PUBLIiilBP IIP MITlillllll/ DIMI H T (M*. ID AUTiailUP IT M ACT OF OCTOBEE 6. lfXT, Of TPJIT THK fOlt WWCT OF WW YOKE. E Y. By Order oftha FmiJent, A, B. Burl««, F. Oen 1 NajveSji | ▼ Zdrn Velja n m slovenski dnevnik Združenih driavih. ffi.OO 3.00 6.00 7.00 Za pol leta Za Mew York celo leto. Za inozemstvo celo leto NARODA > & — list slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except 8tm ye and legal Holiday-«. 75,000 Readers. "VI L-; TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 123. — fiTEV. 123. NEW YORK, TUESDAY, MAY 25, 1920. — TOREK, 25. MAJA, 1920. VOLUME XXVni. — LETNIK XXVIII. NEMČIJA ŽIVI V ČIST 0 NOVIH RAZMERAH GROZNA IZPREMEMEA MED ČASI PRED VOJNO IN DANA& NJO DOBO. — lep$ uniforme so izginile, častniki so brez ugleda. — ljudje so začeli pametnejše misliti. — Člani cesarske družine so se lotili dela. NOTRANJOST ČIKA&KEGA KOUZEJA. Poroča William C. Dreher. REKRUTIRANJE DELAVCEV V RUSIJI vsi možki v starosti od 16 do 50 let ter vse ženske od 15 do 40 let se morajo registrirati na temelju NOVEGA POVELJA. r « je stoj-ih« Berlin, Nemčija. -4. maja. — Ko je pobegnil kajzer na Iloland-sko |M» svoji prisiljeni (nlpovedi vseh številirh naslovov, katere je nosil, je stopila nemška družba v nov stadij. Poslala je družba, koje višek je bil odsekan ali odbit. Konečni I j v*eii soeijalnih ambif-ij. najvišja nagrada vseh m»-lijjdnih ali družabn li i-treberjev je naenkrat izginila ter pustila za jrhoj nmči.o prazno mesto. Ni«" vpr m videti na znani cesti 1'nter den Linden < I*«m1 lipami ? t esarskih in drojrih dvornih ekvipaž. Kraljevi hlevi so bili izpiemenjeni v o I h-in sk o knjižnieo in fine stare kočije so ali prodali ali pa postavili v muzeje kot staro šaro. Posebno trobentanje cesarskega avtomobila — katerega ni smel oponašati noben plebejski avtomobil — živi le še v spom nit ljudi, kot da pri-I »a j pa iz dežele rojen «-. vil in drugih bitij mitologije. Uto se je zavriilo t ml i v drugih rezidenčiiih mestih, kot imenujejo Neme i mesta, v katerih so imeli različni vladarji svoj dvor in soeijalni ali družabi.i št re be rji so izgubili vse. kar jim jc bilo naj bolj pri srcu. Wled tega čutijo takosvane ' najboljše nižine" idie besten glika kaže notranjost čikaškega kolizeja, v katerem se bo vrfila republikanska konvencija. l amdietn V Nemčiji, I i s., bile priznane kot take, da so bde jmtis-i Konvencije se bo udeležilo nad trinajsttisoč oseb. njene na nižjo stopnio Nobena gospodična. ki dozoreva sedaj v j _.___ N« meji, le more ve«" / nemirom pričakovati dn«\ ko bo predxtavlje-na na «lv»ru te» s teui " visokemu svetu". Pusti in formalni dvorni I b si. ki so M- vršili "1 Berlina navzdol do Sehaumberg-Lippe. ne I red sin vIjajo več pri\ lačne sile za aiiibicijnztic inamiee, ki hočejo preskrbeti svojim IkVram dobre partije. Državnim ministrom ni ' k- tt»'ba porabiti p«»!ov ieo s\ojili letnih dohoukov za nabavo fra-i __j ' _ l ki je bil ves obšit ?. zlatom. Izdelovanje 2.75 odstotnega piva v Lotila se ga je omotica, ko je ho-[upati je, da se bo novemu laške- Nemčija ima \ s|. d tega družbo, ki i ima ničesar. k čemur bi se d^vi New York dovoljeno. — tel odpreti okno. — Padel je na;mu kabinetu posrečilo doseči u- ^ Določba glede rokoborbe. | pesek ter se malo poškodoval NEWYORŠKI60VERNER PREDSEDNIK DESCHANEL NOVA POGAJANJA GLEDE JE PODPISAL PREDLOGO JE PADEL Z VLAKA1 JADRAN. VPRAŠANJA r/irala navzgor in t.« /guha j«* imuna, kajti Nemci so bili vajeni sko/i generacije o/ira'i se ua navzgor, nele politično, temveč tudi dru/abn« »li swijalno. Albany, N. Y., 24. maja. — Go- | Pariz. Kraneija. L'4. maja. — Predle« I ni k Kb.-r- J.- seveda w preje kot » lov. k visoke dmžlie.' vemer Smith je danes podpisal Predsedi.ik fram-oske republike \ >vi «»vrazn:ki. pr.vržeiiei starih nemškh 1 radie i j. ki so sedaj j Walkerjevo predlogo, ki dovolju- |>.....hanel je .lanes zvečer v Milje izdelovanje iu prodajo piva.jžini Montargis na čudežen način ušel smrti. Ko se je vračal v po- iurtve kot zreln Ij \ k'Mi, kaj radi norčujejo iz predsednika El»e t.i k'.: \«Hliiel;a l emske družite. Tudi noben izmed državnih »'i"1- katero nima več kot 2.73 odstot-stro\ m in- prizadeva nastopati k»»t družabni vod. tel j ali ustanovi-1 ajkohola ;.lj tu.• e družabne ti.-.dieije. »"asi s«, preveč resni za kaj takega.j To |)ivo 1m, dovoljeno prodaja-1 jodjf s., »«• pr. v.«- p: > b I i /n t i ali pa s,- preveč približujejo prvotnim v r(.SiaVrant ih in hotelih. drtijri rekli, da likali. j< i/yinil do pir majhn h in to je značilno za dejstvo, ka- (j^,Verner s.* je po temeljitem ko splošno je izginil vojaški elemei.t iz berlinske družbe. Aine;^ika-1 premisleku pridružil zadnjim, t • ■«• je komaj > stanu lazumeti. kaj pomenja to pravzaprav za Iter- | ^a(»no lu ia si 11 a \sak način, da s,- nživi v novi položaj. Najti je lju.li, ki Osnovana bo posebna državna mislijo na pretekli -i.a- in to so oni. ki hočejo imeti zopet monarhi jjPtna komisija, ki bo nadzoro- j«. Kit so oropani » ■>• ii političnih predpravie. sanjajo še vedno o va|a vsr rokoborl»e. dvoru k.tt stamlardu v •< ijalnega ž vi jen ja. Sedanja družabna anar -—- plese, na katere povabijo st bnein vlaku v Pariz, je padel skozi okno. Ministrski predsednik Mille-rand je rek.'l zastopniku ameriškega časopisja : — Le povejte Amerikaueem. da jt predsednik Desehanel popolnoma zdrav na duši in telesu. Samo malo opraskan je. Jutri bo ž" mo- teni je podpisal tudij^] predsedov.iti s.-ji ministrskega 'rekt na pogajanja, čeprav se -*eda- sveta. Ko se je pripetila nesreča, je vozil vlak z uaglieo ."><) kilometrov |t:a uro. Vlak j<- ravno dospel na _ oster ovinek, ko je stopil pred ožjejsednik k oknu. hoteč pa odpreti, i. j Pri tem se ga je lotila omotiea. I ija je potrebna posled ea političnih razmer, vendar pa ne zadovo- , , . i -iii. i . i*«;- znance obojega spola. To so pri 1.1uj. mkoftar ler se bo mogoee izkazala kot ivm n element politieio - » . .. ' iyavpfl(j \v še|e v nesku pole.' , , , , , . 11 edit ve, ki se vrse po veeerji. kaj- '-«*\»aei m* j« mu \ peshu pmt u t« oslabljen ja republ ka |. , , 1 , ■ Iželeztii&ke proge. Zatem - je peš Medtem pa napreduje nova u ti družina, ki povabi mlade lju naravno vpr»eo se«lanjih con živil ir]j na ples. m ne more dovoliti, da ravnava razmer Motki in ženske ter njih pomanjkanja. ,l«^li. ka-;bi jim dala t,nli večerjo. a s«>povsrn 1 m pnza«le\ajo biti kos »ere se predloži gostom, so pogo- j y predidočem sem govoril o praktičnim zahte\am nove i it tr 'sio present t Ijivo enostavne. Iholi resnih ljudeh, ki jemljejo de dobe. Prine Avgust Viljem j - 1'pamo. da vas bomo kmalu nijrno svoje so.-ijalno življenje in dela v neki banki in drugi so se mogli povabiti ua kosilo. je te jsvoje zabave. Javne zabave pa so morali odpovedati sinekuram ter b i'otiirala i «'ka Amerikanka. po številne in .aznolike ter so deb-ž-priv-eti / bojem za vsakdanji kruh. m^ena z nekim nemškim industri ,,^ brezprim. rtiega obiska. Nešte-k i postaja vedno težji Vsled te j.il •»•;. K;.jti čakati moramo, j., j0 števili ljudi, ki se brezob- o.lpravil na bližnjo postajo. KAPPOVI PRISTAŠI SO IZGUBILI SLUŽBE Petrograd, Rusija. 24. maja. — Sovjetska vlada je storila korake, da zagotovi polno izrabo industrijalne sile ter izloči parasit-jne elemente s tem, da je odredila registraeijo vseh možkih v starosti od 16 do 50 let ter vseh žensk v starosti od 15 do 40 let. Vsaka oseba, ki se registrira, dobi knjižico, ki vsebuje natančne posameznosti glede narave in kraja zaposlen ja obenem s podatki j »lede osebe, da se določi njih identienost. V bodočnosti ne bodo pra-|\*unočne nobene druge identifikacijske izkaznice. j Slični sistem ideiiiifikaeije je bil ustanovljen v Moskvi ter v drugih ruskih mestih. Washington, I). (*. 124. maja. — Državni department je objavil poročilo o militarizae ji dela v sovjetski Rusiji kot jo je predlagal I.eon Troeki. boljševiški vojni minister, na devetem kongresu rusk'' j komunistične stranke. Poročilo je bilo objavljeno v Izvestja, ofiei-jelnem sovjetskem organu v Moskvi. dn» 21. marea. Poročilo, ki se pefp. s potrebo mobilizacije, uela na vojaški pod l.igi, potrjuje poročilo, ki je dospelo semkaj pred kratkim, v katerem se je poročalo o napredovanju razkroja v sovjetski Rusiji iu iz tega izvirajočega zmanjšanja oblasti siv jet ov, ker ni bilo mogoče uveljaviti sistema deta. Troeki omenja v svojem poročilu "stanje stradanja in razorganizacije, ki prevladuje" v opravičilo skrajnih odredb, katere se v dobro informiranih krogih smatra za brezuspešni napor, da se prepreči koneeni polom. V visokih tukajšnjih političnih krogih se domneva, da bo imel način, kako sovjetsk0 oblasti postopajo z delavci, kako omalovažu jejo njih pravice in prostosti, zdravilen učinek na amerike delavec, ki se še vedno simpatično ozirajo na politični re.l v sovjetski Rusiji. (Ali se v Ameriki ne krši pravic delavcev na vseh straneh.' V poročilu Trockija se glasi: — V sedanjem času je militarizaeija dela tem bolj potrebna, ker smo prišli sedaj že do mobilizacije kmetov kot sredstva, da rešimo probleme, ki zahtevajo akcijo v masah. Mi mobiliziramo kme- ravravo jadranskega vprašanja. ^ ^ „h HCKtavIjamo v delavske oddelke, ki so zelo slični vojaškim oddelkom. — Nekateri naši tovariši pa pravijo, da ni treba ustvariti vojaškega aparata, pri rušenju problema izurjenega dela, čeprav se je ■ kmete oarganiziralo v vojaške oddelke in to rad i t eg a. ne, k"r imamo strokovne unije, ki opravljajo posel organiziranega dela. To mnenje i pa je napačno. Resii'. no je. da v sedanjem času delavske unije raz-si!o. a kakšna sredstva in kakšne metode imajo na razpolago, da zagoiove. da ke delavci, katere pošljejo v gotovo !vornici na delo, v resnici oglasijo tam k delu * — Mi imamo v najbolj važnih panogah industrije več kot mi-ljon delavcev na seznamu, a komaj SOO.OOO teh je dejanski na delu. Kje pa so ostali? Odšli so v vasi, v druge panoge dela ali iu. -e lidali špekulaciji. Med vojaki se im< nuje to dezertiranje in v eni o-bliki ali v drugi, bi se moralo odredbe, ki jih uporabljajo, »!a se prisili vojake k izpolnjevanju njih dolžnosti, uporabiti tudi r.i polju dela. Na temelju zdrufenega sistema ekonomije, naj bi delave j»re-mikali semintja oclpošiijali in odpoklieali z mest natančno tako k«»t vojake. To je temelj nrlitarizacije dela in brez tega ne moremo vor:ti resno o kakorsniKoli organizaciji industrije na novem temelju, ki naj bi odpomogel sedaj prevladujočim razmeram stradanja iu razorganizacije. V dobi prehoda med sedanjo organizacijo ter bodočo organizacijo dela igra prisilno delo zelo važno ulogo. T'gotovilo. da proizvaja prosto delo, namreč prosto upotrebljeno delo, več kot pa »b-!o pod pritiskom, je uveljavljeno le, kadar se ta izjava tiče bnržtia/ jske or ganizaeije. London, Anglija. *J4. maja. — Milanska lista Corriere della Se-ij! in Keecolo sta prepričana, tla bo novi laški kabinet končno za-liiogel uravnati mučno jadransko vprašanje, k .t pravi poročevalec ^j^'dVlavio londonskega T.mesa. Pričakovati je. da l»o minister z.- zunanje zadeve Seialoia povabil Anatona Trumbiča. jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve ter Nikolo Pašiča, prejšnjega srbskega ministrskega pred-stdnika. naj pričneta takoj di- iija najbrže ne bodo vršila v Pa- lazza. Bim, Italija. 'J4. maja. — Mes-sagero je objavil danes komentar, v katerem opozarja na dejstvo, da sr skoraj vsi člani novega Nitti-jevega kabineta zelo mladi v primeri s starimi gospodi, ki so sestavljali prejšnja ministrstva. v starem po- dn dobimo posj'ben ko*, mesa. Se-pol enkrat ga je izginila druži menu besede, kajti vsakega posa daj dobim«, le funt in mernika se smatra bolj ko* eko- na 'eden z. pet oseb. uomski faktor, kot pr.Mlucei ta m! Ta Amerikanka kuri le v eni koiiMimcnta življenskih potreb sobi. kot delajo to številni drugi m š' iu. [to ra.li pomanjkanja pre;:ioga. družabne prireditve v pri vat- Kol ; nano pa mrzle sobe uničuj. najbrže prišli pred vojno sodišče. z1!*. Tudi dirke z na -nekdanji P'»n.ožiii državni tajnik nadaljn.h s7 slučajih dose.laj vla-i vadnimi kciesi so ohranile svojo z nadaljninii vo- da še .., razpolagala. "SUSQUEHANNA" NE ODPLUJE Za potovanje v 3r jim je bilo naročeno, temveč šele okoli 4. julija, ker smo j»h vf.isali za parnik "'^resident WiUon'*. Vsem onim pa. ki »o bili namenjeni v krat k« m odpotovati v Ju-coslavtio svetujemo, da oatanejo na svojih mestih in pri svojem delu, dokler ne bomo v našem Irsu sporočili, da so se razmere kaj irbolj&ale ia je petovaaje zopet odprto. s mkdanjo priljubljenost. fjaikimi in mornariškimi častniki ( Zadnji čas so se pričele širiti (•ledatišča s., vedno j.olna i„ N«ll>nš.