Sodobni dogodki J
in komentarji
IZPOVED NEVREDNEGA (Allan P. Herbert)
“Sodniki Ljudskega sodišča:
Ne odpustite mi!
Priznavam svoje grehe:
Klečim, rotim, se plazim po vseh štirih.
V svoji prostorni celici sem dve leti udobno živel.
Imel sem vsega, kar je bilo najboljše.
Ostrige
(v njih sezoni) so mi dnevno nosili iz Leninovega zaliva.
Bodrilni izčrpki govorov Josipa Stalina,
Modrega, Boga, ki je odkril zakon o privlačnosti zemlje, so mi bili igrani z gramofonskih plošč.
Nihče me ni žalil.
Nikdo mi ni podtikal omamil.
Moja vest, oči mojih tovarišev,
Stalinovi nauki — so razsvetlili temne prepade
moje nevredne duše.
Ali ni še dovolj!
Bil sem kriv
kriminalnega samoljubja in buržvazne miselnosti.
■‘Zaupal sem tov. Ratkovskemu, da me je osupnila vest, da je Josip Visarionovič Stalin z lastno roko razkrojil prvi atom, dobro vedoč, da je tako rekla Partija.
In podvomil sem v trditev tovariša Lavinskega,
da so sovjetske podmornice zmožne poleta pod oblake.
Res je, da sem 17. marca 1946 govoril v tramvaju z ameriškim konzulom, dobro vedoč o njegovi zaroti z Bartokom, Eisenbaumom in drugimi imperialističnimi volkovi Zapada.
Nadaljni dokazi mojih diverzij
in bestijalnega racionalizma so vsebovani v mojem pismu Angležinji Smith, ki sem ji pisal v esperantu, češ da se hočem vaditi v tem jeziku, v resnici pa
v otročjem upanju, da bom skril pred Pravico svoje živalske nazore in podčloveško nezvestobo.
“Zdaj, sodniki ljudstva, imam samo eno pritožbo (dasi niti te
nisem vreden izustiti):
Moj lastni branilec, tovariš Obolsky je predstavil moje zločinske pregrehe v luči, v kateri se zde nedolžnejše kakor so.
Pravico imam do najtežje kazni.
Zahteval bi smrt v vrelem olju,
da bi očiščen in osvežen po tej proceduri, smel ponižno upati zvesteje služiti
stvari, ki sem jo miniral z intelektualnim vrtanjem in dinamitnim nezaupanjem. Zato prosim:
razsekajte me na kose in jih spet sešijte,
da bom kot novi človek
NOVI VLADNI PRAVILNIK ZA NAKUPE
Vlada je objavila nova pravila nakupov gospo dinjskih in drugih po trebščin, ki postanejo
polnomočna 18. t. m.
WASHINGTON. — Vlada je1 izdala nove naredbe in regulacije glede nakupov raznih gospodinjskih in drugih predmetov, katere naredbe postanejo polno-močne 18. septembra. — Glavne naredbe glede teh nakupov so1 sledeče:
AVTOMOBILI: Eno tretjino naplačila takoj, za plačilo ostale vsote pa je maksimalni rok 21 mesecev.
REFRIGERATORJI, peči, televizijski aparati, hladilci zraka (air conditioners), pralni in likalni stroji, fonografi, požiralniki prahu (Vacuum cleaners), 15 odstotkov takoj, ostali znesek najdlje v 18 mesecih.
POPRAVILA DOMOV, preureditve in izboljšave:	10 od-
stotkov takoj, ostalo najdlje v 30 mesecih.
Za predmete, ki stanejo manj kot $100, se ne zahteva nikake-ga takojšnjega naplačila (down payment).
Restrikcije se ne nanašajo na blago, ki se ga kupi na “charge account.”
V SPECIALNIH izjemah pa pa so vključena posojila za izobraževalne, zdravniške, zobo-zdravniške in pogrebne izdatke, za premije pri zavarovalnini iroti ognju in poškodbam, za lakup zemljišč ali sekuritet, za losojila vladnim agencijam ter zobraževalnim in verskim in-titucijam.
KAZNI IN GLOBE:	Preklic
rgovskih licenc za vsako vedo-na izvedeno kršitev teh naredb n pravil.
Zalvorifev treh premogovnikov radi stavke premogarjev
St. Clairsville, O. — Dne 9. septembra so bili v bližini tega kraja zaprti trije premogovniki, ko je pustilo delo 1700 premogarjev, da prisilijo družbe, da ustreže zahtevi unije in okrne število posebnih del.
Premogovniki, kjer so delavci pustili delo, so v Willow Grove, Dun Glen in v Piney Fork ter so naj večji rovi Hanna družbe. S premogom teh rovov zalagajo clevelandske industrije.
James Hyslop, preds. Hanna družbe, je označil ta zastoj kot kršitev kontrakta.
Premogarji zahtevajo, da bi se število mož pri svetilkah v vseh treh rudnikih zmanjšalo, da bi imeli ostali ljudje več dela.
Hladneje, oblačno in dežni prši med grmenjem danes in ponoči.
ct,ouov
Vremenski
m
prerok
pravi:
Tri na dan
Predsednik Truman je oni dan napisal drobno pisemce, v katerem se je skrajno sramotno izrazil o koru marinov, ki so ena najboljših edinic v ameriški vojski. Predsednik je vrhovni poveljnik, torej že ve, kaj govori in piše.
♦ « *
Ampak tisto pisemce je prišlo v javnost in dvignilo tak prah po deželi, da je predsednik zlezel sam vase in takoj napisal drugo pisemce, v katerem prosi marine odpuščanja, ker jih je tako oblatil.
* * *
Oprostite, toda po našem mne-ju bi moral tak predsednik ta-oj pustiti predsedstvo, ker ne e, kaj piše in kaj govori, če že rugi dan preklicuje.
ZVON SVOBODE V MESTU
V Clevelandu na Square so včeraj z velikimi slovesnostmi razstavili “zvon svobode,” ki naj proslavi otvoritev kampanje za “Crusade for Freedom”.
Zvon je iz brona in tehta 10 ton. Na čelu odličnjakov, ki so bili navzoči pri teh slovesnostih, je bil clevelandski župan T. A. Burke.
Podvojitev davkov za obrambo
Iz raznih naselbin
PARK HILL, Pa.. Dne 17. avgusta je za rakom umrla Antonija Krasna, stara 80 let, doma iz Loške doline, v Ameriki nad 30 let. Zapušča dva sinova in dve hčeri, ki živijo v New Yorku in Clevelandu, O.
DIAMONDVILLE,
Dne 7. avgusta je naglo
Ojačenje ameriških čet v Nemčiji
Washington. — Predsednik Truman je odobril načrte za ojačenje in povečanje števila ameriškega vojaštva v Evropi.
Število nadaljnih ameriških čet v Evropi bo določeno na posvetih za skupno sodelovanje naših tamošnjih zaveznikov in članic držav Atlantskega pakta.
