gospo rs • v rtnis # m naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za ćetert leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr za leta 1 fl. 15 kr dn V Ljubljani v sredo 17. septembra 1862 Vrednost turšične slame Naznanilo. V Poduk zastran pravega gleštanja domaće živine zavoljo tega da ne zboli in zastran tega, kaj naj stori kmetovavec kadar mn živina zboli. (Dalje in konec.} II. Oddelek. turšičnih storžev s primešano navadno moko tudi dober Kaj naj kmetovavec StOli 0 Živinskih boleznih. arski papirnici v Schlôglmiihl u pri Glogn doljni Avstrii so jeli iz turšicnih štibelj, posebno pa iz storžnega perja (ličja) lep bel in dober papir delati; iz nitek tursičnih stibelj prejo napravljati, in iz pkanih kruh peci Da se vsak o tej znajdbi sani prepriča in zvé kako se imenovane reci iz turšične slame in stibelj pripravljaju, se bode razstava teh tursičnih izdelkov najprej na Dunaji Živino naj natanko opazuje Kmetovavec, kteri svojo živino in njeno vedenje v T pozneje p v druzih h mestih v cesarski tiskarnici, napravila. Kdor se hoče od omenjenih znajdb se bolj na drobno prepričati in vse bolj natanko zvediti, naj poprasa c. kr. dv © svetovavca viteza Auer-a i ktei mu bo rad vse na drobno razložil. Kmetovavcom v poduk ? turšico pridelujejo zdravém stanu dobro pozná, in pridno po nji pogleduje bode tudi lahko spoznal, kdaj je bolna. Kolikor pred se bolezen spozná in kolikor brže je se umen živinozdravnik poklice, toliko ložeje in bolj gotovo bo živina ozdravěla. Navadno se zdí kmetu živina še le potem bolna, kadar so ji jed popolnoma upre. To je zlo napačna misel. Kadar imajo namreč živinčeta dolgo bolezen, žrejo še prav rade, zlasti goveda, bolezen je pa vendar v njih Kdor hoče, da mu pridelovanje turšice prav na korist pride in da si dobrega in obilega storžnega perja (ličja) telesu že tako stopnjo dospěla, da ni več zdravja za-nje upati. Treba je tedaj,. da gospodar gleda na vse pre- napravi, naj ravna tako-le: Ko je turšica popolnoma dozorela, se ji storži potrgajo, . če so perje osmuka in oruži, in dene ali na tla ali pa tla prevlažne, na kak drug kraj sušiti; kadar je perje dovelj suho, se v žaklje nabaše in na suh in zračen kraj postavi, dokler se na namenjeni kraj ne pošlje. Bolj ko mene v vedenju: kako hodi, stojí in leží, kakošna je njena koža, dlaka ali volna, kakošne so nosnice in gobec, dalje da pazi, ali živina lahko sope ali pa morda hitreje in nenavadno sapo ima ali sopé stoka, ali ima kašelj in kakošen je kašelj; ali je njeni vamp napet ali vpaden; ali v * zre zivma rada ali pocasi, kakor ce bi se ji ne ljubilo ali se pa krme kar nič ne dotakne; ali je bolj ali manj žejna je perje suho, in bolj ko se vlažnosti obvarje , tem gorse ajj morda krmo ali pijaco težko požera Ce bo tedaj pridelovavec turšično perje z veco skrbjo ali pa i kar požrč je. skup spravljal, in kar se dá suho in čisto v fabriko ali pije, skozi gobec ali nos nazaj vrže ; pošiljal, tem več mu bo vrglo. Ker je storžno perje (ličje) tako rekoč pri turšici najmanjši del, tedaj ostane přidělo- v • vavcu razun tega se dovelj druge slame, ki jo zna za zi dalje kako živina prezvekuj e, kako in koliko sči iu sirje , kakosna je scavnica in blato in ali ni tujih reči scavnici ali blatu pri- dajejo molzne krave toliko mléka kakor sicer vinsko klajo porabiti, in denár, ki ga je za storzno perje mesanih; ali in ali je mléko y tako, kakor je sicer ali pa drugačno. ^ato bi stržil, mu je pri vsem tem se poseben dobicek. bilo prav , da bi se veliko gospodarjev te obrtniške řečí Ako se živina trese, ako se ji dlaka šetini in ima poprijelo in da bi nasi kmetovavci, ki tursico pridelujejo tega povabila ne prezrli in, če so lepega in suhega storž- ličja nabrali, se po pismu obrnili do cesarske tiskar- mrzle usesa in korenino ušes ter noge, nos, gobec, potem jo pa vročina po životu in po vidljivih žlemnih kožah > obhaja, ako ima goveja živina suh smrček in jo zdaj mrázi nega zdaj vročina kuha, je misliti, da ima živinče vročnico, zoper ktero je živinozdravnikove pomoči treba. Delavni ži nice (k. k. Hof- und Staatsdruckerei) na Dunaj in ponudili vini je tudi treba večkrat kopita in parklje pregledati, da svoj pridelek, ki se jim bo dobro plaçai. Da bojo to storili, je tem bolj pričakovati, ker gré za je mogoce , zlasti na kopitih že koj v začetku marsiktero bolehnost o pravém času spoznati in jo ustaviti; sicer se novo obrtnijsko stvar, ktera ulegne veliko dobička donesti jahko primeri, da živinče ni več za rabo, če pa za rabo našim deželam, kadar se bo bolj razvila. *J ni tudi nič ni več vredno. Na Dunaji mesca avgusta 1862. A. vitez Auer od Welsbah, c. k. dvorni svetovavec, vodja dvorné in drž. tiskarnice in visi vodnik schloglmiihlske ces. papirnice. Pri konjih ne sme vrh tega noben gospodar nika koršnega iz tek a nj a iz nosnic in otekanja med-čeljustnih žlez (bezgavk), kakor tudi ne oteklin ali v koži premalo porajtati; iztekanje iz nosnic namreč njide ugnjid razodeva dostikrat, da je konj smrkav, otekline ali ug v kozi pa, da je crviv. Oboje pa je silno nevarno in na Slavno c. kr. ministerstvo kupčijstva je iz Danaja naši kme-tijski družbi poslalo ta oklic v 150 iztisih v nemškem jezika lezljivo. Kaj ima gospodar živine o ži vinski kugi sploh storiti Ze bolezui, ktere živinčeta vsled navadnih škodljivost zadevajo, gospodar ne sme iz nemar pusati; še veee paz- y % • w ♦ k na tursićni pap vidi ta Iepi beli papir. Kdor ali pošlje po-nj v pisarnico i da vsak, kdor hoće, lahko en tak iztis dobiti, naj pride kmetijske dražbe Vred 316 fjivosti je pa pri tako imenovanih ka ga h treba, to j boleznih i ktei ob m času celo d ali P k živine enega kraja napadejo in dostikrat tudi cisto p končajo. Kuge se narede: ogleduje, kaka rialezlj krajev kupljeno take bolezni dalje kazenske post ker se tù prav dostikrat najprvo spozna ali J bolezen ali ne med živino, ktero iz h priganjajo. Tako se vsaj lahko stori, da se zširjajo. Po 401 t r i j a n s k 1 Iz škodljivosti, ktere so dalec razširjene, ali pa le krivi vsi tisti, kteri kako od 21. maja 1852 se store prestopa d d cr od iz kakosti in lege kakega kraja izviraj i kterih se tedaj kolj pri gnano govedo za ali dalje prodajaj živina ne more ogniti Take škodljivosti so, postavimo: pomanjkanje krme ali vode za pijaco, slaba klaja ali voda, pregled ako ni bilo pred po postavi i ali pa posebnih napra ne polnujejo apret jih je od 1 do 3 mescov; će je pa škoda slabo vreme itd utegnejo tudi n neki kužen s Nektere ku ktere se tako izcimijo zavoljo tega z** u biti velika, ktera se odi, jih je še enkrat tako dolgo zapreti in to je y iz njih se o bolezni ce je treba tudi v oštro jeco obsod trup izeirni, kteri tiči v krvi, scanj » blatu potu in v sapi, in na popolnoma zdrave živinceta enacega orej o Fake ku so » postavimo: bolezen v gobcu in na parkljih , črm ali vraneni prisad Ali se pa irkelj itd edé : 2 samo po o kuže nj ktei se ne izcimi pr nas y pak se po čedah iz tujih dežel zanese, od kterih ga d maca živina dobi in se ved Take kuge se imenujej in dalj V » na Ij kug y kakor je, postavi devetogobnica ali cr «« oveja kug N a l e z 1 j i v « bolna živina z zd b s e V • J tako d prid v dotiko ali na paši