsiljena fn s škandalom rardrta. Pesnik nravi, da je težko bolni ufiteli. ki ga je Zina brezupno ljubila, naposled rmrl. s njeni materi se Je posrečil'-' dobiti hčerki za moh visokega dostojanstvenika, s katerim Je Zina odšla v oddatien krat. Tega epilog* seveda ni mogoče drama* tirfrarl m na odru smo morali ubogo Zino zaptrstiti sredi ničnega ponižanja pred na i* hudobnej?imi babami fx«imanejja mesteca. Id nosi prelepo ime »Gobci«. O vsebini ?n smislu »Strfčkovfh sani« je rr5iser fn cfi-amatizator Boris Putlara r»ri» občil v »GIrdaliäkem listti« St. 8 prav iz"rp* no in lepo stvdrio. Zato bt bilo odveč, o tem še erkr" govoriti. Putlato je vspri?o njegove vrste talen* ta moral izredno mikati tio. kakršen je »knez K.«, t» nereda? elegantni kavalir. »ki so «?e p- pozabili nokooati« in živ? dalie le se kot kom-x)ziciia: Cisto bebast že, brez sp~ .»na za Tjudi in dogodke, z umetno no* go. robmi. lasmi, celo brado in brki, s ste* klenim očesom. Sminkan, a Btprn^om, Va* teri mu nadome?« nsr -polomljenih reber. Strašilo, ki bi rado btto Se vse eno mladost* fto. ki se koketno suče okror* dam in se ra* vdnsni-^ i oblike mladih fn najmlajših oV# klet. Trpe £a in se mu zlasti matere zrelih hčera kar vsiljuje, ker je ilno bogat. On seveda misli, da je osebno tako očarljiv. Da »e bi padel v !:r>ko ženitev, ga drži sorod* stvo pod grožnjo, da poide v Maznico. če bi delal pi • "cnTce neumnosti. Ta hvaležni tip j* moral živo mikati igralsko umetnost Putiatino. Zato moramo vso dramatizacijo gledati t tega stališča. — Nove?« r» p~zn« igri na nekaterih mrslib, kjer ta ali ona oseba razmeroma dolgo go« vori in so dn*f?c nrimorane popolnievati nrl* zor z domisleki neme igre. Je pa režiser zvrsti pošteno delo m mu je uspelo dat! skupnemu igranju dokaj barve. Stvar ni prav nič lahka, kakor bi si mislil pri čita* njo. Izogniti se je bilo ordlnarnosti, slog-j navadne glume. V celem se je posrečilo; le v zadnjem aktu bi bilo nastop Gobčevskih »honoraricijork« $c ncko'tko izsiliti, posamič m vzajemno izgraditi v k a rak temo in odda* Ijiti od karikaturnega. Ne mislim izvrstnih smešnih mask teh žensk. Te naj le ostanejo; a v igri bi se dalo Se kaj popraviti nad nedi* ferencirano glasnost in živahnost. Prepričan sem, da pride to še samopo* Sebi tekom predstav. Putjata sam je s knezom ustvaril morda svojo najboljšo figuro, kar nam jih je do danes predstavil. P-itjata rad včasih doda svoji izcizelirani igri malce preveč, par kapelj groteske, kjer bi jo raje pogre* sali. V tej vlogi je taka opasnost izključena, ker je ta knez že samoposebi najbolj gro* tesVna izdaja gotovega tipa »večno mladih« starcev. Putjata je znal kneževo smesnost izvrstno spajati a ono nobleso, ki je temu možu vseeno Se druga narava zbog njegove dobre vzgoje. Znal je biti ne samo smešen, nego tudi aristokrat, svetskt človek z ostan« Iti prijetne korektnosti in nevsiljivosti pri vsej duševni propasti. Medvedova je njegova proti igralk a. Tudi popolnoma na mestu. »Prva dama« svetovnega centra Gobcev, radovedna, in« trirjantna, lokava, za svoje interese brez* obzirno resolutna, poznavajoča vse »tajnosti« j are gospode tega ruskega Krähwinkel* »a. Ch-enem karikatura tedanje ruske »liberalka, katero strujo je Dostojevski j z vso silo odklanjal. Medvedova je to provin* eijalko, nefino, sentimentalno in obenem ei* sto praktično, pravcato proletsko dušo po* prečne malomeSčanke, igrala zelo dobro. — Tudi na vnanje je bila prava krepka, »brhka« gospa z dežele, z glasnim domačim vedenjem, kateremu tako komično pristoja* jo romantični izbruhi o Španiji in Gvadal* k vi viru. kadar hoče biti salonska dama. Nablocka je revesto Zino obdala a vsem čarom krepostne in lepe mlade blon« dinke. Bila je pa trpko*resna. Saj nosi v srcu brezupno ljubezen do tuberkuloznega mla* deniča, kateri vrhutega ni zanjo nikaka »partija«. Iz neke materine opazke, ki hčer* ko globoko zaskeli, zaslutimo, da ju je mati dve leti preje na svoj nefint način nasilno ločila. Nablocka zna položiti srce v svoj glas. to smo opažih* že v »Idijotu« in v »Čel« njevem vrtu«. Zna najti resnične tone ta duševno trnljenje. Tudi v tgolj jezikovnem ©žiru je bila jako dobra In dokaj svobodna. Scmintja kak »Ui« jo jc izdajal za Rusinjo. Levsr je igral Morl Jakova, To je mlad malomestni gospod, vsakdanji človek te vrste. Ne ravno slab, toda premalo fin in premalo izobražen, da ne bi radi svojega užaljenega snubstva postal ordinären in na* pravil prostaško intrigo. Ko se zave, kaj je storil, mu je hudo čal in skuša stvar nese« bično popraviti. L c v a r mi je bil vnaprej porok, da vloga ne bo pokvarjena. Vendar pa ne mo* rem Šteti te figure med njegove najboljše. Naloga je zanj prenevtralna. Levar je za prav značilne in pa tudi za komične stvari izreden. Sentimentalnost mladega snubca pa mu ne gre prav od srca. Zato j j stvar rešil sicer prav dostojno, a bolj neindividualno. Ni mi pa ugajal »sladki«, precej visoki glas, ki se ga je posluževal. Prepričevalncjšt bi bil In bi učinek poglobil vendarle s svojo popolnoma naravno globino organa. Včasih mu je tudi moč glasu ušla v prehudo. Tako n. pr. ko bi imel starikavi Nastasji Petrovni vpričo drugih na uho šepniti, nsj se gre ven« dar že ©zaljšati. Če si hoče vloviti kneza za ženina. To ji Je Levar svetoval z naravnost gromkim glasom. Potem je tu še Cesar, ki nastopa le v zadnjem aktu. Ustvaril je zakonskega moža*trpina, s katerim je lahko zadovoljen. Govoriti nima dosti. A bedasta komika v licu in gibih mu je nadomestila vse drugo. Gotovo gre zasluga tudi marsikakemu reži* serjevemu migljaju. Res izvrstna šaria. ki je dodala zadnjemu aktu mnogo veselosti. Končno sta tu dve po sebi brezpomemb* ni slugi (KoSič in Jerman) ter sedem bab. ki zastopajo gobčevsko hante*volče (Juvanova. Rakarjeva, Gorjuoova ML in V. Danilovi. V. Juvanova. Jcžkova>. Večjo v!ot?o fm-*fa le Juvanova tn Rakarjeva. Ohe sta stvar opravili prav pohvalno, zlasti te imela Rakarieva kot strašna klepetulja srečen nti-stop. Dober je režiserjev aamislek. di seda ta babni«"a s stola na stol, samo da Je v?dno blizu oni, za katero goni svoj jezični r,Tin. Ostale tvorijo skupaj eno ilustrativno skupino. To je režija srečno povdarila s tem. da jim je dala novečini zelo smešne mastic. kariVirano*7.na "ilne za srednicletne zvedave in »zieht« babe. Posebno Je/kovi in obema Danilovima. Iz vitke Mire Danilove so no* vrhu napravili tudi b"|noprsasto in ttebu* Sato »hrento« kakih 50 let. Zelo hvalevredno je. da je igri ostal va* rovan časopisni zna*ai. 2ens*'c v krinolrnah, moški v barvastih frakih. Soba opremljena r ostarelim pohištvom, domača, a brez lepote. Samo nekai bi £ra*al: Či kdo za vrati prisl'jzkujc, to je bilo dvakrat, nai ne vti'a vedno in vedno glave s"*ozi spranio. To je diletantsko. Saj za gledalca zadoš-3, da se zgodi narkrat, toliVo da je razumeti, za Vaj gre. V resnici bi človek v takem oot^zaf-i sploh ne ku-kal notri, ker bi se bal. d* r»a zasačijo. T"di bi želel g. Medved d vi toliko prisotnosti d'ha. da bf šla zar^eti vrata proti mostovžu, predno začne s hčerko govoriti o varnem in ta "nem svojem naMcpu na kne* za. Ce so vrata ostali nerodnosti odorta, bi jih igralka č;sto lahko zaprla celo tako, da gre obenem nor»l-"lnt. Če r>ač ni zunaj niko<*a*\ ki bi mogM kaj slišati. Kdo je mesto NTablodce. ki je, obrniera orl občinstva proč, ob klaviru« s»mo mar1;!*« ra^a, ne!* romanco, ne vem. Bil je prav lep Ženski g!as. Dohro pripravljena vori zor llev stoii vi^ie, nego je ponreček ljubljaskega igranja. Vsi so res zelo pridni in za^l^žijo priznan ;a. Ker nremiie^a ni bila v abonman**. je bilo gledališče slabo obiskano: bolie že dr**(? dan, na ned?Ijo. Občinstvo se dobro zabava in upravičeno ploska. Pobg resnih stvari so za dediče, ki na* reka j nemeni, ravno ta'elc igre nad vse dobrodošle, ker so nrvor^dno i»metniskc, a tudS ta^ro zabavo-, Ha zadovo* liujejo \ ono množico, ki se h<^"e za svej denar samo smehoma pozabavati. Svefosavska beseda. S-rročl je pravos?avna cerkvena oblina priredila v proslavo sv. ?ave. v velik! dvorani »Unlora« koncert !n iprranko, pr! kateri so sodelovali: pevski zbor Glasbene Matice ter solisti g. Betetto, gdč. Rozumova In g. Cvezič s klavirskim spremTjevanjem g. Balatke. Besede se je udeležilo naše naj* odličnejše občinstvo. Med drugimi smo opazili ministra za šume in rude dr. 2erjava, velikega župana dr. Baitiča, komandanta dravske div. oblasti generala Stojanoviča, gen. konzula dr. Beneša, predstavnike drugih držav, zastopnike vseh civilnih oblasti Itd. Pevski zbor Glasbene Matice Je ©tvoru koncert s himno sv. Save, nakar je zapel Belokranjske svatovske pesmi( basovski solo g. Zupan), ter ob koncu 10. rukovet srbskih narodnih pesmi in mojo »Napitnico* v moSkem zboru. G. Kumar, ki je vodil zbor, je z vsemi točkami dokazal, da se Je s pevskim zborom z!il v eno nece^eno enoto !n da bo predstoječi koncert njegova najzanimivejša vokalna glasbena prireditev te sezone. Solisti so včeraj želi nenavadno velike triümfe. G. Betctto Je zlasti z Mo-kranjčevfmi »Tremi junaki« In dodatkom užza!, gdč. Roramovfi z Lajevičevo * Begunko pri zibelU ter koloraturno ari*o Mozartove Čarobne piščau, g. Cvejič pa prav posebno s »Serenado« iz Napravniko, vega »Don Juana« dosegel gromko pohvalo. Občinstva sicer ni bilo mnogo, a Je isto z velikim Interesom sledilo koncertu. Neka teri navzoči so ml zatrjevali, da se nikjer po na5i domovini svetosavska proslava ne praznuje na tako sijajen aačin, km pri nas. Posebna zasluga za to gre odboru naše pra-voslavne občine, ki z velikim razumevanjem ume pritegniti k sodelovanj n te slavnostl nase najboljše koncertne moči. Sledeča Igranka nas le za mamila do zgodnjega jutra. —č. Razvoj francoske srednje šole. Kdor pozorno sledi spremembam učnih načrtov na srednjih šolah pri nas in v drugih državah, opazi, da so ta samo nestalne transakcije, s katerimi so poskušali in bodo poskušali udejstvi* ti cnakovesje in sporazum med obema nasprotujočima si kulturama: med slovstvenim študijem in znanstvenim študijem. V Franciji je stari srednješolski učni načrt iz L 1902 (takozvani Leygue-sov načrt) otroku takoj ob vstopu v srednjo šolo stavil vprašanje, ali se hoče posvetiti prvemu ali drugemu študiju kakor danes pri nas, ko se mora otrok oziroma njegov oče, odločiti za realko ali za gimnazijo. Francoska srednja šola je bila po omenjenem na-četu razdeljena v dva oddelka: »divi-sion A« z obligatno latinščino in fakultativno grščino, in »division B«, posvečeno materinščini, znanosti in živim jezikom. S tem n^rtom iz I. 1902. je bflo precejšno Število ljudi nezadovoljnih. Prvi minister pa, ki je nastooit zoper niega. je bil g. Lčon Berard, bivši poslanec, doma iz Pirenejev. Januarja 1921. je bil komaj dva dni prosvetni minister in že je javil sklicanemu višjemu prosvetnemu svetu: »Urediti imamo važno in nujno potrebo, namreč reformo srednjih šol.