Predsednik pa je obenem povedal, da bo temeljni element te akcije dejstvo, v koliki meri bodo naši zavezniki sodelovali in koliko bodo od svoje strani storili, da se ojači splošna obramba zapadne Evrope.
------o------
Železniška nesreča v Indiji
Dacca, Pakistan. —• železniški uradniki so izjavili, da je železniško nesrečo, v kateri je skočil s tira neki ekspresni o-sebni vlak, najbrž zakrivila sabotaža. V nesreči je bilo 50 oseb ubitih in nad 50 ranjenih.
Angleški vojaški odred dospel v Korejo
Tokio. — Dne 27. avgusta je dospela v Korejo z letalm prva skupina angleških . častnikv, ki bodo pripravili vse potrebno za prihod angleških čet v Korejo. (Med tem so te čet že dospele. Ured.).
Srečna rodbina ali sreča v nejsireči
Las Vegas, N. M. — Dasi je njihov avtomobil padel preko
yVy0 ___ 94 čevljev visokih pečin v Gal-
umrl linas reko, so William Hagden
Paul šabec v Casparju, Wyo. kjer je bil s svojo soprogo na o-bisku pri svojih dveh sinovih. Star je bil 65 let, doma iz Zagorja pri št. Petru na Krasu. — Poleg omenjenih zapušča tudi poročeno hčer Anne Mohar, v starem kraju pa brata. — Dne 18. avgusta pa je umrl Joe Koščak, star 62 let, doma iz Plešev-ca pri Grosupljem. Tukaj zapu-
in njegova rodbina, ki so se nahajali v avtomobilu, izšli iz nezgode brez najmanjše praske.
------o-------
Potres na Japonskem
Tokio. — V nedeljo ob 12:23 popoldne je mesto Tokio in okolico potresel dokaj močen potres. Amerikanci pravijo, da je bil to najmočnejši potres, ki so ga čutili za časa svojega pet-šča ženo, sina in poročeno hčer letnega bivanja na Japonskem.
Rozi Kalan, v starem kraju pa	-----o-------
dve sestri. Oba sta vodila svoji oaj brat, joaj__sestra,_ spomni gostilni v Diamondville.
SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
IDILA Z ZAGREBŠKEGA 20G0META
BEOGRAD. — “Omladina,” Ije bil z zagrebške, drugi glasilo komunistične mladine irajevske univerze
Jugoslavije, poroča z dne 3. t. m. sledeče:
Pretep, ki se ga ne more opisati, je nastal pretekli ponede-
na igrišče s steklenicami, opeke in palicami, nakar pričel splošen pretep.
“Študentje so padali drug za
s sa-vdrli kosi se je
Pozval je ljudstvo, naj se pripravi na žrtve in stroške oboroževanja, ki se bodo podvojili
Vladne agencije bodo poskrbele za ustaljenje plač in cen s prostovoljnimi pripomočki. — Proizvodnja oborožitve dobi prednost v vseh ameriških industrijah in obratih.
WASHINGTON. — Predsednik Truman je v soboto naznanil po radiu nov program, s katerim bo postavljeno vse narodno gospodarstvo na obrambno bazo.
Pozivajoč ameriško ljudstvo
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice

kon-
na težke žrtve tako v denarju kakor v življenjskih udobnostih, je predsednik izjavil, da so potrebni višji davki od strani vsakogar, kakor tudi pravičen davek na odvišne dobičke, ki bo! segel nazaj do pričetka korejske vojne.
Petbilijonski povišek davka, o katerem se zdaj v kongresu razpravlja, je komaj pričetek, je rekel predsednik.
Za sedaj še ni določen ‘strop’ mezdam in cenam, toda bo uve-Ijavljen, čim bo položaj to zahteval.
Dalje je predsednik povedal, da morajo Zed. države več kot! podvojiti svoje izdatke za obrambo dežele, to je od $15,000,-000,000 na leto na $30,000,000,-000 letno.
Da se to doseže, se bo z vladnim ukazom avtoriziralo razne vladne agencije, da poskrbe, da
bodo dobila naročila za. obram-,^,. neobhodno p0trebnih stva-
bo prednost v industriji; da dobe industrijci dovolj jekla, aluminija, bakra in vsega ostalega, kar potrebujejo; spravljanje in grmaden j e neobhodno potrebnih surovin je prepovedano in okrniti se mora proizvodnja civilnih potrebščin, za katerih izdelavo se potrebuje neobhodno1 potrebne surovine.
Dalje bo ustanovljena agencija, ki ima skrbeti za ekonomsko stabilizacijo ali ustaljenost; ta agencija bo vodila prostovoljna prizadevanja za ustaljenje mezd in cen in morala bo ugotoviti,
“kje in kdaj bo potrebna trola mezd in cen.”
Agencija bo zahtevala od tovarnarjev in drugih delodajalcev da ohranijo rekorde svojih cen in stroškov za časa od 24. maja do 24. junija tega leta, da se na podlagi tega pregleda lahko določijo maksimalne cene živilom in drugim potrebščinam.
V svojem govoru je posvetil predsednik po nekaj besed vsaki kategoriji prebivalstva še posebej. Govoril je vsaki sledečih skupin:
KONZUMENTOM: — “Vodilno načelo mora biti: kupite samo to, kar neobhodno potrebujete in brez česar ne morete biti.”
HIŠNIM GOSPODINJAM: — “Gospodinja ne sme kupiti več' kot potrebuje. Nakupe mora odlašati, kadar koli je to mogoče. Ako bo tako delala, bo dovolj
ri, da, domala vsega dovolj.” INDUSTRIJCEM IN TRGOVCEM: — “Vodilno načelo mora biti: “Ne kupičite inventarjev in vzdržujte nizke cene.”
DELOJEMALCEM:	“Vodilni
princip mora biti: Ne zahtevajte zvišanja mezd in plač nad potrebo izhajanja ob zvišanih življenjskih cenah.”
Nato je predsednik posvaril tako one, ki bi hoteli kupičiti potrebščine gospodinjstva, kakor one, ki bi hoteli uganjati dobičkalovstvo.
Ijek v Ljubljani, ko sta se dva drugim nezavestni na tla,” poro-soccer teama (igralci nogome-[ča Omladina. “Tisti, ki so bili ta) srečala sredi igrišča, da si j nezavestni, so bili še nadalje podasta roke po zaključeni ig-jnapadani in brcani od onih, ki ri, ki je izpadla za oba teama'so bili še na nogah, študentje enako, namreč 1-1. Toda mesto drugih univerz, ki so hoteli po-športno - tovariškega prijateljstva, je nastal silen pretep.
“Pristaši obeh teamov—eden
sredovati, so bili prav tako pretepeni ter ranjeni in nezavestni!mpj dolgo vrzel, ki so jo nare-odnešehi z igrišča.”
