Poštnina plačana v gotovini Leto 1X11 Štev 4Z U UuMJtnl. v sredo ZO februorln I9Z9. Ceno Din 1. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dao popoldne irvzemši nedelje m praznike — Inserati do 30 petit k Dro 2.—. do 100 vrst Din 250 večji inserati petit rsta Dra 4.—. Popust po dogovoru Inserarni davek poacbej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— D m, za inozemstvo 300.— Din. n.!,.,.. _ _ , * Ko*Op|sl sc ne vračajo Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Xaše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124. 3125 in 312o „Gorsk ptiči" so poplačali svoje zločire.. Justif>kacija je bila davi izvršena - Vrbanac je priznal da je blaznost same hlini) in je pojoč stopil pod vislice - Zadnji je bil obešen Prpić Mali, ki je bil skesano uda.i v svojo usodo — Zagreb, 20. februarja. Včeraj dopoldne ob 10. so trii; na smrt obsojeni člani Prpićeve razbojnišike tolpe obveščeni, da bo danes nad njimi zvrše-na jusrtfkacija. Obsojenci so to sporočilo spre;eli mirno na znanje, le Mijo Vrbanac je, kakor se je pozneje izkazalo, simuliral blaznost Obsojenci so bili do tem sporočilu prepeljani v tako rvane »celice grešnikov«. Popoldne so sprejemali obsojenci obiske svojih sorodinikov in braniteljev Noč so prebil mirno. Najbolj vdan in skesan je bil Pavel Prpić. ki se Je tudi spovedal. Najbolj cinično pa se k vedel Miio Vrbanac, ki je ob 10. zvečer priznal da je simuliral blaznost ter da mu je končno vse eno, kaj se zgodi z njim. Mesto je bilo zavito še v temo, ko so se že začel, zbirati pred sod ščem ijiudje, radovedneži vseh slojev, ki So čakali, kdaj bo odbila na smrt obsojenim zadnja ura. Nihče izmed teh pa ni prišel na svoj račun. K justifikaclii je bilo prepuščenih zelo malo števJo budi, večinoma le sodniki, odvetniki in novinarji, katerim so bile že preu izdane vstopnice. Justiiikacija se je vršila v malem dvor.Š5u jetniŠni-ce. V enem koru so postavili dve peči, da so se mogli oni, ki jih je silila dolžnost, da prisostvujejo zadnjemu dejanju krvave življenjske drame, v jutranjem mrazu ogreti. V nasprotnem kotu so bili postavljeni štirje stebri s kavlji — vislice. Tri metre od vislic je bila postavljena miza za predsednika. Ob zidu dvorišča sta stala dva oddelka orožnikov in trije bobnarji. Točno ob 6-30 so jetniški pazniki pripeljali Marijana Krmpotićau Dr. Totnić, ki je nadomestoval obolelega predsednika, ga je po predpisih vprašal: — Ali si ti Marijan Krmpotić? — Da, jaz sem. Predsednik je nato vprašal še navzoče jetn.ške pazn?ke: — Ali je to res Marijan Krmpotić, na smrt obsojeni član Prpićeve razbojniške tolpe? — Da, on je, sta pritrdila navzoča pazni'ka. Predsedniik se je nato ponovno obrnil na obsojenca z vprašanjem: — Marijan Krmpotić, ali imaš še kako željo? — Rad bi bil videl brata in sestro. pa nista prišla. Slavn! sodni dvor! Vem, da sem kriv, priznavani In kesam se. Prav je, da se izvrši nad menoj smrtna kazen. Navzoči duhovnik Lončar je nato bodril obtoženca, ki je stopil pod vislice: — Bodite hrabri, kesajte se im bog vam bo odpustil. Krmpotič je nato poljubil še razpelo, na kar je predsednik, obrnjen h krvniku, ki je stal pripravljen ob vešaLh. svečano izjavil: — Naj se izvrši pravi-ca! Obsojenec je nato stopil pod vislice. Krvnik Hart, ki je bil v žaketu s cilindrom in belih rokavicah, mu je položil vrv okoli vratu, pomočnik je izpodnesel stopnice in v naslednjem trenutku je bil Krmpotić že nezavesten. Po 1] minutah in 20 sekundah je nastopila smrt. kar je javil sodišču sodni zdravnik dr. Riehler. Drugi je bil na vrsti Mijo Brdarlc, ki je prihajaj popolnoma apatičen z napol dogorelo cigareto v ustih. Ponovi] se je isti prizor. Na vprašanje, ali ima kako željo, je odvrnil, da ne, pristavil pa je. da je žrtev Prpića. Nato se ie izvršila pravica. Kot tretji je prišel na vrsto Mijo Vrbanac, ki je zadnje tri dni simuliral blaznost, a je včeraj ob 10. zvečer priznal simulacijo. Vrbanac je pač pravi tip razbojnika. Prišel je na morišče pojoč »Zašt\ da umrijem. kad nije vrijeme.« Ko je opazil predsednika sodišča, se je obrnil proti njemu in mu dejal: — Gospod predsednik, natrpal: ste mi tri umore. Znam, da sem zločinec, toda od moje roke ni nihče umrl Hajde, idimo dalje. Nemojte, da me još gnjavite I Vrbanac ni hotel niti poljubiti razpela, ki mu ga ie ponudil duhovnik Cinično ie stopil pod vešala. nakar je krvnik opravil svoj žalostni posel Po desetih minutah je zdravnik proglasil smrt. Četrti Pavle Prpić Mali je prihajal na morišče istotako z napol dogorelo cigareto v ustih in z nervoznim nasmeškom Bil je bled in neobrit Na vprašanje, ali ima kako želio, ie odgovoril najprej tiho da ie nima, v zadnjem hipu pa se je spomnil in je dejal: — Slavno sodišče, vem, da sem kriv, toda žrtev sem Caruge Bil sem 19 let star, ko je bil Caruga sojen. Jaz sem njegova žrtev Z Bogom 1 Novinarjem je še dejal: — Napišite lepo! Nato se je poljubil s svojim zetom in stricem, ki sta ga spremila na zadnji poti. Ko je poljubil križ. je stopil s kratkimi nervoznimi koraki pod vislice. Preminul je v desetih minutah. Posijali so prvi solnčni žarki, ko je sporočil krvnik Hart sodnemu dvoru: — Slavno sodišče, pravici je zadoščeno. Tedaj so zabobnali bobnarji trikrat znak da je žalostno opravilo končano. Duhovnik Lončar ie opravil pred vislicami kratko molitev za duše obsojencev nakar je policijski nadzor-niaik Germannvić odredil razhod Mnogoštevilnemu občinstvu ki je bile zbrano pred sodiščem, je policijski nadzornik razdelil tiskan razglas sodišča o izvršitvi obsodbe. Razglas se končuje z besedami: — Prisojena smrtna kazen je bila izvršena z obešanjem danes na dvorišču teh sodnih zaporov in sicer ob 635 ziutrai nad Maranom Krmpotičam. ob 6.55 nad Nikolo Brdaričem. ob 7.09 nad Mijo Vrbancem in ob 7.20 nad Pavlom Prpičem, s čemer je bilo pravici zadoščeno. Tako se je končalo zadnje dejanje krvave igre »Kola gorskih ptičev«. Važne izjave finančnega ministra ^ Akcija gospodarskih krogov za znižanje rentnega davka. — Konferenca industrijcev. — Poštna hranilnica noče konkurirati. Beograd, 20 februarja. Finančni minister dr ^vrljuaa je podal z ozirom na akcijo, ki jo vodiio gospodarski krogi glede davka na poslovni promet in rente, naslednjo izjavo: Za 29. t. m. je napovedana konferenca na katero so pozvani predstavniki gospodarskih krogov Tu se bodo zaslišali vsi argumenti in bo potem padla odločitev Morem reči, da se bo varovalo načelo čim manjše obremenitve kapitala, da ga ne b podra?evali. Zabeležiti morete tudi to da bo 25. t. m. v finančnem ministrstvu o spornih vprašanjih med kmetijstvom in industrijo konferenca industrije v. ki žele navesti svoje predoge glede na kontingen-tiranie produkcije, tako da bi trošarina mogla prinašati državi rmrogo večje dohodke kakor doslej. Koračno ie flnančn.i minister glede na zbiranje vlog potom Poštne hranilnice izjavil- Svrha Poštne hranilnice ni izpreme-niena. Ona ostane še nadalje zavod za zbiranje nu'nih hranilnih vlog. To se vidi tud: Po obrestovanju hranilnih vlog. 782 milijonov frankov predvojnih dolgov Najnovejša statistika srbskih predvojnih dolgov, glede katerih se vrše sedaj pogajanja s Francijo. — Zagreb. 20. februarja cNovostU ob javljajo v gospodarski ruhriki poročilo o stanju predvojnih srbskih dolgov. Ti **ol govi znašajo po najnovejših ugotovitvah: 2 odst loterijsko posojilo od L 1888 v znesku 13,7 mil fr. frankov, tobačne *ref ko 8,33 mil fr. srankov, 4 odst posojilo ii L 1895 v znesku 314.87 mil. fr frankov, 5 odst posojilo u I. 1902 v znesku 4093 mil.. 4 do 5 dst posoj. ii I. 1906 vzn 61.18 raiU 5 odst. posojilo is t 1908 v znesku 2j3.78 mil in 4 do 5 odst posojilo iz 1. 