in v hlevu ali pa da m ahaja na take kraje, so še ostanki klaj je pi bol živina b ali blato, scavnica 9 sline, rkelj bol živine ostali. Včasih tudi ni treba, da se bolna živina zd dotakne ker k už n ost dostikrat ti ci v potu in v sapi, ktero bolna živina sope, in jo potem veter dostikrat precej dalječ zanese. Kužne bolezni ne zanesó samo žive bolne živin V t • četa same, tudi z njih mesom in odpadki, z neosnazenimi rogmi in parklji, potem z dlako, kožuhovno itd. jo utegnejo ljudje zatrositi, kteri so imeli z bolno živino opraviti. Obrav oranje živine, da se ne okuži. Ker se prave nalezlj kuge v našili zcimijo i v oj o b< temuč se elej • • U jih same ne more pr podař V • ino tacih bolezen popolnoma obvarovati če jo skrbno varuje, da z bolno živino v dotiko ne pride Ker mu bo pa dostikrat neznano ostalo, da je blizo njeg; ?na živina, in ker so. kakor je bilo že re kaka okuž ceno, tudi mno^otere kuge, ktere se v deželi mi na lezli zavoljo česar tudi nje živina zboleti utegne, terja previdnost, da se uměn kmeto tud o cas u y ko « V ni nic znano i da j b I i z o kaka kuira © vseh okol . v . OCT iba kte bi utegnile osenj Vselej bo tedaj svoj hl kteri i tuji ljud m a j ploh z živino opi kužne bol i zaperal, kakor mc olajšati lasti tak rje J pa rje konj kupeom volné, strojarjem itd tud on sam ne bo nikoli tuje b živine ozdravljeval, temuc tudi ojim poslom bo to prepoved K Noví ojo čedo kuplj djati ; ene živine ne sme koj v hlev med skozi 10 dni jo mora posebej imeti in še le potem jo sme v hlev djati adar je popolnoma pr pričan, da je zdrava. Ako se soseskina živina paso goni, mora P ku ostí pre po tujo živino s svojo past na take kraje zahajati gonila. Novo dokupljenih oj čede ne bi tuj se j tuj V » živina pa vkup na tudi kako goniti in *ia ali nčet čednik ne smé red na v kteri sami Turci živé , ima dve turške zamiji (cerkvi). V podrinskem okrožji je dosti svinčene rude. 5. Užičko okrožje ima pet srezov or lavno mesto je Užica na Detini, je sedež nacelnicestva in sodbe okrožne. V Užici je tudi normalna šola in ena pravoslavna cerkev pa petnajst turških žamij (cerkev), med 4900 prebivavci je 3700 Turkov! Blizo Užice je samostan Arilje, postavljen leta 1237 pod kraljem srbskim Urošem velikim Nemaniču V. 6. Cačansko okrožje ima 4 sreze. Glavno je mesto Cačak ua Mo ravi, sedež škofa užičkega, okrožjega nacelnicestva iu okrožne prebivavcov. Blizo Cacaka je imeniten samostan Žica, po svečeu svetemu Savu. V tem kloštru so se srbski kralji sodbe, ima eno šolo, cerkev in 1200 Kb> r ^ ** w ■ » kronali. V tem okrožji je tudi klošter Studeuica na reki Studenici, ki je osnovan po kralju Stefanu I. Nemaniču leta 1165. V slavném tem samostanu so pokopalisca srb-skih kraljev iz roda Nemaničev. 7. Rudnicko okrožje ima 3 sreze. Glavne so mesta R u d n i k in M a j d a n, ki sta že v starodavnosti imenitne mesti bila, kjer so srbski kralji rude kopali in denar kovali. Bruznica je sedež nacelnicestva in sodbe okrožne, ima euo cerkev, šole in 250 prebivavcov. To mesto stoji med velikimi planinami. 8. Kragujevačko okrožje ima tri sreze. Glavno je mesto Kragujevae ua Lepenici, je sedež okrožnega nacelnicestva in okrožne sodbe, ima 3000 prebivavcov, eno cerkev, šolo in pol gimnazije. Topola je vas, v kteri je Crni Juri svoj sedež imel in kjer je eno cerkev sozidal, v kteri ima njegov rod svoje pokopališča. Tukaj je tudi šola. 9. Jagodinsko okrožje ima dva sreza. Glavno mesto sedež okrožnega nacelnicestva in okrožne je Jagodin y 319 sodbe; tukaj je, kakor po vseh okrožnih mestih, tudi ena imamo letos zopet grozno veliko sušo, pa tukaj nam suša in eua fabrika za steklo. Jagodin ne škoduje skoraj nič, zakaj stru (zimska setev) je dobro obrodila; in Srb skoraj nobene poletne setve (jare) nima. . ako- glavna sola, ©na cerkev tma 3300 prebivavçov. 10. Ćuprijsko okrožje ima tuđi dva sreza. Glavno mesto Ajda, řepa. korenje itd. so Srbu cisto neznane reci je Ćuprija na Moravi, kjer je sedež načelničestva in ravno bi se tukaj gotovo kaj dobro sponašale. Narodno sodbe okrožne. Ćuprija ima tudi le eno cerkev , glavno našo slovensko jed (žgance) so Srbi v Topčideru pri meni šolo, dobro trgovino in 2000 prebivavçov. Blizo Ćuprije je kaj hvalili, pa žalibože, da mi je kmali moke zmanjkalo. veliki samostan Ravanica, ki ga je knez Lazar sozidal in Letos sem od doma repnega semena dobil in ga posijal, tudi ajde bi si bil naroćil, pa malnov ni, da bi mi znali stoji med bregovi, poleg njega je imenitno pecovje Pa račin ima 3200 prebivavçov, eno cerkev, šolo in sodbo. lepo moko mleti. Pri nas so zdaj opanke pri gospodi in 8 vi laj na c na Resa vi ima tudi eno cerkev, šolo in 3000 pri kmetu v modi; vse je v opaukah in v orožji Beligrad prebivavçov. Man si ja na Resavi, slaven, mocno vtrjen je prav vojnišk tabor; vsake ulice so polne barikad in voj- klošter s silovitim zidovjem, ki ga je Stefan V7isoki sozidal. nikov, in skoraj vsako poslopje se je v kosarno in trdvino 11. Kruševačko okrožje ima 4 sreze. Glavno je mesto spremenilo. Tudi Topcider je zdaj poln vojnikov. Turka Kruševac blizo Moravě , že v starosti imenitno mesto, se nihče več ne boji, samo prekane evropejske diplomacije bilo je to mesto Juga Bogdan-a in potem glavno in pre- še narod plašijo. stolno mesto kneza Lazara, kjer se še današnji dan velike Iz Sibinja na Erdeljskent 4. sept. Dokler se razvaline nekdanjega imenitnega mesta vidijo. Kruševac jo vaši dijaki v najveći radosti po dokončaueru šolskem letu sedež okrožnega načelničestva in okrožne sodbe, ima eno razveseljujejo, še mi z vso marljivostjo v tempelj učenosti «taro cerkev kneza Lazara, šolo. dobro trgovino in 2000 za haj amo. Enega vrlega tr profesorja smo zgubili; vrnil prebivavçov. se je v Nasavo na Nemško; visoka vlada je ukazala do 12. Aleksinačko okrožje ima dva sreza. Glavno mesto macina vmestiti, da se tako malo po malo ptujci odrinejo. je Aleksinac blizo bulgarske Morave , ima 2000 prebi- načelničestva in okrožne sodbe, sodbo, kaj Kar mene zadeva, se z veseljem spominjani pretečenega vavcov, je sedež okrožnega šola, cerkev itd. Banja ima eno cerkev šolskega počitka , zakaj vidil sem spet po mnogih letih v šolo, ljubi domovini slovenski ljubeznjive prijatle in znauce svoje, slavite toplice in 800 prebivavçov. Deligrad, kjer se je ki so me prijazno in gostomilo povsod sprejemali; moj srčen v početku našega stoletja grozno človeška kri prelivala, pozdrav Vam vsim iz daljne dežele: Bos Vas živi ! Vidil zakaj tukaj so imeli Srbi silovite brez vsega uspeha trkali. sance, na ktere so Turki in slišal sem, kako lepo se slovenščina razcveta v krajih, kjer se popřej za njo se změnili niso. Srce mi je radosti 13. Gurgusovačko, zdaj kneževačko okrožje ima dva v prsih igralo, spoznavši, da se domorodci moji zavedajo sreza, glavuo mesto je Gurgusovac, zdaj Knjezevac svojega slovenskega roda! Vidil sem prvikrat in ju spoznal na Timoku s 1700 prebivavci, kjer je vse vsakem okrožnem mestu. to y kakor v za našo sveto reč vneta in mnogozaslužena gospoda dr. B. zibelj in T. Slava jima! Vidil sem, kako se staro Celje 14. Crno-rečko okrožje ima tudi dva sreza. Glavno mojega stana mladuje in lepša, mesto je Za i čar z 2300 prebivavci. zmirom po