MESTO TAEGU JE IZVEN NEPOSREDNE NEVARNOSTI
Zavezniki so zamašili pet milj dolgo vrzel, ki so jo naredili tanki komunistov. — V osmih dneh so izgubili komunisti 27,000 mož.
TOKIO, nedelja, 10. septem- od Taeguja. bra. — Severnokorejski komu-j Yongchen, mesto, ki tvori nisti so pričeli novo prodiranje' vrata do Taeguja, ki leži dvaj-proti mestu Taegu s severne! lSet milj zapadno, so v petek strani, in poročila nananjajo, da zopet zavzele južnokorejske če-grupirajo svoje čete na jugoza- te. Malo pred tem so zavzeli padu v okolici Hyonpung mos- mesto komunisti z oklepnimi' tišča.	kolonami, toda ga niso imeli
TOKIO, nedelja, 10. septem- dolgo v svoji oblasti, bra. — Ameriške in južnokorej- Poročila s fronte naznanjajo, ske čete so zamašile v soboto 5 da je splošna situacija “mnogo
dili komunistični tanki na severni korejski fronti.
Zamašitev te vrzeli med Yan-chonom in Kyongujem je olaj-,
ODPADKOV IN SMETI OB JEZERSKI OBALI šala pritik na mesto Taegu, ki je se že dolgo vrše krvavi boji
EDDIE KOVAČIČ SE BO UPRL SEŽIGANJU
boljša.”
Na jugu so ameriške čete pobile 1,000 komunistov od 3,000, ki so v soboto zavzeli hribovje Battle Mountain. Za to hribov-
Cleveland. — Eddie Kovačič,, councilman 23. varde, je izjavil, da se bo z vso odločnostjo uprl pamenu mestne administracije, da ustvari ob jezerski obali nov “dump” za sežiganje smeti in (odpadkov.
Rekel je, da bo nasprotoval 'pri mestni seji, da bi mesto iz
$110,000 in kjer bi mesto sežigalo odpadke.
Councilman Kovačič je bil zelo nevoljen, ko je prvikrat slišal o tej sugestiji. Rekel je: — “Če prebivalci na zapadni stra-
bolj zvesto nastopil v gloriozni borbi za Sovjetsko zvezo, mir in bratstvo sveta.”
(Poslovenil A. Š.). tzadaj za CEI napravo, ki bi stal in pristali v to situacijo.”
ni mesta ne morejo prenašati: spet jate letal, ki so bila zaradi dima in smradu, ga tudi mi ne' neugodnega vremena dva dne-moremo več, ki imamo vse to že va priklenjena na zemljo.
ga izvaja 50,000 komunistov, ki .to je bilo že tretjič v enem dne-se znova koncentrirajo za obno-jyu, da je hribovje premenilo vitev napada na to važno zavez- svoje gospodarje, in trinajst-niško bazo.	^at v treh tednih.
V soboto je zopet vzplamtelal Komunisti so izgubili samo cela fronta, ko so šle v akcij o' pa južni fronti v enem tednu
nad 15,000 mož; uradna ameriška poročila naznanjajo, da so
izgubili komunisti v osmih dneh
dosti več časa. Naj nikar nihče
Dvanajsta obletnica—
V	torek ob 8:30 bo v cerkvi Marij-e Vnebovzete maša za pokojno Mary Videmšek v spomin 12. obletnice njene smrti.
Redna seja—
Nocoj ob 8 bo redna seja Kluba društev AJC na Recher Ave. Vsi zastopniki društev so prošeni, da se seje gotovo udeleže. Podružnica 18 SŽZ—
V	torek ob 7:30 se vrši redna seja podružnice v navadnih prostorih. Po seji bo malo zabave. Na oddih—
Nas poznani rojak Louis Rozman je odpotoval na zapad, kjer bo obiskal svoje sorodnike v Chicagu, St. Louisu, Pittsburghu, Kans. Nazaj grede pa se bo ustavil v Frontenac, Kans., kjer bo obiskal svojo sestrično Mary Kreus. Pred odhodom pozdravlja vse svoje prijatelje širom Clevelanda.
Obisk iz Willarda—
V	spremstvu Toneta Žnidaršiča, ki vodi poznano Lyon Dairy mlekarno na 60. cesti, nas je obiskal Anton Furlan, po domače Kavčov Tone iz Bezuljaka. Leta 1907 je prišel iz stare domovine v Lorain, zdaj je pa na Willardu že 39 let, kjer ima dobro idočo farmo. Tone je še samski. V Clevelandu bo ostal nekaj dni, da bo obiskal prijatelje in znance, kakor tudi po Lorai-nu.
Farmo so kupili—
šornova Korlinca, ki je zdaj ponosna gospa Kovač, je s svojim možem kupila lepo farmo ob cesti, ki pelje v Chardon, O. Samo nekaj milj v zapadni smeri od mesta Chardon. Farma' obsega nad 80 akrov in se razteza po prijazni vzpetini med dvema cestama. Na posestvu je mnogo finih poslopij, tri stanovanjske hiše ter vsa poslopja, ki morajo biti na dobri farmi. V prijazni dolinici na farmi je pa zidan obširen plavalni bazen, za katerega pritaka voda iz studenca. Ata in mama šorn gresta kaj rada na svež zrak na pristavo. Nekaj farme bodo dali v najem, nekaj jo bodo obdržali pa sami. Ako bi prostor preuredili za letoviščarje ali za piknike, bi bilo imenitno, ker je prostor kot nalašč za to. Z avtom se pripeljete tja v 25 minutah iz Clevelanda.
Izgubljena ura—
V	bližini North American banke na Waterloo Rd. je bila izgubljena ženska zapestna ura izdelka Gruen, belo zlato. Pošten najditelj dobi lepo nagrado, ako izroči uro Matt Grdini v North American banki, ali naj pokliče Wickliffe 3-2332.
Hčerka je—
Pri družni Mr. in Mrs. James Miklavčič, 6422 Spilker Ave. se je oglasila teta štorklja in jim pustila za spomin zalo hčerko prvorojenko. Dekliško ime matere je bilo Millie Muzolini. S tem je postal Mr. Anton Miklavčič prastari oče.
Prva obletnica—
Danes ob 8:30 je bila v cerkvi sv. Vida maša za pok. Frank Zalokar v spomin prve obletnice njegove smrti.
Trideset-dnevnica smrti—
V	torek ob 6:30 zjutraj bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Martina Zugel ob 30-dnevnici njegove smrti.
------o-----—
Le eno življenje imamo —
Bombniki so koncentrirali svo-jna vseh frontah 27,000 mož, kar
gradilo nadaljni jez ob jezeru’ne misli, da bomo mirno sedeli je napade na komuniste, ki se je nekako 18 odstotkov njihove poglejmo na obe strani predno
koncentrirajo severnozapadnojisile, ki jo cenijo na 150,000 mož. stopimo čez cesto.