>iii iz službe, ker so se ude- govorice o pričakovanem novem ležili Kappove revolte tekom pre- revolueionarium izbruhu in naj-teklega marca. Vlada je predloži- novejše vesti je prijavila Taegli-la zadeve teh častnikov javnemu sebe Kuudsehau. kazenskemu zasledovalen, ki bo Ta list trdi. da ima posebne in-najbrže uvedel kazensko postopa- formacije glede natančno vpri-nje proti njim. zorjenih priprav na Porenjskem, Petindvajset nadaljnih častni- v Vestfaliji. Turigiji in Saškem, kov je odpustila vlada začasno iz kjer bo prišlo do revolucionarnih službe in njih slučaji so bili izro- izbruhov, ki se bodo razširili po ceni državnemu pravdništvu. O vsej centralni Nemčiji. r. drži 3500 oseb ter brez vseh tež-koč napolnil ta eirkus z grškimi dramami ter najboljšimi modernimi igrami. 1'ar gle*lišč je ohranilo najbolše tradicije nemške pozo mice, a druga gledišča so se poslabšala, da zadoste ljudskemu o-kusu. Groba žila v nemškem živ-1 jen ju je oči vidno narasla od revolucije naprej. Javni okus se vedno bolj upgiha proti igram, v katerih se razpravlja o spolnem problemu in nekatere igre so ne-stamne v svoji drznosti. Ravno take igre pa vedno polnijo hiie in žepe . _ ______ AR6ENTINA PRESTAVLJENA Parnik ^A^GENTINA", ki bi bil imel odpluti 5. junija, je prestavljen na 19. jnnija. Vsi oni potniki, katerim smo naznanili, da smo jih vpisali za ta parnik, naj tedaj pridrjo v New York ne kasneje kot 15. jnnija. Tokio, .1 a po n ska, 22. maja. Dvorni krogi so zelo vznemirjeni vsled bolezni cesarja, k"jeg;t zdravstveno stanje je tako, da so m o zdravniki prepovedali izvrševanje vseh državnih poslov za dolgo dobo. Prestolonaslednik jc že pričel izvrševati dolžnosti cesarja. Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. , Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje iu zakot-t*i bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. § V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene oblju-- • 3T be, je veliko vprašanje. Naše denarne počiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novt način pH*^erno sedanjim razmeram v vEropi dovolj hitro in zanesljivo izpla. ne jo. 300 kron____$3.00 > 1,000 kron .... $ 9.00 *] 400 kron .... $4.00 i 5,000 kron $46.00 ^ 600 kron .... $5.00 10,000 kron .... $90.00 .Označene cene so veljavne do dne, ko ae nadomestijo z dragimi; s dragimi besedami, označene cene so podvriene izpremembi bre* nadaljnjega naznanila. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order, ali po New York Bank Draft. <4 TVBOXA FRANK BAMKR, ^ Cortland} »V, Hew York, N. Yj J - 1 ■ - — r. GLAS NARODA. 23. MAJA IMP GLAS NAHODA TTT *V7 r^y ?ms ^TTrnT Tifir City, N. V. la mk flsa.lw mmm mm is aa an isis ssias mm m mi mi m i KM mmmrn MB Saaali es as Baaa sa kHHMlN avjss • iAI^ MAI PDA MHPI 9K mAm.yw mmM My mm a—mnisii ea ^ ssmni Bsnm tssa Mia tm sssfeMsi 1 ss as srtoMa] iijii r—i ss •ai k ■Ml nMb m MNMBM BaroMkov inria^ a* M MB MaM Mrffeb MNsBBBs MMSL da hltnji asftaw salmlkk W ~ MM, • tAl NARODA B........ M«ika«tw». Nn V» mm. KV. ▼stseasm osv SMNMR Ms v - ■ Japonci in ameriška mornarica. Protislovje luiru v rdi jo nekateri japonski listi v 4 4 presenetljivi mornariški ambiciji Združenih držav" in ti li»1i izjavljajo, d* jo celo st daj Amerika n »j ve*-j m mornariška Nila za Anglijo. Tokijskemu listu Taieo Niči-Niči se zdi rudnot da kaže dežela, ki jo prevzela vodstvo pri uveljavljanju Ligo narodov ter zmanjšanji* ohoroževa-nja, "vv znake sovini trna, ki je koticeui konca zastarel in vse prej l;ot na tnestun. Ob iftte?*i ča*»u pa opozarja li»t na dejstvo, da je pred-Ntdmk Wilson, kateiejjo se je smatralo, za prvoborilca svetovnega miril, poslal iz 1'ariu v svojo deželo tekom -*c*tanka mirovne konference brzojavko, v ka;«-ri je poživljal na naglo izvršenje drugega .•ineriške^a mornariškega programa, '"kajti če bi se tega programa ie sprejelo, bi bilo oslabljeno stališče ameriških delegatov na mirovni kon!Vienei'\ V\pričo t', ga dejstva je Japonska prepričana, da je muitino .-•diti m* navalizmu Amerike. Avtoriteta Lige narodov ni bila le uničena vsled ne-vdeleibe Ann rike, temveč je nje« uavali-*.< m tudi faktor, ki bo mogoče v veliki meri škodoval mednarodnim dogovorom, kot so bili sprejeti. V tem oziru nadaljuje list v svojih izvajanjih: — O ugaja militarističiti efroiz«*iii Aiuerikaiicetu. jim je dano povita na pro-to razoolapo, da so ga podložijo. (*> pa mislijo, da so vojaškr demonstracij« najkrajša pot k svetovnemu miru. «*c pa grdo molijo. Vsi se spominjamo, da ni Nemčija sprejela predloga Mr. < hiuvhilla, takratnega prvega lorda angleške admiralitete.'ki je rekel. naj se uveljavi mornariški mornariški praznik. To je ediuole do-vedlo do š*» veejejra tekmovanja v mornariškem ob orožen ju. Slično stanje zadev je opaziti s,-«laj tudi med Ameriko ter ostalimi silami. Ja|K>nei dol/** Ameriko dvosiriM-uosti. o kateri je izjavil japonski list .lorodzu. da p..zivtja Amerika na eni strani na paeifizem. diM-im na drutri si rani vedno bolj razširja svoja oboroževanja. — Rusija je neko*'- zagovarjala mirovni >vet. a je nato zelo povečala svoje vojne priprave m 11 -»t prašitje. če ne slrdi Amerika vzgledu Rusije. Zahteva, naj Japonska mirovna družba pozove Ameriško mirovno družbo, da pridne sl«-dnja s kampanjo, koje eilj bi bit ustavljenje ameriškega (»boroiev*: >ja. ( e bo Amerika skrčila svrj" oboroževalne na morju. bo stoiila to tudi Japonska in če bo strjeno to, bo japonski narod oproščen bremena in uveljavljen bo trajen mir v 1'aeifikn List pa pravi nadalpc : — Amerika pa je nasprotno posvetil« velikansko svoto ti>oč in sto milijonov jenov ze povečanje svoje morniee v Pacifiku. Japonska j«'vsi««] omejenosti svojih finančnih virov prisiljena omejiti svoja mornariška oboroževanja na S60.000.000 jenov. Če ne bo Amerika razširila svoje mortiariee. potem ji* tudi razširjenje japonske mor-nurice brez potrebe. Rudi ameriške nevarnosti je Japonska prisilje na povečati svojo silu na morju i:i sieer na stroške vedno^veejih davkov. ki predstavljajo m narod neznosno breme. Če se bo japotiskim pacifistom posrečilo d o vest i do skrčenja mornariškega oboroževanja Japonske in če se bo isto posrečilo tmli njih ameriškim bratom, potem ne bo pomeuilo to le večje sreče dveh narodov, temveč še nekaj več. — Prejšnji kajzer, katerega se splošno smatra za utelešenje militarizma, je govoril o paeifizmu nad trideset let ter dejanski od časa, ko je zasedel prestol ter * tem prikril svoje resnične eilje in namene. Bil je podoben Taira No Kiomoru, ki je nosil obleko duhovnika nad svojo vojaško obleko. Paeifizem na zunaj in na površju ne more preslepiti sveta, kajti vsakdo bo našel pod njim militarizem. Ni treba še posebej omenjati, da ne more paeifizem z besedami zagotoviti miru .sveta. Mi resno upamo, da bo vstala Japonska mirovna družba ter stopila z Ameriško mirovno družbo, da sodeluje z njo pr omejitvi japonskega i; ameriškega oboroževanji v Pacifiku. (Japonci očitajo \merikanoem dvostročnost, a menda ga ni na roda na svetu, ki bi bil bolj dvostroeen kot je ravno japonski. Japonski bsti bi storili dosti boljše, če bi posvetili več svoje pozornosti nakanam japonskih mil it arista v v Sibiriji in Madžuriji, ne pa toliko ameriškim mornariškim pripravam, kajti ameriški narod je z malenkostno izjemo kričačev zadnji na see tu. kateremu bi prišlo ra misel utilitaristično zavojevanje. Jasno pa je. da mora biti pripravljen za vsak slmaj, vsaj proti Japoncem, o katerih je znano, da so mogoče bolj zahrbtni in nepreračunljivi kot kateri drugi civilizirani narod.) rade v krasno uiesteee, kot je Canon City. Mesto je čisto, moderno in vse prepleteno z zelenjem iu cvetjem. Skoro na polovico ga deli kalna reka Arkansas, katere vodo rabijo za namakanj« polja-vrtov in krasnih sadmtotmikov v bližini. Podnebje je namreč suho. Vsi moji sklepi, da se zaljubim, pa sopet enkrat ali po gobe. Kakšnih dvanajst milj naprej, med Uribi. je lična slovenska naselbina Rack vale. Raztegnjena je uied skalovitimi griči, a male, pri-prosite hišice so obdane z vrtiči in napol skrite med cvetočim sadnim dežja v letnem času le malo in drevjem. Največ je črtanj in ja-kjer ni zemlja umetno namočena,]hlall SaM ^ }>0]eg drugih princ raste nič. razen pritlikavih bo-jj^,, ^^ gostoljubno Stre-roveev in bodečih kaktov. Poljub ;lwVu druihio, katero poznam še iz "poinJadi jo ,i>rit-nral svilnato zelenje na topoli in zbudil iz spanja snežnolndo cvetje hrušek in čre- r eanov, ko je bivala nekje na srednjem zapadu. in reeči mo-( am. da mi jo prehitro potekel aenj. VLŠnjev cvet španskega bez-*kratko ga in rožnato uadahnjeno cvetje Idami tisočerih jablan. Med zelenjem in cvetjem sc preganjajo kosi in drugi ptiči, doli ob reki pa rcgeta j<> srake. Po zelenih tratah se blesti zlatorumeni regrat, ki mi je pri srcu iz dveh vzrokov. Dokler je mlad, fla tako osvežujočo salato, njegovo cvetje pa me spo- omerjeni čas. — Samo eni sem obljubil maščevanje, ker je možu, ki je izbiral svetle predmete, dala kratek ultimatum: '*Ne btš. ali...!" Pa ni! 1'ltinia-tum je resna stvar in če so jja ne vpršteva. nastarte gotovo lokalni konflikt. ki zna narasti v pravo vojno. S*aj se se spominjate leta 1!M4, avstrijskega ultimatuma mutja na solnčne rože... Okoli j prestolonaslednika, kralja Petra. teffa malega raja se dvigajo skal-jpriui.a šaše iu svetovne vojne! nati griči, le deloma porast li s|DmJfi dan seill 5tudirat nat-.rt llia. star.kav.nu liorovei in kakt., iz^Vvanja. V krvavo maščevanje daljave pa gledajo snežni velika-Jlir verujem, torej l»i bilo trtiba ni na cveteče jablane... Mestece'/ltlis!iti si kaj drugega. Pa je je kot velikanski šopek cvetja, ki Vrap! Ak„ lie iIlorvš ^ ,iami da ga je poredna Vesna vrgla med je lj1fhka. pridna, ljubezni- kameu.to feriče. jva in di^ra. je aajboljše, da ne Nekoliko vstran od mesta je rečeš ni. Pa tako krasno majni-kraj imenovan Prospect Heights, kovo jutro je bik., ko smo se yo-kjer je naseljenih precej Sloven- zHi skozi idilične skalnate sote-ee<. Zaposleni so večinoma v pre- in borove gozde, da me je bil megovem rovu. mlinu za rudo. saill smeh in razposajenost. Kdo pečajo se pa tudi s trgovino in; bi mislil na slabA sadjerejo. Tudi naseJbina Royal! besedo! Po- jzdravljale so nas glasne ptice florge Mine je zanimiva. V obeh j^-vk naselbinah sem našel več mojih starih prijateljev in dobil nove. Majske «a>i»iee. ki so me obsipale z rožnatim jal»o!čnini cvetjem, so me spravile v tako razposajeno kle]»etave srake in prerij-ki psi. od borovih gozdov je puhtela .sladka vonjava, kakor duh kadila, in v malih naselbinah, rkozi katere smo se vozili, smehljale so se nam čvrste planinske voljo, da sem sklenil se zaljubiti!RolunAine zagorelih lic. z belimi v prvo, ki jo srečam. In p'»vedatijpredpavniki in rdečimi peti jami. moram, da seui jih videl več in le- Namesto da bi koval maščevalne p»h. Ampak v čašo sladkih nad in »načrte, sem ?e smejal in polglas-klepov je kanila pelinova kap-pj momljal tisto znano Zupanči-Ija. Zvedel seui. po ustnem izr«>-!eevo, staro že. a večno lepo: ~ čiln. da je ravno dan poprej tam: neka Indjsa polovica presekala "Zlata Vesna se v dobravi smeje, gordijski vo^l zakonskih telegJV tih-Mn vetni šelestijo veje. pustila "slabši polovici" skoro Ah, sedaj se Ijiubi vse srečneje..." prazno hišo in enega fantiča, se-; boj pa je vzela prirastek sedem Kmalu nato smo s- pripeljali glav. T«, je že malo več kot ženska I v jabolčnega cvetja, nazaj enakopravnost! Ampak pri vsem tem jo smatram za junakinjo. t-e:i,asil povest, se zmislim na high cost of living! Anton v Canon City in tu se pretrga J. Tcrbo vec. Pismo iz Pariza. Davek na posle. Z 11». mareent je stopil v bodo deležni tega darila tudi opisi New York, K. T. Pevako društvo "Klavec" priredi v soboto zveoer dne 29. maja svfij družinski večer s pevskim naxt"pom in plesom. Za to zabavo, ki je radi nastopajočega {»oletja bržkone v tej sezimi zadnja večerna prireditev v naši koloniji, si je "Slavec" preskrt>et malo. ali ukusno in za tako zabavo jako primerno dvorano srbskega društva 4'Sloge" na 443 Want 22nd St. V programu so nekatere nove in druge priljubljene pe«uii za mešani in za ipoiki »bor. šaljivi in so l o-nastop j. moški kvartet in naposled ples. Vsi prijatelji "Slavca" poznajo prijateljski duh. ki vlada na domačih večerih "Slavca", in za l druge ptice pevke, kakor vsi prijatelji narodnega petja in prisrčne zabave. Na veselo svidenje! r. -JMr'«*! v ~ ^ • Nawberry, Mich. Dela ve i v gozdovih so zaštraj-kali in tega štrajka sem tudi jaz nekoliko deležen, flozdarsko delo v splošnem ]>očiva. Parne piščalke budijo zjutraj rano delavca. Parizu v veljavo nov pomembni zakon, ki zna imeti velike socialne posledice. M«*sto ga je iw>zdra-vilo z najrazličnejšimi čustvi. Izšla je postava za davek na posle. Kratka vsebina tega ukaza je sledeča : Ako ima gos]>odinja eno hišno, plača zanjo 40 frankov davka, če ima dve. jo druga stane 80 frankov in tako dalje, vsaka hišna za 40 frankov več. Moški so ravno tako razdeljeni, samo da je pri njih dvakratna višina takse, določene za ženske " posle, "i Ako pridejo posli iz tujih dežel, je razločevati: 1. Državljani iz dežel, ki so se vojskovale ob strani Francije, so obdačeni dvakrat tako visoko. 