« Ureditev reforme je bila morda malo prenaglena. saj je trajala samo leto dni. 3. maja 1923. je izdal g. Berard svoj znameniti reformni odlok. Ta je postal zakonski predlog, parlament ga je pa šele sprejel II. julija, po dolgih, ostrih debatah, ki so trajale devetnajst sej. Glavni očitek nr'nistra g. Berarda staremu učnemu načrtu je bil ta, da se mora dijak prezgodaj, v starosti 10—12 let, odločit! za klasični ali moderni študij, medtem ko je Lafontaine začel pisati verze Šel?* v svojem štiriintridesetem letu in jc Pasteur dobil pri zrelostnem izpitu iz kemije samo zadosten red. Zato je uvedel novi minister enotno nižio srednjo šolo z obvezno latinščino, češ naj se je učijo vsi dijaki brez izjeme, radi tega da globlje prodrejo v razumevanje svojega maternega jezika, ki obstoja iz štiri do pet tisoč latinskih besed. »Latinščina je res čuvaj francošči- ne,« je dejal nek znamenit francoski kritik, med tem ko študij živih jezikov samo tedaj blagodejno upliva, ako imajo ti jeziki že dovelj krepko slovstveno okostje. Razen tega so nekateri francoski znanstveniki pokazali, da je študij grško - latinske, humanitete potreben za znanstveno vzgojo. Na drugi strani je pa bila Berardo-va srednješolska reforma izpostavljena silnim napadom, tudi s strani vseučili-ških profesorjev. »V serijah hočete iz-delovati heleniste,« so mu dejali. Profesor Bergson je izjavil, da Francija ne bi smela imeti več kot 10.000 do 15.000 ljudi, ki študirajo grščino in latinščino, v resnici jih pa ima danes 23.000. Med tem so prišle v Franciji lani nove volitve in nova vlada. Prosvetni minister je postal g. Francois Albert, senator, bivši srednješolski profesor in poznejši časnikar. Politika ?a je nato privlekla v svoj delokrog in Oanes je minister. Rojen je 1. 1S77. Ko je postal minister, je takoj ukinil Berardov učni načrt, spet razdelil francosko srednjo šoio v dva oddelka, v klasični in modemi, in napovedal popolno pieosiovo vsega po^ka r.a isto moderni podlagi. Tako stoji danes francoska srednja šola na pragu globokosežne preo^nove. Br. Volišča za mesto Ljubljano. Za skupščinske volitve dne 8. februarji t. 1. je državni odbor v Beograda določil za mestno občino ljubljansko 20 volišč. — Mestni magistrat sedaj objavlja zadnji rar* glas o teh voliščih. Volišča, kjer se bo gla* sovalo, se nahajajo v teh ulicah in po* slopjih: /. Volišče Šolski okraj (od od Kodclje* vega do Strossmayer je ve ulice v //. državni gimnaziji. Strossmaverjeva ulica št. 1) na Poljanah. It. Volišče šr.tski ekraj (ostali deh In magistralni okoliš do Tranče) v Mestnem domu. lil. volišče šentjakobski okra) (T. d.-l do Florianske cerkve) v Šentjakobski šoli. IV. volišče tentjekobski okra* (II. d?l d> Gruberjevega kanala) v mestni osnovni idi na Pral ah. V. volišče Trnovo v mestnem otroškem vrtcu. Cerkvena ulica "t. 21. VI. \r>fiSčc Krakovo in /. del dvorskega okraja do Cojzovc in Rimake ceste (volilci A do L) v me.ttni loti na Cojzovem grabnu. VI. a vollste Krakovo in l. del dvor* skefa ot-rat* do Cojzove in Rimske ceste (volilci M do Z) v mestni šoli na Cojzovem r;rabntt. Vtf. volile Dvorski okrnf (TI. del med Cofrovo in Rimsko cesto do Nunske ulice in K*~»r v državni realki. Vili. volllče Dvrrski okraj OH. dol med Nunsko ulico In Kongresnim trnom do AJ~ksandrove ceste) v mestnem dekliškem tiče ju. IX. voVšče Kothejskl okral (med Ale* t'jtand-ovo in Ounalsko cesto (VoMlci A do L) v 1, državni gimnaziji v Tomanovl ulici st. m IX. a velišče Kctertfskl ekrej (m-d Al-* t-«androvo fn Dunajsko cesto volilci M do 2) v I. državni gimnaziji v Tomanovl ultct št. 10. X. votfšče Kolodvorski okrof I. det (med TTmaj^-o cesto in Kolodvorsko ulico) v ju**f*?ni p^fnčt. XI. irottŠče Kolodvorski okraj It. det (m°d Kolodvorsko i*!ico in R-r^tjcvo ec?:to^ v ze**kem r**Tfct}iš*ii na Rcslfetf ee*!l tO. XV. volišče Kn1od\f**kt okra} 111. det fmrr! Retfi^vo in Vfdovdodno m ftr~nitniško cesto volilci A do J v Šišenski šoti. XVII. volišče Stik m s Vodovodno m Hranilnisko cesty volilci K do P v Šišenski šoli. XVlil. volišče Štska s Vodovodno in Hranilnisko cesto volilci R do 2 v Süesski šoli. Dopisi. — 2 Viča nam piseio: Okrajno glavar* stvo je odstavilo ZuDana Galeta, kakor Je znano radi nerodnosti in zantmarianja slnt-benih dolžnosti. Za svoje pos!c se m brigal razen 1. vsakega meseca, ko je prišel po svojo plačo. V dopsu. ki pa je poslalo srez-ko pos:avarstvo, je izvedel »dfcni« bivši župan in vsi njesovl oprode, zakaj ra je zadela ta izredna kazen. To pa jim seveda ne srre v eiavo :n zavili so celo storijo v politično riubo rn zato pravik), ds je odstavitev teror fn korupcija. Gospodje soct-Jalistl in komunisti so bili vsi zmedeni i* niso vcde'f. kaj naj bi počeK, zato so pooblastili z. Petrcvčrča. da prevzame vodstvo županstva- Občinska seja, ki se je vršil« 24. t. m. Je bila. pravi teater klero-fcorrm-nističrrh backov. G. Petrovčič Je sejo ot-veri! in prečita! ur."dni d<\r»is o odstavitvi Žunrsna. G. Eučar je nato preČItal izjavo »Delavskega klubae, v kateri je vezal otrobe o kršitvi samouprave, o občriskem delokrogu in vzrokih odstavitve. Mislili smo. da bo ta dr. Jr-c:, rjava kaj boij učin- kovala, pa je ostala le v ušesih g. sodru-gov, ki Še ne vedo, kaj ie občinska samouprava In bi üm g. dr. Jelene lahko tozadevno mak) bolj razložil. Tudi klerikalci ne Smejo raostaja-ti In g. Ku'ar Je Jecljaje pTe-bra! tudi neko izjavo, ki sprašuie. zakaj in kako da Je g. župan odstavljen. Frare o ko-rupetit, terorju igrajo tudi v ti Izjavi glavno vlogo. Ne gre jim za pametno delo. samo de m o Kosijo fci uganjali In ljudi (arbail. Demokratom so očitali, da so oni to odstavitev zahtevali; demokratje so krivi, da Je župan kozle streljal in delal napake v svoji služb!. Demokratie so krivi, da so deiav-cl na cesti, demokratje so krivi, da Je žt*-pan ob postranski zaslužek Itd. Nazadnje bodo demokrati krivi tudi tega, če pade K tesarju ias z glave. Klerikalcem pa povemo; »Ce bi hoteli, pa bi Imeli gerentstvo. Našemu g. Knezu bi belo treba samo ziniti in sedei bi na Galetovem mestu in Ce i>i ta ne hote!, bi našli pa ie družeča, saj imauso dovolj zmožnih ljudi, ki lahko opravljali ta pose!. G. b!vši župan se Je zagovarjal, :»a tako nerodno, da so klerikalci komaj čakill, da Je prenehal. Zvrnil je vse skupaj na gradbeno direkcijo, češ da Je izgubila vse akte in zagovarjal se je za stvari, ki mu nh ni nihče očital. Mi bomo postregli še s čednimi stvarmi gg. klerika-cem in delavske.no klubu, da bodo videli, kako vnetega moža so si izbrali za župana. Skoda, da je bfla seja prehitro zaključena, sicer M to zvedeil že zadnjič. Po svetu. ■ ostanite hladnokrvni! > temi > j se-dami so preplašili neki banditi newyorske-sa mesarja in njegove nastavijence. ko so t revolverji v rokah vdrli v mesnico. V mesnici je bilo vsega 6 oseb. katere so banditi. da jfm omogočijo hladnokrvnost, zaprli v ledenico. Nato so odnesli \z blagajne 50a dolarjev. Vest ne pravi. aH se je žrtvam strdila kri radi strahu aH radi mrazu, toliko pa je cotovo, da so precej časa rabilL dekler so se zopet ogreli. * Gladovna stavka rrdl nesrečne tht-beznl. Francozinjo Luizo Poessy Je par dni pred poroko zapustil ženin. Iz tuge nad to nesrečno ljubeznijo se je Francozinja, kt Je že petdesetič čakata pomlad, zaoblji^ bila, da ne zaužlje ničesar, dokler se n« vrne njen Ženin. Na ta način Je gladovala 14 dni, dokler Jo niso morali odvesti v bolnico, kjer je po dveh dneh umrla. OJ ta nesrečna lji»bercn! * Koliko tobaka pokude v lralip.. Iz Italijanske statistike posner^nmo, da so lit\ pokadili prebivalci Milana nič manj kot er-i milijon kg tobaka, kar je doneslo državi nad 120 milijonov dohodkov. Cigaret so pokadil za pol minjona kg. cisar za Četrt milijona, ostanek pa gre na račun ostalih vrat Povprečno pokadi v ItaM" vs*»k prcbfvalee 644 gramov za C9 lir. N aji večji povprflVT konzum fzkaruje Trst, kie- odpede na vsako glavo v enem letu 1260 gramov za 169 lir. Dr. Ante Politeo je odpri svolo odvetniško pisarno v BANJI LUKI. ^ Brez petttmaaa oavMUta 267 Potrti g'oboke za'ostl naznanjamo vsem sorodnikom, pr ja tel jem in znancem Žalostno vest, da je nai nepozabni in dobri bratranec in stric, gospod Jenn Doberlet strojevodja v pokoja is posestnik dne 26. >ami«r|a 1925 ob 6. zvečer nenadoma Izdihnil svoj » blago dušo. Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 2« januarja 1925 ob pola štirih popoldne iz hiie žaiosU, Stfeiiiia ttl.es 7, na pakopa iice k Sv. Križa. Bodi m« ohranjen beg spomini V LjuNjani, dno 33. Januarja 1925. v LjtfMJaat. Oslabelost živcev! > bled čnos', malokrvnost, pomanj-kanfe entf.ie, propad ele«nih moči hit-o o 'strani mnogopretz-fcušenl „NEOK^ K TOSIN**. On* za zavoi Din 60*— Razpošilja se prot' vpo?tiiatvi naprej 's pismom) ter Uln 15"— «a vnoštjalne stroške. Grs -Hachaft L cbem. u. met-Hu g. I.idtistren, Wien XIII - 7. Wissgrlllgasse 5. 