mestu pretaka gnjusno kako pa Maribor še kakor pred 24 gnojnico 15. Krainsko okrožje ima štiri sreze. Glavne mesta leti so: Negotin, sedež škofa timočkega, sodbe okrožne, škofovega konsistorija. Negotin y ko sem ga prvikrat obhodil. Tudi nekteri Mariborčani načelničestva in mislijo, da le „vinogradu imajo, pa so že veljavni možaki! ima eno Kdor hoče kaj divotnega gledati, naj se vozi po želez cerkev, pol gimnazije y eno glavno šolo , dobro trgovino in 3000 prebivavçov. Kladovo na Donavi z 850 prebivavci nasproti Vlaške. Adakale, turški grad na nekem donav-skem otoku nasproti Avstrii. nici čez Ptuj do Pešta memo Blatskega jezera, kjer žerjavi njezdijo; dalje do Kašave, prijaznega mesta s priljudnimi (r © prebivavci na zgornjem Ogerskem memo Tokaja, kjer žlahno vince (majhna kupica po 70 krajc.) raste. pa silno drago 16. V V V Požerevac ima 5 srezov in je najveće okrožje Povsod pa na Stajarskem kakor na Ogerskem je huda vro knježevine srbské. Glavno mesto je Požerevac blizo čina vse posebno koruzo posmodila, Ie na Erdelj Morave, ima 4200 prebivavçov in vse drugo, kar srbské skem je bolje; tukaj bomo imeli vsega zadosti. lepa y okrožje mesta imajo. Tukaj je leta 1718 mir bil zaključen dobra in rodovitna dežela, škoda, da niso ljudje enega ple med Turkom iu Avstrijanci. Gornjak, na Mlavi med ve- mena, ene vere! Hlaponi bojo tudi v kratkem, kakor se likimi planinami slaven samostan, kjer so imenitne razva line in trdno sozidani y čez njo dirjali , ako zavid in razprtija močneja od mali gradovi. kaže njih ne bode, zlasti koloških Madjarov. H koncu še 17. Smederevsko okrožje ima dva sreza. Glavno mesto nekaj za kratek čas. Gospodična iz bele Ljubljane mi je je Smederevo na Donavi, kjer Jezava v Donava steka. pravila, da pri „besedi44 v Ljubljani je neki mestjan neko To mesto je od despota Zorzija Brankovica leta 1435 sozi- mestjanko prav po domače brez vse politure na ples po- dano bilo. Smeđereva ima eno grozno staro cerkev, 3400 prebivavçov in vse drugo, kar srbské okrožne mesta imajo. vábil: „Slišite dečva, so nek blago dećvo toliko razkačile , * V hoćete z menoj ripsati ?44 Te besede da je hipoma kvisko Vem, da Slovenci se bojo čudili, da najirnenitniše planila in zbežala s plesišča. Renegatu, ki je to laž srbské mesta samo po eno cerkev imajo. Na to odgovorim, skoval menda za da pred kakimi 30 leti še po celi Srbii noben zvon pel ni in vernih k Božji službi ni smel vabiti; pred 30 leti še v glavnem mestu Belem gradu kristjani zvonov imeti niso smeli! Zdaj jih ima, hvala Bogu, vsa Srbija. ^Tagespostnega u dopisima , ponudim jez drug „kultura44 oblízala, nagovor, da vidi, kako je Slovenec, ki ga je ze naj postopač svojo plesavko nagovori!; u » • v Precartana Dopisi še to povabilo si zapiše v svoj „portefeuille in najlepša izmed vseh lepih gospodičin! S ponižnim srcom se Vaši krasoti priklanjam in Vas milo prosim, dovolite mi Vašemu nevrednemu slug u i da z Vami raj at i smem (X Ta lz Topčidera v Srbii 1. sept. Dr. Podl. Letos pa nek ni košarice dobil. Cvetko. je srbska zemlja obrodila , da najstareji ljudje tako dobre Od rogacke Slatine 8. sept. Š. Vse ima svoj letine ne pomnijo. Žira, ježic, češpelj, grojzdja in druzega konec, in tudi tukajšni „Bade-Saison44 se misli 22. t. m. sadja je vse polno. Svinje, pravijo, bojo zlo dober kup, ker ćelom končati. Sploh se more reci od vseh gostov, ki so je žira sila dosti. Slivovec prodajajo kmetje po 2 krajcarja letos bili sčm prišli, akoravno različnih narodov, da so si ne bo čez 2 do 3 krajcarje vendar prav, priljudni bili, in harmoničnega društvenega Med casniki, ki jih je bokal. Tudi vino inmaii t uut uuu ^ pFclV JJO j nu uu vva m uv u «hmjvm«jv - ------ i---- i----j----- bokal. Srbskému slivovcu gotovo para na svetu ni, pa tudi življenja nikjer kazili niso. srbské vina se morejo med najbolje vina šteti. Res y da letos do 30 vedno v kavarni najti bilo, se je vidilo, da so 320 najbolj bili čislani „Pozor", „Novice", „Presse" in riki n y* Kike zavolj tega uboštvo tlačí, ker so večidel gosposki y zakaj u se vć da. Da so tudi tnadjarski in laski zraven najti bili, redek je, ki bi lastino iuiel, menim, da s tem ste od Per 1. septembra smo nekaj posebne Sploh se tudi mora reci, in slebrni gost bode vačine vse zvedli. AI ga spričal, da je postrežba v vsakem obziru bila prav do- doživeli. Bil je dan očitne preskušnje šolskih otrok, ki nam stojna, kakor je prav in Bogu drago ; to spet lepi značaj bo dolgo dolgo v sponunu Ob 9. ari zjutraj visokocastiti našega slovenskega ljudstva razodeva, ki večidel vse opra gosp. Frančisk Mercina, mnogozasluženi dekan v Senpetru viljstvo v omenjenem kraji v svojih rokah ima. — Ko le-to pri Gorici, stopijo v šolo s pozdravom „Hvaljeu bodi Jezus častitim bravcom wNovicu oznanjam, še zraven tudi v po- Kristus" in začelo se je izpraševanje. Ne bom na drobno so se one tudi to leto, popisoval, kako dobro od rok je šlo vse v tej pravi narodni hvalo slatinskih deklet pristavim, da kakor je slišati, s svojim lepim vedenjem vsem gostom lepo šoli. Opoldne pa pridejo tudi blagorodni gospod Herman prikupile, in zraven tudi cerkvici Matere Božje na Teržišču vitez Godel, c. kr. dnami prokurátor lombardo-beneški v z novim kelihom. Zato naj jim Bog še za naprej dá, pa Benetkah. Vse oči so obrnjene na novega gosta okinča tudi nam drugim Slovencom i duha modrosti, zmernosti in nega z vitežkim redom železue krone. srčnosti za vse dobro. Srečno! Ko se na dalje iz prašuje , tudi oni zastavijo nektere vprašanja v dobri slo Od sv. Ane v Slov. goricah na Staj. 28. avg. venščini, kar nas je pri srcu prav prijetilo pomazalo, zvedši, Dovolite ? ljube v Novice" mali prostorček mojim vrsticam. da vse přiznané avstrijanske jezike govorijo. Skušnja se Ni sicer navada, da se smrt kmetiških ljudi razglaša po končá, molitev se opravi ? ■■■■pHBH vsi pa gledamo na neko škat casopisih, akoravno lopata po smrti vse stanove pobrati in lico, ki je pred žlahnim gospodom na mizi stala. Gospod zguba za kmetiške sirote ravno tako bridka in žalostna je, tehant spet za besedo primejo, ter v kratkem pa prav pri-kakor za mestne zapuscene; al srcni glas mi veleva ozna mernem ogovoru otroke k daljni pridnosti nagovarjajo jih niti britko zgubo moje nepozabljive občeljubljene matere, ki pa tudi opominjajo velike časti, ki so jiin jo skazali blago so 24. avg. v Gospodu zaspali. Hudo rana boli i ktero je rodni gospod, pa jim přinesli lepe darilca. Zdaj deset ob nagla smrt celi hisi usekala, zakaj: Kjer se živijo draga mati, Je pri ognjišcu sladko spati Pa kadar matere več ni Ognjišče ogenj svoj zgubi. Oznanujem pa to žalostno premembo v naši hiši le žlahni go darovanja vrednih otrok na poklic naprej stopi; spod vsakemu primerne bukvice podajo, ob enem pa še vsakemu lično židano rožo ali kokardico, na kteri je pridna bčelica sedela in svitla petica uovega kova visela, na prsi solze veselja v očeh pripnejo Otrokom in vsem drugim zato, da morem ocitno pristaviti s r c n o zahvalo vsem, ki so mojo ljubo mater pri zadnjem potovanju spremljali. Presrčna hvala vsem! Ne bom jih po imenu našteval; saj vsi vedó, kterim gré zahvala. Z Bogom ! igrajo ki ga nikdar ne bojo pozabili. Kako globoko je to častno obdarovanje naši mladini v srce seglo , pričuje to, da V imenu cele hise Iz Loža 9. sept. J. L-z. Josip Kukovec. , ko danes zjutraj vstanemo , najdemo na vratih tište hiše, kjer gosp. vitez Godel stanujejo, nabito lepo zahvalno pesmico , ki jo je Prvaškošolcem odrašeni mládenec Franc Peršič lično v več barvah napravil, ker z besedo se otro-čiči niso upali k visokemu gospodu, boječ se, da bi jim - Nesreča na nesrečo se ključi v naši dolini. 