2. Posli iz nevtralnih dežel no sijo trikratni davek. 3. Služinčad iz sovražnih držav pa je podvržena petkratnemu davku. Mestni magistrat pričakuje od tega direktnega davka miljonske dohodke. Različni so vtisi, ki jih je napravila ta postava, pri gospodinjah, pri 4"prizadetih" poslih in pri tujcih. Gospodinje so nevoljne s stali-šča. da mestni svet uradno tako visoko "ceni" posle, ko je vendar dosedaj veljala navada, da se jih Mnatra za ljudi nižje vrste. Dogovorile so- se baje že za raz ne protiukrepe. Da onemogočijo strogo izvršitev ter pobiranje tega človeškega davka, predlagajo ene. da bodo odslej imenovale svoje posle go-in gospodinje. Druge pa vse zainan. Nikojtar ni od nobene <*trani k delu. Vsi smo soli-*spodarje __ _________ dami. samo v neki kenipi so ske-!predlagajo, naj odslej ysak sluga šteti ta davek mestnim očetom. bi. ki nam delajo preglavice.'in vsaka hiina plača svojo službo Kljub temu sam pa trdno prepri- in svoje delo, da bo mogoče od-čan, da bo zmaga naša ter da bo- ►otegtij fttrajkar. a Canon City, Colo. mo dosegli, za kar se potegujem"-)Tretje *o mnenja, da bodo odslej same delale, čemur se pa večina trdovratno zoperstavl ja. Zopet druge ne prevzetno povprašujejo. je nadejati, da počastijo! Neizrečeno dobro de človeku, ko če 1h» magistrat tudi nvoje nepo_______________^ ^ ^^ i" s »vo^im obiskom tudi!pride iz suha, poste juine Colo- trehne nastavijence obdačil in ee ga spola vsled.neenake klasifika "višji" krogi. domače hčerke. zato ker se jih ni cenilo in ker so bile na ta način uradno zapostavljene svojim hišna m. Poslale bodo poslanstvo na magistrat, da poizve, če jih ta res nižje ceni in če jih ne smatra vsaj za enakovredne poslom. Predlagale bodo klasifikacijo za "hčerke gospodinj in gospodarjev". Ako magistrata pri izdelovanju te davčne postave res niso vodili globejši vzroki, upamo, da bo ponižni želji svojih nežnih meščank radovoljno ustregel. Moški svet je vobče zadovolj-nejai, še zato, ker se je vendar enkrat uradno pribila njegova nail vrednost, o kateri so ženske tako rade dvomile. Govori se, da pridejo v kratkem zastopniki "viso-koeenjenega moškega dela" na magistrat, da se dostojno zahva lijo za izkazano jim čast, v imenu moških iu v imenu kulture. Pri pravljajo se velike manifestacije na čast mestnemu svetu. Najbolj živo prizadete so služkinje in sluge. Zavedajo se svoje vrednosti, in čim višje jih kdo tak -ira, tem višji je njih ponos. O že dosedaj marsikateri niso bili dostopni za razgovor, od danes sploh ne bodo govorili več. niti na prošnjo ne. posebno one in oni, ki so bili cenjeni najvišje. S tem je dc.*egel magistrat tudi še nekaj drugega. Marsikateri, ki se je dela sramoval, bo odslej edini obdačeni stan spoštoval in zrl nanj z rešpektom in strahom. Velikega navala je pričakovati iz sovražnih dežel, kojih žene in moški so bili spoznani za najdražje ; treba bo od strani patronov trdne organizacije, da ta naval odbijejo. Kakor vedno, so se tudi tukaj čeli nemiri med po?11 nežnejše- Peter Zgaga — Sedaj bom šla pa po pravem knrzn — je .rekla jugoslovanska krona, ko je začela iti navzgor. Kaj vlak, kaj ladja} To je vse pročip za poročno potovanje in za medne tedne. Sedaj se novoporo-ceno z zrakoplovom dvigneta v zrak in visoko v oblakih preživita medne tetine. Ko pa natančno spoznata drug drugega, se ol>ema zdi kot da sta p^dla z neba. f . • Pri eikaski Edinosti so "slišali", da se v domovini klerikalna misel veti ne bolj utrjuje in pravijo, da bo imelo to tndi na ameriške Slovence jako dober upliv. Da, pri Ediuosti tisto slišijo, kar radi slišijo. * * * Zastopnik jugoslovanske vlade se je prisrčno zahvalil učiteljem za njihovo požrtvovalno delovanje. Zahvalil se je pa zato, ker so nagrade v Jugoslaviji prepovedane. * * • Italjani se pritožujejo, tla jjc prebivalstvo v Beneški Juliji zelo neprijazno žnjimi. Pravijo da ljudje večkrat pretepejo kakega Italjana. Nam v Ameriki je Čisto vseeno, kdo jih pretepa. Poglavitna stvar je, da so tepeni. * . • Bolgari in Turki sc obrožujejo proti Grkom. Odtod pride ime versaillska mirovna pogodba *\ * * * V Ameriki je vstal modrijan ter izjavil: — visoke cene niso vzroki, pač pa posledice. No, to ve vendar vsak otrok. Polegtega so pa tudi vzroki. Vzrr»_ ki splošnega nezadovoljstva. * * * Čuden, čuden iu narobe svet. Ko je človek mlad. imenuje one, ki »o mu najbolj pri srcu. stare prijatelje. Ko je pa star, pravi, da so mladi znanci. * * * — Ne. ne. fant — pravi oče svojemu desetletnemu sinčku. Ne bom ti kupil ajskrima. To presega vse meje. Včeraj si gledal skozi plahto v menežarijo. danes sem ti lase ostri gel, jutri ti bodo koze cepili — kaj hočeš vendar še več. * * * O novi modi poroeajo iz Pariza. — Ženske imajo v svojih oblekah takozvana "okenca lepote*7. Nad koleni je izstriženih par lukenj, na prsih in na hrbtu. Obleka je potemtakem v gotovem oziru podobna hisi, na kateri manjka le še znamenja "For rent". Poročaj«, da živi bivši niski car nekje na Japonskem. Villa, car in Lenin so pa res nesmrtni. • * * * Listnica. A. C., San Francisco, Cal. Vi vprašujetp. zakaj se mora ravno na prstaneu nositi zakonski prstan in zakaj ne na palcu. Ne boš me ugnal v kozji rog, prijatelj, nak. Napravi z menoj sledeči poizkus: Zloži roke skupaj tako, da sta si notranji strani druga k drugi obrnjeni iu prste stegni kot bi molil. Ko si to napravil, pa zakrivi sredniea v notranjost roke tako, da se oba s hrbtoma tiščita trdno drug k drugemu. Sedaj pa poizkusi druge ločiti drug od drugega! Palca, kazalca in mezinca se rada ločita drug od drugega; ti so namreč bratje in sestre in ti morajo — tako je pač v življenju — narazen. Vsak se more postaviti na lastne noge in skrbeti sam zase. Prstan-ca pa pomenita zakonsko dvojico, katere na noben način ni mogoče spraviti nai^zen. Tako sta dobila ta dva prsta pravico nositi prstane kot simbol ljubezni in zvestobe do smrti. IttgdislinumBka Ustanovljena 1. 1898 2CatdL 4f*fcturfa Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Predsednik: MIHAEL ROVANŠJUK. GREGOR J. FORENTA, Box m Bi« Bok 291, Conemaugh, Pa. Fodpredaed.: LOUL8 BALAST, 14ML Pear Areno«. Loraln, O. Tajnik: JOSEPH PISHLEH, ■7. Blagajnik: GEO. L BROZICH. Ely, Minnesota. Blagajnik nelzplafantn nartnln: LOUIS OOSTELLO, S&lida, Cola. Dr. JOS. V. GBAliEK, 843 B. Oblo Street, N. 8.. Pittsburgh, Pa. Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minnesota. JOBN KUPNI K, S. B. Box 24, Kxpor* Pa. Bos 4S0i JOHN PLAUTZ Jr„ 432 7th At&, Ov I omet, M teh. JOHN MOV KRN, 624-2nd Atol, Dulvtttf MlnnesodL MATT. POGORELO. 7 W. Midlsoo 8t« Chlragn, m. Združevalni Odbor. RUDOLF PERDAN. 602Q M OlK Avenne. Cleveland, Obla FRANK SKRABEC, 4S64 Wublngto* St., Denver, Colo. JOHN GOUŽE, Ely, mnneoota. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenno So. Chicago, I1L ! GREGOR HREŠČAK, 407 = 8th Art« IT AN YAROGA, 5128 Natrona Alley, j Johnstown, Pa. Pittsburgh, Pfc ! Jednotino gl&aUo: "GLAS NARODA*1 Yss stvari tlkajofle m nradnih coder kakor tudi denarno poSlJater naj ss poHlJajo na glavnega tajnika. V«e prltoftbe naj ae pošiljajo na predaed-porotnega odbora. Prafinje a sprejem novih članov In sploh vsa idrmv-> ^spričevala se naj poiiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jed nota se priporoča vsem Jognalovanoiu sa pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Conj^esS" lestricL V M okrog 9300.000. (tristoti*« dolarjev). Bolniiiklh podpor, od-^ndnin. In poemrtnin Je izplačala ie nad poldragi mlljon dolarjev. Jednota iteje okrog 8 tiaoč rednih Osnov (k«) ln okrc« 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. DrnStra Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tka. kjer Jih ie nt, priporočamo vstanovltev norih. Kdor želi postati član ■aj se sglasl pri tajniku bliijegn druftra JSKJ. Za rstanorlter novih drnStev se pa obrnite an* glavnega tajnika. Novo druftro se lahko vsanorl s 8 Osni tli sami pometati. «ia l»<» treba >trti( višjo napitnino sorazmerno z razredom. kat»-ri ti ^frt-žv. T<> morila vse. kar na- /.na zake armade, je izročil vrhovno pov«'ljsfvo baron n Vrapljn ter sj ^mIm-1 iz Rm-ije. Postal jt> tako usojam izraziti svojo jH>l»elviio * den izmt'd t;stib mnr»»oHtevilnili prošnjo. «ia hi mi blagovolili ve- be^mn-ev. ki so Nt-«laj kot širok likodušno pomagati, »la va- ^al preplavili slovanske in dni- >em mi!k«* z--nilj»*. lmr •rene-omo^oei oeistitev moje sobe." "Monsieur!" Kaj je javno-zdrastvena strežnica Glavno delo javno-zdravstven strežnice (public health nurse; jc holjševiki. kat< rih pomagati ljudstvu, da jc zdravo. „tr;,nj zaveznikov s( ke setii človek, vdan domovini in svojemu ruskr-mu narodu____ Izginil je Denikin. tra*rH-no je konral Kob-ak, likvidirala je začasna severna, razšla se linli severozapadua vlada. V Rusiji mso ostali samo priznanje s gorami. Ka.j naj ze počno javlja za Prijateljica je družine in skupno- ^:v]ja|)i kf jj),"'j*e „so^ ^^ sti ter gleda na to. da preskrbuje;pn.ko m.ki razvoj, ki je sledil ameriški Državljanski vojni, j«* bil povsem različen od onega, ki je prišel po Napoleonskih \ojuaki. Ičinkovanjc lega razvoja je bolj razvidno iz par statistik kot pa iz dolgih razpisi v. (V vzamemo loo kot indeks številko za vse življenske potre Iv m me leta 1V4), /naša indeks številk«. za.leto 1865 celih 216.8. Tekoiu ihte dobe je znašalo povišanje een v Angliji nekaj manj kot šest od stoikov in v Nemčiji en odstotek iu pol. * Tudi pri tem pa se lahko glasi, da je bilo to povišanje vsaj deloma pripisovati namenoma vpri/orjetiemu napihiieuju denarne vrednosti potom izdaje bankovcev v vrednosti ."»00 milijonov dolarjev. Profesor Wesley flair Mitchell je dejanski posvetil celo knjigo pre.skavi tega preumeta. Na delu »ta bili dve sili. Prva je lula izključno uničevalna sila vojne. Oni g* sila pa je lol hitri razvoj strojev, ki varčujejo z delavno silo t«*r metod, pose ono pa v poljedelstvu. Za vsem tem pa so kot \ir neizmei tie«ra kiedita st^li viri čudovito bogatega ter skoro šc nedotaknjenega kout i tun ta. Za vršila sta se dva pnn-esa. Pni je obstajal iz sorazmernega izčrpanja socijalcgtia bogastva vsled vojne, drugi pa iz precejšnje nove porazdelitve boga*t\a. Kot v slučaju Anglije tekom Napoleonskih vojn je bil delave" ter človek s stalnim dohodkom oni. ki je plačal, čeprav se je stanje delavca, kot bomo videli, hitro izboljšalo tekom desetletij, ki so sledila vojni. Najemnina, obresti iu plače so pričele padati sorazmerno z živ-ljenskimi stroški. — Vajno-časna bogastva. — pravi profesor Mit-ehell, — so bila v veliki meri jasna posledica popolnega enostavni ga prenosa bogastva od širokega kroga ljudi v sorazmerno majhen krog ljudi ki so sprejemali dobičke vojnih industrij. Kljub dejstvu, da je odšla ena sedmina telesno sposobnih mož-k i It severa v vojno, "ii»so mogli ljudje, ki so ostali doma, doseči primernega povišanja plače v razmerju kot so rasli življenski stroški. Nadalje m- glasi: — Papirnati denar je nalagal delavcem večji in težji davek kot on. katerega je naložila vlada, kajti koufiseiral je približno eno petino ali eno šestino dohodkov delavcev**. Ko je bilo konce vojne, — piši- neki trgovec iz Bostona, katerega a vaja profesor Mitchell, — smo mi vsi vedeli, da bomo deležni panike. Nekateri med nami, kot naprimer Mr. Hoar, so pričakovali, da se bo papirnate dolarje in prostovoljec razpustilo ob istem času. Nadaljni so pričakovali, da bo padlo v par dneh zlato na 101 jili 102. Zopet drugi sr videli polom industrij i ta to vsled prenehanja vladnega nakupovati ja. Mi vsi pa smo vedeli, da prihaja neka kriza te ruredili svoje hiš? teuin primerno, a ta kriza seveda ni nikdar prišla. Tudi v tem slučaju se je vojna izkušnja Združenih držav razli-kovala imI one v Angliji. Velika kriza ni prišla preje kot leta 1873. Slika nam kaže neko petinšestdesetletno newyorsko prodajalko časopisov. katero je landlord posta vil na cesto. Sedaj je že pet dni na nlici. Njen zvesti tovariš je pes, ki ji straži pohištvo. Organizacija NrtMMrih delavcev aa Francoskem in Italijanskem V Parizu se je ustanovila Zveza intelektualnih delavcev. Na u-stanovucm občnem zboru, ki je bil izborno obiskan, se je povdar-jida splošna važnost intelektualnega dela ba vsakdan j« življenje. Društvo bo stremilo za tem. da bo intelektualno delo na višku časa. zahteva pa tudi priznanje tega dela v plači. Izobraženec, ki j * štu diral do svojega 20. ali 25. leta ima dandanašnji niai.j plače od j delavca, ki je šel v delavnico >■ svojim 12. letom. Inženir v miti isti jstvu, ki jc porabil za svoje studi I je okroglo 50.000 frankov, dobiva danes mesečne plače 450 frankov delavci pod njiui. oprti ua svoji organizacijo, dob"vajo na mesci po 1000 frankov. Električne druž be plačujejo svojim inženirje!! 