153T f3.0|B'C,B.DiOiCiO Vabilo redni občni zbor BnfH pninua t Ufijl reg zadruge z neom. zavezo H se ho vršil dne 19. ffjfcnaajrjfj IMS «ab •#*/•■» psjpstlslftsi v PMPjliailfthl ploamli Dnevni red: 1. Poročilo nacelstva. 3. Odobritev računskega za-Ujtttka ta letu 1924. S. Sklepanja o opotabi čistega Oob.č*a. 4. čittalt reirU!)sxtga porotiU. & S.acajnostL Ako bi ti občni zbor nt bil sklepčen ob navedenem času, se vili čet pol vre drug občni ibor na istem mesta bt po istem dnevnem reda, *i bo veljavno sklepat ne glede pa ijC«ito deležev. t "v- Vsem 89 T ki hočeio piti <*oKro kave, priporočamo našo Izvrstno pravo domačo kollnsko etkorlfo. L_^5 19 let nrlznsne 9 Lar«aeinft pllule na}* stgurneje o-dravijo kapavlc »(Tnp-ner) — Dobiva se po vseh lekar-nih po 20 D'n skat'ja. pn polti ratrmsibi lokoma D I ■ m, Subotloa. 15 L Razpisan ja ATEČAJ ztL ide}oe načrte uradnega poslopja postnega aega zavoda t Ljubljani (osnutki ? merilu 1 : 200) aa dan 18. tnaroa 192S it ttrokovnltke, ki so drtavlisni kraH. Srbov. Hvatov H Slovencev. Tri nagrade: 250X»—., 20.000*—. In 15.000*- Din. Piipomockt in natc!ajni pogo i so 'ntetesentom na razpolago pri potlaem čekovnem ta vod a v Ljubi ani za znesek Din 30*—. PoStai CeHovnl zavod tr UubJjanl dne 26. junusrja 19?i # Tovarna usnja moderna, za hromo in vegetabilno strojenje, ne odda v safcap al! m prsda. Vprašanja nasloviti na Aloma Company pod •Tovarna usnja". 275 »SLOVENSKI WAROD« dne 29 fimiarlt 1*15. *trv. 23 Dnevne vesti. V Liubiiawj šme 2t /emušv/m. 192s. Vatikan in klerikalna protidržavna propaganda« Naša vlada je pred nekaj tedni izročila Sv. Stolici posebno noto, v kateri opozarja papeža na zlorabo vere in cerkve, ki jo vrši en del katoliške duhovščine pod pritiskom nekaterih škofov. Papež je nato službeno odgovoril, da obsoja zlorabo vere in cerkve; duhovnik naj ostane služabnik božji In naj se ne meša v strankarsko-politične boje. Papež je sporočil, da bo one, ki grešijo proti temu načelu, poklical na odgovornost. Iz Rima javljalo sedaj, da je papež odredil posebnega preiskovalnega komisarja, ki pride ▼ Jugoslavijo, da zbere materijal o protidržavnem postopanju nekaterih škofov. Za poStenost naše klerikalne politike značilno je dejstvo, da glasilo ljubljanskega škofa »Slovenec« o vsem tem ne poroča ničesar. Slovensko ljudstvo naj ne izve, da papež obsoja delovanje škofa Jegliča! A ne le to! Cim ostrejše je papež prepovedal vmešava« nje duhovščine v strankarskopolitlčne boje. tem zagrlzenelše Škof In njegova duhovščina vodijo partizansko agitacijo za SLS In čim energičnejše je Vatikan* obsodil zlorabo cerkve in vero, tem brezvestneje se ta zloraba vrši. Ljubljanski Skof In klerikalni župniki ter kaplani so nahajajo v polnem opora proti vrhovnemu poglavarju katoliško cerkve. Nam je končno vseeno, kako se bo ta nečuvena revolucija končala. Menimo pa, da je skrajni čas, da državna oblast nadomesti moč, ki je papež nima, da namreč neposlušne cerkvene funkcijonarje, ki sistematično vodijo cerkev v borbo proti njeni najiačji za-ščitnici državi, prisili k poslušnost!. Treba bi bilo ljudstvu tudi z lavnimi razglasi naznaniti, kaj zapoveduje papež in kaj delajo njegovi škofi in duhovniki. Velik del duhovščine, ki iz strahu pred škofovimi preganjanji prisiljeno vrši vlosro klerikalnih hufskačev in agitatorjev, bi pozdravil zmago papeževe odločitve nad škofovsko samovoljo z velikim 2adoščenjem ter bi se rad umaknil iz politike / cerkev. Koliko je vredna verska gorečnost škofa, ki prezira papeževo voljo ter se v »Slovencu« še iz nje norčuje, o tem pa bo še prilika govoriti. Skof ne spada več na svoje mesto in Če so točne vesti, ki jih dobivamo od zelo verodostojne cerkvene strani, mu bo kmalu naložena huda pokora v nekem strojem samostanu, ljubljanska škofija pa bo izročena pastirju, ki bo kazal več vneme za vero nego za politiko. • — Svetosavska proslava v Beogradu. Po končani včerajšnji svetosav-skl proslavi na univerzi so bili obdarovani dijaki povabljeni na dvor. Prirejen jim je bil svečan obed, kateremn so prisostvovali Nj. Vel. kralj Aleksander, kraljica Marija, prosvetni minister Svetozar P r i b i č e v i £ , rektor univerze s profesorskim zborom in obdarovani dijaki. Zvečer je bil v »Oficirskem domu« akademski ples. ki sta se ga ndeležila kralj in kraliica v spremstvu dvorne dame H a d ž i č In dvornega maršala Damjanovima, prisotna sta bila tndi ministrski predsednik Nikola P a Š i č in prosvetni minister Svetozar P r i b i č e v i 6. Kralj se je nad eno uro razgovarjal s prosvetnim ministrom Pribičevičem. Zabava je potekla zelo lepo. Akademskega plesa se je udeležil tudi kraljevič G j o r g j e. — Važna imenovanja na Hrvatskem. »Narodne Novine« objavljajo kraljev ukaz, s katerim se imenuje državni pravdnik dr. Franjo 2 i 1 i č za namestnika državnega pravdnika v I. kategoriji 4. skupine. Dr. 2ilič, kakor rnano, je sestavil pritožbe proti sklepu sodnega stola glede ustavitve kazenskega postopanja proti Mačko m tov. na banski stol. — Vodja kotorskega sodišča Dragotin Bubanj je imenovan sedaj za predsednika sodnega stola v Zasrebu. Novi predsednik določi nove kazenske senate. — Zakaj molčita škof in »Slove* nec«? Papež Pij XI. je nedavno tega pozval v svojem slovesnem nagovoru vse narode in drža- e na boj proti ko« munistom, pred vsem pa proti ruskim boljševikom. »Slovenec«, ki sicer vest* no zabeleži celo, ako njegova svetost kihne, je ta papežev govor popolnoma zamolčal. Tudi njegov gospodar in lastnik škof Anton Bonaventura Jeglič mu ni ukazal, da bi moral spregovoriti o tem papeževm govoru in informirati o njem slovensko javnost. Par dni ka» sneje je sv. oče Pij proglasil komuniste za demone smrti in zopet je »Slovence*« to stvar prikrit, vsekakor z vednostjo svojega krušnega očeta škofa Jegliča. Iz tega je razvidno, da je klerikalcem ležeče na tem, da klerikalna javnost ne izve, kakšno stališče zastopa papež napram komunistom m sovjetom. Kaj bi si sicer nerazsodno ljudstvo mislilo, ako visu, dm ata itof «Jc£iič *» dr. Ko- rošec rvezana n bolflevlkom ttmdičem, ki je v Jugoslaviji predatavitelj tistih, katere papež Pij progUia sa demone smrti! — Letošnji nabori se vrle najbrže Že spomladi K nabor« pridej rojstni letniki 1900., 1901 „ 1902., 1903, 1904. m 1905. Naborniki, ki bivajo v Ljubljani, se pozivajo, da se do 10. februarja 1925 zglase za nabor v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Kdor se hoče izogniti čakanju in navala zadnje dni, naj se čfmpreje zglasi. — Rojstni letnik 1907. je stopit s 1. januarjem 1925 v vojaško dolžnost. — Vsem v Ljubljani rojenim ali izven Ljubljane rojenim, pa v Ljubljano pristojnim mladeničem rojstnega letnika 1907. se je radi vpisa do 10. februarja 1925 zglasiti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Odsotne morejo zglasiti sorodniki — Finančni delpat dr. Savnfk je uradno odpotoval v Beograd k sejam komisije za reorganizacijo finančne oprave in je za čas svoje odsotnosti izročil vodstvo delegacije svojemu namestnik« dv. svetniku Bonaču. — Iz državno službe. Premeščeni so vladni tajnik dr. Anton M eg n § a r iz šmar* ja k okrajnem« glavarstva v Preval je, okr. komisar dr. Anton P a r č n i k Iz Celja k okrajnem« glavarstv« v Šmarje, pisarniški oficijal Zvonimir G r e z o r i £ Iz Maribora k policijskemu ravnateljstva v Unbliano. — Premog za železniške uradnike. Po sklepu generalne direkcije državnih železnic se bo tud! letos izdajal železniškem* osobjn premog ozfroma odgovarjajoča odškodnina v gotovini. — Nove obrtno-traovske lote. Ministrstvo trgovine in Industrije se je energično zavzelo za ustanovitev novih obrtno-trKOv-skih šol. Najpreje se otvortfo nove šole v Boljevcih, Zlatu, Baru, D. Milanove«, Be!l Palanhi, Jabtrkovcn, Tekljt In Velikem Po povlčn. potem pa tndi v dmjrfn kra.flh. — Tujski promet v Dubrovnik«. Potniški urad v Dubrovnik« Je prejel N Inozemstva lepo število dopisov, v katerih izra* žajo tujci žeTjo, da posetl spomladi in poleti Dalmacijo. Nekateri tujci so že prispeli v Dubrovnik, druge pričakujejo začetkom februarja. Vse kaže\ da bo letos tujski promet v Dalmaciji večji nego lan!. — Panja trb*a se leto 1025 v znesku 100 Din za vsakega psa se mora plačati naj* kasneje do 20. februarja 1925 v mestni Na* gajni (Šolski drevored št. 2fl). Kdor si ne bo pravočasno nabavil pasje znamke, bo moral v smislu S 4. aakona a dne 12. avg-sta L 1922.. Uradni list it. 429/131, plačati takso v dvojnem znesku. — Lovski ples v Kamnik«. Lovsko društvo v Kamnik« priredi tudi letos v soboto dne 31. Januarja v vseh prostorih Društvenega doma v Kamnika svokv običajno obče pTftyubljeno predpustno prireditev pod gorenjim imenom. Pričetek ob 20. uri. Svlra godba Dravske divizije. Vstopnina Dfn 10.— za osebo. Obleka poljubna. Cisti dobiček v prid Zelenemu Križa. Vse lovce bi prijatelje lova ter neprisiljene zabave najvljudneje vabi odbor. 251—n — Zanimiva tožba prod beogradsklra sodiščem. Pred beogradskim vojaškim sodiščem se je razpravljal te dni tragikomičen slučaj. Podporočnika Vlashmlrja Popovida je tožila njegova Izvolfenka Smiljka Ignja tovič, češ da jo je zapeljal pod pretvezo, da jo poroči Nastop devojke je bil zelo komičen, kajti nastopala je vedno v »phiralis majestaticus« In Iz ja vila: Mi zahtevamo, da se obtoženec obsodi s najtežjo kaznijo, ki jo predvideva vojaški kazenski zakon, kei nas Je odpeljal in zapeljai Smehljajoč je zdravnik odvrnil: »Najtežja kazen vojaškega zakona je smrt Naj ga U obesimo?