30. dne pretečenega mesca je nekega mlinarskega hlapca, ki je v kozarškem peščeniku pešek kopal, zasulo, in ko so ga odkopali, bil je že smrtni plen. Druga še hujša nesreča pa je zadela celo našo dolino. 3. dan tega mesca namreč je jelo pri nas strašno deževati, kakor da bi bilo iz škafa lilo. Drugi dan je zalila voda že vse dansko, podcerkljansko iu nadleško polje, ker golobina pri mogla vode sproti požirati. Ljudje so vlekli iz Danah ni vode zrelo iu nezrelo žito , dosti pa so ga mogli vodo pustiti. Ravno tega dne jezik ne odrekel, kar njih hvaležne srca čutijo. Da je bla-gega gospoda to v srce razveselilo , ni mi treba praviti. Naj pristavim še to, da c. k. dnarni g. prokurátor že od 9. avgusta med nami na deželi prebivajo od raznih silno sitnih opravil svojega stanu nekoliko se odpočiti, in da stojijo na naši strani, ki trdimo, da slovenski jezik je za šolo in za uradnijo dostojno ugodeu in olikan. Resnica in pravica je Bogu tedaj komur hvala gre ! še pod je utonila neka žena v Nad-lesku ; padla je z voza pod most, in dereča voda \o je zanesla, da še zdaj nobeden ne vé, kam? Kolika toraj nesreča v malih dneh! Ko bi se bila globinja iztrebila in v poslednjem listu že povedale. Napravili smo jo bili slavnim malega ljuba in vsem poštenim Ijudem; hvala Neki pri8ednik. Tudi Ipavci smo imeli na Šinama dan národno veselico , kakor so „Novice" Iz Ipave 10. sept. Ko požiravniki očedili, ali bi ne bila nesreča odvrnjena? liko so se že „Novice" trudile, da bi se to silno potrebno delo dovršilo; pa vse je bilo do zdaj bob v steno! Zdra- d om o rod com predra gim n a m gostom iz Ljubljane na čast, kteri so bili prišli odvrnit pozdrav , ki so ga bili Ipavci s svojim pohvalnim pismom čitavnici ljubljanski poslali. Slavno mite se vendar enkrat iz svojega spanja, soseskini pred- oskrbništvo grof Lanthieri-eve grajšine v Ipavi nam je bilo stojniki in spoznajte svoj lastni prid! Postavljeni ste * da v ta namen blagovoljno prepustilo gradić na Zemunu ? ki skrbite za blagor soseske, iu vprašam Vas, ali ne bo Vam je kot nalasc za take zabave napravljen. Poslopje je pro-cela ložka dolina hvaležna, ako to važno delo dovršite, storno, da se v njem do 1200 ljudi iu še več lahko zbere,. Pa tudi to se mi čudno zdi, da naš kantonski gosp pred stoji pa tudi tako lepo na prijaznem homcu sred vino stojnik, ki s tako gorečostjo ceste delà, ne pospešuje tega delà, ki bi bilo za okolico vašo bolj potrebno ko marsi- ktera cesta? gradov , najdeš, našo sadnih in druzih dreves da boljsega kraja ne dolino na vse strani ogledati. Iz Pervačine v ipavski dolini 7 ept menda dra » Novice" po svetu hodite, niste % • Prišli so bili častiti naši gosti iz Ljubljane že v ne-r deljo pred malim Smarnom, in sicer popoldan iskreni doni rado- morodec in predsednik ljubljanske čitavnice, občespoštovani Ka vednim bravcom od naše vasi še nič povedale. Pervačina gospod župan Ambroz, zvecer pa ljubljenec slovenskega stoji na prijaznem homcu, 2 uri od Gorice. Silno stara vas naroda, gosp. dr. Bleiweis z vrlim domoljubom gosp Fr s 900 prebiva je tako vkup zgnječena , da bajta se na Souvanom, trgovcom ljubljanskim. Omeniti moram , da so bajto naslanja, ker je bila nekdaj zoper Turke iu Benečane gospodje tudi svoje gospé in zale hcerke seboj pripeljali še potrebnih trdo obzidana tako, da revni prebivavci nišč in borjačev nimajo; od juterne stra Nanos leno in mlačno Ipavico napaja, ki se po naši sicer drage nam domorodkinje, ki so s svojo nazočnostjo povi nam dobro znani ševale našo veselico. majhni pa krasni ravnini po kačj vije ? nam pa tudi po- Matere Božje v Na mali Srnaren je velik cerkven shod pri lepi cerkvi ki vsako leto sila veliko ljudi od Logu , sebno spomladi z neprijetnim fuležem streže ako še vseh strani Notranjskega in Primorskega zvabi. Tudi naši potozim , da zivinoreja zavoljo pomanjkanja stelje in mrve zaostaja, in da kmetovavce nekaj zavolj slabih letin, nekaj gosti iz Ljubljane so se podali k Božji službi v Log. Ravno ko so se že cerkvi bližali, se jim od nasprotne strani pri kaže visoko vihrajoča zastava domorodcov goriški h y ki spode tolikanj bolj vnelo, ker se morebiti niso zanesli se je poćasi skoz neštevilno množico naprej pomikala. Po bi se y glas slovenskega zvona , da na kterega so v Ljubljani zdrav v domaći besedi nas precej soznani. Bil je prav udarli, tako hitro po domaćii zaslišal; še manj so si do- zdevali , da jim bo naš ipavski zvonček tako brž in tako srčen sprejem Kakor okoli dražega prijatla ali Ijubljenega oćeta so se obsuli rodoljubni naši bratje iz Goriškega dr. Bleiweis-a, ter z navdušenimi „živio-klici" pozdrav okoli njihovemu zvonu priljudno pritrknil. Ni dosti, da so ti slavni ljubljanski gospodje naše poslance v Ljubljani tako veli- ijali. Šli smo potem v cerkev, kjer so prećastiti g. kanonik castno sprejeli ; njih narodna navdušenost jih je še dalje in dekan ipavski sv. mašo peli, da bi najprej Bogu dali, kar njemu gré. To je lepa navada vernih Slovencov , gnala : sklenili so eni med njimi nas v Ipavi pohoditi , in da da Vam prav po domaće rečem vse zacenjajo z Bogom vedoč , da vsak dober dar le od gledati, iz kterih taki slovenski tički zgorej pride. Po dokončani Božji službi smo jo vsi proti se v nase gnjezda po-morebiti nesrodno čivkajo. in danas y predragi • # m oj i f je ta dan Trgu obrnili, kjer si je slednji, kakor mu je bilo drago, za sicer po naključbi, pa ponosno rečem i tudi po sreći da je, ravno svoje telesne potrebe poskrbel. Naši prijatli iz Goriškega mene zadelo , Vam tukaj zbranim te ljubljanske goste so bili menda večidel v Trčič-evi gostivnici, kjer seje na predstavljati. In kdo so ti gospodje? Niso to ali uno or tfí voglu njih zastava vila in memogredoče prijazno pozdravljala, predstavljam Vam najpred prečastitega gospoda ljubi jan y Vreme je bilo prav ugodno, solnce je gorko sijalo y in skega. zvrh Nanosa je hlađen vetrec prijetno pihljal. Okoli štirih sednika časti, na ki ga ljubljanska narodna čitavnica za svojega pred- je bilo tudi naše pismo napisano kterega y so se jeli ljudje od vseh strani proti Zemunu gibati. Dva - predstavljam Vam moža , v kterega glavno ljubljansko maja z zastavama, ćrno-rumeno in belo-rudečo, sta pot ka- mesto tolikanj zaupanja stavi , da si ga zala i ki te je med njivami s trti obmejenimi in mnogim mestnega Ambrož. je za svojega Mihael gosp liko y da đievjem v četrtinki ure vrh homca pripeljala. Tii je spredaj na visokem maju se vila belo-rudeča zastava avstrijanska, znad strehe pa trojbojnica slavjanska , nad vhodom pa je njegovem napis v navadnih barvah pozdravljal prihajajoče goste s Slavjanom znanem imenu, poznate župana izvolilo: . in ta je prećastiti Predstavljam Vam potem moža, ki Vas je ve po obrazu sicer ne poznate; poznate