5;W0 frankov na leto. delavci jil |dobivajo po 7000. Tajnika v u rcduištvu lista 'Journal Offieicl dobivata po 6000 frankov na leto mehanik v isti tipografji pa jh 9000 frankov. Tipografi tvrilk. k: izdajajo knjige, zaslužijo po 2C frankov ua dan in jih seil.ij za htevajo 2."», p'sa tel ji za svoje spi se. polne duha iu talenta, dobijo Dr. (Mir Rybar e reškem vprašanju * Vrnitev beguncev t Uradni "Osservatore Trietino" je 17. aprila objavil naslednjo na-redbo generalnega civilnega ko- Zagrcbške *4 Novost i" z dne 4. maja priobčujejo razgovor s čla-|n,lsarja : noiu mirovne delegacije dr. <>ti>-| A) Svobodna vrnitev je dovo-karjeiu Rybarem o reškem vpra- I jena beguncem v naslednje kra-šanju. Dr. Rybar je rekel med je: V goriškem političnem okraju drugim: Iv občine: Avče, Ajba, Banjšiec, "Predlog z dne 14. januarja t.j Bate. Anhovo, Dekle. Ozcljan, I., ki jc kasneje tvoril vsebino ul- Kojsko. Renče, šenipas. V ogrsko, timata z dne 20. januarja, je sicer Trnovo. Lokovcc pri Kanalu. V opustil idejo uuicsne države rc gradiškem političnem okraju v ob-ške. priznaval pa je Italiji Seno-, čine: št. Lovrenc v Moši. V trži-'.eče in teritorijaluo zvezo z Reko škem političnem okraju občine: ako. da bi bila v tem slučaju vsa Sv. Peter ob Soči. Sun t'anziaiio Istra pripadala Italiji. Po temjl»rez Vasi S. t'anzianoK V sežan-»redlogu bi naj bila Reka lieod- ^.,,, političnem v okraju v ohči--isno mesto s pravico, da si sama Komen, Nabrežina. Pliskovi-zvol, svoje zunanje zastopstvo ra /jpnuik ,n Gabrovica. V tol-h» kaki drugi državi, pri čemur slabšanje valute, trpljenja srednjega razreda iu lopovsko obnaša-1Dia|cnkost nje dobičkarjev, — vse te stvari so se dogodile na svetu že večkrat j £naka or„allizarija S4. jt. ,lsta preje iu svet jih j.< preživel ter se postavil zopet na svoje lastne;|HjvUa t|uU y y svojcm noge. Mogoče je. da I o prišlo v doglednem čaMi do nekake kata- j pn^,asll pravi: "Zveza intelek-strofe, a kaj gotovega v tem oziru se ne more izjaviti ter je treba le « tl alnejra t,eU|. ^ llstanovUa v na kak način s<- bo dežela izmotala iz številu h težkoe, v opazovati, svrho. ila mobilizira moči. doslej katere je bila zašla - sled svoje sovdeležhe v vojni ter splošne raz raztresene, osamljene, in eranosti po eelcm svetu. ki je istotako posledica velike svetovne vojne in njenih grozot. Perzija in Sibirija. ]>očim so na eni strani azijske- nevornost agresivne in sovražne ga cesarstva Rusije boljševiki* o- vlade, nahajajoče sc v pojesti čividno opustili vsake napore, da : Vladivostoka. j.h organizira in jim daje pripa-jdajočo jim veljavo. Nikakili političnih namenov ni pri tem. name-Ini so samo gospoda rsko-socijalni. : Pri nas ni nikakega gibanja in sovraštva do poletarijata. marveč gre Zii izpopolnitev velike delavne družine in vstvaritev soglasja ; v njej. Mnogo hujše nego v Franciji in ;e je vsekakor mislilo ua Italijo. nrnskem političnem okraju v občine: Trenta. Srpcniea in vas« r , .. . . , « m« : 1 11 ma, . 1 iiii it in » ii> vot kompenzacija bi se nam dala . 1- 0 . -- - , , . Spodnji. Srednji m (.oriiji Log skader 111 severna Albanija. I .... , .... obelili Log III Zaga Spini., Sina l>r. Rvbar govori o znanem ul- t- „ : . . ,. - - -, , r ,. . l»or. in oihb lki imenovanih ob imatu 111 nadaljuje: I- - . . „ „ „ cm; vasi i odmelt c. Hum. Zadlaz-"O ultimatu 111 bilo več govo- (ii(h.„ Ravne.žalM,c iu Ravll(. pH a, pac pa so se pričela direktna Ljltllillu v toimillski 0,M,iui. vasi: »ogajanja v Londonu, ki so sc - , , -- 1 -• 1» - - ... , ' . ,, I4aca Idrija ob Baei. Slap. Roe in jotcni nadaljevala v Parizu. Z «- 1 - - ... , . - .... . St opee v olicini Sv. Lueija - obel- '.ironi na odločen odjnir s strani - . - „, , » -- .... 111 lircznica 111 Trnovo. Jugoslavije proti teritorijalm '.vezi Italije z Reko, kakor tudi' B v naslednjih kraj.h ni pro-jroti italjanskemu presezanju st;l vrnitev beguncev, temveč jo preko Wilsouove črte, »o italjau- dovoljujejo le v posebnih primerki mirovni delegati sprožili dru-.ri1' pristojni civilni komisarijati. predloge, v katerih jc zopet z« Trst pa urad za vojne beguii-gralo glavno ulogo vprašanje ee. V goriškem političnem okra-italjanske suvereuitete nad Reko.'ju: goriška občina. Kanal, Kal. V slučaju, da bi .lugivslovani Števerjan, Renče. Št. lVtcr, Loč-;prcjeli suvereuiteto Italije nad nik. Opatjcselo, Št. Andrež. I*od-Reko. so bili Italjaui pripravljeni gora, Solkan. Grgar, Bilje, Mina večje koncesije v drugih vpra- ren. So v od je in Vrtojba. V trži-4anjih ter bi nam priznali Volo-'škem političnem okraju občine S. :ko. (ipatijo. Kastav itd. V na- Canziano (vas S. Caiiziano), Sta -sprotnem slučaju so Italjaui izja- ranzail> Doberdob, Devi 11. Foglia-vili, da vztrajajo pri svoji zalite- )H) R(>ukt. jn Tržir. y s,.ž;illske„, vi glede teritorijalne zveze. \ političnem okraju v občine: IJre-lein smislu je italjanski minister stovica Selo? Voj^.it.a in Tcmni- xunanjih del Scialoia neposredno ,T ., ..... , 1 . i ca. v tolminskem političnem o- pred saurenisko konlerenco for-,.. • kt ju občini Bovec 111 i ezsoca; va- si I. nje in Soča Zgor., v obči-tni Soča; Predil in Moženca v lo- Naj.novejša proklamaeija gene- jlaiiji je pr", nas glede intelek- se polastijo dedš«'iue carjev. si» na drugi strani 11a nepričakovan ,-ala Oi, japonskega poveljn ka v! tualnega dela. Ako tam tožijo, da torej let po kouČHju vojne iu sicer po valu divje špekulacije.jna)i;in napredovali. Vse kaže, da Vladivostok!!, ponavlja zagotovi- raziiko v plačali med intelektual- prvih let po vojni je razviden iz s„ iZg„hi|i sibirske obrežne pro- da bo Japonska izpraznila Si — i„ 4|elav Tok fizične prosper i tete tekom dejstva, ila je bilo »<19 milj želczuii lita IS69; 74:» leta !H72, a le ItiOG tekom leta 1873. zgrajenih leta 1>6"> 4102 milj j vj,u. vci pravzaprav ne prese- e, — vsaj za nekaj časa. — a birijo. (*e 11.» moremo vzeti tega ,un-aj(> „i,*% ker je znano omalova- v Bližnjem iztoku so i»čividno zagotovila kot pristno, se morajo ^ vanje intelektualnega dela kaj Kljub temu pa ^ obstajal od", rvega pričetka strah, ila je bilo!lmlj Usl>^ni kot j, bila kedaj ka- Japonci zahvaliti za to svojemu pa liaj ^ re^mo o tem pri'nas. navidezno blagostanje, k. je sledilo velikanski žaloigri, vsaj na se- ka ,.arska vlada ter je tudi jasno, j rekordu v Koreji in v številnih So(lha v niasi je. komodno veni neresnično. Hugh Mct'ullogh, zakladniški tajnik, je pisal leta 1 h6.j: —• Nikakili znamenj ni opaziti o resnični in trajni prosperiteti v sijajnih bogastvih, o katerih se glasi, da so bila pridobljena s polnočjo premetenih manipulacij na zlatem trgu idi 11a borzi. Nobenega /uaka o naraščajočem bogastvu ni videti v dejstvu, da so želez-niee in parniki prenapolnjeni s potniki iu da so hoteli polili gostov; da mesta prenapolnjena in da vsaki dan rastejo najemnine in cene življenskih potrebščin prav tako kot luksurijozuih predmetov. Vse te stvari dokazujejo nasprotno, da se vedno veča število ne-prodiieentov, (če bi 'ivel ta zakladniški tajnik v sedanjem času, bi ga zaparli kot anarhističnega agitatorja) in da sc vedno bolj krči produktivna industrij.t. Nobeno dejstvo ni bolj očividno kot to, da polnokrvnost papirnatega denarja izjunlkopava moralo ljudi s tem. da jih zavaja k trošenju in ekstravaganci ter obenem udarja ua koreuike naše materi-jalne prosperitete zmanjšanjem tlela. Veliko je bilo čuti o "ceneni navidezni aristokraciji'' ter prevladovanju ckstravagaiituega izdajanja iu trošenja. Radodarnnst narave in bistroumnost iznajditeljev pa sta pre-1 iteli beilastiK-o in nesrečo vojne ter posledic vojne. To sc lahko sklepa j/ primerjanja statistik, iz Aldrichovega poročila leta 1893. Pr\a kolona predstavlja splošno povprečnost ctu za označeno leto. ilruga po povprečno plačo v zlatu: zlati da jim ne preti nobena resna «>-j drugih krajih, pozicija od strani Angliji piši*". Široka organizacija in- Mcdtem ]>a je udrla bol jševi- telkalcev je v Jugoslaviji živo po-Japouski vojaški poveljniki, ki ška sila v Perzijo ter prisilila j tieluia. Sledimo vzgledu iz Fran-so pokazali na tako živahen način 'majhno angleško posailko, da se(eije in Italije! svojo moč iu ki so bili tudi pri- j,- umaknila. Angleški opazovalci; - pravljeni porabiti jo pri zavzetju celega položaja se boje, ila je to Vladivostoka, so sedaj sklenil do- j pričetek pohoda proti Teheranu j M hfllll lirilti kllffl govor z voditelji krajevne ruske;j,, tozadevni strah ni prav uie' ■ IIUJU JJlUll nll^l Leto Povprečna cena Plače v 2 1S60 100.00 100.00 1865 2160S 66.02 1S66 191 00 108.08 1S67 172.02 117.01 1H6* 160.05 114.0!) 1869 15 305 119.05- 1870 142.02 133.07 1875 127 06 140.08 1S80 106.0«» 141.05 1885 93.00 150.07 1890 9:1.00 158.09 1891 92.02 160.07 Te številke kaž-jo tudi za nestrokovnjaka dosti jasno, kaj se je /gmlilo povprečnenMt človeku v generaciji, ki je sledila vojni. Do leta 1 Kf> 1 iu dejanski do leta 1N93 se je njegov položaj skoro nepre-Htano izboljšava!. Življenski stroški, so padali in njegovi dohodki so politične skupine. Demokratična zmanjšan vspričo ugotovljenega republika Daljnjega iztoka je u-Jdejstva, da bo velika večina Pcr-stanovljeua ter je bila ravnokar z:jcev podpirala to prixliranje. priznana od boljševikov. Nekaj Mr. Bonar Law je ravnokar izja-negotovost i vlada sicer gleil ' nje- vil v angleškem parlamentu, da se nega obsega, vendar pa kažejo no ,"uti Anglija obvezano braniti vsa znamenja, da bodo predstav- Perzijo na temelju angleško-per-Ijalc njene meje obmorske injzijskega dogovora, ki je bil skle-amurske province. Obstajala bo njen pred letom dni ali nekako najbrž nevtralna zona krog Chi- tako. Edina vojaška klavzula, ki L<\ ki bo ločevala novo republiko vsebovala v teh dogovoru, do-od ozemelj, ki se nahajajo sedaj loča, da bo angleška vlada dobavili i se bodo nahajala v poznejšem ljala na stroške Perzije častnike času v posesti boljševikov. Cita in municijo za uniformirano silo. važno železniško križišče ter jo katero bo ustanovila perzijska bod onajbrž zasedli Japonci, raz-1 vlada za ustanovi jen je in olira-ven če so prepričani, da je njih njenje miru v deželi sami iu na agent, general Semenov, zaupanja vreden človek. Nevtralno ozemlje pa bo najbrž segalo oil tega n.esta pa ilo Bajkalskega jezera. Iz te nove države se bodo ruske čet( umaknile na trideset kilometrov od železnic in od bližine kitajskih iu korejskih meja. Japonci bodo držali strategične točke in Rusi bodo morali ostati v razdalji od njih. Očividno je. ila je odvisnost pod temi pogoji le navidezna. 01»staja pa vsaj po hiiki in če niso Japonci napnlovali do Bajkalskega jezera, bodo najbrž to še storili. Politika, ki je bila sprejeta. predstavlja očividno kompromis med skrajnimi aspirai-ijami rasli. Razlike med poiožajein leta I860 in 1866 ter onim 1919 in 19'JO vojaških voditeljev ter konserva- ko številne ter očividne na prvi pogled. Sličnosti pa so ravno tako številne iu očividne in v kolikor obstajajo, je najti dosti povoda za optimizem, ne le za Združene države, kojili izgube v svetovni vojni so bile sorazmerno majhne v primeri z onimi, katere so trpele tekom Državljanske vojne, temveč tudi za celi svet. le bo prišla uesn-ča če bo prišel polom v naši generaciji, se to ue bo zgodilo rad dejanske škode ter stroškov štirih let boja. temveč raditega. ker je izgubil svet zaupanje a* samega sebe, vero v svojo lastno zmonost, da koraka naprej ter svojo moralo. 