VI MA HO National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. SEPTEMBER 4, 1969 ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII Vojna mornarica ZDA manjša in modernejša Vodniki vojnega brodovja so se sprijaznili z manjšo vojno mornarico, toda hočejo, a tudi kmetje so začeli stre-jati v vojake. Večinoma so krogle frčale fiad glavami kmečke vojske. Go-s^a vrsta se je razklenila; vsakdo Se je skušal skriti za kamen ali Za zid pred svinčenkami. tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Stari Gradnik, ki je stal z Lov-rericem Kraguljem ob vhodu na P°kopališče, je naenkrat vzklik-“Jezus, Marija!” in se zgrudi na tla. Kragulj je planil k njemu in ^Praševal z drhtečim glasom: Kaj je, kaj je, Gradnik?” •D° smrti so me zadeli!” je Ogovoril Gradnik in pokazal z roko na prsi, kjer ga je zadela krogla. ^ozdravi — Ivana — Lucijo '' ih vse ...” je šepetal še z umi-rajočim glasom. “Zbogom ... 2l3ogom!.. Ko so kmetje videli, da je pa- poveljnik, jih je prevzel ve- strah; začeli so se umikati in ežati po cesti proti Sveti gori. Poznali so, da je boj s cepcem koso proti puškam brezuspe-sen. ^ gneči in zmešnjavi je nekaj ntov prijelo smrtno ranjenega radnika in odhitelo za drugimi i*0 svetogorski cesti. Za njimi je ^ °Pal ihteč kakor otrok Lov-enc Kragulj. to^ek°liko pogumnejših kme-,,v se je poskrilo za pokopali-Cetn in za grmovjem z nabitimi Mušketami in streljali so v vo-a e> ki bi hoteli za bežečimi uP°rniki. ^va preddrznejša dragona sta §nala konja za bežečo kmečko ^°jsko, a počilo je nekajkrat in 0 onim se je zgrudil konj, drug je sam omahnil na tla. Tova-80 jima pohiteli pomagat j1 si ni upal še nadalje za- Y°!ati uPornike. fp. eo sreče so imeli mušketirji. s° ta čas vdrli na obzidano ^°v0Pališče, zastražili vrata in aoeli loviti upornike, ki so v Pu pometali od sebe kose in Poe ter se brez ugovora vdali ^emoČi. Le nekaj jih je mislilo beg jn se jim je p0srečilo čez zid pokopališča in od-. .^i za uporniki po svetogor- kl cesti. Pa^86^ Petindvajset upornikov ^■ zajetih na pokopališču, so Psketirji povezali in pripeljali j^.6^ giuvarja, ki je ostal s tol-rji^joim grofom, deželnim sodce t0rn 2 ^rugimi plemiči na f(^iPred pokopališčem. naj kanalje pri priči po-je poročnik mušketi- rjev vprašal glavarja. “Nikakor ne, gospod Arardi!” odgovoril ta z nasmehom. Najprej jih moramo postaviti pred sodišče, potem šele jih bo- žinčič, Mr. George Kaljope (se- ODLOMEK ZGODOVINE FARE SV. KRISTINE (Nadaljevanje s 2. strani) ležili tega ustanovnega večera v Logarjevih prostorih. Kolikor sem mogel izvedeti od še živečih, so na tem sestanku bili (še živeči): Mr. Anton Logar, Mr. in Mrs. Joseph Roberts, Mr. Anton Slapko, Mr. John Bradač, Mrs. Stušek, Mrs. Ger- mo z vso strogostjo kaznovali. Peljite jih v Gorico na grad, kjer naj jih zaprejo v temnice, dokler se ne zberejo sodniki, ki jih bodo sodili.” “Kakor ukažete, gospod grof!” je odgovoril častnik. “Ali naj se četo vrnem v mesto?” ‘Hm ...‘ Pustite dva dragona Solkanu, da prideta povedat, če bi se še kdo kje zganil. Mislim pa, da si nihče več ne bo upal, kajti pokazali smo, da ne poznamo šale.” “Res, gospod grof, s tem nastopom smo kmečkim psom menda za vedno pregnali veselje puntati se!” je dejal tolminski grof smeje se. Kmalu potem so odkorakali vojaki v mesto z ujetimi uporniki v sredi. Za njimi so jezdili plemiči. Ta čas je stari Gradnik umiral. Ko so ga fantje položili precej daleč od bojišča na travo kraj ceste, mu razpeli obleko in skušali ustaviti kri, se je še malo zavedel. “Ali ti je bolje?” ga je vprašal Kragulj in se sklonil k njemu. “Bolje? ... Za oni svet..je spregovoril starec s težavo. “Rad — umrjem — za — staro —pravdo ... Bojujte — se — dalje — zanjo ... Zbogom — vsi!... Kje — je — Ivan? ...” “Ni ga še nazaj!” je odgovoril Kragulj, a stari Gradnik ga ni več slišal. Tisti hip je bruhnil kri, oči so osteklenele, še nekaj vzdihov in ni ga bilo več ... Kragulj je zaihtel, nekdo izmed kmetov je pristopil, obrisal mrtvecu kri, mu zaprl oči in prekrižal roke na prsih. Begunci so se počasi zbirali daj že več let bolan v Fontani, Calif.). Od umrlih pa: Mr. in Mrs. Andrew Zdešar. — Nji, Tereziji, ki je umrla 6. dec. 1946, v spomin zapišem, da je storila prenekatero stopinjo in delo za faro sv. Kristine. — Mrs. John Bradač, Mr. Stušek, Mr. Lavrič, Mr. in Mrs. čopič. Brez dvoma jih je bilo več, a ugotoviti nisem mogel, kateri drugi, ki niso tu imenovani, so bili takrat v Logarjevem prostoru na ustanovni seji. Cerkveni odbor pod vodstvom imenovanega župnika, ki je po narodnosti bil Madžar in se je, kolikor je bilo mogoče, priučil slovenščine, da je vsaj za silo govoril naš jezik, — je najel začasno prostor v A. Logarjevem poslopju, kjer so se od začetka opravljale službe božje. Prva farna maša je bila v nedeljo, 22. novembra 1925. Farni zapiski kažejo, da je