1909 v znesku 123.92 mil fr. frankov. Skupaj 782.10 mil. fr. frankov. Kakor znano je pred haaškim razsodi- ščem 6por glede valorizacije obveznir 4 odst f>osojila iz L 1895 Francoski imetniki tfb >bvezni< zahteva.*) izplačilo teh obveznic v /latu Del francoskih imetnikov zahteva, naj *e ta spor koncnoveliavno reši pred Haaškim razsodiSdem. Drugi del pa se priključuje francoski vladi, Id smatra, naj se ta spor reši direktno med Jugoslavijo in Francijo potovanje ministra za trgovino in indu strijo, dr. Želimira Mažuranića v Pariz je povzročilo med francoskimi imetniki ugodno razpoloženje. Odtod si je treba tolmačiti po rast teb papirjev na pariški borzi v zadnjem mesecu 26 januarja so notirali na pariški borzi 161.25 fr., 2. februarja 167.5. Ultimat mehiških upornikov vlađ Uporniki zahtevajo izročitev ali izgon sedanjega in prejšnjega predsednika. — Revolucija je z^ enkrat omejena na severoza- padni de? države. — Mexiko Clty. 20. februarja. Mehiška vlada je odiredila mobilizacijo vojske v srednjem in južnem delu države, da na ta način prepreči Širjenje revolucionarnega pokreta, ki je izbruhnil v severozapadnem delu države in ki ga vodita guverner Valancuela in general Manzo. Uporniki so poslali vladi ulti-maft, v katerem zahtevajo takojšnji izgon bivšega državnega predsednika Carlesa in odstop sedanjega predsednika Gilla. Obenem izjavljajo, da odklanjajo vsaka pogajanja ter da bodo nadijevali borbo do končne zmage. V vsej javnosti vlada veliko razburjenje. — Newyork, 20. februarja. Na seve-rozapadu Mehike se revolucionarno gibanje naglo Širi. Guverner province Sonora. Fausto Topete, je izročil vladi obširno listo trudi, kojih :zročitev zahtevajo uporniki. Na Isti sta tudi sedanr in b?vši predsrdnik republike ter cela vrsta aktivnh politikov. VofeŠH pove1*-nik v Sonori. ki razpolaga z 11 (TO možmi, ie zasedel takozvano južno že- ■ lezmco ter s tem preprečil ujpom^om nadaljno prodiranje proti nngu. Vrhovno poveljstvo nad vladnfmi četami, ki so bile poslane oroti upornikom, je prevzel vojni minister osebno. Vladni krogi so prepričani, da bo gbacije upornikov v nafkra;šem Času zadušeno. Zaenkrat bo vlada odredila blokado upornikov, da iih tako čimprej prisili h kapitulaciji. Odgođena konferenco o odpiranju in zapiranju Beo*rad. 20. februarja Minister socialne oolitike ie odločil konferenco ki bi se mo-rala vrš:t; 21 februaria v prostorih Treov-ske in obrtne zbornice v Zaerebu. o re-viziii uredbe o odP:ran;u in Tar^rartm ob ratov ter o delovnem času ^nrrnžneirr« ^sob^ na 1 marca teea leta Konferenca se bo vršila ta dan v istih prostorih v Zagrebu, i Po hudem mrazu smo dobili toplejše vreme Osebni vlaki vozijo že normalno. — Tudi tovorni promet je ve činoma že obnovljen, samo v prometu z inozemstvom so še tež ke ovire. Ljubljana. 20 februana Po občutnem mrazu, ki je pritiskal do osmih, je nastopilo milejše vreme Davi je riila temperatura v Sloveniji za nekaj sto t nj nižja kakor včera,. Varirala je po po ■Aninih krajih med — b" do — 17 stopinj C Najnižja temperatura je se vedno v vxhod nem in severovzhonem riflu Slovenije. V Sloveniji je bilo z malimi izjemami povsem jasno in lepo vreme Sneg se je začel na *lo tajati. Reke vale t:u Tovorni promet r inortemstvor močno oviran, ravno Uko &e ni sftsssvtj)*« »ovorni promet s Splitom. V Prestranku pn Postomi stoji okoli ip vagonov ftle*i>Wega premoga z« Ljubljano. Postaja pa jo prenatrpaju t tovori. Situacija na železnicah Beograd, &). februarju Prometno strsrvo je rrdalo o stanju promvu Jj t v ipoldne sledeči komunike Sarajevska direkcija: na rteti povoljno. Ljubljanska direkcija: celokupt i to\nrni promet ie zopet vzipostav!jen. Su«Jc is rra vseh progah povoljno Subotlika direkcija: prosa Pančcvo -Vladimirovac je Je vedno zaprta zj met. ker le na već krajih docela / imk-žena Na ostalih progah je stanie o > ZagrebSka direkcija: Med Srpskim Mo. ravicami in Sušakom divjajo snežn1 \ -harji, radi Cesar je promet na te r -c vsdno oviran. Južno od Gračaca r sneg tako. da je proga vecinorra /..mk-iena. Tudi proga Bosanski Nov; Hiluč e naenkrat se neprehodna. Beograjska direkcija: Stanie Vinkovci - PiKinci normalno. Od toč dalje do Indjije se vrsi promet samo na cntin tiru. Med Zemunom in No\o Pa/ovn ie proga rta več krajih zatnelena S\ zameti so tudi na progi Buta m ca - ttottf-var - Kičcvo. Vpliv konkordata na obmejne razmere Izjave tržaškega škoia Fogarji Povečan vpliv cerkve na — Rim, 20 februarja. » bo sle;koprej vzgajala wrnil e k pa»rit»'»'iini m bo tudi oni duhovni I-i ki b< <: > rvnii poučevati verske nauke v neitaltjan%k«-- i :<•■ riku, učili vernike ljub^ini d<» lt.ihj.vn- .• domovine. Svoboda <*rL.. \ l!.iL i lu uspešno sredstvo za pov / !u « Popolna zmaga Prima de Rivere Kralj je pristal na diktatorjeve zahteve in podpisal dekret o razpustu artilerijskega oficirskega zbora. — Nevarnost še več* je poostritve situacije. — Pariz. 20. februarja. »Journal« poroča iz Madr da. da ie Primo de R vera na snočni sej, ministrskega sveta, ki se le vr-iJa pod predsedstvom kralja, poročal o zadnji revoluciji v Španiji ter v svojem poročilu povdarjaJ, da je kralj soodgovoren za mir in red v drž-avi Izjavi je, da ne bi mo-stel ostati na s\\»iem mestu ako bi kraJj odklonil rregove predloge in ukrepe, ki jih namerava zvesti, da enkrat za vselej zatre revolucionarna pokret artiljerijskih oficirjev Pred vsem Je zahteval takojšnji razpust artiljcr lsk?ga oficirskega zbora. Kralj se je temo neka] časa upiral končno pa Je dal svoj pristanek ia takoj po seji ni.u irskega sveta podpisal tozadevni nka/. <►«.'.>- br.il Je tudj vse od Prima de Rivere prtd'a-*ane ukrepe protj ko!ovo' ministrskega svct.i so ovTžene vse govorice, da namerava Pr -mo de Rivera odstopiti in prepustiti stvo države litDera-nej^emu režimu Razpust artserijskega oficirskega ztoora bo povzročil še večja nasprotja med španskim plemstvom in vfado. ker je skoro vse plemstvo na strani artiljerijskih oficirjev. Delegacija za pogajanja z Bolgarijo — z>op-ad. 30. februarja. Po sporazumu med našo in bo'garsko vlado se bo mešana komisija za rešitev obmejnih sporov in za ureditev potniškega prometa preko meje sestala 25. t. m. v Pirotu. Naša vlada je določila kot svoje delegate v to komisijo: direktorja admmistTativno*pravnega oddel* ka zurvanjeea ministrstva Rajka Vintroviča, brigadnega generala Brnjuljurta Ilica kot za» stopnika vojnega ministra in velikega ru» pana niške oblasti Mdorada Jovanovića kot zastopnika notranjega nrn:strstva. Za taj» nika naše delegacije ie določen tajnik zu* nanjegi ministrska M 5-ujic. Današnje avdijence — B?Ogrcd, ?». februarja Danes dopo'-Jne sta b "a v avd ienci na dvoru zas.opnik ^i?iianjej;a ministra dr. Kumanud, in vojni minster senerai Hadžjć. Atentat na nnlj^keg? konzula ? Parizu Pariz. 20 februaria Snoči L* neki \ oiak naDadH pol-skega korrrula v Parizu ter ea z nožem lažie ran.il Konzul ie napadalca k sreči Še Pravočasno ooazil ter pozval na pomoč. Napadalca vr> takos vieli in zaorli. Noče pa povedati niti sv o leta imena, rati teca za!wyork 56-S7, pariz 222.M, Praga 1*18.93, Curih 1095.9. Efekti: Vojna ikada 435—427. ISOZrMskK BOKZB Curih: Beogra*! 