Ameriška Domovina

6117 St. Clair Ave,	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Oblo
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek: Associate Editor Vinko Lipovec_________________
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00. za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
SEPTEMBER 1950
SUN MON TUE WED THU FRJ SAT
1 2
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
Entered as second class matter January 6th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879,_______________________
}	No. 177 Mon., Sept. 11, 1950
Slovanstvo in boljševizem
proti razcepljenosti, so v junaški borbi klonili samo zaradi1 pogodb, ki so jih zapadne demokracije sklepale z boljševi-ki. Zato ne moremo in ne smemo tem narodom pripisovati krivde za zločine, za katere so odgovorne njihove vlade.
Slovanski Amerikanci imamo svoje veliko poslanstvo prav v tem, da opozarjamo ameriški svet na nevarnost komunizma in mu komunizem pravilno predstavljamo kot mednarodno gibanje. Ameriški človek, ki boljševizma in njegovega mednarodnega značaja ne pozna dovolj, lahko pride do zmotne misli in začne sovražiti Slovane. Slovani pa v resnici zaradi komunizma najbolj trpe in si najbolj žele osvoboditve iz rdečega pekla. Pripovedujmo to Ameri-koncem in jim stalno ponavljajmo, da niso rdeči v nobeni državi prišli na oblast na podlagi dobljene večin0 pri volitvah, ampak povsod in vedno na podlagi nasilja manjšine. V Sloveniji predstavljajo komunisti po uradnih podatkih comunistične stranke ne več kot 3% prebivalstva, a ta manjšina ima edino pravico vladati nad vsemi drugimi. Ali naj bo narod odgovoren za zločine, ki jih dela ta edino vladajoča klika? Ali,ne trP' pod njo najbolj naš narod sam?
Kakor se bomo vedno in povsod borili proti boljševizmu, njegovemu nasilju in njegovim lažem, prav tako se bomo vedno in povsod tudi odločno postavili za pravice slovanskih narodov, ki so žrtve rdeče kuge. Toda z milijoni in milijoni trpečih bratov v Evropi verujemo v njihovo vstajenje, njihovo lepšo bodočnost in njihovo poslanstvo.
—ič.
i BESEDA IZ NARODA |
*	H-
Dr. Tine Debeljak:
Misli ob Jontezovi knjigi “Jutro brez sonca”
V današnjem boju proti komunizmu se dostikrat omenja. da so slovanski narodi z Rusi na čelu nosilci komunizma. Nekateri amerikanski časopisi dosledno pišejo o sovraštvu Rusov in o ruskem imperializmu, namesto da bi v današnjem političnem življenju videli le dejanski imperializem komunizma, ki ni nobeno rusko ali slovansko gibanje, ampak so slovanski narodi postali le njegove žrtve. Nočemo pri tem olepšavati napake, ki so jih slovanski narodi in slovanska demokratska in proti-komunistična gibanja zagrešila, hočemo samo poudarjati, da je komunizem zrastel v zahodni Evropi in da med slovanskimi narodi komunisti niso razmeroma niti tako močni, kot n. pr. v Italiji ali Franciji.
Prva stvar, ki jo moramo dobro poznati, je problem Rusije in Sovjetske zveze ali SSSR, kot se Rusija danes uradno imenuje. Ko je na Ruskem boljševizem v letih 1917 do 1921 prišel do oblasti, je tudi uradno spremenil naslov države. Boljševiki so hoteli že v naslovu poudariti, da ne predstavljajo ruske države, ampak neko brezimo Zvezo sovjetskih republik, ki so jo ustanovili na razvalinah slovanske matuške Rusije. Tega načela se boljševikijirže še danes in tovariš Malik se pri sejah organizacije Združenih narodov dosledno naziva kot delegat Sovjetske zveze. Lenina so poslali delat revolucijo Nemci v prvi svetovni vojni in ko je Lenin za boljševiško vlado sklenil v Brest-Litovskem zelo neugoden mir, je izjavil, da za boljševike hi važno, kje potekajo meje, ampak da ima boljševizem na nekem teritoriju oblast, pa najsi bo to v Rusiji ali drugod.
Drugo vprašanje je, čemu so mogli boljševiki najpre priti do oblasti bas v Rusiji, med Slovani. Razlogov za to je več in popolen odgovor na to se da napisati le v daljši zgodovinski razpravi. Hočemo navesti le nekaj misli. Že nemški mislec Herder, ki je navdušeno pisal o Slovanih v 18. stoletju, je spoznal, da imajo gibanja, ki nastanejo v zapad-ni Evropi med Slovani vse drugačen odmev kot n. pr. mec Anglosasi, ki se stvari ne poprimejo z dušo. Slovanska duša se silno loči od duše povprečnega Amerikanca, zato včasih Amerikanci Slovanov ne morejo razumeti. Slovan ne sprejema misli toliko z glavo, kot s srcem. Boljševizem se je znal pri nekaterih predstaviti kot neka verska ideja o ra ju na žemlji. Ruski filozof Berdjajev je to jasno spoznal, ko je zapisal: “Boljševizem je strahotna karikatura krščanstva.”
Tudi krščanstvo v Rusiji nosi nekaj odgovornosti za zmago boljševizma. Pravoslavna duhovščina v Rusiji je bila na splošno premalo izobražena in je premalo razumevala Kristusov nauk o pokori in samozatajevanju, ki pa je globoko prodrl v dušo mnogih preprostih ljudi. Ruska pravoslavna cerkev je bila preveč povezana z držav«, saj je bil car tudi vrhovni verski predstavnik. Državna oblast zopet je bila vse preveč absolutistična in birokratska, ni razumevala socialnega napredka in razvoja. Povod, ki je pripeljal boljševike do oblasti, pa nam je razodel Lenin sam; “Če bi v času revolucije bilo v Petrogradu vsaj nekaj tisoč mož proti nam, ki bi bili vedeli, kaj hočejo, bi bil boljševizem nikdar ne prišel do oblasti.” Sicer je bil odpor proti boljševizmu v Rusiji močan, toda ta odpor je vodilo preveč skupin, ki se niso povsem razumele med seboj. Tudi te skupine niso imele dovolj odločnega in jasnega programa in niso dobivale potrebne pomoči od zunaj. Le tako se je moglo zgoditi, da je boljševizem, prišel do oblasti v Rusiji in je uničil toliko življenj. Še danes ne predstavlja komunistična stranka v Rusiji več kot 5% prebivalstva, kljub temu, da po svoje vzgaja mladino in mora, da doseže večje usn^he, celo spreminjati zgodovino. Ruski narod torej ne more biti odgovoren za gorje, ki ga boljševizem prinaša drugim, ampak je sam njegova prva žrtev.