ne le vsem Slovencom era y y pa po ampak vsem omikanim ga si cm m Dobrodošli". Na okro£r je vse mrgolelo ljudi, ptujih in domaćih. Tù se je razkočna mladež po svoje radovala, tam odrašeni fantje tudi po svoje; med možaki v govern po dvajsetletnem nje trudu ne samo za povzdigo in omiko našega mater nega tem. jezika , temuc tudi za splošno omiko naših rojakov v da Vam leto za letom nauke v Vašem maternem je narodni kmetiški obleki so se gnjetili možje v gosposkih ziku spisuje, ktere Vas v Vašem kmetovanji in obrtovanji k umni pospešnosti napeljujejo: predstavljam Vam slavnega gospe in suknjah, med kmetiškimi ženami in dekleti pa ospodičine v širocih krinolinah; tù pa tam se je vidila gospod dr. Janeza Bleiweis-a, vrednika „Novic". tudi kaka surka. Ob petih privihrá proti vrhu zastava tr © go pa, prećastiti ljubljanski gostje! Vam predstavljam predrage Vas tukaj riška, in za njo dolga rajda dragih sosedov naših, prepe- mi tukaj zbrane Ipavce, ktere je veselje vaje Jenkotov „Naprej". gnalo y Gromoviti v . . // ŽIVIO" jih sprejme. v naši ipavski dolini srčno pozdraviti. Ce pregledate ta Zdolj po ravni cesti pa visoko v zraku igra se zastava veseli zbor vrlih Ajdovscanov v naglem diru proti Trg u in dolga A « V V f usce y , bote vidili, da se gosposkih sukinj kmečke da se stari z mladimi za prostore prerivajo; da od dolga vrsta vozov za njo. Zdaj pridejo naši slavni gosti Nanosa do doljriega Krasa jih je malo ipavskih sosesk, iz Ljubljane, spremljevani od gosp. dekana in druzih do- ktere bi nam ne bile nekaj svojih veljakov in drugih po morodeov. Zopet zagromé moćni „živio-" in „slava-aklici, sestnikov v ta. zbor poslali, in potem sodite: je li naša da se odmeva Nanosa po celi dolini. Vse drenja in spo- narodna reč samo v kakih prenapetih glavah, ali da v štljivo pozdravlja gospode, ki se trudijo in poganjajo ze toliko let za omiko in blagor slovenskega ce lem nasein narodu klije! Preden pa sklenem , še eno. naroda. Začela Mislil sem namreč, Vam samo ipavce predstaviti, zakaj le se je zdaj tombola zunaj pod milim nebom, ktere se je med njimi je bilo govorjenje, da Vas bodo sprejeli; pa vdeležil, kdor je Ie hotel, potem pa „beseda" v notranjem ozrite se po tem velikem prostoru in poglejte , koliko jih prostoru, ki je bil z novimi věnci, z zelenjem y mnogi mi K ras s zastavami in žlahnimi trticami y ki so se krog voglov pod je castnih doinoljubov, ki niso Ipavci: Pivka, Trstom vred, posebno pa prijazna Gorica so nam znamenite kupljo ovijale, prav okusno ozaljšan. Spredaj nad odrom cete iskrenih Slovencov— vrlih doinoljubov — poslali. Vas, je stala podoba presvitlega cesarja Franca Jožefa I. z mili nasi sosedni gostje! najpred v imenu Ipavcov srčno cesarsko ćrno-rumeno zastavo, ki se je na eni strani vila, zahvalujem, da nam tako drago soseščino trdite in z Svojo pa belo-mođro-rudeča narodna. Nekoliko proč na pričujočnostjo našo svečanost tako krasno povzdigujete ; pa na drugi levi je bil ličen transparent z grbom vojvodine krajnske, ne zamerite, če rečem, da ne toliko mi, temveč magnetične na desni pa poknežene grofije goriške, ker Ipavci od Aj- imena naših slavnih Ljubljančanov so Vas sem privlekle: dovšine noter do duljnega Krasa v cr rofii tr © oriški stanujejo. zatoraj Vas tudi iskreno tem inožakom predstavljam u Prespostovani nas domoljub, jrospod dekan-kanonik Govor ta je globoko v . . // ŽIVIO" klicov v srca segel vsem pricujocim in ki so že med irovorom irovornika večkrat Grabrijan stopijo z ćastitimi gosti Ijubljanskimi na oder in , množico tako-le nagovore: „Predragi moji Ipavci, slavni ostavljali, ni bilo konca, dokler niso pevci ipavski svoj mislim „pozdrav" zapeli , kteremu je tukajšni učenik in organist gostje! Namen našega današnjega shoda Vam je znan. Zanašam se namreč, da se pohvalnega pisma dobro še spomnite, kterega smo petećeno zimo po vseh hvalo sprejet. or Hribar prelep napěv zložil, ki je bil z navdušeno po Ko so pevci odpeli, stopi g. Ambrož, predsednik ljublj. naših komunih ta- in unkraj Hubla s tako piipravnostjo podpisovali , ki je bilo namenjeno društvu slavnih mož v čitavnice pred množico in blizo tako-le govori yy pogumnostjo po Ljubljano poslano biti, kteri so se s srčno vezali prizadevati si, da bodo našemu maternemu , dozdaj prijazni pozdrav , zanemarjenemu in povsod zaničevanemu slovenskemu jeziku tehant ipavski in Prećastiti zbor! Skoraj mi manjka besed se spodobno zahvaliti za kterega na no^e pomagali, cr so izrekli prećastiti kanonik in je razodevala tudi pesem zložena a izobrazovali in za njega povzdigo in za Ljubljančane. Čitavnica , ktera se je osnovala v Ljub- kterega v ^ veljavo pri vseh prilikah skrbeli. Znano Vam je tudi iz ljani, ima namen, z đjansko rabo v besedi in pesmi Novic" , s kakim veseljem je družba teh slavnih mož narodna slovenska čitavnica y r> v Ljubljani naše poslance omika povzdiguje V « na veselivni poti, omikavati nas slovenski jezik, ker le visa vsak jezik na višjo stopnjo veljavnosti v sprejela, in kako visoko jih je častila. Misliti si morete, da javnem življenju. S tem namenom je dovršena nalo ga Cl tako izvrstno radovanje ni izviralo iz kakih posebnih ozirov tavnic. Al ustavna doba, v ktero je po veličastui besedi na osebe naših poslancov, ampak slovensko čutje je go Cesarjevi prestopila Avstrija, daje narodom avstrijans kim še 322 drago večjo nalogo , namrec, da se povzdignejo različni saj ne vejo, kaj delajo. Narod brez narodnosti je telo brez narodi, tedaj tudi narod slovenski, na višjo stopnjo politiške kosti. Duša narodnosti pa je jezik. Jezik vsakega na- omike. Da to dokažem , morem enmalo v zgodovino šeći. roda pa, da živi 5 mora svoje pravice imeti v soli, v kan Zgodovina je dvojna: verozakonska in politična. Veroza- celi i, v ja v nem zivljenji. konsko zgodovino tukaj razlagati ni nas poklic zato je Naj nekoliko spregovorim o tej trojici. cerkev pripravni kraj, kakor se je danes dopoldne pri cer Će se mladina naša v šolah uči za življenje potrebnih kvenem opravilu slovesno dopolnilo. Politična zgodovina je naukov v domaćem jeziku, se zna vsa vsesti na šolsko klop pa spremenljiva, kakor so Ijudje in časi spremenljivi. Ta in se brez o vinkov naučiti sto in sto reči, ki jih za zgodovina nas 7 uči 5 sarstva po svojih geog da so dozdaj v Avstrii le dežele ce- življenje potřebuje. Šola ni samo mesto, da bi se le rafičnih mejah za podlago služile in ta ali uni jezik učil, ampak šola je u čil nica za ž i v malo ali celó nič se ni od ljudstva ali od narodov govorilo, ljenje. Ce ima naš narod bukev v domaćem jeziku, za To se je pa prenaredilo po tišti mogočni besedi, ki se je more kar naravnost in brez ovinkov iz njih zajemati naukov razglasila po volji presvitlega Cesarja, in to je „enakoprav- koristnih in se lahko podučiti tega in unega, kar mu je treba, nost vseh narodov", ktero so ukoreninili za steber prihod- Nemec, Talijan, Francoz in drugi narodi so spisali, njega vladanja. Poklicane so zdaj ljudstva se udeležvati da omenim na priliko le kmetijstvo , lepih in dobrih bukev političnih zadev, postavodajavnih posvetovanj itd. in zato je na cente o sadjoreji, vinoreji, čbelarstvu, sviloreji in polje- živa potreba, da se povzdignejo narodi na visjo stopnjo delstvu sploh, — pa koliko so našemu narodu koristile te politične omike. Zamore se pa to zgodili z vzajemno bukve, ki jih ne bere, ker jih ne razume? Koliko dobička močjó po prijaznem združevanju posamesnih narodov, ki so si pa so da ostanem le pri gospodarstvu celi slovenski v zvezi avstrijanskega vladařstva. Oživljajo se tedaj, kakor domovini že přinesli nasproti Pircov „Vrtnar44 , Jonketov _.