« Nato je menila Smiljka: »Ne, tega nočemo, pač pa zahtevamo, da se ga težko kaznuje. Tekom preiskave se je ugotovilo, da se je podporočnik seznanil z devojko, ko je bil še narednik. Smilja je prišla takrat sama k njem« in živela ž njim. Bil je trdno na* menjen da jo poroči, a je medtem napredo* val za podporočnika. Kot tak se po zakon« ni smel poročiti ter je zato prosil, da se ga vpokoji Njegova prošnja pa je bila odbita in bfl je celo premeščen na albansko mejo. Smiljka nI hotela čakati nanj in se je vrnTa k roditeljem. On, pa je še danes pripravljen, da jo poroči, samo naj počaka, da postane poročnik ali stotnik. Ker pa je čut. da je Smiljka v njegovi odsotnosti zelo lahko* mišljeno živela, jo pač ne more kot častnik poročiti. Sodišče se je uverilo, da je Popo-vič govoril istlno In ga je oprostilo. — Obnova beograjsko univerze. Brv gradska univerza je dobila štiri vagone pohištva, knjig in raznega materijala. Vse to je bilo naročeno iz Nemčije na račun reparacij. Za časa okupacije so namreč Nemci In Avstrijci uničili ali pokradli vso opremo na vseučilišč« ter razgrabili dragoceno vseučiliško knjižnico. — Književna tombola. Opozarjamo ponovno, da sta bili dne 24. trn. izžrebani številki 45 in 90. Kdor je s temi številkami zadel a m bo, naj pošlje tablico s svojim točnim naslovom Pokrajinskemu odboru Ju-goslovenske Matice v Ljubljani, Pred Škofijo 21. Postopek pri delitvi dobitkov je sledeč: Tablice, na katerih sta obe zadeti Številki v eni vrsti, sprejema Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice do petka 30. trn. Ker je akoro gotovo zadetih več amb, kakor pa je dobitkov, se bodo v petek zvečer tablice žrebale. One, katero bodo izžrebane, dobijo dobitek am bo. in se ta dobitek posije dotičnemu po pošti. Tablice, ki pa event niso Izžrebane, Igrajo naprej in Igra i njimi Pokrajinski odbor sam. Prt temi je postopek isti. Torna se Izžreba dne 31. tm. in bo objavljena dne 1. svečana 1025. — Iz Amerike. V kraja Mitwankeo je umrla ga. Marija Tratnik v starosti 46 let. fzpodrsnila je na stopnicah ter «■rjlf f f la iaka ll££r£^i]A •»*» ojav& «i »^^^^^»»» »^»»»^v »»^»»»» W»»^F —^»» ^—^» — •»# ««* I jo prebila lobanjo. Doma je bila le Sa-vinske doline pri Mozirja. Pokojnica je zapustila štiri nepreskrbljene otroke. — Na posledica! operacije Je umrla ga. Ivanka Jtrvančič. Operirana je bila na Želodčnem kamnu in slepem črevesu. Pred pol letom ji je umrl mož na jetiki Zapustila je Štiri otročice, ki so ostali sedat brez očeta m matere. — V Mil-wankee so neznani storilci vlomili v izložbeno okno urarja Vinka Gola in mu odnesli nekai zlatnine v vrednosti 50 dolarjev. — V Brooklynu je umrla v starosti 35 let ga. Frančiška Bruns. — V Clevelandu so umrli: Frančiška Komocar v starosti 35 let. Doma je bila iz Dev. Mar. v Polju. — Dne 31. decembra je umrla Elizabeta Bene. rojena Grill. — Dalje je umrla Justina Daro-vec, ki zapušča starše, enega brata m dve sestri. V januarju ie umrla Helena Markovid, doma iz Bclasinovičev na Dolenjskem. V januarju so nadalie ore-minuli sledeči rojaki: Janez Leken, tistanovnik društva Sv. Jožefa, Janez Starič v starosti 30 let, dne 12. decembra Katarina Šuštar v starosti 12 let — Težka nesreča je zadela družino Brodnik. O božiču je šel Fran Brodnik zvečer v tovarno po plačo. Ko je šel preko železniške proge, mu je noga obtičala med premikalnimi tračnicami. Istčasno pa ie prihajal osebni vlak. kateremu se Brodnik ni mosel umakniti. Vlak mu je šel preko nog in so mu morali v bolnici obe nogi ammit*rat1. — Nesrečna u«nda preganja družino 5i-mončič iz Bridgcporte. Pred približno štirimi meseci fe ubilo v rovu očeta Frana Simončiča In dne IS. decer^ra pa istotam njegovega 181etneea Aloj. zlfa. Simončič je v jami opravlial n^ko delo, ko ga je nenadoma zasula pla>t zemlje in ga zaduš;la. B;1 j« marljiv m priden fant ter je družini naloroebtoval očeta. Za pomladansko sezro fe naročeno nrl svetovno znsnh angleških tvne- j n'rah naimodefnei*e »tag«, na kar opo>ari*mn : m ljubile1 ie f*n:h oblači. Dobro se bo ro Jako n"zk'ti cen^h pri tvrdkl «6 T Drago Schwab, Ljublana. fz iMtfrSB. ! — Odhod plesalke Rut Vavpo*--'^ c r Pari1'. Danes odnotuje v svrho nadaürva» nja plesnih študij v Pariz prima balerina ljubljanske opere gdf. Rut V7 a v potic. Ka'or čujemo. je gdč. Vavpottcevi omogočen v Parizu fe javni nastop, in sicer nastopi dne 31. t. m. v jugoslovenskem poslaništvu.. — Cim rar» a de sneg. Hišni gospodarji In njih namestniki so po cestnem policijskem red« pod izoglbom občutne denarne zlobe dolžni, sneg, ki je zanadcl po noči, do 7. zjutraj s hodnikov odkidatl. kar ga zannde pa čez dan. sproti odstranjevati. V slučaju nastale spolznelostl le treba hodnike z drobnim peskom, odn. nepe'om In žaganjem posuti. Drsauf? po ledeni gladini na hodnikih je strogo prepovedano, na kar naj šolska vodstva opozore" mladino. — S a naslov poš+n* uprave v Ljuhtiani. Trgovci in tovarnarji v Ljubljani, ki preje* majo korespondenco iz Nemčije, se nam pritožujejo, da jim zaračunava tukajšnja poštna ekspedicija popolnoma neopravičene porte in takse. V Nemčiji so namreč wedli zlato valuto in s to zlato valuto se franki* rajo pisma, namen iana po vsem svetu. Za* kaj bi ravno v Ljubiiani bili zadnji In Šika* nirali nas*e trgovce in Industrijce. ki ima to že itak dovo'i stroške v in ni potrebno, da izdajejo po 20 do 50 Din na dan za non-a* vilne takse, dočim so ostal3 pošte v naši dr* /avi že priznale nemško zlato frankiranjc? Napravite red! — Popravek. V včerajšnji članek »Sve* tosavska proslava na univerzi« se je vrinila pomota pri Imenih obdarovancev s kraljevo svetosavsko nagrado in v naslovu teme. Pravdno s* glasi: Medicinska fakultete: A v* tor Mile Roš — Pankreatske ŽVze. — Poskusen samomor. Veert | dopol* dne si je v hotelu »Južni kolodvor« pre* rezal žile na roki in noškodoval na vratu železniški nradnik Š. T. iz Zagreba — Na ukaz dr. Travnerja je bfl prepelian T. v bolnico. Njegove poškodbe niso težke In je opati, da okreva. — Odprava jez« prt KolezfJI. Poročajo nam. da podereto tekom leto?nje«ra leta starodavni jez In ž nilm v zvezi rgraienl svo-ječasne lesene naprave prf Koleziil. da s tem odstranijo glavne ovire za regu^cfjo Gradaščice, ki je projektirana. Ta regulacija — od Viča do Iztoka v Ljubljanico — bo trajala kajpada eno do dve leti. — Gospodarska pisarna, družba x o. «. *r Ljubljani. LTstanovila se je v Ljubljani družna, ki obeta biti ta razvoj in nanred^k gospodarstva velikega pomena. Družba je od deželnega kot trgovskega sodeča v Ljub* Ijani registrirana ter vpiVana v slovenskem, srbohrvatskem. nemškem, italijanskem, fran* coskem. angleškem, češkem in esperant» skem jezik« v trgovski register. Družba bo dopisovala v vseh navedenih jezikih. Namen družbe je obsežen. Za vse svoje panoge de« lova nja je dobila potrebne obrtne liste, oziroma koncesije. — Zlasti namerava dražba, kot posredovalka, pridobivati industrijam, vetepotestvom. trgovcem, obrtnikom to ob* čmtm toliko potrebni doma? hi inozemski kmpttat. — Opozarjano na oglas v dan a tn ji ftevilk! nalega Usta. 253'n — It Svetosavskt slavnosft v »TJmomi«. Te slav«ost! so se tndi udeležil!: Inspektor sred. šol Jos. Wester kot zastopnik pro» svetnega oddelka ter srednješolski direk-toriji dr Lokar. Mazl In dr. Pipenbacher. —. Coškostov. Onec v LJubPani potädä V soboto 31. tm. V Na r. dorne »Cajovy vr> Clrek« a pestrym pt «gramem o loncem. Za-čatek t 0. bod. Vstop prost, 147—« — Preganjanje kavk In vran je imelo do zdaj in zlasti v letošnjem zimskem času tudi za Ljubljano dobre posledice. Po drevoredih in vrtovih i!h r.i več videti, dasi so v preteklih zimah posedale in kričale v celih jatah po drevju in po hišnih strehah. — »Napredno obrtni"! i društvo« v LJubljani vabi vse svoje člane kakor tudi vse napredne obrtnike, da se zanesljivo udeleže volilnega sestanka, ki se bo vršil v četrtek dne 29. tm. ob 2J. zvečer v salonu restavracije »pri Mraku«. Poročal bo naš kandidat g. Ivan M o h o r i č o obrtnih za* devah. — Odbor. — Preporodašif Občni zbor S. J S U. »Preporoda* se vrši v Četrtek dne 20. t m. ob 17. v Naprednem dijaškem domu (arena Narodnega doma). Pr^oorodaSi. udel 'žito se ga polnoštevilno! — Tainik I. 254/n — Združeni damskl IrlzerU v L'ubranl sporočajo, da bodo česalnice v nede'jo dne 1. svečana odprte. 248—n — Društvo »Soča« naznanja svojim članom in prijateljem, da prihodnjo soboto predava pri »Levu« — »o politiki v starem Egiptu« univerzitetni profesor g. dr. Vbje-slav Mn'e. Ura navadna. V-top prost. 2-^9-n — Smrtna kosa. Dne 26. t. m. jc v Stre* HSki ulici umrl g. Jcan Doberlct, vpo* kojeni strojevodja in posestnik. Pokojnik jc bil v Ljubljani znana oseba, zlasti v žc* lezni'arsVih krcgTh. kjer je imel mnogo znancev in prijateljev. Bil je pošten mož in dobei fftHmbnlk. Pogreb bo dnnes. v sredo, rb pol 16. iz Streliške ulice št. 7 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Stkolsfvo. — ?oko1 Stepan'a vas f* prejel Din 500 kot darilo članov In prijateljev Sokola, zbrano v prčaščeujf spomina pokojnega g. Mihae'i Seiana. o^ta društvenega člana brata Franceta Se!?na Vsem darovalcem, ki so bili zbrani pri bratu starosti Brlclju, bratska hvala! — Odhor. 