Tretjič moramo vedeti, da so obdolžitve proti ruskemu narodu prišle iz miselnosti nacizma v Nemčiji in miselnosti fašizma v Italiji. Nemci namreč borbe proti boljševizmu niso razumeli, čeprav so o njej govorili, ampak so se dejansko borili proti ruskemu narodu. Mussolini je govoril o slovanskem zločinstvu in enačil boljševizem s Slovani, ker je hotel zanetiti sovraštvo do Slovanov kot narodu. Pomislimo samo, kakšne ovire so delali Nemci generalu Vlasovu, ki je bil poprej najboljši Stalinov general, pa je hotel potem organizirati odpor proti Stalinu, toda na postavki, da mora nosilec odpora biti ruski človek, ki naj tudi zavlada na svp-ji zemlji.
Četrto, kar moramo poudarjati, je to, da je bil komunizem ostalim slovanskim državam vsiljen v času druge sve- .	..
tovne vojne ali v prvih letih po njej. To se je zgodilo v Ju- in zdi se mi> da bi se dala taka goslaviji. Poljski in Češkoslovaški. V nobeni od teh držav,1 stvar tudi priobčiti, kajti v Bue-ne bi bili komunisti pri svobodnih volitvah nikdar zmagali.; nos Airesu se ustanavlja revija, Prav med temi Slovani najdemo tako močna in junaška gi-j bodo Prav take stvari za-banja proti Nemcem in proti komunistom. Nesmrtni juna-J nimale.
ki z generalom Mihailovičem na čelu v Jugoslaviji in juna- Na vse to sem mislil, ko sem ška borba poLske Armie Krajove nam bodo vedno pred ! vzel v roke Jontezovo povest in očmi. Ti junaki, ki so se tudi v notranjosti morali boriti jo prebiral. O knjigi sem že na-
cev do izvirne slovenske knjige. To dokazuje prvovrsten papir, tisk, vezava; tudi jezik je za ameriškega Slovenca dober, da-si ni tako dehteče slovensko domač kot Japčkov v feljtonih, je pa knjižni jezik, ki bi le tu in tam (za novonaseljenca) zahteval kakšne ortografske popravke.
Književnost amerikanskih Slovencev je z “Jutrom brez sonca” dobila lepo knjigo, v ponos predvsem njim samim in v veliko uteho novim naseljencem v obeh Amerikah, tako v Argentini kot Severni Ameriki, vključivši Kanado. Razveseljivo je, da se je našel ameriški slovenski pisatelj, ki je kot Ame-rikanec pokazal rojakom sliko tega, pred čemer smo mi bežali v svet, izbirajoč med tiranstvom in svobodo. Izbrali smo si svobodo, čeprav je vodila pot skozi trpljenje begunstva in taborišč v začetku ustvarjanja novih ognjišč v novem svetu. Doma ha gledajo v dan — brez snoca . . .
Ko sem bral Jontezovo povest, je bila prva ugotovitev: Glejte ga, pisatelja, ki se je drznil poseči v naj novejše razmere v Sloveniji in jih osvetlil v literarno močni podobi! Vsi slovenski novoizseljenski pisatelji se potapljamo v zgodovino medvojnih raz.mer, ki smo jih sami doživljali in jih podajamo osebno doživeto in osebno tangira-no, pristransko. Tako nastaja doma partizanska literatura, v inozemstvu pa domobranska (Napad) in izseljenska. Ameriškemu pisatelju pa je pač vse eno, opisovati medvojne ali povojne čase, kajti nobenih ni osebno doživel “na licu mesta,” temveč jih je podoživljal po sporočilih radija in listov in zdaj očividcev. Med vojno so gledali večinoma z napačnimi naočniki na naš bratomorni boj. Nekateri ga še danes presojajo pod vplivom sopotniške ali naravnost komunistične propagande, drugi so razočarani nad samim seboj, tretji pa skušajo voziti po sredi. Zanimiva bi bila na primer razpravica o vprašanju, kako so ameriški slovenski pisatelji opisovali leta naše okupacije. V Rimu mi je prišla v roke povestica p. Ambrožiča bojih v horjulskih hribih. Kako idealno je gledal na tistega go-šarskega borca, kateremu pa je bil, zdi. se mi, za zgled znani predmestni ljubljanski partizan, nekdaj naš človek! Če so že katoliški pisatelji tako gledali na naš boj, kako so gledali nanj šele tisti, ki so stali v središču komunistične propagande? To nam je pokazal Kristan s svojo novo povestjo “Dva brata” (ki je še nisem bral, dasi poznam vsebino, pa bi jo bilo zanimivo primerjati ob Jontezovi). Gledanje sopotnikov je podal Jontez, toda sopotnikov-razočarancev, poštenih socialističnih razočarancev, ki tudi junaško izpovedo, zakaj jim je žal njihovih prvih simpatij za partizansko stvar in kaj jih zdaj loči od zmagovitih “osvoboditeljev”! Po posledicah sodi na vzrok gibanja, ki je samo izkoriščalo idealistične zanesenjake, ki so se iskreno borili za svobodo, pa so s krvjo priborili naj-. večjo diktaturo in nesvobodo i narodu. Morda je še kdo kaj napisal iz te naše “domovinske problematike,” ki se šele zdaj po petih letih razjasnjuje. Poučna in primerna bi bila taka primerjalna razpravica, študij ica
pisal v Svobodni Sloveniji nekakšno oceno, ki jo je Ameriška Domovina ponatisnila v u-vodniku. Tam sem se bolj oziral nanjo v smislu povesti in izrekel mnenje, da je pisatelj Jontez bolj prepričevalno orisal politično stran dogajanja kakor pa ljubezensko stran zgodbe, ki je zlasti v začetku šibkejša (poglavje Črtomir in Bogomila, ki ne prepričuje, čeprav ima nekaj polnokrvnih prizorov, n.pr. strani 54-55), toda proti koncu dobiva močne poteze (Olga kot Korenova sekretarka, zlasti še na koncu pri obravnavi.) Toda teža Jontezove povesti je v njeni politični problematiki in risanju značajev in svoj višek doseže v sodni obravnavi. Vsa povest do tu^je zgolj napeta priprava za zadnje dejanje, ki daje poudarek vsemu delu. Ta prizor se zdi v malem predhodnik filma “Kriv veleizdaje” (Guilty of Treason), karikature znane sodne obravnave v Budimpešti. Jontez je zadel literarno ob ta motiv še prej kot omenjeni film in ga močno obdelal. Jontezova sila je v pisanju politične satire, prav kakor Kristanova iz dram, ki jih poznam iz domovine. In Jontezovo veliko dejanje je, da je segel v čas, ki se ga noben emigrantski pisatelj ni še lotil: v čas po vojski in ga osvetlil z vidika pravega demokratičnega socialista, z vidika amerikanske demokracije, ki danes predstavlja protiutež diktaturam, tudi jugoslovanski. Knjiga je velika izpoved vseh razočaranih sopotnikov-borcev Osvobodilne fronte, ki so šli v boj za ideale svoje mladosti: za narodno in socialno pravičnost, pa so v resnici pomagali ustvariti diktaturo, v primeri s katero so bile prejšnje jugoslovanske diktature “diletantske.” Današnja diktatura pa je krvava in trda, neusmiljena in krivična, zlasti v očeh človeka, ki veruje v človečanstvo in ki se prav zaradi tega bolečega razočaranja nagiba k veri v Boga, katero Milan spoštuje tako v svoji materi kakor tudi nevesti, dasi mu je Kristus še vedno več ali manj le veliki etični filozof (str. 56) itd. Lik Korena, ameriške žurnalistke Miss Sari-cheve, scena v arhivu in sodna obravnava pa so umetniško polnokrvni in ostanejo človeku v spominu. Knjiga je vredna branja prav zaradi izrazitega ameriškega gledanja na naš sedanji položaj (posvečena je ameriškim letalcem, ki jih je dal Tito sestreliti nad Bledom), zaradi drznosti predmeta, poštenosti priznanja razočaranja in močnih literarnih scen. Njeno vrednost še poveča lepa zunanjost, ki na svoj način dokazuje ljubezen ameriških Sloven-
Franc Sal. Finžgar:
Življenje in smrt Motarske knjige
(Nadaljevanje)
Kadar bi potreboval, ni, sicer se ti valja po vseh kotih. “Kar si potrka” na čelo. “Da sem tak pavliha! Papirja vendar na cente! Pa se človek ne domisli.”