ï.3î„ _ __________________i : .i__________ vsak lt tf 7aiAt«ria»A vidimo, mnogovrstni narodi, bližajo se eden druzemu y „Cbelar", Vertovcova „Vinoreja in 55 Kemija", Zalokarjevo nasa 55 y drugi Sviloreja" in druge naše bukve. Koliko pevske, še drugi turnarske koristi so donesle deželi že naša kmetijska šola, naša šola narod po svoji šegi. Nekteri narodi si iščejo strelišča „Kmetovanje za zberalisca shode itd., mi pa, Slovenci, kažemo tudi v tej zadevi za kovače in živinozdravnike zgo naši svojo pobožnost in zbiramo se najraji na cerkvenih diščih. Cerkvena slovesnost, ktero smo obhajali pri sv. Marii kup , tudi sol ni cenejša , in tudi davki niso Devici, nam je dala priložnost, da smo se zbrali tukaj na kdor je podučen, si več dohodkov uaklanja , in tak samo zato, ker se fantje učijo v domaćem jeziku. „Krompir ni zatega voljo bolji al • v • . u nizji" Druiri prijaznem homcu v krasno okinčanem poslopju. rodi popotvajo na daljne ptuje kraje, ker so v svojih na geo lože drago sol kupuje in lože davek odrajtuje. Će naš jezik veljá vkancelii, da zná, kdor ka grafičnih mejah že bolj zedinjeni y mi Slovenci smo raz- košno pismo dobi iz kancelije, »a sam ali otrok njegov ali deljeni po mnogih geografičnih mejah; zato je prva potreba, sosed njegov brati, si prihrani s tem veliko potov da se med seboj soznanimo; zato ne hodimo deleč po svetu, in denarja; ni mu treba ljudi iskali, da bi mu pismo ampak se zbiramo v da so danes naši naši domaći deželi; priča tega je to, přestav Ij a li, pa mu še včasih iz nevednosti ali porednosti sosedje iz Goriškega in Tržaškega sem kakošno napěno povedali. Ni mu treba potem nikomur do-prišli se udeležit zanimive veselice. Vsem pričujočim tedaj brih besedi dajali, ne za vino plačevati ali sicer v žep Krompir, res, da ne bo zatega voljo bolji kup, tudi al s tem se resi člověk veljá srčni pozdrav, kterega izrečeni v domaći besedi, ktera • ~ - - - je segati. yy živa vez med nami Slovenci. To vez moramo spoštovati sol ne cenejša, tudi davki ne manjši" kakor svojo mater, zakaj ona nam je edino poroštvo za posred n ega davka, si odvine marsiktero škodo omiko političuo, brez ktere ne moremo napredovati v ustavni ktero bi bil sicer zagazil, pa si marsikter y v goldinarcek naši dobi, po kteri smo toliko hrepeneli in jo zdaj imamo In zopet so gromoviti cc živio hrani, ki ga je mogel pred za tolmaćenje nemških ali laških in slava-klici, ki so do- pišem potrošiti, in si ta dnar lahko obrne za društvo sv. neli od vseh strani, tr » govornika spremljali z odra. Na to so se pevci oglasili izvrstno zloženi potpourri glasovi Vojaka" potihuili, se približa « Vojak a Florijana, da si zavarujc (asekurira) svoje pohištvo. Ce naš domaći jezik veljá v j a v n e ni živ ljenji, da In komaj da so krepki prosti člověk sliši tudi gospodo v domaćem jeziku in so zapeli po or m Hribarju 55 gosp dr. Bleiweis, pogovarjati se, bo n e h a 1 nas slovenski jezik biti „kmecki že pri nastopu od vseh strani z slava-klici pozdravljan, in nekako tako-le govori: „Viditi toliko domoljubno množico jezik, spoštovan jezik bo v hiši mestni in v hišah na kmetih kakor vsak drug jezik in enaki bomo mnogovrstnih stanov, tudi mene srce žene spregovoriti be- Nem co m, kjer gospod in hlapec nemški govorita , enaki sedo na prijaznem Zemunu. V življenju našem, slavni bomoLahom, kjer „possidente in 55 colonou italijansko o- zbor! menjajo se dnevi žalosti z dnevi veselja, méd se vorita, — enaki bomo vsem drugim narodom, kterih jezik meša s pelinom. Ko sem zadnjikrat lepo ipavsko dolino veljá v javnem življenji. Res, „da potem tudi ne bo krompir pohodil, pripeljala me je lesem prilika tužna: na smrt so bolji kup, sol ne cenejša, davki ne bujo bili bolni nepozabljivi nam fajmošter M. Vertovc, manjši*' al vsak vidil naših ljudi bo veljavo imel v življenju, ktera mu crrp to1 sem jih takrat zadnjikrat: umri je ž njimi eden izmed in ne bo mu treba povsod „se podlagati ptujcovi peti u prvih naših domoljubov, eden izmed najslavniših pisateljev slovenskih! Ko sem zdaj spet přišel, pripeljala me je pri- Glejte! to želimo vsi tišti, ki se poganjamo za obve 1 j a v o našega domaćega, tako lepega jezika. Zatega voljo uobenega druzega , ne nemškega ne lika vesela: življenje novo klije po krasni Vaši dolini; pa ne so vra zimo od smrti, tako rekoč, vstaja celi narod in se zaveda na- italijanskega , marveč se jih še radi učimo, saj vendar . ki rodnih pravic, ki so mu jih dali eesar pravični nismo taki tumpci , da bi ne spoznali stare resuice Da je to resnica, pokazali ste vi Ipavci pred celim pravi: y „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš u svetom, ko ste prišli letos v Ljubljano in nam rekli 55 Lejte ! To prizadevanje za obveljavo našega jezika pa se ne tukaj smo; pokažemo se Vam brez strahu, kar smo in piše še le od marca leta 1848, kakor marsikdo misli, al še kakor smo: pošteni Slovenci, zvesti Avstrija ni, le od oktobra leta 1860, — to potrebo so spoznali že naši verni ka to ličan i." In sprejeli smo Vas s veseljem pre- predniki pred sto in sto leti. Kakor dandanašnji še tožimo, srčnim, in cela domovina je slavo ploskala možkim Ipavcom. da se tam pa tam zanićuje mili naš jezik, tako so tožili že Res! da pisano gleda se ze marsikak protivnik res ^^ ^«vum iiiui niivun ji i u 11 v u 11\ ^ i v kak božji volek se muza in mrda in pravi: y 55 da kaj takrat, ko ni varno bilo se pred blizo 40 leti v neki pesmici neki oglasiti ocitno. Tako je zdihoval zmiraj nek ongavite s tisto Vašo špraho in dražite svet ž njo; znate, vsi visoko spoštujete inož y ki trn , ki ga vsi poceni cela domoviua. kaj bo morebiti potem krompir bolji kup, sol cenejša, davek manjši?" Oče nebeški! odpustí jim — rečemo mi takiin ga cenijo tudi césar sami. Po srečni naključbi sem iz za puščine Metelkove dobil to pesmice y ki se nikoli ni zagle 323 dala belega dneva in ktero so morebiti že celó pozabili ne vemo, kaj se okoli nas za narodnost delà. Pri nas se gospod sam, ki so jo zložili. Prinesel sem jo Vam, da ne dobro toliko delà na polju domovine, kakor po druzih krajih pridem s praznimi rokami, se pesnik za to ne vejo; za ker t pa prav skrive ) da slovenskih Zi •V » vsec ? jo Vam hocem brati za v C i g a v a otovo vem , da Vam bo Přetekli teden Je Vam bom v se dokaz tega nam podaja naša mala sola, imeli tukaj šolsko spraševanje, pri kterem le nazadnje povedal a se je nasa mladež prav vrlo obnašala. Kako bi srce člověku veselja ne igralo, ko sliši otroke roćno in prav cisto Slovenij s přejeta Zdaj bere g. govornik obširno krasno pesem ;;Krajnska slovensko govoriti in ne vezati otrobov in popačene „kranjske •____________________i_ K:i„ ____i_______Činim «« i.1 AC «n|rAmn + __ _ v» imenovano ki je bila z neskončnim veseljem sprahe". Slava pa tudi takemu učitelju, kteri se neuspe hano trudi za izobrazenje otrok za 11U11V» vi u u i dj m» .