4 Vsaki simptom, boljševizem z ostalimi vred, je le ponovitev tega, kar se je že zgodiSo. Strašni Lenin, vznemirjajoče a precej nedoločene čete rdeekarjev, nezadovoljstvo milijonov delavcv, ki trdovratno zahtevajo višje plače, napihnjenoat denarne vrednosti in po- tivnim programom e'vilne stranke. Japonska vlada je dobila pri zadnjih volitvah precejšnjo večino ter se čuti vsled tega upravičeno, da gre še dalje. Jasno je. da ne bodo nudili boljševiki sedaj, ko so priznali neodvisnost nove obmejne države. Na vsak način pa omogoča sedanja politična organ:zaeija Japoncem umakniti se ua .primeren način oh vsakem časii v bodočnosti, ko bo čutili, da je prenehala njenih mejah. Perzija naj bi zavarovala za-padno stran Afganistana ter iztočno stran Mezopotamije, prav kot naj bi kavkaše republike zavarovale Mezopotamijo ml spredaj. Najnovejši diplomatični in vojaški uspehi boljševikov v Kavkazu pa so prebili fronto in sedaj si* udajajo tudi boki. V Perziji je bilo opaziti precej nasprotovanja proti reorganizaciji armade pod varuštvom Anglije in če bo treba braniti Perzijo, bo morala najbrž Anglija storiti to. Poziv Perzij-cev na Ligo narodov ne more biti drugočnega kot moralnega učinkovanja iu tudi učinek tega ne 1110 r< biti velik. Kot pravi londonski ' Times", ne bodo hoteli aiirleški davkoplačevalci podpirati anna-de. ki bi branila Mezopotamijo, razven če bi se vse petmlejske viri dežele reserviralo izključno za angleško korist. V par tetinih se 1m> pokazalo, če vstrajajo Angleži še vedno pri-svojem sklepu, da zadrže Ruse od Perzijskega zaliva. — Dubrovnik, Dalmacija. Izmed drvatLsoč ton prij»oiiiož-nega materijala, ki ga je Ameriški Rdeči Križ poslal v Jugoslavijo za vporabo med južno-ruski-mi begunci, se nahaja petsto parov maš i 11 za striženje las. Parnik "Aragonia" je dospel v Dubrovnik z uakladom dvesto vagonov hrane in oblačila, da sc olajša strašna beda silnih liord sestradanih beguncev, ki prihajajo v Jugoslavijo iz južne Rusije. Marine jiuliral dve alternativi in pozval :iaše delegate, naj prigdejo v San Rcnio, tinla samo v tem slučaju, .,.,„...„ r> ako sprejmo prvo ali drugo alter-,'skl obel,u 1,1 Zafra v «*«>»»*»-nativo. Ker jugoslovanska dele- ski ob5ini- vasi oW,ne Tt>'»,IM. gacija ni pravočasno dobila zveze'Prapetno, Dolje.- fiabnje. \ olarji Beogradom, 'ni mogla oditi v in v tolminski občini; vas San Remo. Medtem je nastal zna->v- I^neija. Grdnica. Drohočnik. ten preokret v italjanskeni jav- Tolminu. Modrej in Mo- nem mnenju. DiK-iiii je italjanskal,lrcjee; v občini Sv. Lucija; ob-.iavm>st preje odbijala predlog z čini Volče in Libušnje. dne 9. decembra 1919. glasom katerega bi italjanska vmesna drža- Begunci, ki prejemajo državno po.lporo in ki so imeli p-ed voj- va štela 2."»0.(l00 prebivalcev z „„ svoje stalno bivališče v pod Bohinjem iu Idrijo ter s Cresoiii,',-.rko A omenjenih občinah, boilo Krkom in Sušakom do Bakra, se' ,orali iti na pristojni begunski u-je se kjer sta,:uje- taksna rešitev sprejemljiva, iu;jo sedaj (na eivilne komisarijate, italjanski generalni štab jc izja-^, ya Tnst na mt{ za vojne bc. vil, da je taksna rešitev v strate-i , - , • t ,-, . ... , ... giince), da jiin izdajo iiotrdilo o gicnem oziru bolj zadovoljiva ne-5 . , ..r-, . 1» , - . • prejemam poupon. Taksnim lie- go \V llsonova črta. Preko casopi- .... . „ • 11-1- v--^.- guncem je doloi-en dan za povr- sov smo izvedeli, da jc Nitti na . , _ , . . . \ konferenci z dne 25. januarja'",teV r°k 30 4,m' sprejel rešitev, jircdlagano dne 9.\glnm odloka- T,st"' kl decembra, kar bi značilo popolen vra^ajo, s. bodo morali preskrbe-sporazum izmed vseh štirih vele- t: Potrp,,,,p letine, k. jih izdaja-sil, torej tudi Amerike. Ker ui-|j° na zahtevo pristojni begunski smo hoteli, da bi sc to vprašanje\nradi za P«*o-to vožnjo po želez-rcšilo brez nas, dasi nismo načelni'11» ' i« za prost prevoz njihovih nasprotniki vmesne reške države,'stvari. Ko pridejo begunci v svoj v kateri bi bilo 250.000 Jugoslo-j domači kraj, bodo inorali pred-vanov in 40,IK)0 Italjanov, vendar ložlti v dveh dneh po prihodu n*-je poslala naša delegacija proti posredno ali potoni županstva o-Šine za striženje so pa sredstvo v t,akSIlli Jrt^itvi *m*est». »a^ašajoč, krajni politični oblasti svoje poln,ju proti razširjanju tifusa, ki d,a pogajanja z italjan- trdilo o prejemanju begunske sko delegacijo niso prekinjena in podpore. Begunska podpora se bo da smo pripravljeni, jih nadalje-'izplačevala Se za C0 dni, računa-vati. Preduo je dospela ta naša dnevi razsaja med temi nesrečnimi begunci. Skoraj ga ni vlaka na prehodu preko Srbije, ki ne s to strašno bolezn ;a povrnitve v svoj bi bil okužen I brZ4;Javka v San Rewo- J*c Nlttl kraj. Kdor ne iz|»oliii tega pred- _________________ijo. ki se je na kI°nfe.re,lci lzJaviI^ da HPr<*i°"|pisa, izgubi pravico do podpore. pridružila grozotam vojne in la-|ma ltallJa predloB -Kde re5ltve,V vsakem slučaju pa bodo begu 11-kotc. Ni mogoče vzdrževati sani- ^»^»ja ^ dne 9. janu- kf. oh,asti :U) (,an po scdanjem tarni kordon iu edino praktično arja» ah da^zahteva neke korek- ^^ mtavilc podpore vsf.Ml tI. sredstvo v boju proti lmlezni je,|tur^ Ko.-»e Sit}1 '^ Utim beguncem, ki so imeli stalno da se vsak posameznik podvrže * Predlagal, naj sc na- ^^ daljna razprava o reškem vpra-' _ , . , 1 šanju na konferenci opusti, ker vra"a"Je P™^o binhsi da so se se prmno direktna pogajanja.!^povrnili al. ne. Tistim, k. sC jim Ker se je torej rešitev rc*kega'Jt ,M,° H*™1^1*? P«vrillt. radi {kakega zadržka, bo generalni ei-uvaževal le tak- zdravstvenemu čišče- strogemu ■jo. Pr»sl vsem treba ostrici lase. ! ker se tu nahajajo najbolj nevar-1 . . , IKaK,(ra ya(,r/k-a ni reditelji tifusa, uši, ki preua-,%^raa,anJa z due 'K Membra na-KaK^ zaiit/Ka šajo k I ieo tifusa. Potem ko so|C'eln° ^P^ejela, se je situacija bi-^Uni Komisanjat zdravniki RdcVga Križa ostr^P spretneiiila in vprašanje.zadržke, k, zasluzujejo poseb- lase prav do kože. drgnejo glave J" postalo ' « upoštevanje. Ravno tako se bo beguncev z lahko karlmlično raz-jveleaktualim. Seske komisije A- re*'te'v najmanj škoduje našim v pod črko B imenovanih obči-meriškega Rdečega Križa so u-' »uteres« »m. — Kako torej vse ka- na h, ako uživajo l>eguiisko j»od--pešnn navadili Ruse same nanjo.j** "»a osnovati reška vmesna poro in tako se jim sploh dovoli. Prihod begunskega vlaka v Bel- država, kateri naj bi pripadala , se ... ■ grad {»omenja veliko posla. Mm-.H,cwro Vsa na;a Notranjska in tudi šine za striženje las gredo od ro- (»orenjike z liohinjem in Ble-ke do roke; striženju las se mora.d°m- Menimo, da bi proti tak.šni vsakdo podvreči, naj ho že dotič-nik kateregakoli stanu. Niti živa duša ne sme zapustiti kolodvora, p redno ne dobi mal rumen listek, ki priča o njegovem dobrem zdravstvenem stanju. Na ta način se bolezen ustavi že na sami končni postaji in begmiee se ume zamešali med ostale prebivalca rešitvi reškega vprašanja nastopilo enodušno vse slovensko iav-no mnenje. Bohinja iu Bleda ne damo tudi reški vmesni državi nef Belgrada brez strahu, da bi povzročil ponovno epidemijo. Generalni civilni komisar: Mosconi. "Zakaj prosimo za vsakdanji kruh. Zakaj ne za ves teden ali mesec?" Tako je vprašal katehet v šoli. Učenec se odreže: "Ker bi I bil potem pretrd in plesniv!" 5T5 — gla3 XABODA. 25. maja KOP Trttpa kle*Majonftk, njeni cilji a njeno postopanje* r Piše Nikolaj Lenin, ministrski predsednik Sovjetske Rusije. (K) K. Rodbina, ki obstoji iz štiri oseb. nosi mesečno breme v iznosu okroglih o00 K. Je torej taki.rekoč najdražja za- daljne stopnjo v razvoju, sledeč hava nu svetH' biti avstrijski rc-pariški Komuni. Proletarska kuic-jl'l,bl,kal,ee ■ Radovedni smo: kaj čka sovjetska republika jc dokaza- i l»«reko k tej izjavi svojega glasila, da je prav socijalistična vladajla koroški Nemci, ki oznanjajo v zgodovini sveta, ki je v stanu i med svojimi rojaki evangelij, ka- kor da ne bi bilo večje sreče na svetu, kakor biti podanik avstrijske republike. Zastopniki "Glas Naroda" vzdržati samo sebe. To je no\ tip države, ki je določen, da ne bo izgi-mL V namenu, da sc dovrši delo so-cijaJistične rekonstrukcije, je treba še mnogo storiti. Sovjetske republike v deželah z višjo eiviliza- ■ cijo,* kjer je resnični proletari jat J bolj številen in upliven kot pa vjkateri pooblaščeni pobirati naroč- Rusiji. imajo dosti izgleda, da hit" aiuo 211 ,luevnik ^roda". , •. , , . , . , , i Vsak zastopnik izila i »utrdilo za sroto. ro prekosijo slednjo declo. ko bo- , „ ....... . . . , 1 . ..... . | katero je prejel iu jih rojakom pripo do enkrat pričele iti naprej na po-' roftimo ti proti diktaterstvu proletari jata. j Naročnina za Insolventua druga 4.00: za pol leta $3.00; liala je že mrtva. V kolikor hodi. za štiri uiescee $J.OO; za četrt leta njena senca še vedno naokrog, dela le kot dekla mednarodne bur-žuazije. To je rmena internacijonala. Njeni bolj važni duševni voditelji kot Kautskv. poveličujejo buržuazijsko demokracijo, katero \ Colo.: $1.50. San Francisco. CaL: Jacob Lovgin. Denver, Celo.: I^ouis Anilolsek in Frank Skrabec. Iz Loč pri Baškem jezeru. I/ej>ega popoldne sem bila na demarkaeijski črti. T^judje prihajajo od obeli strani, na^i židane volje. lepi. rdeči, obraz onih medel in nič smeha na bledih ustnih. Pa šmet da je bila še ena razlika! med nami! Mi se veselo razirovar-l jamo stoje, oni od kraja vsi tiho molčijo sed<\ Stopim k vol k s well-roveu. ki se je naslanjal čez ograjo fnezabeljeno kosilee mu je mililo nazaj). "Smiliš se mi. fant", mu rečem : "poglej tam, svoje sotrpine. prisedi. morla ti malo ocl-letže. saj ves, da tndi ti ue morei preko pregovora: Prazen xakelj ne stoji pokoncu!" — "V par dneh sem Jugoslovan*', mi odgovori. pa se drži za trebnli — K« j* Anglija predstavila svetu jc dejanska kriza nenadoma poja- nemško-nvstrijskn straža. Peter Cnlig. Jolin Germ, Frank Ja nesli in A. Kochevar. Salids, Colo.: Louis C'ost ell o. Somerset. Colo.: Math. Kernelj. Indianapolis, Ind.: Alois Rud man. Clinton, bid.: Lambert Bolskar. Aurora. I1L J. \'erl)ie. Kto Aurora Avenue. Chiesjco, III.: *J«»seph Bnstič, Joseph Blisb in J<»«*l»h BevčitL imenujejo "resnično" demokracijo, ali še bolj bedasto "čisto'' de" mokracijo. Buržuazijsko demokracija je imela svoj dan, prav kot je imela tudi internacijonala svoj dan. Izvršila je potrebno zgodovinsko nalogo ter služila kot posredovalni štadij pri pripravi delavskega razreda njegovo konečno zmago. Prostost huržuazijskih demo* kratičnih republik'jc bila dejanski prostost bogatih. Proletari jat in kmečki stan sta bila usposobljena Mkt IH-in prisilicna pod režimom buržua-] Frank RamhiHi, zijskih demokracij zbrati svoje MmJL^iČ^ le za strmoglavi jen je kapitala, za j Frank au^j^ o Frank Demšar. , Moon Run, Pa.: Frank Maček in Frank Pod mil ' Sek. Pittsburgh. Pa.: U. Jakobk-h. Z. Jak.si »o. Mat. Klarich in I. Magister. Ralph ton. Pa.: . * * Man in Koroschets. Rradine. Pa.: i J. Pezdirc. , ' ' Steelton. Pa.: * . Anton Hren. Turtle Creek, Pa.: * "j Frank Srhifrer. West Newton. Pa.: Joseph Jovan. White Valley. Pa.: Jurij Previt WlUeek, Pa.: J. Peternell. Black Diamond. Wash. G. J. Porenta. Cokel on. W. Va.: Frank Kocian. Thomas, W. Va.: A. Korcnchan. Bohinra v križu so zelo pogosto vsled nerednih ledic. Tak simptom je največkrat prvo znamenje, ki vas opozarja na dejstvo. da lodico in mehur ne rULat^ pravilno. Popravi ju. Rabi Severa's KidneyandUver Remedy (Severovo Zdravilo za ledice). ki jo priporodliivo kadarkoli potrebujejo ledice ali mehur tomke. Vzemite ga proti vnetju mehurja in ledic. neod-hajanju vodo, proti odtekanju gosto urine, bolečinam pri uriniranju, oteženim nogam, kar prihaja vsled nerodnosti ledic. Cene 75 centov in $1.28 ter 3c in Sc davka. Naprodaj v vseh lekarnah. vv F. SEVERA Co. :£DAr< HAPiOi, iOWA Milwakuee. Wis : Adolf Mantel in Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stampfel in n. Svetlin. West Allis. Wis.: Frank Mknk. * Kock Springs. Wyo.: J»uU Tancher In A. Jnstln. in najbolj popularno etivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerika je izšel za leto 1920. Koledar Veliko več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrežite taPnpon, pridesite za 40 centov šlempsov ter po-šlpte r 8LOYENIC PUBLianiO COl, 82 Cortbmdt »met, Hew York, V. T. Tempo torn nawfam Slovensko-Amerikaneki Koledar n leto 2930 ter prilagam sa 40 center fttempaoT. Vubv ___ Mesto in držara a* i: GLAS NARODA. 