Stegnil je roko na polico pod strop in pograbil prvo knjigo, ki mu je prišla pod rob. “Pa še kako pripraven papir,” se je veselil. Zahreščaio je enkrat, za-hreščalo dvakrat in uničil je knjigi njen lepi obraz.
Ob tem dogodku smo vse popolnoma obupale: obsojene smo! O tem smo bile prepričane, tem smo se tolažile. “Kakor ne izbriše roka sobot s sveta, tako nihče ne otme nas počasne, a gotove smrti. List za listom kakor kaplja krvi, dokler ne pride smrt.”
“Niso prida berači,” trdijo ljudje. “Lenuhi so, za nadlogo, opravljivih jezikov so in nehvaležnih src, nekateri celo predolgih prstov.” Tako jih sodi in obsoja svet.
Toda jaz bom pela hvalo beračem do zadnjega vzdiha. Kjer je senca, mora biti tudi solnce. Tako je bilo.
Berač Malha je prikoretal v Zalaz. Fo svečnici tisti dan je prišel. Kar začne snežiti. In snežilo je in irjelo dva dni in dve noči tako neusmiljeno, kakor bi se pripravljalo k sodnemu dnevu. Zato je Malha obtičal v Za-lazu kakor zajec pod zgrmom. Na dolino nekaj dni še misliti ni biio.
Berač Malha je bil silno ten-kovesten človek. Zato ga je bolelo, ker je moral biti Založanom več dni v stalno nadlogo. Sicer ga niso gonili preko praga in pehali v sneg, a vendar je Malha mislil, kako bi povrnil večdnevno gostoljubje.
“Bral bi vam, če bi imel bukev,” je rekel, ko je pri Strahu odjužinal.
“Bral bi? Ali znaš?”
“Berem; ne ustrašim se gospoda, če gre za branje. Ko bi' imeli bukve, bi slišali.”
“Mencajte, Trta ima bukve. Saj se je bil zapisal v Mohorja.
“Da jih ima Trta, oče Strah? Mohorske bukve?”
“Ima. Cel kup jih leži na polici.”
“Torej takoj k Trti, da odbe-rem najlepšo zgodbo. Drevi pa vsi k Trti; boste slišali!”
“Malha bo bral! Drevi pri Trti!”
Tako je šla ta novica od soseda do soseda. In še preden se je ^večerilo, je bila vsa peč zatrpana z otroki. Okrog mize in po1 klopeh pa so sedeli gospodarji, dekle, celo tiste gospodinje, ki so. mogle z doma.
Trta je prižgal petrolejko, ki jo je Milha prej očedil in izbrisal, da se je ljudem zableščalo,
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Tako pa že dolgo nisem bila vesela odpustkov, kot sem bila teh, ki mi jih je pritroskal naš France iz Minnesote in iz Wis consina. Vsak, pravi France, ki je zvedel, da je on (France) od naše komisije, mu je hitel zatrjevat in se gvišat: “Ja, saj jo beremo tisto našo Micko! Job, tako bi jo radi poznali in si jo ogledali. Od sile mora biti za-kej, da tako vrti in komandira svojega, ki je poreden in ga le ustrahovanjem primora, da ji parira. Reci ji (so naročali), da jo prav lepo pozdravljamo in da naročamo, naj se enkrat pokaže, da jo bomo vendar enkrat poznali!”
Posebno v Soudanu, Minnesota, je Mrs. Schweiger hitela zatrjevat, da takega branja ga ni na tem svetu, kot se najde vsak pondeljek v Mickini koloni. Da 3 bo mogla prej umreti, je tr-
ko je zažarela na mizi.
Malha je začel. Po hiši je zadonel visok, pevajoč glas, da so se navzoči spogledovali. Glad ko je tekla beseda za besedo. Ni se spotaknil. Jaz sem se veseli la, zakaj mene je bil berač iz bral za berilo. Spočetka je ta ali oni kaj malega pošepetal in zamrmral. Malha pa se je hitro ustavil, pritisnil prst tja, kjer je nehal, in se jezno ozrl po šepe-talcu. Rekel pa ni besedice.
Polagoma so se ljudje umirili. Radovednost je rasla. Vse se je zaljubilo v Gašperinovega Tineta, ki je tako strašno trpel na vojski, bil ujet, a je ušel, bil zopet ujet in ranjen, pa se izlizal in izmotal iz ječe. Ali komaj je pisal ganljivo pismo materi domov, da je rešen in kmalu vidita, že se je zopet zapletel v nevarnost. Poslušalca je začelo skrbeti, tiščali so se Malhi in čakali v strahu, kaj bo.
Tedaj pa je Malha zaprl bukve in rekel: “Jutri pa naprej!”
“Nocoj, nocoj! Beri! Kaj nehaval! Naprej!”
Tako so vsi hkrati priganjali in tiščali vanj. Toda Malha bil trdovraten: “Možje, imejte pamet! Nisem ukradel grla. Ka-.kor sme rekel: naprej pa jutri!
Zagozda mu je obetal slivov ke, Trta ponujal jabolčnika, Ječ-meček je potisnil predenj mehur s tobakom — vse zaman.
Malha je ostal trd.
Drugi dan so z mrakom povsod povečerjali. Malha je preselil k Strahu in z nočjo je bila hiša polna poslušalcev.
Tudi ta večer Malha ni dovršil zgodbe. In dokončal je še tretji večer. Ko pa je dognal konec četrto noč, so vsi na glas zahtevali: “Začni od kraja! Jutri pri nas! Pri nas v petek!”