91275, Dunaj 73.G5, Budim peMa 90.66, Berlin 12S.44, Praga 15.415, Milan 27-225, Paria 20.31, Londoa 25^35, Newyork 519.96. Stran 2. •SLOVENSK I N ARO D dna 3U februarja \92v. o obtoženci izjavili, da so razumeli, kar jim je predsednik povedal. Je predsednik Izjavi;, da bo sklicana še posebna seja strokovnjakov psihijatrov in sodna komisija, kj bo odločila slede izvršitve >mrtne kazni nad Vrbancem, ki kaže znake biaz-nosti. Senat se je umaknil iz dvorane in knu-hi se je rasšla tudi publika. Orožniki so odpeljali obsojence zopet v zapore. Preden sta zapustila dvorano, sta Prpič in Krmpotič prosila cigaret in brivca, da ju obrije. Za. vzdrževanje reda pred justfikacijo je prjlicdja ukrenila vse potrebno. Vhod v palačo sodnega stola je bil samo skozi glavna vrata. Pred vhodom je stala straža, ki je Pregledala vse vstopnice. Straža je imela tudi pravko odvzeti vstoptrce posameznikom, ki bj se ne mogli izkazati z legitimacijami. O !usrifik?c>ii poročamo na drugem mestu. Krvnik Hart kot trgovec iz Panceva Med tem, ko je predsednik senata v sodni dvorani Čita! obsodbo, so pripravljali dvorišče sodnega poslopja za iustifikacijo Krvnik Dragotin Hart je priše! ob 4 uri s svojim pomočnikom Stjepanom Tomaše-vićem in takoj sta pričela ostavljati ve-šala. Hart je bil nekaj časa tudi na galeriji v sodni dvorani med čitaniem obsou-be. Potem je pa izjav;!, da so obsojene: v primer: z zločinci, ki jih te že obesil, prave lutke in da 2 njimi ne bo Imd m-- -go posla — Ko sem kot Mausnerjev pomočnic zagrabil Carugo za nogo, šele tedai |e začel drhteti, dotlej se je pa vedel zelo pogumno, je reke! Hart na galeriji Hart 'e kot pomočnik pokojnega krvnika Florjana Mausneria obesil okoli 3») zločincev, od \sakega s: ;c nabavil fotograf5to. ki ho nosi s sebo;. Hart je kmalu zapustil galerijo, ker se je hotel izogniti novinarjem katerim ni smel dat: nobene iziave. OMa-sti so poskrbele, da je ostalo krvnikove bivališče v Zagrebu neznano. Ko ie prišel v Zagreb, se ie Hart nastanil v nekem za. sebne-m stanovanju pod tujim imenom. Novinar?! so ga pa naposled vendarle našli. Nastanil se je v hiši št. 1° v Petrinjski ulic'., ki stoji ravno nasproti vboda v zapore iz Pe'triniske ulice. Prijavnico je 'izpolnil na ime Mihajlo Škrleta. trgovca iz Pančeva. Od stanovalcev nihče ni vedel, da je trgovec iz Pančeva krvnik Hart. V n;esov! sob! se je nastanil tudi pomočnik Stjepau Tomaševič, ki se je priiavil s pravim imenom. Le poklica ni navedel pravega. Izjavil je, da je po poklicu mehanik. Preden je Hart dobil Tomaševiča. je pisal v Cernik nekemu Alojziju Koricu ter ga prosil, naj mu pomaga pri obešanju. Korič mu ie pa odgovoril, da bi sicer rad gledal, kako bodo obešeni Prpič in njegovi pajdaši, vendar ne bi hotel izvrševati kr-vniškega posla, k?r ima družino :n tuxl? noče zapustiti svoje sedanje službe. Har: je oženjen in oče Štirih otrok od 3 do 9 let. Postave je nizke in star okoli 50 let. Izgleda kakor kak boljši delavec, njegov pomočnik Tomašević je star šele 27 let in višji ter močnejši od Harta. Ima kostanjeve lase in izgleda zelo simpatično. Najboljše najtrajnesje, zato 13 najcenejše! Sloviti fakir Zenkl v Ljubljani Ljubljana, 20. februarja. Sinoči je prispel v Ljubljano sloviti Češki fakir, telepat, grafolog, hipuottzer itd. g. Jaromil Zenkl, ki je te dni z velikim uspehom nastopil v Zagrebu. Zenkl je rodom iz prage in spada med najslavnejše faki:;c sveta. Dasi je Še zelo mlad, je dosegi velike uspehe na polju autosugestije, telepatije, graiologije in jasnovidnosti. S svojimi nastopi je zasenčil slavo raznih svetovnih mo^trov kot so n. pr. To Rani, Meri Beje, Pavel DiebeL Svengali, Haosen, Tarhanbeg itd. Zenkl je izboren gralolog in znano jp, da je n. pr. že leta 1024 izjavil, da bo v letin 1927 do 1930 prišlo v Jugoslaviji do velikih sprememb, da bo umrlo več njenih velikih dr-Savnikov, da pride do spremembo vladan a in dM nastopi popolnoma nova faza v Življenju naše drŽave. Te dni potuje g. Zenkl v Belgiju, spotoma te je pa ustavil v Ljubljani, kjer prirodi v četrtek zreeer eksperimentalni večer, na katerem nastopi kot telepet in gra-folog. Fakir je obenem obljubil, da oedravi popolnoma in brezplačno vsakega živčno bolnega meščana. Nadalje zatrjuje, da najde izgubljeno stvar in jo vrne lastniku, pa ma-gari da je bila izgubljena že pred petimi leti Te eksperimente izvaja s pomočjo magnetizma. Naravnost fenomenalni so njegovi poskusi na polju autosugestije. Nedavno se je pustil popolnoma adrav operirati na neki kliniki Operacija je trajala tri ure, rana. ki mu jo je napravil kirurg je bila dolga 30 cm, pa vendar fakir, Id je vse to opazo val, ni čutil nobene bolečine in ni trenil z očmi. Fakir vabi na svoj eksperimentalni večer vse Ljubljančane, ndravniki in novinarji pa lahko brezplačno prisostvujejo njegovim eksperimentom. — wi"i"f a~*"j—a~—r s i Razpoke, popokunje kote in rdeče ' lise bi pokazile najočarljivrjlc ! obraze, če bi iih ! CRŽME SIMON blagodejno ne ob\ a rovala. Ta odlična toaletna krema varuje vrhnjo plast ženske kože pred solnecm, vetrom, hladom in mrazom. PUDER & MILO SIMON - PARIŠ Socijalno skrbstvo trboveljske občine Trbovlje, JO fobru.trja. Socijalno - politični oddelek trboveljsko občine iakazuje za preteklo leto naslednje delovanje: Občina je izplača 331 ubožcem mesečno podporo od 50 do 250 D m Poleg rednih podpor je izplačala v preteklem letu v 76 primerih tudi izrvdne podpore v zneskih od 50 do >»0 Din, tujim občanom pa v 38 primerih Y J3 primerih je plačala občina pogrebne stroške /a občiu^ke ubožce, v 43 prevozne stroftk- za prevoz bol-uikov v bolnice. Siromašnim iruiinara, katerih cvetje so bili poklicani ua orožne \aje, e izplačala občina podpore v 30 primerdi v 7.neskih do 500 Din. V hrastniiki ubožni hi-=>i je 17 onemoglih revtiev. kar >tane obciuo približno 100.000 Diu. Pri raznih svojih gospoda rrk i h /.'jralbih »e zaposlila občina 139 brezposelnih delavcev domačinov, ki jih je zavaro\alu pri bol-uiski blagajni Okrožnega urada za Zinaro-vanje delavcev. 168 nezaposk-uim delavcem Pa je preskrbela delo pri rauiih tukajšnjih podjetjih. Občina .e izdala ne»teio holniikih listov ubčinskim delavcem in uslužbencem ter njih svojcem, ubožnili bolniških listov, ubožnih spričeval ter objav /a polovično vožnjo po železnici brezposelnim delavcem. Poleg tega je dajala razne nasvete in izvrševala posedovanja. Pri bolniški blaga, ui Okroauega urada ima občina prijavljenih *.X> uslužbenoev, pri Pokojninskem zavodu pa lb nameščence*. Občina je zgradila dosedaj 9 stanovanjskih hiš s 56 stanovanji. Nekaj teh stanovanj je oddala občinskim uslužbencem, ostala pa onim siromašnim strankam, ki >o bile brest strehe, oa. so prebivale v prostorih, ki so bila za človeika stanovanja neprimerna. V socijalno - skrbstvenem pogledu :e storila občina tudi v preteklem letu vse, kar je bilo motroee v danih razmerah. Nevarnost poplav li Krške vasi pri Brežicah nam pijejo: Krška vas, ležeča med izlivom Krke v Savo, je bila že opetovano v nevarnosti, da jo poplavijo narasle vode Največjo višino je dosegla voda leta 1923, ko je poplavila skoro vse hiše in butala s tako silo v niost, da »e je bilo bati, da ga podre in odnese. V takih primerih trpe največjo škodo mlinarji, ker jim voda uniči orodje, pa tudi mnogo lata in moke. Tudi pozneje smo imeli več poplav, ki pa niso bile tako nevarne. Letosnie le>to je nam pa prineslo mnogo snega in mraz, kakršnega uiti najstarejši ljudje ne pomnijo. Sava je popolnoma zamrznila in tudi Krka, ki ie gorkejša. je pokrita z ledom tako, da na mnogih krajih vlačijo čez njo debele hlode. V petek je mraz nekoliko pojenjal, led na Savi je začel pokati in voda je valila debele plošče po strugi. Kmalu je led strugo zajezil. Sava e hitro uarasla za poldrugi meter in ljudje so strahu pričakovali, kdaj bo treba bežati. K sreči se je naraščanje Save udavilo, reka je znova zamrznila in zdaj bi Človek mislik da smo na severnem tečaju. Najhujšega so je bati, ko se začne sne§ in led tajati, k*ti če debela le*lena skorja na Savi pravočasno ne razpoka in če voda ne odnese ledu, bo poplavljeno v*e Poeavje, 7.la*ti pa Brežiška dolina. Mlinarji že od novega leta ne morejo mleti, ker je poprej pritiskal hud mi a/, zdaj je pa voda zalila mlinska kolesa tako, da se sploh ne vidijo. Upamo, da bo oblastni odb>r pravočasno ukreail vse potrebno in poslal komisijo, da si ogle-ia naš obupni položaj. Pomoč .e nujna, kajti ljudje bi v primeru poplave niti golega življenja ne mogli rešiti, ker je snega toliko, da na b^g sploh ui misliti. Novomeško pismo Novo mesta 19. februarja. Na prireditvi športnega kluba >-Đan< se je vrilla voiitev »masa Novo mesto* za 1. 