23. MAJA 1980 A n g e 1 i k a. Ime jej jc dala mati v nadi, dalzobke, jc bila nevrjetno dražest bo s tem imenom njeno dete kakor angel. Imela jc resnično kodraste las'* in m odre oči kakor angclci; ko pa je dorasla, je opazila mati in na m imela je dve jamici na svojih srežili, rožnih, kakor breskvi trdih ličecih. "Pomislite!" je rekla enkrat žena najemuikova njenemu očetu. opaziti so mogli vsi, da v tej ko- 'vaša hči je v nevarnosti. II drasti glavici sploh ni razuma. b petnajstimi leti je govorila Angelca kakor govori stirilotno dete in smejala se je. smejala uc- prestaito, kasoč dve vrsti zob. be lil- iu ostrih kakor zobe mladega psička. Lepa'je bila s svojimi laski, razmetanimi po vratu iu ramenih, z okroglimi ličeei in z jasnimi, prozornimi očmi, v katerih jt blaznost, ki jo je obvladovala, netila žar, ki ni bil brez vse mikavnosti. Animalno življenje, svobodno vsakršne misli, jej je dajalo sve-žost cveta, nekaj priprostega in divjega. Kdor jo je videl begati z bosimi nogami po lokah, z obleko, posejano s scnoiu in z onim usmevom, prostim vse zlomiscluo-sti, srečno pri svoji popolni nezavednosti, je ui mogel preveč obžalovati. Kdo ve! Morda je imela svoje rtidotfti, ki jih drugi niso mogli razumeti. Pogovarjala se je z drevesi, s kameni, z lepimi krnvica-ini, ki so se pa?le po loki in ki jih jc gladila z materinsko nežnostjo, plakajoča, kadar je videla, da jih, motaejo, saj je bila prepričan«, da si jim povzroča bolečine. Po cele dneve je posedala na zemlji in se zabavala z zelenimi mladikami, in koruznimi storži, kolena, majala z glavo od desne irorai Kajetan, tisti postopač. Jiodi za njo zvečer, kadar sc ona vrača domov." Kk, kaj!" je inlgovoril kočar, ki j«* j »ostal v bedi stoik. jc taka njena usoda, pa naj bu ta ali kdorkoli!*' Tedaj sc jc dobra gospodinja začela brigati, bi li ne bilo mogoče spraviti Angeli ko v bolnico, (■ovorila jc o tem z župnikom in z županom. Ker pa jc šlo za izredno bolezen in ker jc biJo več drugih bolnikov še na slabšem, bi bila stvar vendarle preveč draga. Župnik jc mislil predvsem na popravo cerkve, župan na kug»^^i je zdei-imirala živino, a iiajcmiii-kova žena sama je ravno tega leta poslala svojega sina na študije, ki so stale mnogo. Tako ui o-stalo drugo, nego potrpeti iu počakati. Ko pa je prišla pomlad, ui bi-več mogoče držati Angclike. Vrnila se je v svoje zelene loke. k šumljanju potočkov, pod vrbe, tja. kjer je bila planina najširša, najtišja in najsamotnejša. Našla jc oiuli vse svojo stare prijatelje; cvrčke in cikade; tam je bila tlldi zrlo visoka topol, polna ptičev, in Angclika je sedela v sem-i te topoli. objemala svoja Značilno za njihovo mnenj? v teui blagajnik J«-s. Itutar. Žit ara vas;' vprašanju je dejstvo, da je skoro "dburniki: Anton Uril. Plaz-v vseh berlinskih kabaretih na ,lita- Andrej Travnik, Obirsko, iu dnevnem redu smešenje Avstrije.'To,,,až Uris- Drabunaic. tamošnjih razmer in celo pokojne ! _ _ ,_ _ . , ga cesarja Franca Jožefa. ! U L,bnc pn Phberku_ | V zadnjem času posebno v dneh i,W:»'k J«' >"1 protirevolucije, si je pridobil v'!^ • ^bcle itd. Nemčiji mnogo novih pripadnikov' ' "dl ,,l,lrke mu ,U /narU , tudi komunizem. Značilno za nemške komuniste je. da niso pripadniki te ideje iz tako idealnih nagibov, ko se to opaža v večini j drugih držav. Imel sem priliko govoriti z nekaterimi pripadniki te skrajne levice in eden izmed njih mi je razložil svoje mnenje približno takole: "Jasno je, da mi Nemci ne moremo in tudi nočemo držati sklenjene mirovne pogoil" (be. Sami nismo dosti močni, da bi jo razveljavili. Zato je treba, da si poiščemo zaveznike. Ker so nam ostali sosedje sovražni, nam ne preostaja ničesar drugega, kot da iščemo zavezništva Kusiji. Zato ji treba da postanemo komunisti in si s tem zasiguraiuo to zaveznr tvo. Le na ta način bo mogoče, da j se uspešno maščujemo nad staro Splošno je razširjeno mnenje, informaciji. Vsakdo, ki prestopi J na, ki si želi vrnitev eesarja Vil je-' sovražnico Franci jo." Ta enostav-da vladajo onkraj črno-belo-rde- nemško mejo, sc čudi že na prvi j ma in "zlatih časov" militarstčne' na kalkulacija priprostega nem. roparji oduc-li. SILNA MNOŽICA PRI MAJSKIH DEMONSTRACIJAH V PARIZU. Kako je v Nemčiji? čili mejnikov iste neurejene raz-'pogled krasnemu redu po železni ere kot v sosednji Avstriji. To nieah in snažnosti po kolodvorih, napačno mnenje temelji na slabi Kljub temu. iia je morala Nemči-■ jja izročiti precejšen del svojega bi bil kriv, m uiiiso hoteli vrjeti,' železniškega materijala entent-da je nedolžen. J nim državam, fuukcijonira ves Enkrat ali dvakrat jc Angeli- promet skoraj kot v mirnem ča- diktature. Ta ima za seboj skoraj vso inteligenco iu vojaštvo z višjim uraduištvom in oficirji ua čelu. škega komunista jc jako značilna, ker nam kaže. kako globoko je vkoreninjen v tem narodu zrla ua bistrino. tek«x'o pod vrstami vrb ali pi>d starimi topoli, ki j.m je veter zibal liste, pozorno je prisluškovala J>etju ciktd in cvrčkov, kravkauju vran po riževiščih in sikanje libel, a še bolj je jmslu-š«la molčanje, resno slavnostno m« ►lean je planine. Kamor jc sega-I » oko, so s«* zelena drevesa in loke spajale v sladki moiiotoniji. in Angelka je ljubila to jasno mo-notonijo. ki je tako dobro liarmo-nirala z molčanjem njenega razuma. Ko jej je mati Vsled padea na-gloma umrla, ni imela nikogar več, Li bi s«' brigal za njo. Oče. najrevnejši med revnimi koloni-sti. jo jc prepuščal božji Previdnosti. misleč menda: "On. ki je poslal mojo hčer na svet brez razumu, naj tudi hiMli u;id njo!" V svojih očetovskih dolžnostih pač ni mogel storiti več, nego pripraviti za njo vsak večer k«»šček kruha ali polente. (V rečemo vsak večer, smo i/rekli trditev, k' ne dopušča izjem: in res. če je le imel sam kaj jesti, jc delil s svojo hčerjo, iu tedaj sin je, gledajo jo, kako veselo iu l»rez uii^li 1'rue t a kruh, ki ga je pridelal v potu svojega obraza, mislil: "Ali ui mogel (iospod llog ponla-ti tega stvora kakšnemu velikemu gospodu. ki lu jo prcskrlM'1 z v so inlob-p ost jo. s služabniki iu zdravniki. h meni dati postavnega fanta, ki bi mi |»omagal pleti m mlatiti T .1.17 ie\ei sem tn zdaj star in uad-* i b-žeti s tem bremenom! In rasti" iieperstano in je od dne do dne več !** Oh tej točki svojih melanhoL, skih razmišljanj je obfičal starci;, kadar je opazoval c v Kočo mladost svoje hčere, lu naravno je, da jo jc primerjal s svojimi lastnimi gubami na lieih, ki so bib* tako ghtboke, kakor razo rane s plu- SL •§ » • i utd se je utrujenega, medlega od tega vtakdanskega boja /a knih, boja sirovega, brez slave ii nagrade, boja, ki je ugasil v njem vsakršen pojem radosti in jo zaiuetiil a mislijo na kruto |»o-1iel»o. In zaključeval je svoja rat-imal janja. za padajoč zopet v obup: "Kako dolgo bo to še trajalo?" ?.r\\* nekega najemnika, ginje- ua iu usmiljena, jc poslala po u- na levo in bila blažena v ekstazi svoje sreče. Enkrat pa je je bilo strah, ker jc zaslišala strel iz puške le nekaj korakov od za selw>j. Takoj na to s< je za drevesi pojavil mladenič. Pogledala ga je in se zaKmejala. saj je bila zopet popolnoma mirila. — Mladenič je bil tujec — dninar. ki jc dospel šele pred nekaterimi dnevi. Tudi on jo je pogledal iu se nasmejal dekletu in plavajoč v lastni plemenitost i je sedel poleg nje ter jo prijel za brado. Angclika ne je smejala še bolj, vesela tega sestanka in gledala na mladeniča z ladovednostjo. ki je vžigala v njenih očeh svetlikajoča se iskre. In ni trajalo dolgo, ko je v tišini lok. v senei stare topoli zazveticl pol jubeek . . . . Precej pozno jc opazil mladenič. dekličino bolezen, ko mu je na tajni smisel očitanj odgovarjala le s svojim večnim usmevom. Odšel je razburjen po novih, čudnih dojmtli. Tudi mi je bil reven hlape", neveden, a ne brez slabi>sti sinov Adamovih; dvajset let star. ni ni me! darov, postati jiiuak. Naslednjega dne in se nadalje jc prihajal na loko; navadil se jc mirne Angclike blaznosti, iu njena sveža krasota ga je mikala. Morda pa je uvaževal kakor je /e navadno iu si mislil tudi 011 : "Kar je je !" Njuna ljubezen se je torej veselo nadaljevala tekom vse žetve iu .ie trajala tudi še dalje, ko so začela drevesa rumene! i iu se jc razgrnila po lokah gosta preproge suhih listov. Angclika se je naučila imena svojega Ijiilw'ka in ga jc ponavljala v ranam in e vrčkom. |»otr-pežljivo čakajoča, kdaj pride zo-pel pogledal k njej. in smejoea in ploskajoča z rokami, kadar ga je videla prihajati oddaleč. Okoli Vernih duš pa jc najem-i. ikova žena poklieala Angel iči-liega očeta ki jc bi! jedva okreval |k> bolezni in je bil( zalo Se pro-palejši kot kdaj kolij na stran iu mu je rekla: "No, ali vam nisem pravila!" "Kaj pa?" Poglejte vendar nekoliko svo- I) ru ga struja je republikanska, ki j nacijonalni čut. Sploh se opaža v jo tvori masa proletarijata. to je zadnjem času velika agitacija za delavsva in nižjega urad niš v a. j zvezo z Rusijo In celo tudi z — Katera izmed njiju je močnejša je'Japonsko. Razcntega navdaja ka izgovorila ime svojega ljubim-j »u. Dočim vozi v Avstriji na nmo- j^kazal izid nedavno preteklega ! Nemce vedno večji desinteressen ca, ki se je imenoval Peter. Ker gih važnih progah samo trikrat! militarističnega puča, ki sta galment Amerike nad evropskimi r pa je bilo v kraju vsaj dvajset'"« teden po en osebni vlak so na povzročila Kapp iu Lueitwitz in'praSanji z velikim optimizmom Petrov, se za to niso zmenili. In nemških zelezmeah na vsaki, se|ki se je. kakor 7nalJO> kon^{ z;Razvoi prihodnjih let nam bo ja-uikomtir ni prišlo na misel, da sc tako brezpomembni progi v pro- zlnago republikanske stnije. ZaniJ sneje pokazal, v katero smer ^ be imenuje Peter tudi mladi dninar, !«><*" vsaj at. rje vlaki na dan, v movo je. s kako žila vast jo sc je ta'nagnilo težišče nemške politike ki je prišel semkaj delat in po-iv*«'h važnejših smereh razcntega mag*t in ki jc pred nekaj tedni »c najmanj po va brzovlaka. Tudi zopet odšel. Najcmnikova ži*na je takrat resno naskočila župana iu ui oil-nehala, dokler jej ni objubil, da da tickle odvesti. Medtem pa je boj vršil. Takoj po proklamacijii politike. Končno hočem omeniti še nekaj iaa pošti, v državnih uradih in posebno v organizaciji prehrane sc je pokazalo. kao veliko prednost1 . . , . ...,.: ua neobhodno pomenja dobro disciplinirano m ne podkupljivo, moralno močno protirevoiicionarne vojaške vlade j kar bi znalo posebno zanimati na- hodila An gel i ja skoraj vsak dan juradništvo. Ravno je stopilo delavstvo v generalno šo javnost, ker se tiče tudi na« stavko, ki je bila razširjena tudi' Jugoslovenov in naše Koroške, Či" potrebne obrate tel sem med drugim v nekem ber" (vodovdi, elklrarne, plinarne, do'jlinskemn časopisu oklic vsem Ko_ voz živil po železnicah itd.) Stav-.rošceni z domovinsko pravico v dadkor. sir. pecivo (keksi), rem o predstavljati. Toda še z mnoj val na potovanja, o tem sem se to jc na karte. < "ena tega. karj {■£<» večjo žilavostjo je stopilo me pripričal že ob priliki plebiscita prehrana bi ...... , i a! ..k., tak ,t svojca lii.lx'ka prednosti sigurno pri^" J''.'"la '» rstno organizirana In j glasovalni coni A in B. ki pn-bi- Tolla ni ga liilo. v„.la Nemčijo ,,» rob v Nemčiji. Obrača se nanje iJicer pa jc to dejstvo ni vznemirjalo. Posedala jc na holmcu ob cesti, sredi snega sc je ozirala po brezkončni beli planjavi, ki je prišla po vsem zelenju, nabirala v prgišče sneg, ga lizala in si polagala na prsi roko, zakaj hlad je zbujal v njej auzkošje. Nekega večera se ui vrnila. Oče. ki jo jc čakal s polento skoraj dve uri iu >e je mučil z miši i jo. da je morda vse zaman, čeprav si* odpove lene iu potepuške 1'ičvrcdnice. ie šel končno vprašat najemnico, kaj misli o tem pravzaprav ona. Dobra žena je hotela poslati la-koj hlapca za izgiuelo, toda hlapec je imel opraviti s kravami in ni torej utegnil. Oče bi bil šel sam. če bi ne bil tako sam iu slab. Sosed kmet se je bil pravkar o- »r ju i:ti | >i uj/ciuii. . | - kajti z živili stoji tamkaj jako]1"1'6 tudi ,lelavci Pri™tnih podje , s prošnjo, naj javijo svoja imena slabo. I*veden je sistem nakaznic, 11 nati,karJ» tako da so bile j podpisanemu odboru za glasovav kakršen je bil tudi pri nas medJ^»tvorjene vse trgovine, večje re-,nje na Koroškem v ta namen, da vojno deloma uveden. Vsakdo do-1 stavrac|Jt "i I'^teli. Kakšen kata- jim odbor preskrbi brezplačno bi seveda jako malo. Na osebo strofaleu vpliv jc imela ta stavka j vožnjo v posebnih vlakih h glaso-odpade na dan samo :TiO g kruha,jv vt'r" miljonsktm mestu, kakoršno>nju in nazaj. Kako dobro znajc 10 g krompirja itd. Tudi mesnji0 Berlin, si mi tukaj sploh ne mol Nemci organizirati taka glaso- MMt, A'sc se dobi. je pa jako nizka; kilo-j ščanstvo v boj proti delavstvu, na Schleswig~Holsteinskeiu. Vsi. k« so bili upravičeni, da glasujejo, so imeli poleg priMste vožnje tudi popolnoma brezplačno hrano in je UDidništvo popolnoma kontni-1 brambi sc je združilo vse, kar je] prenočišča. Razen tega so bili na gram sladkorja st;nie n. pr. s«imoi Organiziralo je čez noč meščansko I: marki. Docela drugačne razme-1 hrambo in takozvano tehnično po re so v tem oziru v Avstriji. Tutmeč (Tehnische Nothiffe.) V tej pirano in podkupljivo. čutilo z meščansstvoui. od ltj-Iet- Kot posledica sc razvijajo za-'nega dijaka pa do sivolasega kolua trgovina, tihotapstvo iu