Malha se ni branil. V Zalazu se je začelo ponočevanje ob knjigi, da ga niso pomnili stari dedje. Ljudje so pozabili vse drugo in govorili le o Gašperino-vem’ Tinetu in o njegovih srečnih nesrečah. Tako dolgo so tirali berača od hiše do hiše, stregli mu in postiljali ob peči, da je navsezadnje pošel petrolej v Zalazu. Tedaj so se šele zganili in pregazili pot v dolino, da so prišli do olja in soli.
Malha je pa tudi izginil po' gazi v svet. Z njim vred se je nehalo književno življenje v Zalazu. Mene je popustil na klopi in dobili, so me v pest otroci. Sedaj ležim pri vaših nogah in ča-1 kam na pol uničena smrti. Ne bojim se je sedaj. Nisem živela;vem brez koristi. Zakaj v Zalazu se ,v
(Dalje na 3. atranl)	jonzna.
dila dobra Mrs. Schweiger, preden *ne bo enkrat objela in pritisnila na svoje srce tiste naše Micke. In če le more, so naročale Francetu, naj bi zahtevala še več prostora v Ameriški Domovini. Celo Štefan Ahčin, ki je; naj starejši naseljenec v Soudanu in naš zvest naročnik, je rekel, da takega branja ga ni nikjer kot v Mickini koloni. Križ oožji!
Jej, kako sem bila vsa iz sebe, ko mi je naš France govoril take sladke poklone. Se reče, saj se jih tudi tukaj včasih nalezem, ne sicer od naših bližnjih, ampak od drugih.. Včasih mi je kar sitno slišati komplimente, ki sem tako krotka in skromna.
Naš France se je strašno po-ivalil, kako fletno da je bilo po Wisconsinu in Minnesoti. V Milwaukee so ga tako prijazno sprejeli vsi trije pri Stautovih, on, ona in Jackie, v Minnesoti pa sorodniki našega Jožeta Nemaniča, ki je od tam doma, pa se je tako lepo privadil Clevelanda, odkar se ga je usmilila Kasuničeva Francka. No, saj Jože je pa tudi čvrst in fin dečko, da smo v Clevelandu kar ponosni nanj. Jože in njegova Francka sta zvabila našega Franceta in njegovo Zofi tj e gor v zeleno Minnesoto, ki je, kakor pravi naš France, samo nekaj ur hoda od severnega tečaja. Strašno prijazni ljudje so tam, trdita France in Zofka in kar narazen niso mogli, ko je naš ofic klical Franceta nazaj v dinst.
France pravi, da je tam V Minnesoti zvedel, zakaj nosijo ženske zdaj take čevlje, ki so na vseh koncih in krajih odprti, samo podplat je iz enega kosa. Ni vedel povedati, če so modo po-gruntali v Minnesoti, ali so jo: kje drugje in so v Minnesoti našli samo vzrok, zakaj da je taka moda. Moda je prišla od tega, nam je razodel naš France, da se ženska na prav lahek način iznebi mokrote, ki bi ji slučajne zašla v čevelj. Prej, ko so bil: ženski čevlji še pravdanski, tO' rej na vseh straneh zaprti, je bilo ženski sitno, če je po nesreči zašvedrala v vodo. Drugače se moče ni mogla rešiti, da je čevelj sezula. Zdaj pa, ko je čevelj od vseh strani odprt in če ženska zašari v vodo, ni treba drugega kot da svojo nožico nekoliko privzdigne in malo otrese, pa je delo opravljeno zastran vode. Imajo tudi nekaj prav, sem jim prikontenala. Vendar; imam nekaj pomislekov, do katerih me je pripravil Krkotovi Tone v Madisonu. Ko je on slišal glede pripravnosti odprtih ženskih čevljev, je rekel, da bo -to že držalo, če ženska stopi samo v vodo. Ampak če bi šla pa v takih čevljih po gmajni, kjer: se pasejo krave in druge domače živali, pa bi kam stopila, ki! ni vodi podobno, bi imela precej opravka, 'preden bi se otresla tiste stvari, ki ni ne to in ni ne ono. Saj veste, kaj je mislil reči.
Tonetu sem dala prav. Pa še toliko bolj, ker sem jaz prav na njegovi frami in na sebi preskusila nekaj podobnega. Nisem sicer imela prilike, da bi stopila v kakšno navlako tam na gmajni, ampak primerilo se mi je, da sem s palcem zadela v kamen, da me je dolgo vzelo, preden sem mogla zopet stopiti na obe nogi. Naš bi se bil skoro razparal, tako se je režal, meni in ženski modi. Rekel je, da bi rad videl, če bi šla v takih čevljih kompavo nabirat- v gmajno. Kaj vem, kaj je to, dobrega najbrže nič, ker drugače bi mi naš ne privoščil, kolikor ga poznam. ,
Naj bo to že kakor hoče, glavno je, da mi dekliči zdaj vemo, kako se znebimo moče, če nam zaide v čeveljčke.
Ampak našega sem pa počasi že začela pripravljati na to, da bi se peljala drugo leto v Minnesoto na ukance, ki vse komaj ča-jska, da bi me poznalo. Sama ne kako se bom držala, če boi Ivse zijalo vame, ki sem tako po-
FRANCE SELJAK:
KAMNARJEV JURIJ
“Zakaj ne?” Ni čakal odgovora. “Pri meni je mesto risarja zasedeno. Če hočeš v ja-vo . . . Pri žagi mi manjka enega.”
“Premislil bom.”
“Tu ni kaj razmišljati. Polagoma, če se mesto izprazni, lahko zlezeš med papirje . . .” “Danes ne morem obljubiti. Če dobite drugega, bodi!”
Ni mu bilo do lažjega dela v pisarni. Saj se je bal, da ga po tolikih letih roka ne bo več ubogala, da bo morda sredi ravnih in ovalnih likov, sredi številk začel risati barke in ribe. Ob javi je bilo delo težje, v slabem vremenu so roke počivale, plača je bila višja. Nihal je v srcu. Treba je bilo obračunati s svojo notranjostjo.
“Prav,” je aejal Culot. “Preden se začne delo, te še enkrat opozorim.”
Nekaj očetovskega je bilo v tem glasu.
* * *
Just je brez prestanka hodil od levanic do kamnolomov, vse opazil, grajal in ukazoval. Delavci so čistili javo grušča, od mraza razpokanega marmorja ,da bi prišli do zdravih skladov. V trenutku, ko so se bili delavci po dolgih letih prvič ustavili ob žerjavu, prišedši na delo, je vse objela nema svečanost. Just je stal na robu brezna in zrl nizdol. Vrtelo se mu je pred očmi. Kak mesec dela, preden bo vse očiščeno, kar je nanesla poplava zadnjih let. Že dve leti je prihajal-tja vsak teden enkrat in meril z očmi globino. Vsa leta vojne je z bolečino v duši prisluškoval, kdaj bodo nehali grmeti topovi in se bodo delavci povrnili v njegove delavnice . . Prišel je trenutek. Tedaj se tudi on, sicer mrzel in trd, ni mogel ubraniti svečanega čustva. Ni ga več strašilo, da je ležala globina ko kup razdejanja pred njim. Glavno je bilo storjeno: delo se je začelo. Ni pogosto mislil na Boga, zdaj se je skrivaj pokrižal.