252—n — Občni zbor Goren*?kc Soko»stte župe se vr?i v nedeljo dne t. svečana 1925. ob 8. uri v Sokolskem domu v Skotil Loki * 250—n — Občni zbor Sokolslega druSfva L V Zagrebu. V nedeljo se jc vršil v Zagrebu IV. redni letni občni zbor Sokolskega dni* štva I v Zagrebu. Skupščino je otvoril in vodil starosta dr. Larar Car. Iz tajniškega poročila, ki ga jc podal bi. Milutin Urbani, ie razvidna velika delavnost društva v pre« teklem letu. Društvo je proslavilo preteklo leto 50letnico obstoja hrvatskega Sokolstva, Imelo je nebroj predavanj, prireditev itd. V sp1ošncm prikazuje društvo lep napredek. Pri volitvah je bil izvoljen ta*le odbor: sta* rosta dr. Lazar Car. I. namestnik staroste Dušan Bog'novic, II. Viktor Hemer, načelnik B-rislav Vran. — Člani odbora: dr. S-dian B rd'cavljevič, Ante Brozovič, Ru* dolf Ernti. Tošo Janjanin. Kosta Jugovič, Ivka Kučak, Dimitrije Kuzmanovič, Fran Lho*sky, Dara Maistorovič, B-anko Milctič, dr. Branko Mrvoš, Slavoje Novak, Nnda Priča. Velj^o Rajič. Fran S'isnic*. Vlado Vranic, D"šan Zestič. Namestniki: Jovan D"nda. Viktor Jurčič, Stiepan Ku?ar, Voia Milovanovid. BTas'-o VuikoviČ. Revizor ii: Antf* Rainer, Branko Stojanovič. Ivan Veb* le. D-legatl za skupsTlno župe: dr. La*ar Car. D šan Boginovič, Million Urbani, Be» ririav Vran, Fran Lhotskv. Viktor Hemer, Slavoje Novak, Tošo Janjanin, Dimitrije Kuzmanovič, Janko Ljuštins, Iz Maribora. —m Stafsfčnl poda'kl o Maribora » let« 1924. »MarbuxTer Zeftung« poroča: Na naših kolodvorih vlada v zadnjih letih živahen promet in zlasti glavni kolodvor no odgovarja več stavljenim mu zahtevam. Zanimivi so podatki o ogromnem prometu v Mariboru v preteklem letu. Odpotovalo Je v preteklem letu z glavnega kolodvora 566 3C9 oseb, s koroškega kolodvora 75.205, oseb skopaj torej 614.515 oseb. Dopotovalo jc v tem Časa 603.037 oseb. Skupni osebni promet je znašal 1.244.551 oseb. Največji promet je bil v mesecih avgust m septem-bet. Največ voznih listkov se je Izdalo za potovanje v Avstrijo, za Gradec In za Dunaj. Osebni promet narašča od leta do leta. Tudi tovorni promet je vedno večji. Samo v mesecu novembra je bilo na glavnem kolodvoru uvoženih 21,865.50! kg robe, izvoženih pa 17,197.804 kg. Celokupni promet je znašal okoli 500 milijonov kilogramov. Iz tega je razvidno, da sedanji kolodvor ne odgovarja več nanj stavljenim zahtevam in Ca bo treba znatno razširiti. V projekciji je načrt, da se tovorni kolodvor preloži v Tesno. —m Ljudsko štetje v Mariboru. Meseca decembra se je vršilo v Mariboru ljudsko Stetfe, na podlagi katerega Šteje Maribor sedaj 28.379 prebivalcev In sicer 13.178 molkih ter 15.201 žensk. Pri tem Štetju ni viteto vojaštvo. z.«0siriraal pa tudi also kaznjenci. Po narodnosti je 26 S72 J i£Os!o-venov, 663 Avstrijcev, 419 CehoslOvakov, 214 Italijanov, 72 Rusov. 41 Madžarov, 29 Nemcev, 7 Trancozov, 12 Poljakov, 6 Švicarjev*. 6 Amcrikanccv in 2 Grka, Z » štvom vred Meje MariboT približno 25.000 prebivalcev. Po zadnji statistiki ie mesto ütelo 30.6.1 oseb. —m Tragična smrt. Včeraj zjutraj so naSli v stanovanju v Trstenjakovi ulici mrtveca 67 letnega nočnega paznika Ferdin.ia« da Janka. Nesrečnež je legel spat ia jc pozabil zapreii plin. Na lice mesta pr H zdravnik je ugotovil, da se jc starec sada-š;l s plinom. Iz Celja. —c Proslava SV. 5Vi*tf v ^ctttr S bska pravoslavna cerkvena ohcin.t je v turek dne 27. t. m. na dan svetega Sive priredila ▼ veliki dvorani Narodnega doma svetosavsko proslavo. Ob 11. se je v veli1 i dvorani Narodnega doma vršilo blagoslovi jenie vode in rezanje svetosavskega kolača Cerkvene obrede je opravil pravoslavni svečenik g. dr. Ljndevit Pen'<5. Proslavi je prisostvovalo precej reljs'cega narodnega občinstva. — Ljudsko vseučilišče v Celju. V pone* deljek dne 2<\ t. m. jc predaval g. prof. Or>* žen o tiničnih razlikah človeške duSevnosti. Razlikoval je Sest tioov. Znanstveni, umrt* niSki, pridobitni, socijalni, politi "ni In verski ter v^akcjja očrtal v njegovih jjtavnib tc?-niari in porerah. Na p°stanek in razvitek teh tlnov vplivajo rojstvo, vzgoja in trdi človečka drtrfba. — Poslušalci so sprejeli nlegovo leno zasnovano in v poljudni ob* liki prf'a'äno prrdivanjc r velikim prizna* niem. Obisk je bil dober, posebno mnogo fe bilo poslušalcev iz učiteljskih krogov. Julifcka krajina. — Tz Trsta. Svetosavska proslava je potekla s'jajno. V pravoslavni cerkvi je bi'a doooMne služba božja, pri kateri je b:!o prisotno vse osobje ju^oslovenske^a konzulata, zastopniki Jugoslovenske kolonije in mnocro domačih Ju^ros^ovenov. V srbskem RolsVem zavetišča je skledüo rezani- kolača. 2ensko podporno druStvo jugoslovenske kolonije je prlredflo zvečer v Dreherjevt dvorani koncert, kf je uspel Izborno. Obisk je bil osrromen Koncert se je vr5il pod vodstvom prof. Mirka In Sonca. To je bfl svečan večer, na katerega so prireditelji larko ponosni. Umrl je jrosp. Fran Jevšček, adj'mkt kr. javnih skladišč. — Odvetnik dr. Smerehinlch. Dalmat;nec. je bil odlikovan z r-dom italijanske krone. PotujČenec Smer-chinich je bil svoj čas dalmatinski deželni poslanec »Le?inera€ delovanja na KorčuIL Sedaj biva v Trstu In je občinski svetovalec Taki »neodresertc!« se nekako ostentativno odlikujejo v Italiji! — Češkoslovaški kon-znl z. P. Machaty Je imenovan za častnega člana italijansko-češkoslova.ske trgovske zbornice, s čemur hočejo tržaški trgovski krogi povdariti poseben pomen zvez s češkoslovaško republiko In j"Ti še utrditi. — Dr. L. Kociemski je v •Minervi« predavat o poljskem pisatelju Peymontu, ki je doM Nobelovo nagrado. — Dne 8. februarja bodo zopet zborovali državni vpokojenci starega režima iz cele Krajine. Obljubljena je ugodna rešitev njihovih želja. — Med najbolj po vojni poskodox'ane občine se štejejo uradno: v Istri vse občine v pulskem. vodnjanskem in rovinjskem okra* ju; v tržaški pokrajini Nabrcžina, Dober« dob. Devin, Foljan, Mavhinje, Tr2ič, Ronkt. Sempolaj, Slivno. Starancan; v videmski pokrajini vse občine kanalskega, bovškega, tolminskega, goriškega, kornenskega in gra# diščanskega okraia. IzSel je nov odlok, ki določa, da sc bodo po občinah na ozemlju, ki je bilo po vojni najbolj poškodovano, izterievali davčni zastankt v takih dvome* sečnih obrokih, da bo zemljiški In hišnoraz*. redni davek plačan do 31. decemb-a 1927., drugi davki pa do 31. decembra 192S. Turistika in šport. — Welßmuüer na vlškn svoje formo. Iz Chicage poročajo, da je Johanny Weitt-müller postavil dva nova svetovna rekorda. Johnny je preplaval 50 yardov v 22.8 in 100 metrov v 58.8 in ameriški listi dostavljajo, da sta to dva nova svetovna rekorda. Kar se tiče prvega rekorda, je ta res nov. dočim je Welßmuüer progo na 100 m preplaval svoječasno na Dunaju v »Diana« kopališča v 58 4 in celo v 57.8. — Hockey na lede. V nedeljo Je Igrala praška »Slavija« na Dunaju proti W.A.C. I?ra je ostala neodločena v razmerju 2:2. — »Myrrha«, znani filmski lahkoatlet In zma^alec na pariški olimpijadl v metanju kopja, je odpotoval v Ameriko. Inserirajfe v »Slov. Narodu"! DD 85 »SI ÖVffNSIM NA ROP. Ate 2§. jannarfa !95S. ---—.--------- Gospodarstvo. Uradni tečaji. Finančno ministrstvo je določilo nastop« ne tečaje dinarja, veljavne od 1. do 28. februarja 1925. za vae račune v zlatu in tujih valutah, kakor tudi za takse in druge uradne finančne operacije; I nepoleondor 239.— Din ] turška lira 270._ » 1 angleški funt 296-50 » 1 ameriški dolar 62._ » I zlat* nemška marka 14.75 » 1 poljski zlatnik 12._ » 100 francoskih frankov 335.— » 100 Švicarskih frankov 1195,— 9 100 italijanskih lir 258.— » 100 belgijskih f-anVor 311.— » 100 bolan dskih golidnarjev 2500 » 100 eelklh kron 1S6._ p 100 romunskih lejev 32.50 » 100 bolgarskih levov 45._ m 100 danskih kron 1107.— » 100 švedskih kron 1670— » ?00 no -eSkih kron 953.— » 100 y>e getov $P0.— » 100 d ranem 110.— » 1 milijon svstrltskih kron 778.— • 1 mfllion madžarskih kron 860.— » Po teh tcrajih sc plačujejo tudi pristaniške ta'-se. — fzarpis. Razrešuje s« mesto občinskega zd-avnP-a za občino Trbovlje s 1. a*»H* lom 1025. Prosilci morajo biti Slovenci. Mesto je stalno, privatna oraVsa ohtla. Ftkana mesečna pl**a znala 2300 Dm. Ponudbe na fferentstvo Trbovlie. — Prošnje je vložiti do dn« 2S. febraria 1925. — Znnunstvo on« črne T-bnvTic, dne 20. januarja 1925. — Ort rent: K^k-lj. 195fn Koliko soja priplujejo na svetu ? Opetovano smo tt poročali da igra sc J v gospodarskem Zivilenfn mnogih narodov zelo važno vlogo. Kitajcem in Japoncem nadomestuje soj. alf kitaiski fižol, kakor ga imenuiejo vzhodni narodi, vsakdanji kruh. Po najnovejših podatkih mednarodnega po« 7?edelskega inštituta v Rimu je znašala svetovna prodvkcija soja zadnje leto: na Kitajskem 3.352.200 ton, na Jaoonskem 430.933 na Koreji 348.000 in v Zedmjenm državah 5S/XK) ton, skupaj torej 4,189.338 ton. Leta 1918. je konsumrrala Kitajska od svojega pridelka 16% Japonska 77%. Amerika in Evropa pa 7%. V desetih letih je poskočil kitajski Izvoz sojevega olja od 25.000 na 400.000 ton. Pred vojno je šlo to olje večinoma na Angleško, v Zcdinjene drŽave, v Belgijo, Japonsko in Rusijo. Zadnja leta ga pa kupujejo največ Japonci in Amerikanc!. Poleg tega s?uži?o Kitajci lepe denarje tudi s svojimi luščinami. ki so jih izvažali prvotno 400 do 500 ton letno, sedaj pa že nad 1 milijon ton. iz teh statističnih podatkov je razvid* no, da tvori soj v bilanci narodnega gospodarstva nekaterih držav zelo važno postavko. Pri nas je za to koristno razstlino navzlic opetovanlm opozorilom prema'o zanimanja, da bi bil soj zlasti v sedanjih težkih časih zelo izdaten pripomoček za ublažitev bede ln pomanjkanja med nižjimi sloji. V sosedni Bolgariji so že začeli saditi soj % večjih količinah in poljedeljsk! strokovnjaki so izjavili, da so tla zelo ugodna. Torej rri dvoma, da bi soj uspeval tudi pri nas. Ker pa nimamo na razpolago semena in potrebnih navodil, bi bilo dobro, da se zainteresira za to vprašanje poljedeljsko ministrstvo. Češkoslovaški izvoz v decembru Češkoslovaški statistični urad je izdal prvi splošni izka^ o izvozu v decembru. — Vrednost izvozza Je znašala 2.112.189 252 čK. Če hočemo primerjati letošnji izvoz v de« cembru z lanskim, moramo upoštevati samo izvoz v svobodnem obratu, ker statistika takrat drugega ni navajala. Ta irvoa je znašal letos v decembru 1.897,486.352 Kč. lani pa 1.718.051.992 Kč. ta*:o da je napredovala izvozna trgovina za 200.000.000 Kč. Glavni del odpade na vrednost izvoženege sladkor« jo, ki znaša 50S,6o 1.000 Kč, cločim je znašala v novembru 450,427.579 Kč. Tudi druge vrste izvornega Ma"a kažejo napredek. Vrednost bombažnih izdelkov jc znašala v decembru f 251317.486 Kč. v novmbra pa 200.913-669 Kd. • Volnenega blaga je Izvozila öeakoalovaika v decembru za 166,982.969 Kč. stekla in ste. klenih izdelkov za 122,896.609 Kč, kar pomeni letošnji rekord. Sadja, zelenjave in hmelja je izvozila za 106,259.475 Kč, papirja in papirnatih izdelkov za 27,703.213 Kč, tc> leza n Jelamih izdelkov za 99,065£6 Kč, usnja in usnjenih izdelkov za 46399.639 Kč. V vsem 1924. letu je znašala vrednost češkoslovaškega izvoza v svobodnem obratu nad 15.658.495.411 Kč, v predlanskem letu pi samo 12518,610.927 Kč. Ker je stala obe leti vrednost češke krone v glavnem neiz» premen jena. je jasno, da je narastla izvozna trgovina zadnje leto za okroglo 3 milijarde češkoslovaških kron. torej za četrtino vrednosti izvoza v letu 1923. Vrednost izvoza v carinskem seznamu je znašala za vse lansko leto 1.363.755.n24 Kč. tako da je dosegel vet specijalni izvoz 1. 