1929. Z največjim stevUoru glasov je bila proglaicoa za najlepšo Novomeščaufco J2-lema jdč. Mina Hajderj*\e-daii.e, k *c bo pričelo v ponedeljek 4. m^rca, r^etj biti zelo zanimivo Najbolj zanimiv« Porotna obravnava bo n sekakor proti b vlernu davčnemu uradnika Trancetu Bi h tu, obtoženemu, poneverbe uradnega denarja. Obravnava bo trajala najhrže več dm. Kakor 2na.n0. so bili zaradi mauverzacrj pn ttrka^n.-c-m davčnem uradu susoend^ran. (.J sluibe trije uradniki in slu^a. Njihova 11-daHiu usod* ie tesno zvezan.; s pred>t ■ Y-Co porotno obravnavo. železnica KOLEDAR. Danes: Sreda, 20. februar m 1*>35>; kato-LCarL: Aleksander; pravoslavni: 7. febrj*- ar;j, Narteitije. DANASNJL PRIRtDMM Drama: Zaprto. Opera: ^Beg iz seraja«. Kino Matica: *T:ranova hči« Kino Ideal: -Volga. Volga.« DEŽURNE LEKARM Danes: Trnkoczv Mevn: trg: Rimor, MiAlošičeva cesta. Prosueta Goiar: »V4*v« RoilM««. 1« u'«4a« ms&c+j OoUrievo laosko aratno upriaoiri t.Ma>-i:av€ cb 9. urs z.v>ecer. Te: že'; ^ cr -za uprava m je dala n+ r^pčr'.ooj' za »oi>o*o 23. t. m. izvftttto N««troyevo vesejrejfro »Utop-fteaca«, kater« a*ce ?l wri. FVe^hvtavii ie htadska pr4 tmžmmh cetiah Opoaariaao m* reprizo W«Mmama«<|ew t upere »Uvbeaen tnk kralKrr«, U te pate v IcufriuAisfci 3f>eri v 6*trek 21. t. ui. z« rc4 D. V Blavnib viosab nastopajo t'*- V"ul1*i>-KuMte< a ter Ct Bete>tto, Grba in Marčec Opero dtrifftra ka-petek Stntx»f. Prva oparetao guatuvaai« g. Hišica. Ki,-kor 2e javljene, gostuje g. Račić / ?vt*k v Ned-bakra oi>tr*tii fV»l|sa;a kri. U**i!i ?**fd>k običajna. Predstava je !?vrn gled. Odprto pismo i<«sp«tlu dr. Ivaaa Tarearju. uduiuik i ▼ Uakljanl \*»e ono, kar 8« v mojib »poniiniii tite Vašega biagopokojnega go»po»ia očeta, prečital sem v rokopisu prijatelju, ki mi j< bi! v v«eb okoližčiain življenja oi4al g> moje tozadevno vprašanje odgovoril mi j*, da je objava nespremen enega be*^ila n<* le priporoeljiva, teaavee iiaK« - . vinska nujnost. V* podkrepljuj*' •*• *voj*» sodbe je dodal oital: 'Amii-us I'lato, i^l macp^ amiea verita« N »-Mal šegi rokopis v tiskarno. V zmoti ste, ako un-Jiu. 4ovpuakaai Jia-ro«lu* t dna 24. februarji 1928. Kakor ia t< -ga govora, vklno je tudi iz ponovuib ug\M» vite v v mojib j-ijommih, da tmatram dr. Ivana Tavčarja ia naaega naMubuvItejaaga prepovfdovalca Daai bi to na obojo pravkar izreeea.* sodbo ne bilo prav nit uphvalo, nii se ni vendar potrebno nagla«ti, da »era — koni preobremenjen — one uradne zapisnika o sejsb takozvane cNarodne \ lade>, ki govore o n« • znanski nali koroaki nesreri, dobtl v rokf in si prepisati samog«! sa le v aprilu \Md. Ta uradne »iokumente ohiavil *«n iz trar* razlogov: 1> tato. ker laguba te rajskol»pe dets4e s njenim dobroduanim slovenskim pret>i-vaJatvom morebiti nikogar m bolaaruain ga-dela, ko mane. -) zato, ker sean trdijo prepriča«, da bi se ta grozna ne^reva na bua ajjfndila, ko bi se bila cNarodmt vladaa aastaviU pravilno in lojalno, ne pa tako, kakor sega p*.p* XV1IL poglavju II. dela svodih spominov; i) zato, ker je potreba, d« *e o atvari po uradnih vlrib »i>e čiata in gola reaaiea. To pa tem bol L ker se banavaarsJU politi ka-strb celo tako daleč (»pozabljajo, da £Uae takozvane cNarodne vladen primerjaja !fa» poleonu Velikemu. Zgodovinsko resuko Ukati e, ^o*pud doktor, oa samo fair, temveč, kakor saaet no prirnajao, oeko zaaiužno dek). Za »«»i**b-nike to de>k> seveats ni hvaleaao. ?*e poguaaa je potreba onemu, ki se k »emu odio&i Pred zrcalo reeoktt pa stopajo — eteto naravno — tmii veliki moa>, kakrlen je v golovih ozirib Siaio gotova bil blagopokojnj Val eta, z vsemi »vojim! krapoetmi in alabostati In kdo je na svetn «#to brez poslednjih? V MaMlaai. dne 18. februarja 1020 JVk* UtlAt \ Štev 42 »SLOVENSKI NAROD« dne 20. februar.ia 19**. Strtn 3L Dnevne vesti. — Prvi kovaški škot v ua-i državL Slovaki evaiigeljske vere. ki žive v naši državi, dote kmalu svojega škofa. Prvi s!o-vailci škof v Jugoslaviji bo dosedanji škofijski administrator Adam VereJ s stalnim bivališčem v Iloku. Većina slovaških evan-StUetiCain cerkvenih občin :e že pristala :;a njegovo izvolitev. Škof VereS bo svečano ustoličen med evangelističnimi ve-Kk'onučniinl prazniki v Stari Pazovi. — Ceskl oddelek osnovne šole v Prijedoru. V Prijedoru je bil o tvor i eu čeSki oddelek osrto\ne šole za deco Češkoslovaških državljanov. Češki oddelek ostane na šoli, dokler sa bo redno posečalo najmanj 30 učencev. — Pomlad v Dubrovniku. Tudi v Dubrovniku so imeli nekaj dni občuten mraz, »daj ie pa temperatura znatno poskočila in v ponedeljek so imeli krasen pomladni dan. Temperatura je znašala popoldne v senci ■+■ 13 stopinj. — Nova lokalna tariia. (Jencralna direkcija državnih 2Heznic nam sooroča, da stopi I. marca v veljavo lokalna tarifa, priloga lokalne tarife in pristaniških tarif. Lokalna tarifa stane 60. priloga k lokalni tarifi 10. pristaniške tarife pa 60 Din. Vse tri publikacije se dobe pri blagajni finančnega oddelka generalne direkcije državnih železnic in pri obtastnih železniških direkcijah Avtoproinet Ljubljana-Vrhulka. Radi neugodnih vremenskih razmer in slabe poti bo vozil avto na tej progi samo trikrat dnevuo na Vrhniko, oziroma v Ljubljano in jsicer: Iz Ljubljane ob 8. 12.15 in 16.15; z Vrhnike pa ob 9, 13L30 in 17.15. Ta vozni red stopi danes v veljavo. O eventualnih izurcmernbah bomo pravočasno poročali — tirastniške novice. Reden pouk na vseh osnovnih šolah se prične v soboto 23. t. m. — V soboto ?3 t. m. predvaja Kino Narodni dom poleg običahiega filma poučni film S kinokamero okoli svetac. — Zrkov kvartet bo v kratkem konvertirat v Narodnem domu. Dan in SDored koncerta se bo pravočasno naznanil. — V ^redo 3». t. m. se zaključijo plesne vaje v Narodnem domu. — Od minulega petka so na dnevnem redu plazovi, ki ogrožajo cestni promet ter grozijo tudi nekaterim poslopjem. Avtomobilski promet s postaje do rudnika je zaradi tega začasno ustavljen. — Društvo slov. književnikov priredi začetkom marca literarni večer v Narodnem domu. — Železniški promet s Trstom. Iz trgovskih krogov nam poročajo, da tovorni že-ieznišk"' promet s Trstom še ni v celoti obuovlien Prosa pri Št. Petru na Krasu je Je vedno /atrpaua s snegom. Zato Ifub-Ijaaslcj trgovci s premogom še zdaj niso prejel; premoga, ki je Wl odposlan '-?. Trsta že orejšnij teden. — Gajdarov v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo, da je tja prispel filmski igralec Gajdarov s soprogo Gzovsko. s katero nastopi danes v gledališkem komadu »Gospod Lamberthier*. Ako bo občinstvo pokazalo tanj toliko zanimanja in navdušenja kakor v LJubljani, i zlasti pa v Zagrebu in Beogradu, bosta gosta nastopila v petek le 5 prizor; iz ruskih gledaliških komadov. _ Smrtna kosa. Včeraj te preminula v Trzinu posestrrica ria Frančiška Rebolj, roj. Ca j h en. Pokojna ie bila plemenita in značajna žena. daleč naokrog znana in priljubljena Dosegla je visoko starost 81 let. Pogreb bo jutri ob 15. na pokopališče v Mengšu. Blag je spomin! Težko prizadel rodbl.ii naše iskreno sožalle! Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo ncizpremenjeno. čez dan topleje vre-iiic. Včeraj je bilo v Ljubljani, Mariboru. Zagrebu in Skopi ju večinoma iasno, drugod pa oblačno. V SpHtu je bilo zhrtraj le po, popoldne je pa deževalo. Maksimalna temperatura je znašala včeraj v Splitu 10, v skoplju 1, v Mariboru 0. v Ljubljani --- 1.8, v Z3grebu — 2, v Beogradu — 2.9 Davi je bilo v Splitu + -. v Skopim — 5. v Zagrebu — 9, v Ljubljani — 8.4, v Mariboru — II, v Beogradu — 15 stopinj. Barometer je kazal davi v Ljubljani 774 milimetrov. — Slovenec v Amerik} obsolen na dosmrtno Ječo. V kraju Mantstiqoe, država Michlgan, te bil pred tamošnitn okrožnim sodiščem obsojen na dosmrtno lečo Slovenec Anton Papež. Papež pa ni IzvrSrl umora ah roparskega napada, marveč je samo kršil prohibicijski zakon. Zasačili so ga namreč že poprej štirikrat pri tihotapstvu iu prodaji opojnih pijač in je bil vsakokrat obsojen na maniše kazni. Toda to pot sodišče ni poznalo usmiljenja in ga je obsod:lo na dosmrtno Ječo. Nesrečnež ima ženo in 6 otrok, ki so ostali sedaj brez očeta. _ Beograjska občinska uprava. V novem beograjskem obtiuskeni svetu je 9 trgovcev, 7 obrtnikov. 3 uradnikov, 4 vseuČiliSki profesorji, 4 odvetniki, 3 inženjerji. 3 zdravni-J, 2 profesorja, 2 kavarnarja, 2 bančna ravnatelja. 2 delavca. 1 industrijalec in 1 učitelj. __ slavna operna pevka Vvonue GaJl t Zagrebu. V soboto je prispela iz Bukarešte v Zagreb ca« najslavnejših svetovnih operni U pevk Vvonue Gall. Potovala je s sina« plom-kim vlakom, ki se je boril 4 dni in 4 oodi s strahovitimi snefaimi meteii. Potui-kom je primanjkovalo hrane iu prezebali su v vagonih, ki so bili *elo slabo kurjeni. Zato ni ouda, da se je močno prehladila in da mora ostati no zdravniškem uaavetu nekaj, dni v postelji. Gledališka uprava upa, Ja bo nmgla plavnu pevka že jutri nastopiti v operi. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V kraju Manistiquc. država M Ioni-gan. je umrl v starosti 56 let Milko Cvetic. Popojn! je bil doma iz vasi Oberh, župnija Draga tuš v CJelokrajim. — V Cle-vclaudu, ki je največja slovenska naselbina v Ameriki, so umrli: Marija Ajster, rojena Volan, stara 37 ler. docr.a iz Trnovega pri Krškem. — 29. ;anuarja Janez Struna. Zapustil je ženo, pet sinov in tri hčerke __V najlepših moških letih je umrl France Kurent, star 43 let in doma iz St Ruperta na Dolenjskem. — V Ctevelandu je preminula Helena Moran, rojena Pe-rušek. — Izvoz perutnine in divjačine v manjših pošiljkah. Nekateri manjši podeželski izvozniki perutnine in divjačine se pritožujejo, da je izvoz tega blaga znatno otefko-čen po določilu, da mora vsaka, ie tako mala pošiljka za lTvoc biti pregledana na oddajni postaji po zivinoadravniku. Tak postopek zelo podraži izvozne stroške in ovira izvoz teb pridelkov, ki tvorijo vaino ijvoz-no postavko Slovenije, perutnina, odroma divjačina, je itak pregledana na obmejni postaji po obmejnem veterinarju, »to bi me* raJ ta pregled zadostovati. Kmetijska družba sa Slovenijo je na tozadevno pritožbo izvoznikov doposlala kmetijskemu ministrstvu vlogo, v kateri se zavzema za to, da ae ta veterinarski pregled za manjše kakor vaji otiske pošiljke omeji aa že veljavni pregled na obmejni postaji. — Glasbena Matica v Ptuju. V torek, dne 26. t m. koncertira v dvorani Glasbene Matice nam zelo priljubiienl in svetovno znani godalni kvartet »Zika« z istim sporedom kakor v Ljubljani Začetek točno ob 20. uri Predprodaja vstoun'c v glavni tobačni trafiki. — Ravnateljstvo. — Strašne lavine v Bosni. Se le sedaj so znane podrobnosti o strašni Iavmi. ki je zasula pred dnevi progo med Sarajevom in Brodom pri Nemili Plaz ie zasul progo v dofžini kakih 10 km in v višini do 8 m Kakor so pozneje ugotovili, ni bil en sam plaz. temveč trije plazovi, !\i so se vsuH zaporedoma na progo. Za očiščenje proge je bilo potrebmh 140 delavcev, ki so delali neprestano 3 noči in 2 dni na eni strani proge, dočim je na drugi strani očiščevalo progo 140 železniških delavcev in SO kaznjencev iz Zenice ter vojaštvo. Ko je bila proga že očiščena, se je vsul na tir četrti plaz in je zasul pet delavcev ki so jih s težavo izkopali izpod snega Eden zasutih delavcev je ležal 2 m globoko pod snegom celih 40 minut in ie pravo čudo. da se ni zadušil. Vseh pet delavcev so odpeljali v težkem stanju v bolnico Prvi plaz je napravil veliko škodo tudi seljakom Zasul je hlev. v katerem sta bila dva pastirja in 80 ovac. Pastirja sta bila zasuta dva dni in so ju rešili napol mrtva ter Hi odpeljali v bolnico, kier ležita v agoniji. Vseh SO ovac je pod p'azom poginilo V Kniščici se ie vsul plaz na hršo seljaka Mehe Habibiie Plaz je usmrtil njegovega sina in hčer, dočim so seljaka in ženo prepeljali v težkem stanju v bolnico. — »Slepo solnce« nad Sušakom. S Sušaka poročajo, da se ie včerai na nebu prikazala velika mavrica, a okoli solnca so «=e pojavili veliki temni kolobarji, katere imenujejo mornarji -slepo solnce*. Mornarji veruiejo. da je slepo solnee ako se pokaže nad mortem, znamenie slabega vremena, oziroma elementarnih katastrof — V Varaždinu sneži že tri dni. Tz Varaždina poroča;o. da v Zagorju in Med;:-murju sneži neprestano že tri dni Sneg ie visok že 1.20 m mestoma celo dva metra. Ves promet je ustavlien in nastalo . veliko pomanjkanje kuriva. Drva in premog so se zelo podražila. Skoro popolnoma je ustavljen promet tudi na zagorski železnici. Na tej progi vozita samo dve lokomotivi, ki prevažata pošto enkrat nn dan. V Medjimurju so se pojavili volkovi, ki so prišlo preko zamrznjene Mare :7 madžarskih gozdov. Pojavili so se tad! ft v vaseh v varaždinski okolici. — Dalmacija ponovno odrezana od zaledja. Iz Splita poročajo, da te HŠka proga zatrpana s snegom že 23 dni in je na njej ves promet ustavljen Zaradi neviht In nemirnega morja je tudi promet par-nikov popolnoma ustavljen že nekaj dni Parniki med Siršakom in Dalmacijo ne vozijo ali pa prihajajo v pristan'šča z dvodnevnimi zamudami. Pošta prihaja v Dal« macijo preko Sušaka z veliko zamudo Vihar?! in zameti so pretrga!' tudi telefonsko zvezo med Splitom in Zagrebom ter med Splitom in Beogradom. —t Mostarski škof v prostovolinem zaporu. Iz Mostarja poročaio o nesreči, ki se le pripetila mostarskemu škofu Mišiču. ki je pred snežmmi zameti odpotoval v Dubrovmk in se predvčeTa:Šn''*m hotel vrniti v Mostar Proga med Mostarjem in CapfHno je bila pa zasnežena in vsi potniki so morali izstopiti v Čapfnni. Med potniki je bil tudi škof Mišic Ker so bili drugi potniki boli oodietn! in iznaMMivl. so s? poiskali prenočišče pred škofom, ki je ostal na cesti brez prenočišča. Škof se je obrnil na poKciio za pomoč. Policija mu ni mogia drugače pomasat!. nego da mn je dala na razpolago celico, v kateri rrra je za silo priredila posteljo. Sikof ie v celici prespal noč prav dobro. — Volkovi v Hercegovini. V Hercegovini so črede volkov obkolile mnoge vasi in ogrožalo življenje tamošnjih vaSčanov. Volkovi so tako sestradani, da se pojavljajo thk pred hišami in preže na žrtve. V Raštanih je pred dnevi krdelo voFkov obkolilo hišo nekega seljaka, ki ima v hlevu ovce. Volkovi so vdrl] v hlev in poklali vse ovce. Tudi drugače so volkovi seljakom v veliko škodo Sellaki si pa ne morejo pomagati, ker nimajo orožja. — Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spauju, utrujenosti, pobrtosti. tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« gren-čici