««wiuuviijv vuvn , ua blagOr »IU VCUBHegiA da Vam je jezika in povzdigo domovine. Kakor vsak zvesti rodoljub slovenskega v Kaj ne nadaljuje govornik potem ? kaj ne, da je taka, kakor da bi jo bil kdo spozua tudi on, da prihodnja podpora naroda bo nadepol V ze leta 1823 mladost. Zatoraj skrbno pazi, da učenci čisto slovensko dopadla dandanašnji pisal? In vendar je zložena složili pa so jo mož, ki v prvi vrsti učenih naših rodoljubov govorijo, jih podučuje, ktere besede so po nemškem popa stoje, ki so nas zbrali v veselo to društvo pi Vas čene, in jih vedno svari, da naj se jih varujejo dekan Grabrij Slava jim!u In pri teh besedah zagr kati to ni slovenska beseda v zamer tresla » zapomniti a ponucati" je iz , mi moramo reci: „zapaziti » W končuje g. govornik, pravi: „rabiti", porabiti" itd nemškega izvzeta , to se mijo slava-klici, da se je dvorana „In sedaj le še eno besedico44 „„„^»j- e—....... r----------- 7 r........... Vsak pratikar vé, da po oblačnem vremenu nastopi vreme pozabiti velike hvale duhovnemu gospodu, učeniku kršan Zi nje pa ne smemo „roui* . -- r^ • - v,...-..------r■ ------- i------- -------------- ------------ B^r"") «w«.«»« prijazno. Tudi v Avstrii se je prikazala danica ustave, tedaj skega nauka. S svojo krotkostjo si je pridobil srca otrok _ • t« ■ «1 t V I * « I 1 •+ • % 1 ft » - ____%l tudi nam Slovencom se bojo vremena zvedrile in milej sonce prisijalo : s pomočjo Božj C e s a r j in tanovitnostjo našo!" In doneli so spet slava-klici od vseh strani, ki so ka da je in jih vedno opominjevaje, da vrli Slovenec je tudi pobožen kristjan ; žanje sedaj sad, kterega seme ni brez uspeha sadil v nežne srca. Mično je viditi majhne fantiče in de- klice ktei komaj hodij kako govornik zali dnevu primerno tvor si izbra! skozi in skozi današnjemu hernega člověka s „Hvalj za besedo svojo. bod podobno pozdravljaj í Jezus Kristus." ) sle-Slava takim učiteljem Tudi ljudstvo sploh pozná imena slavnih Prepevale so se potem še druge pesmi, kakor Vilharjeva moz na polju slovanském , bodi si visocega ali nizke v Na jezer a ? ruski „Sarafan", Riharj r> Savica44, srbska stanu, ker vsak ve, kdo je dr. Toman, kdo Ćerne itd „Budnica44 in h koncu „Vipavska u gosp Grabrijanove zložil gosp , za ktero je na krepke besede Hribar tako nadušivni napev, ljube r> Novice se pri nas pi mati slovenskega oda z ki eseljem prebiraj > in ker ga sovražnikov sebičnih da ploska ni bilo ne konca ne kraja, dokler se ni ponovila branijo Polj je pri nas tako lep da ga pesem dali t N emo pa končati pevskega popisa , da ne bi se tacega ; vidi se po 4 cevlje visoka ajda ne po svoji razsodbi, ampak po razsodbi v • h kaj več. Z Bogom tud našim pevcom in pevkam dobro zasluzene lz Ljublj Presvitla ^ v n i u v - tuu i ljudini v » v v m >■• v ? «" ^v v - —■ v "j ""— - — - w - ^^ hvale. ,,Vaša pevska družbica je tako dobro izurjena in deželnega odbora s prijaznim odpiso čujejo se pri nji tako lep klasovi so nam rekli da , » od 4 Po razglasu c. k. deželne vlade bo ne pomnimo Drugo pot Stražiški. so se za vosilo t. ni. zahvalili. nova t tudi v Ljublj 9 Trstu in Gorici bi jih z veseljem poslu- poslanca v deželni zbor v Trebnem 20. dan prihod šali. u Naši pevci so vsi srecni o taki pohval uj eg m oktobra; poklicani so k tej volitvi volivci à % V % » . • • i m - Pričujočih je pri „besedi44 bilo okoli 800 ljudi, večidel iz trebniškega, zatičinskega, litijskega, rateške Ipavcov, ki so se zbrali, slavne svoje goste pocastit Na mokro mestovane so bile vse panije ali po svojih zupanih noškega in zuzembrzkega kantona V ljubljanski gimnazii • v pise n Danica odbornikih ali druzih veljavnih možeh. Naj imenujem zmed to leto le samo krsanski nauk v 1. razredu druže - _ « -- * * V «««A m M 1 V V « A s V tft.â.â . «« Ipavcov iške stí nektere velj može; bili leta po domace (ce ne ebiti tudi priliko: Mladi grofLanthiei Rihenbei gosp. Mahorčič, in nekaj malo se je poskušalo v enem se je ga pol ) župan 5 in Godina, posestnik iz Ajd v v edu z zemlje gg. Kerševani i župan, in Peroci, posestnik v Dornbei cr ar F župan pisom. služeni Za nastopno leto je marljivi in za šole mnogo za gosp Lesar tudi ze dokoncal kveni obrednik in in Licen, posestnik v Rihenbergu i. v. d. Udeležili so se cerkveno zgodovino, ki upamo , da se bode oboje toliko besede tud cr cr pí *» vradniki ipavske okraj uradnije 5 mnogo zgodej jelo natiskati, da se bo mo » že v 2. in 3. odredu slavne duhovsčine krajnske in goriške škoíij Zmed slav- nasproti dobivati, ter ne bo treba učencov po tako težkih nisih gostov navajam pravic naših na Dunaj P. Kozlerja, notarja v gosp Cerneta. iski nika vse preabstraktno izdelanih nemških bukvah trpinčili prof. Marušiča iz Gorice Sesani, g. dr. Kozlerja iz Ajdovs gosp ? — Gosp. Miroslav Vilhar bo za novo leto izda! kole darja zabavno-muzičnega pod naslovom ,,Sloga'\ cr r» prof. Erjavcí rodska čut pi iz Zagreba in več druzih. Vse te je le Gosp. dr. T k je zadi f bila in želje se enkrat med brati po Dunaj v d Je domače kakor i zveseljevati. Bila je veselica v resnici ebiti še nobena na Slovenskem ne tako. o dna di Mansj na zbor podati, (dunajski časnik) se zdaj koj na per unidan omenjenega 0 u Po „besedi" je bila večerja. ____V Iz Bohinske doline o malcrn S mai (K se letošnj leto d dob obna 5 hud ure pri h.} Pri nas nismo nič Vilas-u V Dunaji tožbo sodnii izročil. Res Narod. N žaljenja treba je po » in ,,Pozor-u u srno čitali ze mar- do Zidanesa Zagreba imeli; dežja je zmiraj toliko, da ni bilo nič suše; ozimne sikaj o svetkovini, s ktero se ima iz mosta sedaj dodelana železnica odpreti. Gotovo bo tisti dan, ko se bode hrvaška dežela približala krajnski po železnici, žita niso dale vse to je pra1 5 me je bilo veliko; tui V « proso in ajda lep tud korenja in repe bo precej, sena za obe dezeli, ki ste trgovski zvezi od starodavnih časov zlasti v ki 5 v zgodovini jugoslavenski mnogo pomenlj in otave pa veliko. Krompir nam je Bog letos odvzel, skoraj in blažen dan v duševnem in materialnem obziru in z bra povsod je na pol crn i v selili smo se tega pridelka bolj v ih manj ve tinskiin com bode gotovo Ljubljana sprejela predrage j nam je velika dobrota ? pa goste, ako jih hlapon pripelj ga žalibo © ne bo libog, na mljo slovensko. Al ža d ravno takrat, ko se bode čitavnica naša pre Iz Sinartna pri Kranj Ako Va ? pred „Novice mislite, tako edko dopisi dohajajo od naše strani i Se ne seljevala v novo svoje doděláno stanovališče, jim ona. da imajo nas „Cimbri44 pod svoj krilo i in da kakor bi rada , ne more tudi svojí s tem, da bi jim na čast napi veselega deleža do r> Novice" jo bojo prinesle drugo pot. Vred. nesti s Al kar ne mot mnogokrat. slovesno ..besedo biti edaj ? bode mogoče d pot in lahko * z veseljem ogleduje popotnik po našem mestu zdaj šala? Uganjke te zastavice ne vémo. nove gladke pota, nove štirne in kanale. Kdor pa gre sterca" ravno zdaj po velikem trgu našega mesta, pa vidi, kakošno gnojnico mečejo delavci izpod zemlje, kjer kopljejo velik Današnja yy nam je se vé da ,,iz Trie- Ljubljane" přinesla spet cel koš kosmatih laži. Gosp. župan se lahko smeja, da ga „Triesterca" črni : gorjé