1924 solidno avoto 17.022 milijonov 251.035 Kč. —g Sova banka v Bosni. Dne 10. februarja se vrši v Foči ustanovni občni zbor »FoČanake podrl nske banke d. d. v FočJ*. Delniška glavnica znaša 1.000.000 Din in je razdeljena na 20.000 delnic i 50 Din. Vptao* vanjs traja do 10. februarja. —g Prometne orne fifve na Reki. Itali* janske oblasti so podaljšale prepoved prevzemanja blaga z Reke v Jugoslavijo preko Bakra do 23 januaria. izvzeto je samo blago, ki se hitro pokvari. Stranke se obveščene, da flahko prevzema blago preko Po* stojne. To nenormalno stanje na Reki in Su* šaVu je zaVHvfla italijanska žclcznllka upra« va, ki ni dala našim Mcznicam lokomotiv, navzlic temu, da je bila to niena dolžnost. LoVomr»tive, od katerih }e samo 5 d^h-fh, je dobila na** železntšV« unrava šele te dni. —g Bančna organizacija v Bosni. Sarajevski denarni zavodi so prejšnji teden sVli-caH konferenc« fn •Menil« ustanoviti organizacijo denarmh zavodov Ro*n<» in Heroen» «*ine. V»*>n denarno podietie ho prispevalo !?tno 200 Din od vsakega mlHont kapitala. Na konferenci se }e razpravl*s1o tudi o tn» tcrvenciM sa^ievs'-fh drna^nfh ravodov gl*»* de znižanie obrestne mere. Bosanski f;nan?nl krogi so za maksimiranje krrditno-ohrcstne mere v znesku 24 %. TTstanoviti nameravam t«'di bančni fca**tel. ki bi se mu lahVo pridružite p'd? ban*-e. ki niso VlH-nti Narodne ban^'e, da se tako omo*to?| enotna rešitev vprašanja o znižanju obrestne mere. —g Zagt-ehšM zhor. Pravnice za udeležbo na zagrebškem velesefmn. ki se bo vršil od 26. aprila do 4. maja ti. dobijo Interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Lmbfianf. —g O pos'ovnem letu 1924. v Jugoslaviji piše v »Wirtschaftliche Nachrichten« dvorni svetnik Hugo Lachner uvodoma: Tri dejstva tvorijo karakterlstfkum za poslovno leto 1924. v Jugoslaviji: proračun, v katerem se izdatki krijejo s prejemki In kl se je Izkazal doslej kot pravilno sestavljen, aktivna trgovska bilanca In dviganje dtnarjevega teča;a. ki znaša od začetka leta dalje več kot 25%. Poslovno leto 1924. se predstavlja torej za Jugoslavijo kljub pritožbam glede trajajoče, v glavnem vs!ed pomanjkanja denarja provzročene krize kot zelo dobro. —g Davščine na vino na Poljskem: trošarina 20% od prodajne cene. občinski davek 30%. davek na poslovni promet 0.5%, vse od prodane cene. Veliko! —g Švicarskim tvrdkam In zastopnikom švicarskih tvrdk v Sloveniji In Prek-murfu, ki nameravajo sodelovati na IV. sp> mladanskem velesejmu v Zagrebu, se priporoča, da stopijo v svrho dogovora radi neke posebne akcije čim prej v stik s švicarskim konzulatom v Zagrebu. Obenem naj blagovolijo vsi oni. kl imajo zastopstva švicarskih tvrdk pri nas, to naznani trgovski in obrtniški zbornici v LJubljani z naved >o tvrdke ln stroke, ki Jo zastopajo. —g SemnJI v Rusiji Januarja Je bil v Markovo takozvanl ruski semenj, v februarju bo v Ki.'evu »kontratni semenj«, od iebruarja do marca traja v Orenbureu se-menj za kožuhovlno. v Nižujem Novjtorodt* bo od L avgusta do 15. sept. staroruskl semeni v Baku bo od septembra do oktobra narodni vzorčni semenj. —g Železniške tarife zvišalo na Češkem s 1. februarjem ln sicer za osebni promet. Povišanje znaša 10%. To in ono. Parala mi i Londonu, i Angleški Ost »Tke People« napoveduje londonskemu prebivalstvu za prihodnje dni nenavadno senzacijo. Mlad. bogat ln pod je-tem Amerikanec P^rce Hopkins je pred Kratkim ustanovil v Londonu lKlub solnčnih žarkov«, katerega cilj je propaganda za najroto. Klub, ki Ima v moralnem oziru zelo stroga pravila, ima med londonsko družbo precej privržencev. Mr. Hopkins namereva sedaj in sicer prihodnjo nedeljo prirediti parado Članstva ^Kluba solnčnth žarkov«. Naravno, da morajo člarri kluba nastopfti v kostumu, katerega predpisujejo pravila: t. j. popolnoma nagi. Za prvi svoj nastop pred javnostjo si je klub izbral H v depark, ker je ta park kraljeva last in policija ne sme stopiti na njegova tla. Kakor javlja »The People«, se bo parade nagih udeležilo okoli 50 dam in in gospodov. Članov -K!uha solnčnih žarkov« Obenem pa I"st dostavlja, list. da so čestitljivl prebivalci Hvdeparka dostavili policiji oster protest proti napovedani paradi nageev. Zagonetni pojavi na solncu. Leta 1612. je znameniti astronom Galileo Galiel s svojim, takrat še oremiMvnim daljnogledom prvič opazoval tako »vane solnčne pege. Te pege na solncu je opazil pozneje tudi Fabricius. Ali znanost je bila takrat še v povojih in zato je nastal v javnosti pravcati škandal, ker ljudje niso hoteli verjeti, da so na ogromnem ognjenem svetilu temne lise. Vse dokazovanje je bilo zaman in prva dva astronoma, ki sta opazovala solnce in ugotovila, da so na njem pege. so ljudje proglasili za norca In ko je pozneje jezuit Sct.einer opazoval solnce in prišel do istega zaključka, kakor njegova predhodnika, se je njegov predstoinlk vestem o solnčnih pegah zelo začudil, češ večkrat sem čital Aristotela In nisem nikoli našel v njegovih delih takih neumnosti. Prot! Oalileu je nastopil tudi Jeane de Tard. ki Je izjavil, da je solnce oko sveta in da to oko ne more Imeti očesnih bolezni. Navzlic temu pa so morali učenjaki slednjič priznati, da so na soJncu res pege. Spočetka so trdili, da so to sence planetov, k I so zašli med zemljo ln solnce. Drugi so bili mnenja, da vidijo skozi daljnoglede oblake okrog solnca. Nadaljna opazovanja so dognal?, da predstavljajo somčne pege Žrela, iz katerih se dvigajo oromnl vrtinci ah cikloni, či;ih premer je mnogo večji, nego oremer naše zemlje Astronomi so se začeli zanimati za vprašanje, da-li se te pege poiavljajo in razvijajo po gotovih naravnih zakonih. La Place ne verjame temu. On je mislil, da so solnčne pege naravni pojavi, ki niso podvrženi nobenim zakonom. Sele astronoma — ljubitelja Schwaba je doletela čast. da je dokazal, da vladajo trdi nad solnčnimi pegama prirodni zakoni. 40 let zaporedoma je sistematično opazoval solnce skozi svoj daljnogled in vsako leto je zabeležil gibanje solnčnth peg Niegova opazovanja je zbral ln sistematiziral Hnmbold v knjigi «Kosmos«, v kateri je dokazal da se pojavi maksimum solnčnih peg vsakih II let. Evolucija solnčnih peg Ima svoje posebnosti, ki se perijodično ponavljajo. Nastane vprašanje, kakšna je priroda teh peg. To so. kot rečeno, ogromne jame, iz katerih se dvigajo ognjeni stolpi. Ti plam-teči vrtinci, čijih premer znaša včasih nad 12.000 km in višina do 300.0C0 km. so Iz gorečega vodika, v katerem mrgoli električnih Isker. Tam, kjer se vrte z veliko brzino električne iskre, nastane magnetno polje. Ta Hallejeva trditev se je kmalu izkazala kot resnična. Halle je namreč izrabh Seemanovo odkritje o delitvi spektralnih linij v več polariziranih linij, ki se ločijo od spektralnega centra pod vplivom magnetnega polja. Leta 1908. je Halle konstatiral Seemanov pojav pri solnčnih pegah in ugo«. tovil. da jih lahko smatramo za magnete. Belgijski astronom Paul Stroban je 1. 1922. podrobno izučil magnetno svojstvo raznih solnčnih peg ter jih razvrstil v tri kategorije. Nekatere peee so izolirane aH v sku-pinah in imajo samo en pol. Druge so nekaki dvojčki s po7ltivn:m in negativnim magnetnim polom. Tretje Imajo dva pola. Malle je opredelil poTariteto in njene znake. I Öd 1908—1912. so njegova opazovanja do* gnala, da se poli na solnčnih pegah po go*. lovih zakonih menjajo In vrste. Vsakih il-let nastane taka sprememba. Ti ogromni magneti na solnce tvorijo magnetna polja, kl segajo daleč v svetov-je. Njihov vpliv prihaja celo na zemljo in ml ga vfdimo. kako premika kazalce na kompasu. S solncem nas veže torej nevidna mreža. Mnogi učenjaki menijo, da so tako zvane magnetne burje i« severno siia-nje posledica magnetnega vpliva solnčnih peg na našo zemljo. Marsikateri astronom bi dal svoje življenje, če bi mogel dvignin zastor. ki !oČi človeško misel od te prirodn% zagonetke in spoznati vsaj eno neštetih skrivnosti, ki j.li človeštvo doslej Se nI rno* gio doumeti. Prekletstvo modrega dijamanta Pred kratkim je izvršil v Londonu samomor peti mož igralke May Yohe. V zvezi s tem samomorom so krožile med anglosaškim svetom najfamast čnejše vesti in razširila se je tudi verzfja, da se je zopet Izpolnilo prokletsrvo. izrečeno nad glasovi-t!m modrim dijamantom. kl Je last Igralke Dragoceni juvel, kl ga je Igralka dobila v dar od svojega moža Lorda Francisa Hope, Ima nenavadno predzgodovmo. Dija-mant je moder in sicer je to nrrzaomodra jeklena barva in zdi se kot da Jc določen za izredne dogodke. Nekaj časa je bil modri dijamant last nekega bumeškega samostana. V sedemnajstem stoletju pa so vdrli v samostan roparji ln ker nežne roke samostanskih sester dragocenega zaklada pred nasilneži niso mogle obvarovati, so juvel proklele .. In kdor je prišel seda) i dijamantom v stik, je bil nesrečen, aH ga je celo doletela smrt. Taka nsoda Je doletela kraljico Marijo Antofnetto, ki je bila med lastniki juvela. Nekaj časa Je bil nesrečni dijamant že popolnoma pozabljen, ko je postal polagoma predmet senzacijonalncga mednarodnega procesa. Londonski draguljar Cartier, ki je bil v posesti dragocenega ju-vela, te tega prodal nekemu ameriškemu milijonarju. V kupni pogodbi pa Je bila sprejeta Čudna klavzula, da postane kupčija neveljavna v slučaju, da modri dijamant &vo-jega lastnika onesreči. Kajti dijamanta se je še vedno držalo proklestvo. — Novi