domače sredstvo pri roki da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slab! prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Jose-fova- voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti Dobi se v vseh lekarnah, droge-rijah m specerrskih trgovinah. J — Fotoaparate kupite najboljše pri FR. » P. ZAJEC, opfk. Ljubljana, Stari trg 9. t Iz Lrabljaoe —Ij Današnji veliki tržni dan. Vsako tretjo sredo v mesecu običajni velik; triu: dan v Ljobljani je bil danes razmeroma prav živahen napram zadnjemu začetkom februarja, ko ie pritisak! hud mraz ter te bilo na trgu postavljenih le nekaj stonče. Danes je bilo na živilskem trgu že mnogo več jajc. Tržno nadzorstvo je danes zopet prodajalo eksportna prekmurska in štajerska iaica po 2 Din. Prodate jih je okoli 1500 v pol rrre. Tndi z DoleoTskera to prinesle kmetice večjo množino jajc, ki pa so Hb prodarale Po 2.25 do ?.7S Dra. Na trgu je bilo že precej krompirja, dra-gib poljskih piidelkov, zelenlave in domačih jabolk, ki so se prodajala no 4 do S dinarjev kg. Dinaferji žrvfrtskf sejem it bil napram zadnjemu mnogo žhrakuefti. Ob prvih urah. ko Je pritiskal Je mras. Je bilo sejmišče pri mestni klavnici še skoro mrtvo, ko pa je posijalo toplo solnce, so pričeli pribajajati prvi se km rji._________ VA!\ČKOV VEČFR dne 2. marca 11. na Taboru za stare in mlade & —ij Prav spomladansko solnce v LJubljani. Po jutranjem mrazu je danes zasijalo prav topio soJnce, skoro tako toplo kot prve dni spomladi. Vse Je po mestu oživelo. Oglasile so se pr\ič po hudem mrazu tudi Ptice - pevke Zanimivo ie. da ie termometer It ob 9 dopoldne kaza! na solnca — 2* C dočim ie v senci stalo živo srebro še vedno pri — S stopinj C. Sneg se je začel naglo tajati. —Ij Tvrdka Fran Ko*a,e, trgovina t čajem in dišavami na debelo, Ljubljana* Turjaška trg št. 1 (vbod z Brega) je darovala 5 kg čara kot prispevek k akciji mestnega magtttra ta za preskrbo brecposetnib in drugih pre-aebajočih reveže v s toplim čajem In kruhom, za kar bodo vsi prizadeti tvrđki gotovo U srca hvaležni. Vivaut aeguentes! _I] Odbor 2ape Jp$ Ljabljm* obvelea vse ljubljanske mešane zbore, da je župna vaja v petek, dne 22. trn. ob 8. uri zreeer v Matičnih prostorih in ue kakor je bilo prvotno javljeno ie v e>trtek. 2 u po i pevo-vodja prosi vse članice in elane, da ae te petkove vajie za bližnji koncert sigurno vde-leže. —Ij Pevcem In pevkam »Ljubljanskega Zvona*! V p e t e k — ne v četrtek — rve-čer ob osmih ae vse m vsi udeležite skupne vaje mešanih zborov v Glasbeni Matici. — Odbor. —!j Skupna vaja ljubljanskih mešanih zborov JPZ. se vrši v petek ir&tr ob 8. v Glasben: Matici in ne v četrtek, ker takrat pevska dvorana nI prosta. Polno-stevilna udeležba numo potrebna! — P e v o v o d j a. —U Društvo »Soča« naznanja svojim članom in prijateljem, da so se radi preostre zime predavanja v februar^ opustila. Vsled tega se vrši prihodnie predavanje Sele 2 marca t. !. Predavatelja in temo bomo pravočasno naznamti. 140n —!j Vič - GHnce. Občni zbor gasilnega društva bo v nedeljo. 24. t. m. ob 10. nri v občinski posvetovalnici na Viču. — Občni zbor Zveze šoleriev Slovenije se bo vršil v nedeljo dne 34 iebruarja 1929 ob 9.30 dopoldne v gostilni Novak. Rimska cesta št. 13. Na dnevni red pride tudi razgovor o ustanovitvi starostnega zavarovanja, zato se člani in tudi drugi stanovski tovariši pozivliajo. da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor. 139n —li Udruženje jugosfovenskih Inženjer-jev In arhitektov — sekcija LJubljana ima svoj 10 redni občni zbor v petek, dne 8. marca 1929 ob pol 20. v lastnem lokalu na Kongresnem trgu šr. 1 -ML ZOBOZDRAVNIK 35 Dr. J O S. TAVČAR Specialist za ustne in zobne bolezni Gledališka ulica 4 ima telefon štev. 3301 _ Cenjene ebeiutt** te rljadne apeiarja na inventurno prodajo ostankov parov Čevljev osobito malih Itevllk po znatno znižanih cenah dokler zaloga traja, r trgovini PEKO. LJubljana. Aleksandrova cesta. 131 Ij Nagla »mrt. Davi to naftli mrtvo ollet-uo vdovo IVrezo Hooieitner. stanujoče na Sv. Petra nasipu 71. "Starko je ponoči zadela kap. Iz Celja —< Ljudska kuhinja v GaberJu deluje. Po vzorcu vseh večjih mest, oziroma večjih delavskih srediič. je bila tudi v Ga-berju pri Celju ustanovljena jiudska kuhinja, ki je pričela te dni z rednim delovanjem. Hrana je prav dobra in poceni. Uvedeni sta dve vrsti obeda in sicer stane obed v razredu A 5 Din, v razredu B pa 7 Din, dočim sune večerja v obeh razredih enako po 4 Din. Ljudska kuhinja je nameščena v obansk! MS v Gaberju. Obisk zaeutkrat ie nI posebno velik naraste! pa bo nedvomno, čim se bo stvar boli popularizirala. —c Savmjo •prosčajo ledu. Ker preti radi z nad? dem debelim ledom zamrznjene Savinje kapucinskemu mostu in brvi pri Mestnem parku velika nevarnost, je pričela mestna občina po svoHh delavcih razbijati led pod obema mostovoma. Delo počasi napreduje. Posebne težave imajo delavci pri brvi, kjer ne morejo velikih I«rdenih plošč nikamor spraviti radi za-mrzle struge. Treba bo pač pooreie ©©-sfcttj strugo od kapucinskega mostu do brvi, da bo tok Savinje mogel odnašati led. Prekipevajoča razposajenost na veselih in razkošnih zabavah, kjer je ženska lepota ie veliko bolj mikavna. Seveda ne sme biti barvilo za ustnice in šminka, ki polti samo škoduje, pač pa naravna lepota, katere očarujoČa mikavnost ie posledica negovanj* z Blida. Eikla dnevna krema se v kožo popolnoma \ srka in da polti čudovito, ala- Bustru podobno, svežo barvo ter se ne sveti. Prepreči raskavost in udepo rdečico kole. Bitda puder za dopolnilo toalete, ie nežen kot dih diskretno in vendar »Jovoft močno parfimiran. Nepogrešljiv za harmonično pojavo dame. Zvečer preden se gre k počitku naj se uporablja Elida nočno kremo za čiščenje In prehranjevanje koie. NajsigurneiŠe sredstvo, dm se zjutrai zbudite lepi NEGOVANJE KOZE Z ELIDA K 100-lehiici tragične smrti A. Gribojedova Tragedija talentiranega ruskega pisatelja, ki ga ie U. februari* 1829 ubila nahujskana množica v Teheranu, kjer je bil Gribofe dov ruski poslanik. V nedeljo so odkrili v Moskvi spomenik slavnemu rusfkemu pisateim Alek-sasKjfru Sergejeviču Gribotednvu. Gri-boje-dov ie bil sin ne pT:v. Na vomi so nastala tudi pn-a niegova dela. ki so iz-Sta L 1S14 v »Vesrniku Pvrope*. G*-i-lx>jexlov je ob;n\11 pesnisik-* op:v vn'^V-: svečanost: v Brest Litovski! :n s-tatl-^ični strokovn* članek o reze^'n:b pof-k'h ru^ke konienice. Leta KS17 ''e odi-ž:: vojaSko sukT>;o "i nrispel \f Petrosrrad. kier je dobil službo v zunanieTn miriisrrsiKu. Življenje v Petro^rađu mu je da1o pn*o rKvt>u-io. da se l_e ?nče] zanimat 7^ krnii^ev-nosr in gledališko umetnost. B:! b! ostal \- Petrovadu *n morda Hi se bi1 posvetil gledališču, da se ni prmet'1 do-go-deti. Hitro se je naiKx;l per7:fsikega rn arabskega ;«*z%a. pre*ttid:ral ie vsr> literaturo o PerrH* !n bnata je zaslovel kot eden najbn^;b poznavalcev perzfj-siVfli raz>mer. V Ptrr*)* ^e nar^sii pnri dve poirlavii znamenite komedije >-Go-re ot uma* :n rokoois je ur nesel 1. 1*23 v Moskvo, kamor 'e prispe! na daljš: dopvst. Komedlk) ie dovrti! začetkom L 1824 in v lan:iu ;«tega le»ta ;e od***-toval v Petrograd. Izbornoga d^Vmnrta so sgjrejeli vtsoki gospodie z odgovarjajočem zanimapjem. avtorja Vomed je Da petrotrra:ski prsateb; z navdušenjem Uspeh veseloigre ie b;l ogromen, toda na tisk ni bilo misliti. Samo novi avtorjev orMatetj Bulgarn. Vi ie Ime! z\*e-ze z oblastmi, je rzposloval. da ;e smel njegov almamah »Ruska:a Talija< Z3L leto 1825 nat'sm'ti Štiri or'«-zore I. de-ianja in celo 111. dejanje. Celo djakom ni bilo dovoljeno uprizor ti Grifcojedove komedije na šolskih odrih. V decembru 182? je ori-šlo do jpora dekabristov proti carju Nikolaju, in ker ie bH osumljen tudi Grtbojedov, so ca na Kavkazu aretiral. In odpeljali \ Pe-tro^rad. Gribojedov je namreč sahre-nenel Po mirnem življenju na kmetih. in kn se je prepričal, da kot pisatelj nima sreče, je dal Pe4rogTadu slovo in te presel'J na Kavkaz V najhu.Sem mrumi se ie vozil M dni, in ko ie pr s?