ve-rižništvo. ki so rislili v mest-ili velikansko bedo, jioscbno na l>u* naju. V lierliuu sc sicer tudi ne slarčka. Kljub vsej resnosti tre-lo.tka j«* bilo smešno gledati trebušnega " Kommerzierantha " poleg starega profesorja, kako st i vseh večjih kolodvorih navdušeno sprejeti in pogoščeni. Ni se nam sicer treba bati za usodo naše slovenske Koroške, toda opozoriti ho čem tem potem naše javne črnite* lje na dejstvo, ila.se Nemci pridno gibljejo. l'c hočemo imeti zavest ženil in njegova žena iz atrahu.ltnu,loma (M' '»kote, kot sc to go-J som. slednji'tudi z dežnikom v ro- jo hčer in povejte mi. se vam li ne zdi premenjena !" Stare** je zmignil z rameni, dvi- Itogo dekletce !er jo je olalriala pri se*>t iha rimo. Naročila jej je. naj j »a/i na kukoši. d o naša vode u* drr. In zdelo se je. da se An-j gnil oči k nebu in v oil govor za-ffelika poslušno privadi. Včasih ^ klical : "tV ie to ilo()u^til Bog. bo že vedel, zakaj!" In Angcličtio stanje j? postalo očitno: ona pa ni razumela niče- •r je še pojavil blisk njene iutc-brence. ki pa je izginil takoj v izbruhu otroškega smeha in njenem navadnem srepem pogledu, polnem nezavedne dczuosti. Postajala je vedno krasnejša. helejia. polnih lie in malone ete-•Uik. Kadar se M |t»al» svoj« osti« sar iu je bila vedno srečna Za- da bi morala v postelji samevati, mu ui dovolila oddaljiti se niti za korak. "Oh, če bi bila jaz mož!" je vzkliknila najemnica zaničljivo. lil ker se nso mogli zed i uit i v ničemnr in je medtem nastala že tida tema. so sklenili, ila počakajo jut ra____ Zjutraj, mrzlega, jasnega januarskega jutra, sta našla dva moža, odposlanca najemu ičina. Augeliko mrtvo na loki in ob njeni strani malo stvorjenjc. jedva porojeno, krasno kot augelj in ledeno kot njegova mamica. Ko so prinesli trupli k staremu kočarju, je najprej izumili celo vrsto rožnih vencev in dvigal k rebu svoje blede oči. Ko se jc |H>miril. je zašepetal; "Zdaj vsaj nc t rpi več !"' Najeniniea je dala na svoje stroške napraviti krasno, veliko rakev v katero so položili mamico in hčerko, objemajoči se z rokami iu oviti z l»eliui trakom. Na poaiižni grob je prišlo le male ljudi, ker možje so imeli tistega dne dela z gnojenjem lok. a med ženskami je krožila vem. da kdor se udeleži blaznikovega pogreba. izgubi levo oko. Za to je bilo zelo čudno, da je ob pokopališki ograji stal oni mladi dninar, ki je bil prišel poleti ob senoči pomagat delati. A živi sijajno, toda preskrbljeni jc hodila s čelado na glavi, puško ob za to. da vsaj ljudje ne umirajo! rami jM ročnimi g rana trni za pa-jda smo storili vse. kar jc bilo mogoče in kar nam veleva naša narodna dolžnost, naj se pri ras organizira paralelna akcija. Čeprav so Nemci naši nasprotniki, si lahko vzamemo, "kakor t mnogih drugih slučajih tudi v tein primeru kot vzgled njihovo disciplino iu vestnost, ki jo jim mora' mo priznavati. di ua Dunaju. Iutcrcsantuo je. kako v Nemčiji informirani rah *ua našem jugu. O slabo so o razme-Srb'h so man so jo izpraaevale ženske in(cudili bi se bili še volj, če bi bil o«-e. m k*»r se ni moglo dognati nič gotovega, je padel sum na hromega Kajetana. Ta je naravno tajil; ker pa bi bil tajU, tudi če kdo t trenutku, ko se je rakev pogrezala v zemljo, opazil veliko solzo, ki je kanila iz oči oneera tujca. mnenja, da so to napol divji ljudje. ki prebivajo v malih kočah po pragozdovih Hnlkana iu pred katerimi ni nihče svojega živijo" nja varen. Poznajo jih samo iz vojaških poročil in člankov, ki so opisovali "die Crcucltatcu der Scrben" (grozodejstva Srbov Govoril sem z mnogimi ljudmi iu opazil sem. da so jako slabo poučeni o naši novi državi. Zgodilo se je celo. ila inteligentni ljudje, med njimi univerzitetni profesorji. niso vedli, da sploh eksisti" ra naša država. Če čitajo v časopisih sem pa tja kaj o jadranskem vprašanju in sporu radi Reke. se grozno hudujejo nad nenasitnimi Italjaui, ki jim hočejo n-trgati "cisto nemško ozemlje": mislijo namreč, da je ta spor med Italijo in — Avstrijo! Naravnost nevrjetno sicer, toda resnica! — Sploh je karakteristična lastnost Nemcev, da sicer vsak izmed njih v svojem delokrogu jako vestno izpolnjuje svojo dolžnost, o vsem drugem pa, kar presena ta njegov ozki delokrov. ne ve skoraj ničesar. I'pa m si trditi, da je na povprečni človek mnogo samostojnejši. z ozirom na sploSno znanje višjega obzorja in tudi inteligentnejši. Kar se tiče političnega življenja igrata največjo vlogo dve flavni stroji. Prva je monarhistič ki. moško po berlinskih ulicah. Tehnična pomoč je zbrala vse za delo sposobne, po večini visoko" šolsko in srednješolsko dijaštvo, ter jih poslala v vodovode, elektrarne in plinarne, kje-r so nado-mestovali stavkujoče delavstvo. V kaz za to. kako izvrstno organizirana je bila ta tehnična pomoč, naj omenim, da jc pričela z delom še isti dan, ko seje proglasila stav ka in vzdržala obratovanje skoraj v polnem obsegu. Ko je pa hotelo vojaštvo z orožjem v roki prisiliti delavstvo, da sc vrne k delu. je prišlo do jako krvavih pouličnih bojev med obema strankama. V teh dneh je bilo v Her" linti jako burno. V maloštevilnih še otvorjenih restavracijah je bilo nabilo pri vhodu: "Ilandgranaten Iz Žitare vasi. Dne 24. marca se jc vršil v Društvenem I Joni u VIII. ri*dni občili zbor živinorejske zadrug*, za Zitaro vas in okolico. Zadruga, ki jicer med vojno ni mogla delovali. jc sedaj postala pomembnejša. Na občnem zboru se je nam rt - sklenilo, da vzame v na-.i« m planine na Obirju m Sefnar-ei. ker imajo v smislu agrarne re-; forme le zadruge pravico do pas- V uradu ^ Ravnatelj uradniku: "Slišile, gospod Rogovič, če mene ni tukaj, ste vi najbolj leni meti vsemi \ VSEM DOGARJEM! Tukaj \ Kentucky sem kupil 40 tisoč dreves, pripravnih za izdelovanje dog. Potrebujem 100 na" daljnih prvovrstnih dogarjev, da se takoj lotijo dela. Potrebujem tudi 10 dobrih foremanov. Nikjer ni boljšega podnebja kot je tukaj v Kentucky. Lahko delale vsak dan ter zaslužite lep denar. Nc bo vas nadlegoval dež; tukaj ni no mraza, ne mrzlice, ne moskitov. Pridite takoj, pripravljeni za delo. — II. Kramer, Box 104. Hazard, Kentuekv. IŠČE SE rojak MATU. CiRKNV. hišni priimek Peričin. roilom iz Vrha. o-Ai-aj Črnomelj. Kranjsko. V letu P>1"» sc jc nahajal v Pittshiirgliu. Pa. Omenjeni ima za dobiti del posmrtiiiue za svojim umrlim bratom Johnom (Irene. Ako kateri •zmed rojakov ve za njegov naslov. naj ga naznani, ali ako sitm "*ita ta oglas, naj se javi na urad Slovensko - Hrvatske Zveze. 3th •street. Calumet. Mich. Anton (icslic!. gl. tajnik SIIS. (24 26— VABILO la plesno veselico, katero priredi društvo Slovenski Dom štev. 107 5DPZ. v Slovenskem Narodnem Domii v Ilomer Citv. Pa. dne 29. naja 1920. ZaČelek ob 6. uri po-poldne. Vljudno vabimo vse člane in članice, kakor tudi sosedna iruštva (in mesto Lussensburg), la sc v velikem številu vdeležite na zgoraj omenjeni dan. Igrala »o slovenska taniburica. Vstopnini za moške 7-"»r, ženske proste. Opomba: Člani zgoraj omenjenega društva plačajo vstopnino 7-">c, če se vdeležijo veselice ali ne. Na svidenje maja! Anton filavan, tajnik. < 24-2T»—3 > ICad bi izvedel za svoji sestri POLOM) in P.AliliO JANEŠ. Do-ma sta iz Delce, občina Odlni-ea. okraj Kočevje. Pred nekaj leti sta bili v New Yorku. zdaj pa nc vem, kje se nahajata. Ceni ene rojake in rojakinje prosim. če kdo ve za nju naslov, da mi blagovoli naznaniti; čc pa sami bereta te vrstice, naj sc javija svojemu brat u. Naslov s Peter Janeš. Soda. Texas. (24 -'!:>—») Rada bi izvedela za naslov brata JANEZA (HaODOKAK. doma iz Velikih Rcbcrc. Dolenjsko, in bratranca ALOJZIJA FOR-TI'XA. Ura t se je nahajal V Coloradi in KaiisaMi. bratrance pa nekje v Oregon u. Prosim cenjene rojake. «V kdo ve. da mi javi. ali naj se pa sama oglasita sestri oziroma sestrični: Mary, Clohokar. I>ox 74. Nliekville, Pa. (2.V26—5)1 Kje je MATEVŽ ZI DA It N T Preesuii so se že šolarji naučili. So pa tudi de-1 klamirali in igrali igro "SuegiUj-j čiea". Na cvetno nedelju se je! prireditev ponovila. ol»euein pa je bilo tudi zborovanje tukajšnjega ženskega društva, na katerem je govorila za vse dobro vneta tu k. učiteljica gdč. Mencingerjeva. Gosulich črta .a. liič 11 o |mii«>s in zmagoslavje Parizu nov. nakazal subvencijo za zboijšauje pa-4iikov, Stcrže -|Mi je porabil de- uar. da je popravil grad. Bil je svoj čas tudi najemnik Narodue- , ..... , ... jja Doma v Velikovcu in glej ga 1/Mliti j«' ti*»'ba rajprvo otl Narodm*|^ kiipščine S- nikdar ni imel« kraljestvo toliko svetovalcev. Vsakdo je dal javno m jasi)o izraza -»vojnim mnenju. N*jIm»|j zmerni » rekli: To je cisto enostavno skupit-1 ne odobrenje. katerega ne bo zanikala. Stališ« te šk i stran, prihajal tudi brez do v« jenja čez demarkaeijsko črto. n gepelj. Oblasti ri< t pa pripoveduje. da je baje * P«ljubil vsem domačinom si rž.- slovenskega vojaka, ki je|frtW,oni= pridnosti bil pri gradu na Vašinjah smrtno ra jen. ko s«i pa pripeljali k IKir-iwirtu. tam celo pretepava!. Ol toja sum. tla so vol k swell rove i 1" pri gov pr županu je bilr. že nekaj '-a^a vznemirljivo za vsakega in ona ljubi prav tako malo nasilnosti, ki prihajajo od -jMMlaj kot zlorabe. ki prihajajo od zgoraj. Narodna skupx-itta bo povsem odkrito izjavila, da jc upor »ločin. Meščani, ki imajo )>o»Ianre. d.i pre«llože kralju svoje pritožbe'hI Slovencem zborovanja v ter kralja, >U je pravčcn napram njim, nimajo prav, če se poslužijo| .v« ji gostilni. Ko se je začela voj-o rož j a ter prelivajo ki . |na je seveda takoj stopil ua nein- S to izjavit ol»or<-žen. katero s« bo gotovo izsililo otl Narodne skupšei e, bo kralj l ioko kaznoval 1'ariz kot dober oče t«* se pravi »>t rogo. Na ta naein b® i»t«>go«"*c napraviti mir in kraljestvo Ik» zopet za-\zelo svoje mesto ter prevzelo svoje pravice. Narodi se bodo vrnili k svoji dolžnosti, ki jrt pokorač iia in vse bo šlo svojo navadno pot. Tako m* v splošnem uredili zadeve ljudje na Korsu in bulcvar-dih. Pred paradnim trgom ter v otkolici vojašnic pa je bilo čuti poceni diufrae: e jrovor«'. Tnkaj j*- bilo videti nepoznane ljudi ki nir>o bili domačini Pariza, ljudi s pametnir i obrazi ter zasenčenimi očmi, ki so ob vsaki priliki dajal skrivnostne nasvete, ki so žc itak resne novice pretiravali ter skoro javno .-a/širjali ustaške misli. To so bili isti ljudje, ki so že dva lin seea Inui-li po Parizu ter spravili predmestja ua noge. Krog trli Ijti.ii s - jc zgrinjala resna, sovražna skup na, katero w je spotiiinjalo ua njeno bedo. njena tr|>ljenja ter brutalno zaničevanje clovt škili pravu*. katero je zakrivilo kraljestvo. Na i ajbolj temnil krajih so se 4vorila nadaljna zborovanja t**r >o govorili ljudje zopcl po\ sem drugaune besede. Oni, ki so govorili, so bili ljudje, ki so oe.vitlno pripadali višjim razredom, a se oblekli-ni nvo. kot navadili ljudje, čeprav so jih izdajale bele roke ler lepo vezane lesede. — Narod, — so pravili ti ljudje. — vodijo te v zmoto v resnici z dveh strani. Prvi te poživljajo, da se vrni in drugi te potiskajo na-prt j. (lovorijo ti o p »iiiienih iu socijalt:ili pravicah. Ali si srečnejši, otlkar -i dobil dovoljenje, da glasuješ skozi organ svojih poslancev? Ali si bogatejši, i.dk.tr si zastopati Ali si manj lačen, odkar uveljavlja Narodmi skuiiseiua dekrete? Ne. ne. prepusti politiko in njene teorije ljud<-m. ki znajo eitati. V resnici ti je treba vse kaj drugega koi frazo al« pisano od red I »o. t To je kruh in zopet kruli. To jc blagostanje tvojih otrok in sladki mir tvoje žene. Kdo pa ti bo dal vs«. to/ Kralj trdnega značaja, mladostnega dt:ha iti plemenitega srca. Ta kralj pa ni Ludovik XVI.. ki vlada pod sinjo /.eno. pod Avstrijko 7. železnim srcem. To jt . . .. Is.'-: on<"va. ki bo /opet osrečil Francijo, katerega kraljica j o praviei sovraži. ';« 1 meče seuee na sliko, ker ljubi Francoze in ker tudi Fraueozi ljubijo njega. Tako so dajali mi za svojemu mnenju v Versaillesu in tako se je povsod poživljalo ,ia državljansko vojno. <• ilberi je po zvvd »val pri nekaterih teh skupin. Kakorhitro je J .'poznal razpoloženje di hov, je šel naravnost proti gradu, katerega j* stražilo številno vojaštvo. Kljub vsem tem siražaiu jc prišel (iilbert brez težave skozi prva dvorišča ter dospel do predsob, ne da bi ga kdo vprašal. Ko pa je prišel v dvorano Oeil de Hocuf. ga jc ustavil neki stražnik. (iilbcrt j«> potegnil z žepa pismo barona Neckerja ter pokazal podpis. Plcmenitaš je vrgel nanj pogled. P repo veil je bila stroga in Is Pliberka. V noči od 27. na 28. marca je v pliberški farni cerkvi neznan ropar vlomil v tahernakelj ter ukradel krasno nuuištranco in dragoeen eiborij. Zvw'fr se je ro-iga. ko se je preselil v St. Pe- par skril v stolp in ker je mežuar ©», je vzel s seboj večje število, vrata v zvonik zaprl, se jc spu-imcesnovih deak, katere niso bile M p,, vrvi (Vz prižnk.0 v cerkev »jtgova last. Ko jc kupil grad m tam izvršil svoj bogokletni čin V; šiuje od I Minuta llelklorfa, se| Marijini družbcniei. ki ie leža-j. pismeno -zavezal, da ne bo dt»- Ja lla mestnem pokopališču na ▼ bronrik (Grama) i» TM. ARGENTINA ........S. Junija SUSQUEHANNA ......12. Junija PRES. WILSON ........ a. julija im v Jufodavijl In |r«|l (Uskoinc uBodnoctl pnregt. ini-tn u*U«g> nm4t Rotnlkl tretjega runo eaMval* PHELPS BROTHERS &. CO. mrtvaškem hIiu. je bila raz prsi ukradena srebrna medalja. 27. marca je bil v Ebern-einn-vem guinnu ukraden velik jermen bi morale po- .a 10 ds bi tnkaj vohunariL Ko(Kt,rlK,ti ma|o za Varnost . .0 morali naši vojaki maja lan-i sk-ga leta zapustiti Koniško, je a mežakar, navdušen junaškega di ia. prijel takoj za puško in gl j ga, celo nahrbtnik (Ruck-»a k) je nosil. Na Rudi je sloven--k -ii kmetom pretil. Neka govo- Ix Podkraja pri Pliberku. Sele pre«l kratkim se je port čala vesela vest. da se je priženil j na Rrdnikovo kmetijo čil. mlad g^podar Jurij Kolenik. Ifitro s*» in iu značajnojfti je bil spoštovan od vseh. Ponosni smo bili nanj! Toda božja volja j»» odločila drugače. Na praznik Marijinega ozria- Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Sobo, MMpurtirano iz stanja kraja. Najboljša vrsta tee funtov SSl.ee druga vrsta IM funtov ttl.ee MOŠT. svežega sruidja 31 pri MOŠT, svežega grozdja !( gal $4«. Zdravilno vino Ferro China 13 steklenic $18.*e. Narofite. d— mu na debelo. l)nur se pošlje v priporot«n;ui pismu ali po Maorjr Order«. S.KUCICH Dalmatian Cat Grapes Co. « CO«TL.%XDT STREET NEW YORK C ITY DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK Specialist moških 8?lezni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. ^^ Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnfh bolezni Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skusnje v vseh boleznih in ke^ tram slover.sko, zato vas moiem popoinoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moški! bolezni. Zato ne morete popolnoma zanesti na m»ue. moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridiU čimpreje. Ju ozdravim taatrupllcno kri. imiuIJ« In IIm po t«»«su. bclcznl v grlu. ti-Udmli las. bolečin« v ko«teh. star« ran«, itvčnc bcl«znl. oslabelost, bolezni « mehurju, led ca H. Jetrah In Moden, rmenlco. revmatllzcm. katar, zlato tUe. Uradne ur« eo: V pond«t|«k. sredah in pctklli od S. ur« slutraj de S. bneetdne. "V torkih. Četrtkih In eobotah od *. ure slutral de S. ure zvečer. Ob nedellah pa do Z ur« pi poldne, eo POtri NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEpNO. NE POZABITE IME IN NASLOV. Dr. LORENZ mrmmk** Pittsburgh, pa. Nekateri druat zdravniki rabil« tolmače, de veaj.razuma*>. Jaz znam hrvateke •e «a atareo« kraja, zate vaa lat je zdravim, ker vee razumem. ROJAKI IN ROJAKINJE! arjanju Steržeta ropali nei,ja sn,rt P«»b»7.ili v l^ihueali nje- *lika vam kaže mojo p«»bej;lo 11 Rutariu v Št Petru J^0*0 ^ vernemu poeltVu. Iz- ženo, ki je zapustila dom 7. dvema in i pobiranje žie in ograje, «ka-! T*1"" Veliko .}judi. Ka ^ "sprem- te- 1 so zapustili naši vojaki, je za-K«> so naši vojaki zopet Ijalo na zadnji poti. Iz Bač ob jezeru. Na evetno nedeljo . no se zo[»et malo razvedrili. Moštvo oddelka lHnan«"ne s.traže nam je prinvlil«« /a cdli Korotan. je tamisehe Rit-te \ kakor že ima dober 11ns, takoj zl žal in sedaj se bavi s špekn-1a rno trgovino v Volšpergn. f'e-| finančne straže In obeina Št. Peter danes hvali,* j«» narodnih in ne ptirkoma ter z mojim 1-'» me*eeevi starim otrokom. Eden izmeti nj«*-nih spreinljfvaleev je Jolm Krej-i M'ak, vis«»ke postave, doma pri! !^everu. lfrušje pri Postojni. l>rn-«ri moški je bolj majhne postave, temne polti ter ima male erne brke. piše se Matija Obreza, doma < 'irkniee. H -a. da j,- la čudežni človek!katerih doinaeili fantov narodno1.*'«rkiiiee. Cenjene rojake mi P- v ter ima samo eno željo. dal'?r° Da je ta igra iie-iako kdo ve. kje' pričakovano dobro lisp.-la, je pri- i ^ mdiejrli nahajajo, naj mi ne- «"al močan aplavz ninoj5ol»n»jne«a,niU4,n,lia s*r»»rtM*i. za kar s.- že vna- olteinstva. katero se je vdeležih«; l'1'^ zahvaljujem in ka in tll" brafje Dalmatine! s par krasnimi,roKa ra/v,*]iav' >'1 ^ koiuajo vse ne.rmlniiui iM^mieanii. v katerih v'*/l nama. llt r, ,, , i-, .inebHliji s,, je zrcalila užaljena Lollis Trcbev.šek. m „1. mlk xler je v.jd.l propagsn-l ^ \UC03 Danvin Avtv. Cleveland, O. d« za s-imfčuio nemško K<>r«tsko 111 . J * 1 ; . , . . . gnanih beguneev. z; otroka z vodeno glavo. Žepe j._ je mislil: '-V uho me r; ,ši grem domov.** Tam še ostala dva velika junaka bi ga ne bilo več nazaj. G' ntschnigov Žepe j in nemška propaganda. Iz Itorovelj p<»r(»eajo: Ali ste v Velikoveu sl«i»i in gluhi in ni-<•» ar ne vidite.' I:iantsehnig<>v Z je imel i>ri llnieklerju (22-26 —5) r^JI^m mojega brata ANT0NA|Kjp w ,lahaja MATH* fj,:KEŽI<",? ca.' dval *TI11' doma Dohrepolja, vas .,z vasl.Mer£c :>,T ker so najbolj stro*r« pripovedi ravno one, ki potrebujejo največ l-ojasnil, »e rekel plcmenitaš (tilbertu: - ( Jo-.|wh| moj, |Mivi I je. da s«< ne sine nikogar spustiti k kralju, jo formalno. Ker pa <»« ividno ni domnevalo slučaju odposlanca barona Neekerja. in ker ociv'dno prinašate, njegovemu veliea*istvu važen svet, p«>lite noter in jaz boni prevzel vso odgovornost za to (»ilbor! je vstop«!. Kralja ni bilo v njegovih ^d»ah, temveč se je mudil v posvetovalni dvorani. S|»roj» | jc namreč deputacijo Naro«ine parde, ki je zahtevala .od njepa o«lranjene čet, oži vol v or jen je meščanske garde ter 1 jepovo navzočnost v Parizu. l.udovik je IdadiMi poslušal ter nato odgovoril. «la pot»-ehuje po I o/a j stvari pojasnila in da s«> ho s svojimi svetovalci posvetoval o trni. Tekom te;ra č*sa čakali odposlanci na traleriji ter videli skozi steklena vrata igro naraščajočih senc kraljevih svetovalcev ter »»jih preteče kretnje. I* t**jra s° lahko uganili, da bo odpovnr n epov oljen. Kralj sc je v resnici omejil na odgovor da bo imenoval načel-trke za meščansko miln o ter dal črtam z Marsovega polja povelje, da se umaknejo. Kar pa *r tiče njegove nav7očiu»sti v Parizu noče te milosti dovoliti preje, dokler n# bo mesto popolnoma podvrženo. Oeputaeija je predla iu rotila kralja. Kralj je odgovoril, da je njegovo srce sieer raztrgano, da pa ie more storiti ničesar v«n\ Zadovoljen s trn trenutnim triumfom. s tem izrazom sle, ka tore ni imel več v r*»kah, m- je vrnil kralj v svoje sobe. Tam jc našel tiilbota. Pri nj»'in je bil častnik stražo. — Kaj hočejo (si mene* — je vprašal kralj Častnik *c mu je približal in doeim se je opravičil, da je postopal »»roti prepovedi, je <• lliert. ki že dolga leta ni več videl kralja, molče ogledoval trga človeka, katerega je dobila Francija v trenutku najhujšega viharja oldne je nastal v gozdu -^Misestnika Gregorja Lajni »a, Zg»»rnje Libuče štev. 1 pri Pliberku. intžar. kateri je bil od taiii(»šiijega prebivalstva takoj oinej*n. Tega požara so neznani pi*tirji sumljivi, kateri so isti dna v t a mi »šn j i okolici ovce pasli. V-.1 d tejra požara trpi l^ajmiš šU.^lo okoli 10U0 knm. Is Orabstanja. vi sv. Jožefa zjutraj je p«rgo-•<•! Potokov skedenj v tirabšta-•i.iu. Sreča je bila za nas. da jc '»•le brez ve?ra. Orožništvo. voja-i iu požarna hramba ko /ešili. kar :e je še moglo rešiti. Skedenj jc b I postavljen šele pred leti. '*" ji* udarila strela in ga vpepe-lila. V noči od 22. na 23. marca so ukradli nekdanji volkswehrovei brejo kobilo Imtineu v (»rahšta nju. Prodajali jo drugi dan v Celovcu, kjer so jih prijeli, kobilo pa je dobil gospodar nazaj. Na Marijin praznik {»opoldne nspi je priredilo nčiteljstvo % šolarji lepo zabavo. Čudili smo se. Kompolje št. 71; Kranjsko. Rojaki v Colorado in Utah, ker sem slišal od nekega rojaka, da je umrl., vas prosim, ako je kateremu kaj znano, da mi blago-voli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen. (*e je še živ. naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Joe Štih, P. O. Nil wood. Illinois. (18-2*>—5) pri Sezami. Iz prijaznosti bi rad zvedel za njegov naslov Frank Kocian, Thomas, "NV. Va. (24 26—5) Suho Grozdje importirano Is starega kraja 22 centov funt.. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cena na veliko. BALKAN IMPORTING CO 0109 Cherry Street Hew York, H. T. Z naročilom pošljite v naprej je moj brat MIRO ZELKO?! Tukaj s«- imenuje Xiek Seiko. Rojen je bil v Cnliljah, fara Podzemelj pri Črnomlju, Dolenjsko. 4"»glasi naj se takoj, ker nameravam v kratkem odpotovati. — tioorgo Želko, 2"»0 JelTerson St.. Reading, Pa. Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe DROP. IIART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih k nji** tega časa. Ko je od.šel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no sc sestane konferenca. Med teini dokumenti jc bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v "New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne prorese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $3.00 ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Dr. Koler 1 ZDRAV! C38 Pen Ave. PfetsWrfh. Pa. Dr. Koler im naj-•tarejii dovrnti adravnilt. ImcU-llst v Plttaburahu. ki law 2ft-l«tm prakso v Bdr*vlj« niu MmL Zastrupljen]« kr vt Bdravi a jrlm-•ovtten •««. ki n J« liumH dr. prof. CSrtich. Cc Imate mosolje alt ntnur-po telesu v arlu. Izpadanj« las. bolečin* » koeteh. pridite in uMitU tram bom krt. X« «akrnit«, kar ta bo •esen mm nalose. krajtanl metodi. Kakor hitro ovaslt« da vam DrenchuJe tfdravje. ne Maj te. temveč pridite In Jas vta n bos •opet povrnil. Hydrocele «j| vodno kilo osdrartm v K. ur*b In «lrw bres operacij«. Bolccnl met-rja. ki ponrotajo bo lelno v krilu in hrbtu In v^maib tudi I DuMaaJa voda ondrarlm a Cot+-rentjo. Revmattsem. traanja. boMlM o tek line. erbe^Wa. IkroO« la drum kotna bolesnl. ki naatanajo «t« krrl. ondrarim v kratkem lTr»dn« ara: vaak dan ad «. ara sju-traj da I. mrmfmr: v petklb ad t. sja-traj do L sjntral dat. ZASTONJ 9 PREDMETOV ZASTONJ Nikdar im nista imeli take dobre prilike kot vam jo nudimo danes. t*ra. ki jo vidite tukaj naslikano, je ena naj-iKJljSih, kar jih i»lrluj<-)n. I »st omoS'Wimo rnkomar nabavo t*- driiK«M-«-ii»» urt-. ki Ih» xlutila let. nudimo pottebno niske cene in |»rihi(Mlajaii |H) lastn1 <■•■ni. Take ix^laceiit- ure «re«lnJeveUko»ti z umrtnlmi okr-«ki in caiarilitaii«- za v«' let. isdeljuj*- "Illinois Watch O i*c Cn.". Koiesje je iz f iMpRa niklja. iKWtavljeno v pristne tliairiilje in garantirano. Kaže boljše čas kot katera• ima.. Im» vedet o dala ta ura za I> t i»a seznanimo ritatelje « temi urami najboljšega aiuerl »kega izdelka, ."mu sklenili prodajati jih po tovarniški ceni, ki je $i;.$5. lt»5K»ll. ..Ker »rno za to 30. dnevno razprodajo tlali ri'» siran samo teh ur |»o tej jako nizki ceni. opozarja- mo čitatelje. naj bile s naročili, in vsakdo bo dobil kot darilo, za M on j. sl«lffe predmete: il) avtomati.no »ito, m ka-*etim si labk.. popravljate «voje • evlje ali iimni<*. ker šiva kot stroj ter \zame ijil.n'aaiio dvoje Aivov z oljeh strani. 7 ig!i in JS jardov «"evljan«ke drete zaeno z vsakim šilom. «2> Svileni prive^eik za veriii«-o. «3) Avtomatični ntroj za atri-r.fje las. s katerim lahko vsakdo striže lase |»o svoji volji b-ez vsakih nav«Mlil. iti l^ep žepni glavnik. <5) 1'ozlačen prstan z vašima začetnicama. "<6i Patentirana verižica k ijuče. »71 .Vov pr^lskuten stereonkop. ki povezuje najmanjie I»-edmeie do njihove naravne velikosti in i«>l*i«eita Eo rt k. naznanja lepo vrem«. pri«}e iz hišice ženska, ."e »a deževno, s« ženska skrije in iz hišice pride moftki s dežnikom. A'i ni zanimivo in dob n. <"e imate tak termometer v svoji hiSi? X'»t»enejta t*h predmetov ne m«»re pr>Klati posebej za katerokoli ceno. kajti imamo jili za samo za darilo za vso ur©, katero kupite pri nas. ili no-«"emo denarja vnaprej, samo izrežite ta kui>on. napišite na tan'en naslov, pridenlte centov za po*to in sa stvari boste i>'ača?l. ko Jih »iobite. Mi garantiramo popolno zadovoljstvo, a ti pa vrnemo denar. 1'tšite še danes. UNION SALES CO. 2029 W. CUc»f?Av« Ckicago, Ul. GARANCIJSKI KUPON f:«.s|»«>dje: Prosim. |>ošljile mi uro. katero prodajate po tovarniški ceni za S12.95 in devet predmetov, katere dajete W>t dari'o brezplačno v prihodnjih 30. dneh, zakar pridevarn *5 centov za |Mi*tne stn<ške in z:i stvari bom plačal, ko jih «om dobil. 'me ............................................................ .Vaslov .....................................................