lastniki juvela — bila je to neka zakonska dvoj:ca Iz Amerike — so dobili medtem dolgo zaželjenega potomca. Dete. katero je dobilo naslov ^Ml!i)o^sko dete«, so čuvali roditelji kakor punčJco svojega očesa in najetih je bilo več agentov, kl so mora'1 otroka Čuvati pred ropom. Nekega dne pa se je dogodilo, da Je bilo dete pred očmi lastne matere povoženo od avtomobila. Zopet se je uveljavilo proklestvo modrega dijamanta. Modri dijamant je bil govorica dne. Ameriški milijonar Je skušal uveljaviti svojo pogodbo in je londonskemu draguljarju vu nil juvel. Ta pa o tem ni hotel ničesar vedeti in zadeva je prišla pred sodišče, ki Je» razsodi'o v prilog draguljarja, kajti nikjer ni bilo dokazano, da Je baš modri dijamant zakrivil detetovo smrt. Seveda je veljala ta razsodba le v očeh justice, ne pa v očeh Igralke Mary Yone. ki smatra modri dijamant za vzrok samomora njenih moi. In ljudska fantazija ji daje prav. Se o indijanskem princu. Magična zapestnica. Pretekli teden smo poročali o Indijanskem princu Tavana Ray, kako *e hodil po Italiji, razsipal denar, kako je osleparll ne* ko plemenito rodbino In knko je bil končno aretiran v Belllnzonl v SvIcI. Preiskava se razvija vedno zanimivejše. Sedaj trdijo, da je »princ« hipnotiziral svoje furlanske žrtve, k1 so mu dajale denar. Plemiška družina v Piumlcellu v Purla-nlji, katero je »Indijanec« opeharil za milijon lir. Je nemška, grofovska družina Khe* venhüller. To so stari avstrijski aristokrat-je. Rodbina ima svoja posestva tudi na Koroškem. Te dni se je mudil v Benetkah grot Juriz Khevenhöller In njegova sestra Atha. bivša zaročenki Indijanskega princa. Qo» vorila sta z novinarji ln list »Gazzettino« prinaša podrobnosti o proslulem indijanskem princu in njegovem početju. Grof Kheven-liuHer opisuje sleparja Tavana Rava alt Whi e Elka. kakor se Je tudi imenoval, za člove- ka velike hipnotične mod. Vsi, katerim s# je približal, so ostaH pod njegovim vplivom, posebno ženske. Mož je visok, še mlad. prijetne, prikupi j:, c zunanjosti, prodirajočega pogleda in fasciiiirajočega *lasu. Grof je nato povedal, kako le nekoč dolgo ogledoval zapestnico na roki savsoCc sestre, po* I tem pa ji razkril neke tajnosti, o katerih I sodila, da Jih ne ve nihče razven nie. Orot I pravi, da se čuje to kot sanje, kot tantazajc. pa vendar je resnica. Govorilo se }c tadl o oni zapestnici, katero je grofici AtM daroval »princ* in katera bi bila vsebovala neM magičen fluid; kdor jo aosi, s teta oeia da* rovalec, kar hoče. Take reči pripoveduje grof Khcvcn« hüiier, ki skttša sedaj dobiti naaaj vsaj nekaj denarja, ki ga je indijanski princ ras-trosil po Italijanskih mestih. V novembru se je s strahom prepriča!, da je kontokorent t »italitansko kreditno banko« v Trstu tt sko-ro izčrpan. Tako sta grofica mati ln hči na» kazovaff »princu« denar, katerega je pote^ proč metal. V banki so m« Izplaval! vse. kse> je bilo nakazilo v reda Ln ker ie znal eO) vplivati na !hxtt. da se ni razvil kak sum o njem. Ko je bil prišel v Trstu na urade so izdajanje potnih listin, so ga nefcaj časa ne* zaupno gledali, aH s svojim nastopom In govorom je na mah ves urad prldohO zase. Grof Khevenhuller ga nI maral ln se ga je Izogibal. »Princ« Je bil opetovano v Pia» miceliu pa tudi na Koroškem v KhevcnhaU lerjevem gridu. Čutil je. da ga grof sovrati, zato pa se je hotel maščevati nad njim. Ukradel mu < neko fotografijo, na kateri I» grof naslikan v bHžlrri bivšega cesarja Karla na nekem lovu, to fotografijo je kazal oblasti, ki se pa ni ozirala na ovaduške namene »Indijanca *. Groi je slnžil kot oficir v avstrjski armad!. Sedai je itatijanskt dr« iavljan... Grof Je pred kratkim v Bellin-zoni posetil Tavana Raya v zapora ali sle* par molči m noče govoriti, ne oda se nobenemu pritiska. Pravi samo, da se piše; Cdgard La Plante. Khevenhülleriere rodbfo« ta «sieoarii za en minjon ln stotlsoč flr. Grofica Atha Khevenhöller je stara 27 let, visoka Je, lepa. živahna In ljubi šport. »Sporte z mdiianskim princem po le bil pre« cej drag. Materinstvo. Znameniti učenjak na polju medicine« prof. Ruthe: trdi. da krepi materinstvo zdravje. Z nepopisnim veseljem govori vsem materam, da mati nima mnogo otrok za to, ker je zelo zdrava, nego da le zdrava zato. ker Ima mnogo otrok. Na predavanjih« ki jih Je priredil omenjeni učenjak In vnet zagovornik materinstva. Je navajal za vzgled matere z 12, 15 aH 18 otroci, ki so navzlic vsem mukam ohranile mladost ln svežost. Ruchet pravi, da število decr še nikoli ni provzročilo materine bolezni in da so smrtni slučaji pri porodu večinoma samo posledica naše civilizacije, ki Je Ionske do skrajnosti pokvarila. Pn njegovem mnenju Je treba Idejo materinstva povsod širiti in propagirati. Materinstvo le proti* strup proti bolezni in najlepši kras žena, ker je prava ženska lepota šele mlada mati, ne pa napudrana ln parfumirana «a!ra~ žetka. Prof. Ruchet se v svoji propagandi materinstva kal radi spomni Corneitje, ki Ji je neka bogata patricijanka hvalila svoje nakite in dragocene okraske. CorneHj« JI Je pokazala deco ln odgovorila ponosnor Evo mojih nakttov! Ruchet pravi, da vsi dijamant*. vse dragocene zapestnice, prstani, uhani in druga taka ropotija nI nič v primeri z radostjo, ki počiva na kodrasti* glavicah malčkov z njihovim veselim čebljanjem, ki napolni vsako hišo z radosife» m veseljem. • . • • 2 milijona dolarjev je daroval ameriški milijonar Rockefeiler vseučilišču v To-klju tn sicer za obnovo biblioteke. • Radlotelefonlfa med Italijo In \neri-■o. Pred nekaj dnevi se je posrečila odTd-ženju Italijanskih radioamateuriev v Milana zveza z neko postajo v Bostonu. To Jt bilo prvikrat, da to se na distanco naf 7000 km s kratkimi valovi med Ameriko ta Italijo izmenjali pozdravi. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik; VLADIMIR KAPUS EU. Rice Burroughs; 63 „ &ar%anov sin V gostem vejevju drevesa, neposredno nad njima je Čepel Korak in ju opazoval. Zapazil ni ničesar posebnega in jc tako minil ves dopoldan. Korak je postajal lačen in žejen. Pričel je dvomiti o fem, da bi kateri teh mož hotel pred jutrom oditi na dolgo pot. Zato se je oddaljil v smeri proti jugu, ker je domneval, da še najde svoje izgubljeno dekle. Zvečer je Meriem odšla na vrt m so sprehajala med rožami in premišljevala o doživljajih minile noči. V njenem srcu je bila skrita jeza na Öwana, ker je z gospodom Morisonom B-*ynesom tako krivično postopal. Niti Bwana, niti Moja draga« ji nista hotela pojasniti pravega jedra tesra postopanja. Oba sta vedela prav dobro, da Meriem nima niti najmanjše slutnje o tem. da Morison Bay-nes ni imel namena jo poročiti, zakaj v tem slučaju bi vendarle prišel naravnost k Bwanu, ker je moral dobro vedeti, da bi proti ž^nltvl ne imela pomislekov, seveda ako bi bila Meriem sama zadovoljna. Meriem je oba sicer ljubila in njima bila hvaležna za vse, kar sta za njo storila dobrega, toda hrepenenje po svobodi, po onem divjem življenju, globoko skrito v njeni duši je ležalo neutolažljivo ki ga je nemoteno dolga in dolga leta živela v Kora-tovi Uružoi v pragozdovih večao lepo džungle. Me* riem je prvič v svojem življenju zaslutila in občutila, da sedaj živi kakor v ječi. Kakor v kletko ujeta ptica je dekle nemirno hodila semintja, obstajala jc ob plotu, ki je ločilo vrt od ravnine, in prisluškovala. Kaj je zaslišala, kaj je bilo? Iz neposredne bližine le prihajal tih Šum. Nnkdo se je moral bosonog bližati. Za tre-notek je napeto poslušala in opazovala ln ker je vse utihnilo, se je pričela zopet nemirno sprehajati. Naenkrat je zapa7i1a ob potu na tleh bel ovoj. katerega preje ni videla. Meriem je obstala in ponovno poslušala. Za plotom je stal črnec in jo napeto opazoval in zasledoval vsak njen gib. Videl je, da se je približala k pismu. Ko je ugotovil da ga je pobrala, Je hitro izginil. Meriem ga je sicer opazila, toda ni se potrudila, da bi ugotovila njegovo istovetnost, ker je bila prepričana, da je bil sel gospoda Morisona Bay-nesa. Odprla je pismo in ob luninem svitu preletela njegovo vsebino. Bio je pismo gospoda Bay-ne&a, kakor je domnevala. »Ne morem oditi, ne da bi Vas Se enkrat videl. Pridite jutri zgodaj zjutraj na Vam dobro znani prostor, da sc posloviva, toda prosim Vas, pridite sami.« V pismu je bilo Se nekaj drugih besedi, pri katerih je Meriem od sreče zardela in srce ji je hitreje utripalo. POGLAVJE XX. OD18SXJ ZlOCtOCVV. Ob jutranjem svitu ie gospod Morison Baynes odšel na domenjeni prostor* Dasi mu Je Hanson odgovarjal, je vztrajal na tem, da ga je moral spremljati poseben vodnik, ker je trdil, da te pokrajine sploh ne pozna, zlasti pa ne bo mogel ugotoviti kraja sestanka. Dejansko pa je šlo za nekaj povsem drugega. Gospod B^vnes se je namreč bal hoditi sam po samotnih žalostnih potih, predno vzide solnce in zato je hotel Imeti človeško družbo, ki naj ga v slučaiu potrebe varuje in brani. Tako je končno dosegel, da ga je soremljal črnec. Nad njim v vrhovih dreves pa jima je sledil Korak, ne da bi ga kdo opazil. Ob devetih zjutraj je končno Baynes prispel na kraj, kjer ga je v pretšnji noči naoadel lev. Me-rieme še ni bilo in zato je Morison Baynes v sedlo zadremal, črnec pa je legel na zemljo, da tako zaspi. Korak se jima je približal na daljavo, od koder je mogel vse razločno opazovati, ne da bi njega kdo mogel videti. Minula je cela ura in Baynes je kazal znake znatnega razburjenja in nemira: Korak je domneval, da mladi Anglež na nekoga čaka in seveda ni mogel nganiti. kdo bi to mogel biti. Radi tega je bil popolnoma u ver jen in trdno prepričan, da v kratkem zagleda ono svežo elegantno dekle, ki je Meriemi tako podobna. Končno k zaslišal daleki, slabi zvok konjskih kopit. Prihaja! To je bilo brezdvomno! Bila je že v bližini Morisona Baynesa in listje je šuštelo. Meriem je prihajala iz gozda. Korak jo je nepremično opazoval, ker je njen široki klobuk zakrival poteze njenega obraza. Sta« la je že tesno pri Angležu. Morison Baynes Jo Je prijel za obe roki in pritisnil k prsom. Obraz Angleža se je skril pod širokim dekličinim klobukom. Korak si je v duhu predstavljat, kako se ustnice dotikajo ustnic in se sladko poljubljajo. Ob misli na svojo Meriem je zaprl oči in sanjal o sladkih in lepih spominih. Ko je Korak ponovno pogledal na tla, je videl« da se je mladi par razdvojil in da se pogovarjata o neki zelo važni stvari. Korak je videl, da tujec temperamentno nekaj od nje zahteva. Opazil je, da se dekle brani in da noče na to pristati. Marsikateri njenih gibov in zlasti način, kako je nagnila glavo na stran in odkimavala, je Koraka spominjal vedno bolj jasno na Meriem. Pred ločitvijo jo je Anglež ponovno tesno objel m za slovo poljubi Okrenila se je m odšla v smer. od koder je prišla. Anglež je stal na svojem prostoru in gledal za njo. Na robu gozda je obstala in mu z roko mahala V pozdrav in v slovo. »Danes zvečer!