>el v Pe-trograd, so ga zaprl. Preiskava je trt-iala do iunHa. Grfbojedov je bi! ooro-55en \*sake krivde. b*l je povriart hi vrnil se ie znova na Kavkaz. Udeleff! se je votne prot^ Perzrli in srvoii domo-vin; ie storil neprecenVuve zasl-uge pri mirovnih prvga''anifh. Kot spreten dfc»1o* mat *e dosegel ve»l'k trspeh. kot p**ateti ie b;l pa tako potrt da ira ^tari nrfiate* iii niso spozmall Med vojno s Turčijo, ki je 'zbrubmla 1. 1*23. ie bil Gribojedov kot naftSolKi oornavaleč perT^Nloili rit* mer imenovan noslanikrmi v Perzir. 2« ko se le poslavrjal r^i pri'ateliev. e ,dw-til. da se ne bo \^č vrnil Prr^i traf K!ev> smrtio se rmi ie sreča za kratek ča* nasmehnila. V Tiflisu se ie poročal s krasno hčerko 'jmttmskefa kneza, toda rakonske s-eče ni 4olgo užival. Na opetovano zahtevo Iz Petrograda se ie na-pogfl v Teheran. V*er ea !e doletela tragična smrt. Grmojedov ie desledmo vztrajal na vseh pogojh mirovne pogodbe. k; 'e zahtevala, Ja mora Pef -ia izroč't* u»ete ruske dr^avliatie. Tu zahteva ie naletela na hud od-oor, so-vražnikom Rusije se je posrečilo nabav skiti množJico. ki je vdrla v poslove nnskega poslaništva in GTif>o>ed<>v ie v štev;lnhn: uradniki v junaški obramfb: podlegel To se ie zeodilo 11. feb-uar-ia f*2Q. Ko ie PuSkm v im;m 1**20 rv«»-toval po Kavkazu, ie nalete! na skupin*> Oruzincev, ki so srpremljali navadeni kmet*ki voz s krsto, v kater! le pohvalo Gr ho^edovo trutpk). Iz Gr:bojedov'h del ie razvidne«, d« ie ubila oo*>c«ne1a toma moža, k hi t>H ?e itak Mgato rusko knn7cvnosf le ooli oboGore ot tarna«, ki je uvrstila Griboieiova med velike tvorce svetovne rteTattrre \vtor ?e fna1 s\o»o nol tično satiro zaokrožiti kot umetniško delo čgrar s\ eže barve ne bodo rv-koli Obledele. ______________________ Med zakonci. Mož: Sicer pa, ko sem bfl zadnji* pri zdravniku.mi K prisodil največ ie dve leti življenja. Žena: A kdaj poteče ta rok- Razlikovati )e frefea. — Moia hčerka se >e hotela posvetiti gledahšču. pa so n dobri prijateb> odsvetoval L — Dobri prijatelti n*e ah gleda-liiča? Stran 4. »SLOVFNSKI NAR OD. dne 20 februarja 1929. ^tev i > Szekula .leno: 2l Suženj in Rimijanka Roman. — Tale je stara petindvajset let. Če je bila tvoja dvajset let mlajša, ji je bilo samo pet let. Vojak se ie zasmejal. — No, no, saj je bilo tudi on-i o&rog trideset let Gvmnasium bo pa stara po mojem najmanj petinštirideset. — Takole proti večeru $e zdi starejša. Pogledati jo moraš podnevi, ko je mnogo lepša. Nastala je mučna tišina. Vojak ni odvrnil solznih oči od žene. S\al ie kakor vkopan in začaran. — Premlada gospodinja itcik ni nič vredna. — je menil Sejanus. — To ie res. prijatelj. — Le poglej ji na zobe. Ima zdrave in lepe fjymnasiiim se je že zapeljivo smehljala. Izpod ozkih ustnic so se ji zasvetili beli zobje. Vojak ni mogel premagati izkuš- njave. _ v<°liko stane? — je vprašal malomarno, da bi prikril svojo iskreno željo. — Cenv ie napisana na tablici. Izvoli prečitaU- — Ne znvm dobro citati, — je za-mrmral veteran. — Slabe oči imam. — Torej ti ftpvem zadnjo ceno Pogajam se namrefc nerad Ta žena stane trideset tisoč sastercijev, nič več in nič manj. Vojak je bil na videz presenečen. Ves razburjen je zamahnil z roko. — Meša se ti, prijatelj! Ali pa se norčuješ. Toliko denarja menda sploh ni ni svetu Za trideset tisoč dobim celo posestvo, ne pa samo našopirjeno Žen&čino. — Toda Gymuaskim se spozna na glasbo. Igra tudi na »vodne orgije. — Kaj me briga gJasba. — je za-godrnjal veteran srdito. — Saj na desno uho itak ne slišim. In na videz je že botel oditi. Samo mimogrede je pripomnil: — Sest tisoč seste^rcijev dam za njo. — Saj stane mene mnogo več, — je odgovoril Sejanus. — Nedavno mi je neki sindigunumski trgovec ponujal za njo 50 tisoč sestercijev, pa mu je nisem dal. Pa tudi zdaj bi jo prodal samo zato, ker je pač na prodaj in ker sem jo prignal na sejem. Trgovino s sužnji mislim sploh opustiti. Verjemi mi, da jo dobiš zastonj, če io kupiš za ta denar. Začela sta se pogajati. Malo je manjkalo, da se nista sprla in stepla Vojak je segel vsak hip po meču prisegala sta pri Herkulu in klicala za priče vse podzemne bogove. — Pa naj bo, — je zagodrnial Seja-n-us. — Za dvajset tisoč ti jo dam. Toda od tega ne popustim niti beliča — Osemnajst tisoč dam, — je kričal vojak. Malo ie manjkalo, da si nista skočila v lase. Končno je Sejanus popustil. — Nasilen si kakor morski razbojnik. Tu jo imaš. Za devetnajst tisoč sestercijo* dobiš najlepšo ženo sveta Podpirala sta že pripravljeno pogodbo. Vojak je odštel denar Štel ga je skoro pol ure. 2ena je vstala Za-zdehala je in se pretegnila kakor mačka. Od dolgega sedenja je bila vsa trda. — Pojdi! — je dejal vojak In prijel jo je za roko. Robo v roki sta se prerivala skozi množico Žena ie sramežljivo povišala gtorvo. Za vogalom sta se pa že objela In nadaljevala pot — To je slaven junak, — ie dejal Sejr#nus grškemu učenjaku. — Po-znajn ga imenuje se Textilius. Boril se je že pod utrdbami Antiohiie In vs»/ Icaže. da je na bojiščih mnogo nareka/ Sicer bi ne mogel dati toliko denar^ za sužnjo Zrem otožno predse. — Vi mi naibrž ostanete na vratu. — je dejal Sejanus Toda jeza ga ie bila minila Dobra kupčija ga ie spravila v dobro volio Tako sem že lahko upal,, da svojih grozen i ne bo izpolnil Sejanus se ie pripravljal k odhodu — Jutri te pošliem v mlin. Vsa.i kruha ne boš jedel zastonj Groza me ie obšla Spomnil sem se groznega prizora ob vznnžiu gore Szendo, kjer so morali nesrečni sužnji goniti mlin.. — Usmiljenje! — sem zaklical in si zakril obraz z rokami. — Stopi na kamen, da te bodo bolje videli. — mi je zapovedal Sejanus, ki je še vedno upal, da se najde tudi zame kupec. Od leve strani, kjer so bile košare z odpadki, je priletela vrana. — _To je dobro znamenje. — ie mrmral Sejanus in si mel roke. V starem veku so znali po letu ptic prorokovati srečo ali nesrečo. — Morda pa danes proaam še vso robo. Toda ta čas je priletela z desne strani žolna in to je bilo slabo znamenje. Sejanus ie pljunil predse, da odvrne nesrečo Pljuvanje s katerim so hoteli Rimljani odvrniti od sebe zlo ali nesrečo, se ie nazivalo v latinščini de-spuere Od aquicumskih sužnjev, s katerimi sem delil usodo, sem se bil marsičesa naučil. Končno se je tudi meni nasmehnila sreča. Bližala se ie lepo okrašena nosilni-ca. Bila je ogromna, pravi hexaphoron. Sedeži v nji so bili prevlečeni s škrla-tom Okraski so bili srebrni in slonokoščeni Šest orjaških sužnjev te nosilo hexaphoron m na vse grlo so kričali, da bi se Ijudie umikali. — Prostor! Prostor! — so kričali sužnji, da so se jim penila usta. — Kie ima Chrisobulos sužnje na prodaj? — je vprašal ženski glas iz no-silnice Nekdo ie pokazal na nas. — Evo tu Toda najboljše blago je že prodano Sejanus si je zasenčil z roko oči. da bi bolje videl. Od razburjenja ie pre-bledel Stonil je naprej, rekoč: — Izvolite se potruditi sem Iz nosilnice ie stopila zelo odlična rimska matrona Imela je že sive lase. Nosila je dragocen, z zlatom prepleten peplos na ramah je imela z biseri okrašeno štolo, a ki ton sinje barve ji ie visel v resah doli kakor staro-veško krilo__________________________ Ali morejo