mu, če bi ga ona hvalila, kakor hvalisuje moža kanal, si bo skor raji želel na močvirji stanovati, kjer ima s 26000 forinti í Ipavci pa sose gotovo za trebuh držali, ko saj le vodo pod seboj, kakor v mestu, kjer mu je gnojnica so iz „Triestercea prvikrat zvedili, da „imajo že čitavnico" podlaga. Skor nikjer ni po obširnem mestu bilo ve ikih ka- za ktero še sami ne vejo ; y da so p r i č a k o v a 1 i 8. nalov, ki bi bili odpeljavali dezevnico in sneznico, pa gnoj- sept. saj kakošnih 200 ljudi, pa jih je prišla le maj h na nico iz hiš ; le sami požiravniki po ulicah so ljudi slepili, pešči ca", — ker jih je pa v resnici bilo ne le 200, ampak da so mislili, da spod so kanali. Vodo iu gnojnico je po pivala zemlja pod nami v-se Iz „Rožnih ulic" celó slišimo se zdaj preočitno vidi. blizo da 800, so mogli biti duhovi v y kar da kar pod podi hišnimi so ki so jih pa še celó nemškutarji , da jih dopisún ni vidil ; ljudje niso razumeli „novosl o venskih" govorov", v s „krajnsko gnojni odvodniki narejeni, ki se stekajo v ozki ves zabla pili; teni kanal. Potlej pa se zdravniki čudijo, da večidel, kadar inje bežal, špraho" zasto- da „je poštar ipavski dělal nasprotno demonstracijo kakor da bi bila beseda v domaćem jeziku je kakošna kužna boiezen v mestu, najhuje razsaja v tistem v Ipavi demonstracija! in če se ne motimo, je bil gosp kraji mesta ! Če bi se ne bilo celó nič druzega zgodilo poštar z nami na Zéniunu. Iz tega sodi spet vsak lahko pod sedanjim mestnim županom kakor edino to , da mesto da nam je res treba dobi dozdaj popolnoma zanemarjene kanale in se odvrne zdravju mestjanov toliko škodljiva napaka, ktero je celó vece norišnice v Ljubljani. y rajni za mesto tako marljivi župan Iíradecki prezrl, je že samo to zlat list v knjigi sedanjega županstva. (Pobérki iz raznih časni Kov.) Véliki dunajski časnik „Vaterland" je prinesel te dni d o k lad o na veliki pol poli pod naslovom „Die Slovenen in Steiermark und ihre Gegner « v kteri se s tehtno besedo in na drobno pretresajo vse riesramne laži in natolcevanja, ki jih je zoper Slovence dosihmal na dan spravila Tagespošta" s svojimi rokodelci; zlasti baronu Karneri-tu, ki Slovence primerja z „laškimi Tiroljci, ki le na jeziku imajo Avstrijo, v srcu pa vse drugač mislijo", pošilja ta poslanica v Wildhaus gromovito r> Quousque tandem!" ter ga očitno imenuje grđega opravljivca, dokler ne skaže, kar blodi o Slovencih. Res je čas, da se tudi z nemško besedo v bran postavi pošteni Slovenec, drhali nobena stvar ni dosti kterega nemškutarski zoper grda, hinavsko upa še pisati o . Verstamiigung da bi je mu ne bila že podtaknila. Iu „Tagesposta u SI (.< » ona f cas ? ki celi kar imamo ustavno vlado, s „Triesterco" vred druzega opravila nima, ko hudobno, crniti in natolcevati Slovence in jim podtikati Avstrii nevarne namena zato, ker vsa vsa naša ravnopravnost obstojí od lani v tem, da se — v prvém, reci v prvém razredu o-imnazije učí kršanski nauk e> slovensko in da til in tam kakor bela vrana pride kak odlok v slovenskem jeziku iz kancelije! Kakor slišimo, se je te nemške poslanice štajarskih Slovencov več iztisov v podobi brošurice napravilo, ki se bo razposlala, da pošteni Nemci zvejo, kakošno je orožje, s kterim napadajo prosto-voljni ali najeti zasedniki poštene Slovence. Kakor se „Da- nici" iz Maribora za gotovo • v pise f je ze uradom samim nemškutarskega zabavljanja preveč in dobila sta r> Ta g es in „Korrespondent" pre poved, da ne smeta zastran ondašnje obletnice , ki so jo napadali dopisúni njuui kakor da bi bili stekli, ne besedice več čr hniti. Ce pravi Nemec slavo poje svojemu „Was ist des Deut schen Vateiiandi£, mu Slovenec to ravno tako privosi, kakoi sebi svoj „Hej Slovani!" Tri este rci" ne more omeniti ..des Herz und Geist er al če ljubljanski dopisún v r> V hebenden Liedes" drugač, kakor da psuje „das Háuílein nationaler Fanatiker", kakor se je zgodilo to pri popisu y ko je ljubljanska nemška pevska družbica s svojim banderom pozdravljala dunajské pevce na kolodvoru unidan, se moremo Ie smejali taki predrznosti pisunovi, ki je celó podobna žabi v znani basni; zraven tega pa, ker ponosno popisuje, da je v fast die ganze gewâhlte Gesellschaft Laibaclťsu takrat na/ kolodvoru bila, nikakor ne moremo zapopasti tega, kako da si. vodstvo železnice , ki je unidan za Ogre tako skr-belo, da jih nihče ni na kolodvoru nadlegoval, ni ravno tako skrbelo zdaj za Dunajcane, ce je res , kakor dopisún pravi, da je die „ganzeu gewâhlte Gesellschaft k njim ti- Novičar iz domačih in ptujih dežel. Za „novičarja" tega nam ostaja danes malo prostora, V pondeljek se je v doljni zbornici začel spet d r- zdaj V z a v n i z b Bog vé, ali bo za ustavno zivljenj kaj več dovršil kakor je opravil poprej v 15 mescih. Zagrebu je bil g. Evg. Kvaternik zavolj svojega politic nega spisa obsojen za mesec dni v zapor, pooštren s samotnim zaporom na 8 dni ; zoper to sodbo se je pritožil na bansko stolico. Gospod Mirko Bogo • f se je v žalost y naj po vsem domoljubom odpovedal mestnemu odborstvu. — V po litičnih zadevah je vse pri starem. Tako tudi na 0 g e r s k e rn. Ker je teško prerokovati politično vreme vemo, kar nam naš po svetu dobroznani vremenski prerok naznanuje, da prihodnji mesec (oktober) bo kaj lep in topel, listopad pa mrzel, deževen in snežen ; zima bo nastopila zgodaj in bo mrzla. V več krajih šoprunske županije se je spet prikazala goveja kuga. Hank 10.000 na cast v Hor 7 t ljudi; bili K slovesnosti m. je přivřelo blizo so ondi tudi Palacký, Rieger in Klaudy s veliko slavo sprejemani. Nikakoi nereda ni bilo kakor je bil 4. t. m. v Podiebradu pri slovesnosti za T kega, kjer so vojaki ranili več nedolžnih Ijud or , da V Salcburgu je unidan o državni minister rekel, da „mi *tu, in da vse naše veliko in mogočno Nemčijo." Ali ni edina in mogočna Avstrija poglavna potreba? Na Laškemse še vsa govorica suče okoli Garibaldi-ía; rana njegova, izprva nevarna, se celi; za gotovo se zdaj pripovedeju, da Garibaldi ne pride pred vojaško sodbo, tece sedaj ostrá preiskava shodu nemških umetnikov Avstrijanci smo le v Nemčii na pravem prizadevanje mora biti obrnjeno na ed ampak da on in vsi njeg se boj pomilostili brez sodbe ktero pa Garibaldi zelí. Ker cesar Napoleon nic noče sto-riti za Italijo, je kralj z ministrom Ratazzi-tom v taki za-dregi, da ga bogel posloviti in drugo ministerstvo izvolifL ki se bolj tehtno vstopí proti Napoleonu, Kaj pa potem V B trpij že več d v menk zasti j a š k i h t r o š k tavlja dosihmal mnogo posianco ržavnem zboru , zoper ktere v ^^^ Boj Crno po se to s Turki je nehal ; poslednji dan p. m. je poklical knez crnogorski vse starašine, vojvode in druge veliake na Ce ti nje pa jim je nasvetoval o žalostnili sedanjih okoljščinah přejeti pogoje sultanove, ki jih s silo ne v • ejo zavreci. 14 poln V f reci nek obsega tisti ultimatum, ki pa se niso prav po znane. Tudi bska vlada se bo za zdaj udala temu, kar odvrniti ne mor nastopil v teh deželah, prelilo ali so se tolike pripr In tako bo začasno pet mir se je poslednji čas toliko krvi ve delale za boj. Listilica vredništva. Gosp. Fr. B. v G: Dobili. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef BlâZIlik.