« je zaklicala hi okrenila glave nazaj. V tem hipu pa je Korak zagledal njen obraz, Srce m« le utripalo hitreje m tresel se je kakor list v ostrem vetrn. Zaprl je oči ln dlan stisnil na čelo. kakor da bi hotel zamoriti vse misli. Nato pa je zopet široko odprl oči in gledal v smer, kjer i« dekle Izginilo v gozd. To ni bilo mogoče, ne more biti resnica! * Vendar pa jc na lastne oči videl, da je Meriem živa in zdrava. NI umrla strašne smrti, kakor ü mislil. Videl Je svoJq 4rmw------—m Specijalna mehanična delavnica za popraro pisalnih, računskih in drugih strojev LUPOVIK BARAGA, Ljubljana, Selenburgova uTca ™ ■____ ^,,-^^MMpMafWTTiMM^ITirWWri^^ " "1 " '^ifT 'Tli 1 l I TTfl l ITT" r ii h im | |» — NAZNANILO. Stavnemu občinstva vi udno naznanjam, da sem otvorii v Sped. ŠUM, Jemejeva e. 58, popolnoma na novo preurejeno klobučarsko delavnico- Izdeloval bogem najboljše in najtolidnejSe klobuke ter spie jemal tudi popravila. Priporočam se cenj. občinstvu ter beležim z odi. spoštovanjem 366 *« KURMAII, kk>War- Pozor, Me! Pllelranie v^th vrst e*«r4-nanje, entlanje in preoblečene gumbe l/deu e najcenejše in najhitreje 37 BELIHAR i VELEPIč llübil&na. sa SBte. %< loevarsto «1.130 m 1:1 II Ilm M II I II H I II III II 252 Zahvala. Ob težki izguW, ki nas je zadela s smrtjo nase nenadomestljive nadvse ljubljene mamice Marije IzgorSek nam je došlo od vseh s*ranl toliko iskrenega sočutta, da te nam ni «"°g<^e vsem In vsakemu rosebei zahvalil, zat-tej na} Wae »vollio vv. ki so la|*a bolečine mamici v b-lczni in nam oh njeni krut? izgubi, v«l k so JI darova t cvetje ter jo spremili v t?ko Častnem in obilnem ?t»*vllu na njeni zadnji poti. s^tejch tem potom naio najpiisrčnejšo zahvalo! Vsem in vsakemu posco?. Bog povrn- ! Šmartno ari Uti;i, dne 27. januarji 1922. Globoko žalujoče rodbine Isgorftek, Raa, Skearaa. Plesne ceulje iz brokata, svile, atlasa in 1 a kaste, preje 50J Din, od danes naprej samo 3SO Din« Vel ka izbira svetovnoznanih F. !»• Popper* čevljev. Dob'jo se samo pri ia° KOStU ÜflRflflnOvIt - Mabljana Maribor lite se samostojen prvovrsten risar sa veliko tvomice pehlltee. — P'ata no eeeorfbl. — Poaadbe s referencami a-eslatl mm PUBLICITAS O. O , cglasni saved, ZAGREB, Ovn tri Cava vlite >% po« MZa-41S4" ?«» Viaidno na'"an : m ct*n e en u obmsl^u. -a «t#i»ri»m 1 februaurja 1925 najmodarneje In najhlgljenleneje opremljene mesnico s hladilnico v Ljubljani na Gosposvetski cesti 6« 264 Se prijazno priporočam FRANC SLABIČ, prej mesar v Gotici. OSRAM Dobra razsvetljava j podpipa oko in r»oko.: Trije skoraj novi pletilni stroji št. 8 sc ugodno prodajo. — Naslov pove uprav*. »Siov. Naroda*. 14/L Krpim vsa'vO množino belega krompirja ra vagone. — Ivan štu* d-nt. Staro Petrovo selo. Slavonija. 26° Dvokolcsa se ponolnoma prcnovtralo cmailirajo z ognjem, po« nikljajo in shranijo nreko zime v oskrbo. — Tribu« na F, B L- Ljubljana, tovarna dvokoles in otro* skih vozičkov, Karlov*** cesta št. 4. 162/T Skladiščnik ncoporekljive preteklosti, energičen, 7 večletno prakso. vešč vs"h mani« pulacij z okroglim in rc« zanim lesom — se »prej« me. — Lastnoročno ni* sane ponudbe z navedbo pogojev na: »Parna icu In t verni ca parke tov V. Scapnefti, Ljubljana« — lutntrm se sprejme prek* tikant. 216 Prazna soba ae odda. — Naslov pove uprava »SI. Ntr«. 2o5 Ročna deli izvršuje po naročilu — Mirni Kruh. Kranj. 268 Strojno pletenje. Točna in lepa izdelava Nizka cena. — ZcliarsVa ulica I l/I. 273 Perje, koVoSie. račje in gr^-je. puh. oddata vsako i-.no-žino po zmerni cev. — tvrdka E. Vajda. Cako. vce 52 r D-žavno konces. zasebno učil;šče za st^ojepir}^. TTčna ura Din 6. — G. P e t a Č. Lj'iMjana. Val« vazorjev trg £t. 6, pritltč je. 261 Kože divj**činf divjih in domačih zaner. lisic, k»»n. dth'irjev, pol« hov itd. kupuje po naj« višjih cerah Peter Sem* ko, Ljubljana Križcvni* *' a ulica 7 17 L 14 HOTEL„SL0B0DA ž restavracijo in celotnim inventarjem v Bcoeradu na na'zivahnojsem kra u v centru mesta do Oficirskega doim s st.iln mi mnogobtoinimi gosti pooolnoma dobro uveden, se proda iz proste roke. 271 Za pogoje se je obrniti na advokata Deda, Brograd, Kapetan Mšina ulica 6. Telefon 26—71. Zatirala, Ob te'kl Izgubi naJega nepozabnega aoproga oziroma očeta, gospoda Mihaela Selana *' t^-o Iskreno zahvalo vsem, ki so ram Izrazili na kaKrsei kol* način svojo k*!a?bo med pokojnikovo bolezni o *er sočutje ob nie^ovl smrti. Zahvaliuiemo te vsen, ki 10 poko|nlka v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. 25S Stepanja vat, dne 25. januar a 1925. Žaliajocai rodat Scnatorium Dr. K. Szeso sa odraslo I djeco. — Abbasla (Italija). Dietno iiječenje za debljanje i krepljcnje. Prvorazrcdrr zavod za nolesne na srcu, na ovapnenj»i žila. — Prom;ene \S oft-wcchsel) za ženske i žlvčane bo'estl. Djcca od 7 god«na primaju se I ber pratnje. 69 T I ZDI |e o&iss^er.o konce*l|onlrana in od deželnega Kol tigovskega sodiSCa v trgovski register vpisana tvrdka. Registrirana je v sledečih jezikih; v slovenskem in srbohrvatskem jeziku: Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani; v nemškem jezika: Wirtschaftsburoaui Gesellschaft m, b. H ; v italijanskem jeziku: UffflCfO economico, societa c. g. 1., v francoskem jeziku: Bureau commerclal, a. g. 1; v angleškem jeziku: ECCOnomlc offlC9v Lt d ; v češkem jeziku*. Mospodafska kcancelaf. spol. z r. o.; v esperantskem jeziku: Čkonomla kancelarlo« sodeto k. !. g. Namen Gospodarske pisarne, družbe z o. z v L:ubl ani je, da: 1. posreduje posopla, poravnave, konvertiranje dolgov in finansiranje pod'etii; 2. uperuje in revidira knjigovodstva, revidira in sestavka bilance po lastnih strokovn;akih: 3. prevzema cenitve in odda;a dotična mnenja po lastnih strokovnjakih; 4. sbranju e dokumente, kavcije, vrednostne pap7rje in dragocenosti; 5. posreduje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin v tuzcmstvu in v inozemstvi; ter ureja dot»čne oblastvene formalnosti; 6. opravlja inkaso faktur, izvršuje opomine in vnovčuje terjatve s cediranjem; 7. daje trgovske snformacje; 8. opravlja trgovsko agenturo in komisijsko trgovino; 9. nakupuje in prodaja avtorske prav:ce in patente; 10. kupuje in prodaja potrebščine za kmetijstvo, obrt in industrij na debelo in drobno — tudi eksport in Import: 11. revidira tovorne liste; 12. posreduje in izvršuje vsakovrstne rek'ame; 13. izdaja gosnodarske in reklamne publikacije; 14. prepisuje in razmnožuje spise, cirkulacije itd.: 15. prevaja spise v razne jezike in 16. daje gospodarske nasvete. Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani ima več izbornib sotrudn'kov* strokovnjakov ter korespondira v vseh zgoraj navedenih jezikih. Obračajte se v vseh zgoraj od 1 do 16 označenih gospodatskih zadevah na Gospodarsko pisarno, družbo z o. z. Za pismen odgovor je priložiti Din 5*—, lahko tudi v znamkah. Poslovalnica Gospodarske pisarne, družbe z o. z. je v Liubljani, W o ! f o v a ulica M. 1 /II Poslovne ure za stranke so vsak delavnik od 9. do 1. ure in popoldne od 3. do 6. ure. — Telefon 213. Oblastveno kencesijonirana in v trgovskem registru yp:sana **a*ea>eaa%afififaaI*iB' nišammm družba z o. z. v Ljubljani GOSPOOOrSKO PISANIH Wollova miea f-H nosredu e vsakovtstra posollfa in financiran a oodiatlh Kdo* tioCe varno In d ^DiCkmosno naložiti denar, nsl lavi kolik znesek in kdaj, proti kolikim obresiim in eventucln: souJeležDi ter za koli ko časa želi naložiti. Kdor potroDulo posojila, oodfatla, kl potrabulelo ftnan-CtranifS naj javijo; koliko posojila in čemu ga potrebujejo, za kolko časa in ali žele posojilo aM soudeležbo; natančen opis podjetja ekspoze) in premoženjskih razmer ter K»ftosestva in občine po zmerni obrestni meri na večletno amortizacijo posreduje Gosnodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. I/II. Dajo se zneski od Din 2,000 000— više. Odda se za eno ali več let 600.000 dinarjeu skupno ali v delnih zneskih proti prvovrstni intabuiaciji ali bančni garanciji. Ponudbe sprejema Gospodarska pisarna, družba z o. z. Ljubljani, Wolfova ut. I/II- Kupimo Skupno ali v de'nih partijah \¥*W** 350.000 bukovih pragov ~3U 180/18/12 cm za ozkotirno železnico. Dobavni rok od septembra leta 1925 do konca leta 1926. Plačljivo v Ljubi ani troti duplikatu voznega lista, Ponudbe z na\cdbo cene franco Poštoina na Gospodarsko pisarno, družbo z o. z. v Ljubljani Wolfova, ulica l/H. w Gospodarska pisarna Oblastveno koncesijonirana in v trgovskem regisiru vpisana družba z o. z. v Ljubljani Wolfova ulica 1-n posreduje nakup in prodajo ter zamenjavo hiš, veleposestev, posestev, industrijskih in dme'h pod etii. V vseh gospodarskih zadevah se zaupljivo obračajte na gospodarsko pisarno '^£T« Pismenim vprašanjem ie priložiti za odrovor Din 5*—, lahko tudi v znamkah. — Poslovne ure za stranke vsak delavnik od 9. do ene ure in popoldne oi 3. do 6. Teieion interuiban 213. 2i2 II I »i Lastoiim in tisk »Narodne tiskarne«« 16 A7C