nastati nova pogorja Geologi se ne strinjajo v naziranjih o nastanku pocjorij. So razne teorije in vsaka ima deloma prav. Gotovo pa je da pogorja niso nastala v pričako vanju bodočega razvoja alpinizma, niti na pritisk sindikata alpskih hotelo\ In učenjaki menijo, da ni izključeno. da nastanejo nova pogorja. Geologi se zanimajo najbolj za del vzhodnoinrlij skega otočja, kjer nastaia baie na morskem dnu novo pogorje ki se ie pred davnimi časi že pokazalo iz moria Gnbeni tega novega pogorja so no* edini otoki vzhodno indiiskega otočia Ni izkliučeno. da se dvigne iz moria novo pogorie. ki bo združilo vse otoke v velik gorski masiv Holandska znanstvena tksncdiciia je že proučevala ta naravni fenorrv m Seveda ni pričakovati, da bi nastalo novo pogorie od danes na iutri. V tem pogledu ie naibo'i zanimivo m«l*t*ko otočie. To ie geološko naiagilneiš; del naše zemlie Zdi se da se prip.avliaio velike geološke zprernembe v prostoru med Avstralijo in novo Cirnejo. med otokom Borneo in južno Azijo. Kača klopotača v postelji Ameriški listi nnročaio o strašnem dozn-Vanj sna nekega komča zlata Oči in srn sta ponoči spala v šotoru Neke noči ie imel sin ner>r;Wen ohču tek Zdelo se mu ie. dn se p^azi po nie-Tov'h meč;h mrzlo Inskina^to telo Ta-koi ie zaslutil nevarnost *m "mst nkfvnn te ostal rx>r*olnoma nrre-n BHa ie Vač:* klonotača ki se ie n'az;la nn niesro\"h mečih čez koleno po stesrnu Fant bi Ml rad od strnhu zakričal toda vede' ie da h; nom*MiMa n*»Vrr,?iT,fša kr^tnia z^tr>-vo srmrt. Zato ie krčevito st;sn 1 nstnl-ce in čakal Kača ie nlpzala vedno v:$-ie. niena elava ie bila že na dečkov ^ prs;ri. rep se ie še vlekel po mečih Na nrsih se ie kača zv'la v klopčič. Fant ie bil v groznem položaju, daniti se ni upal, boječ se razdražit kačo Komai slišno je zaše-petal: ..Oče!« Toda oče se ni ganil. »Oče!« Oče se ie v spa-niu o-hrnil in Wei na drugo stran »0*e z^an; se!« — »Miruj vendar :i, spi!« je ►deovori! oče v poUnu. Sin ie ooaztf, Ja je kača dvi>rnila sr'.avo in n: si upal več govoriti. Caka! ie. da se kača pomiri. Končno ^e ie oče zbudil Zie!o se mu je, da nekaj ni v redu »Oče. kača v DosfetjL« ie zasepetal sin £r'e redaj ie star noazil pretečo nevarnost viol ie v klon^■* rvfto ua*0 na prs h sv.reea *hia. »Za bo? o vol in ali te *e pč;1a?« - »Ne ttst-eV in?« ^tT-; e notecrn 1 samokres ;z "ena to J a - v a mu te om p rinila ko | glavo 5itf* ;f» b'lo sr-đ"*n c%**ie camo na ta trenutek ie čakal s;n FV okorna ie zagrab:t Irafcn za vat ;n io na vso *+*& 4 W 1 Kač'e felo se ie t*V>vftn rv***to n stresato. tor'i o-ovedoval e solznih oči da ie ruski be-g^tnec in da ie samega sebe videl na nlatnu On sam ie b;l namreč oovelinik voine bolnice katero >e ob-;ska!a carska dvoiica Ko je izgledal sebe v naradni uniformi polkov-r'ka se te tako razr>uT;l. da se ie one>\estl. \\of. ki ie bi-vsV gardni častn'k. so p:§e V^as;l:i Maritnov. C:m se ie nekolko okrepčal, je odšel ves potrt domov. Vsemogočnemu se je dopadlo poklicati v boljše življenje našo predrago mamiejo, staro mater in taščo, gospo F/anćiško Reboliroi Ca hen posestnlco, katera je danes, dne 19. februarja ob 7 uri zvečer, boguvdano, previđena s tolažili sv. vere, po kratki in mučni bolezni, v 81. letu svoje starosti pnemmula. Pogreb predrage pokojnice se vrši iz hiše žalosti, Trzin št. 31, dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne na farno pokopališče v Mengeš. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Florjana v Trzinu. Trzin, dne 19. februarja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja in izraženje so-žalja ob bridki izgubi n ase ljubljene mamice, gospe Marije Ggorelec ni. Skubie izrekamo tem potom našo najpresrčnejšo zahvalo vsem. ki so počastili njen spomm s številnim spremstvom na zadnji poti Dolžnost H2S veže zahvaliti se pred vsem gasilnemu društvu Škofljica Z3 vso požrtvovalnost, ka tero je izkazalo nepozabni ratnici. Najlepša zahvala tudi gasilnemu društvu Šmarje za korporativno spremstvo na zadnji poti ter darovalcem cvetja. ŠKOFLJICA, dne 20. februarja 1929. » ŽALUJOČI OSTALI. 5? 2 krojaška pomočnika sprejme Ru4»ii Rilial, Dol—tlrast-irijk. 356 Pisarniška moč z znanjem stov-enščine. nemščine iu nekaj iua-Hia-n&čiiaie, sumijciprsa io vseh j»sairm'&kah d«J. verzirana v te-sav stroki, leto službo Ponudb« na upravo tega bsta pod »Pisarniška moč 35o€. Žago v ffozda bogatem. odtra-Ju kur>im ali vjamom v najem. Hartnet, Murska Sobota. 354 Čevljar, pomočnika za fina dela. starejšega rn vestne-Ca sprejmem tako«) Hrana tn stanovanje v h;i: Istot-am se sprejme čevljarski vajenec Do»pise na A N.. Ljub-rao it. 67, pošta Podnart. 353 Dve sobi opremljen) ali tud- prazni, s parketi ra elektriko ter soutx>r.:i>o kuhinje in kopalnice (pfan). ooool-noma separiram io v stanovanju sred- mesta, od-dam takoj. Naslov v upravi tega Usta. 348 Kuoujemo zlato, srebro, olatm srebrne krone Prevzamemo v p<>ztaten<]t: ;o pasrebrenje Tovarna za ioćenje drag h kovin 5p Siska, Sv Jerneja cesta 8. 24/L Že^ezn?to nnc lekarnarja dr G. Plccolija v LJubijan; kreoSa oslabeit malo-draslc m otroke. 102'1 Maotop takoj. 341 7500 Din more zaslužni v I iti po: teta mla-I do. zdravo, pošteno in zatiesljrvt* dekle, ki Je vešče vseb hiSreb poslom in zna samostojno dela*ti Po-nudn* z a Is brez slike na Vase Na-stić. Zemun 346 Krušno moko oajbollse vrste dobite vedno s%e-žo'pri A. & M. ZORMAN Lju^Dana, Stari trs 32. BLaso dostavimo t ude na dom. I Prevzamemo v mlev tudi vsako množino domafte ali banaike p*e-oice — pri maingsib umoimah jo tako] zamenjamo za moko in otrobe. Stanovanje 2—3 $ob s pot:kt nama. S£e mir oa tričlanska rodbina brel otrok v hližim .jlavne poŠte ali vsaj or daleč odtod Z3 ma4 Ponudbe na opravo Slov. Naroda pod »Maj 342« 342 Jos. Otorepec se priporoča za kleparska m kovv oostiskarska dela - Ljubljana. Za Grad »m štev 9 (ob konen Streh *kr ilice) 23-1 Električne žarnice 110. 125 !W »20 volt od 5-2U« wart Tavadoo. opa4 m dnevn« svetle po nam*ži!h ;enab na pro daj v konrsitsk rruvini Sv Petra ;esra 7. dvorsče "radio aparate us sestavne dele od 1 do 8 svetilk v preesrn* izvedb* Zahtevajte centk P b od RAD10BLA2EK Beograd. JaksICeva 11, Telefon 41—85. Odplačilo oa 1 leto dovolieso I. Stjepušii UHO. JHienli h priporoča oajboliie lamDore, t>ce (kole parntrre ' ostale p#-treBsćioe u -.vi flazbala. -Odlikovat M ptnskoj inolb* Cjentci traiio GAJ „DVA LENGERA" v originalnih amotib skeveče rusi« firme GUBKFN . KLZNECOV, O«oov. 1843 v MooJrvi. Potrjeno z o.radmo analazo je brez prBne«sa bar\e. Dobrva se v vsairi več?! kolocajatai trgov mu. Oe.r*eramo zaisto^stvo: »Slovenska Lzajaainosi*. Beograd, Trankujonot^va 24. — Fab 136 CeoA poiuhajno na rabtevo le trzovcecn. Centrala: The Aslatic Tradlng Coroor. London. KDOR OGLAŠUJE. TA NAPREDUJE! G iiTZNfcR, AJUR in KftYSEK sivaini st-o tet kolesa -o na hol|>a v ma teri alu. Lepe Oprtme ut:o n piačii i Pfg»>' Isto am šv • arsk plemn* siro O ud IO ' edno pr lcs;p Peteline, "ubliena ob vodt. note Pre e« o et?s» porren ka T«*»et JMi EDim POPOLDnnsHi oneun k u usej SLOUEnui je SL0UEHSK1 HRR0D Xait>olj^i in najcenej*' in^ercijski crgan Oglasi v r.a^em ti^tu imajo popolen usperj Vlalt oglasi v saka best?d oO par in so plača latiU: »udi v znamUt>n Zahfeoate insera ni cerlk1 Urejuje: Jt«ip ii»p*nćit - Za tNarudno tbkarbu. f ran le^eršek. - Za upravo to m*cr« di del *u»t*. Otoo Uhri^tut - Vai t Ljubijana. ZADRUŽNA HRANILNICA reo. pos. in gospodarska zadruga z. o. z. v LJUBLJANI, Sv Petra cesta 19 Podeliute vsakovrstne kred'te eskorntira menice, inkaslm fakture ter lzvr§u»o**e p^d relo u odninv pojjm