V mraku.
Tihi mrak večerni že objema zemljo, slavec v logu temnem milo se glasi . . .
Skoz vej zeleni baldahin šusti lahan cefir, poljublja nežnc lističe, in spe naprej v vsemir.
In hkrati ž njim oglaša se zvonjenje prek  dobrav: Kraljici še pošilja svet večerni svoj pozdrav.
In ko narava širna je pozdrav začula ta, zavelo šepetanje je skrivnostno prek polja:
»Avc! Ave, o Devica, ave, vseh stvari Kraljica!«
Tihi mrak večerni že objel je zemljo, slavec v logu tcmnem tudi že molči . . .
---------------        Jožef Zatoški.