Zidali so posute stene, ki so na eni strani podpirale odstranjeni grušč, kopali steze, popravljali strme stopnice in po-kladali mostiče čez teže prehodna mesta. Dno jame so očistili prsti in grušča, iz katerega je raslo grmovje in trava. Izpod nasipine so se prikazali pragovi marmorja, pri kateri so bili 'pred leti opustili delo. Našli so nekaj špontarjev in pipo . . , Culot se je upognil in delal tudi on. Zdelo se mu je, da se vse roke same od sebe odzivljajo gibom njegovih rok. Čutil se je z delavci eno telo, z delom ena duša. Divji ogenj je gorel v njem, v enem hipu bi bil rad izkopal zemljo in grušč, prišel do zdravega marmorja, v trenutku popravil dvigala, izčistil tračnice za odvažanje drobnega kamenja in grušča, napeljal cevi za zračni pritisk, dvignil razdejane barake, v katerih so stala vretena z verigami, vretenca in žica, s katero
DO YOU GET ENOUGH
VITAMINS?
Too can't feel and look your best unless you do. If you are in doubt, we invite you to make the
following test at our risk.
I
Get a package of sixty, One-A* Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If you are not satisfied your druggist will refund your money. Be sure to get One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules, the kind that has this trademark
0NE1a|DAY
miles LABORATORIES, INC ^ Elkhart, Indiaoa .
so žagali največje kose marmorja, preden so ga odpeljali v delavnico. Dvignil se je, stal mogočen in rdeč, gledal v roke, katerih silo bi bil rad postoteril.
Solnce je sijalo. Nebo je bilo jasno, veter se poigraval v grmičju, ki je bilo zraslo med skalami. Roka ga je zgrabila in odsekala; metulj, ki je sedel na enem izmed listov; je odletel. Ljudje so se zarili v zemljo, vrtali in grebli, kakor da mislijo izdolbsti ves visoki breg in ga izravnati do morja. Ni bilo časa gledati ne se od-dehniti. Zagrizili so se v trde žile marmorja, spreminjali gospodarjevo voljo v dejanje.
Tone Caharija je potegnil steklenico izmed kamenja in jo nagnil na usta. “Kavadorl (Kavador, delavec, ki koplje*v javah.) mora piti,” je dejal s pogledom na Justa. Natlačil si je pipo. “V enem mesecu, kaj praviš?”
Just je zgenil z lici. “Če ni mnogo marmorja razpokanega. Kdo bi ga bil pokrival vsa ta leta?” Pogledal je v globino; Marko je stal na pragih marmorja ,ga čistil in ogledoval. “Kakšen je 'kamen, kjer stojiš? Razpokan, ko star porcelan?” Marko je pogledal kvišku, nato je znova pokleknil na kamen. “V teh letih, da bi ne bil razpokal? Če bi bila škoda moja, bi mi osiveli lasje. Morda je tam, kjer je globlje zasut, kaj boljši.”
Culot je nemiren zgenil z rameni. “Preden to odstranimo, se nam bodo še potila čela.”
“Bolje, da bi bil pozimi odgrnil ženo in pokril kamen,” (Znan rek kavadorjev.) je menil Caharija.
“Vsa ta leta?” Culota je posilil smeh. Nanadoma je zamahnil z rokami. “Na delo! V enem mesecu bomo naložili prve kose na ladjo.”
“Ali že imate naročilo?”
“Aleksandrija!” Zamahnil je z roko, obrnil hrbet, da bi se delavec ne motil v razgovoru z njim. Odšel je drugam. Nova bodrila, nova povelja. Kako je bilo v njem vse drugače ko nekdaj. Spomnil se je tistih let, ko je bil s prihranjenim denarjem začel podjetje. Imel je srečo, podjetje se je širilo. Zmanjkalo mu je denarja. Opravičiti se je moral pred delavci in jim izplačati le nekaj na račun. V tla bi se bil pogreznil. Opazil je, da so njihove roke delale počasneje, ni se upal zavpiti nad njimi. Prišla je sobota, znova so stali ljudje pred pisarno . . V tistem hipu je prišlo bančno nakazilo. Od veselja bi se bil razjokal
SEPTEMBER 19S0
SUN MQN TUEWEUTHU FBI SAT
1 2
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
SEPTEMBER
16. — Carniola Hive št. 498 T. M., plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
22. — SDZ No. 9 Bowlers, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
24. — Pevski koncert skupnih pevskih zborov pod vodstvom Mr. Vavterja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
29. — Veterans of Foreign Wars, Blaškovič Post No. 5275, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
30—Društvo “Mother of Perpetual Help” št. 1640 Katoliških borštnarjev priredi kegljaški ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
OKTOBER
1.—Gospodinj, odsek SDD na Recher Ave. priredi ples.
1.—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison-Ave., priredi “Halloween Dance.’’
1.—Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v Slovenskem narodnem ju SND na St. Clair Ave.
riju SND na St. Clair Ave.
29.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v cerkveni dvorani.
NOVEMBER
3.	— 23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
4.	— Društvo Bled št. 20 SDZ priredi plesno veselico v SND na 80. cesti.
5.	— Glasbena Matica poda opero “La Traviata” ob 3:30 popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
11. — Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditori-
DELO DOBIJO 3ELQ B0IN0
ŽENSKE IN MOŠKI
ZA ČIŠČENJE URADOV — NOČNO DELO
Dobra plača od ure Zglasite se od 12 P.M. do 12 A.M.
Aetna Window (leaning (o.
1430 E. 27 St., vogal Superior Ave.
(177)
domu na 80. cesti.
6.	— N. O. Oldtimers Bali Players Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
20.	— Golden Gophers Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
21.	— Društvo Ribnica št. 12 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
28. — Carniola Tent No. 1288 T. M., plesna veselica v avdito-
Vse to je bilo samo še spomin. Povojna doba mu je postavila nove ovire na pot, nove naloge. Mirno delo se je umikalo strojem, mrzlici zračnega pritiska. Znova je zrl v globino. V senci sten so se gibali delavci neumorno, še ozreti se niso utegnili. Roke so se dvigale visoko, marmor je zvenel. Justu se je zdelo, da mu poje naj slajšo pesem. Delo se skoraj ni poznalo, a je vendar slednji iz med njil} delal preko svoje moči.
Preko Krasa je pihal veter, zgibaval veje in listje dreves, skale so se belile v solncu.
16. V viharju.
Čas trgatve. Breg od prvih vinogradov do morja je oživel Stare šege so bile pozabljene, le radost trgatve je še živela v ljudeh. Smeh deklet, pritajena pesem, sladko-vesela bese' da . . .
Lovrenc je stal pred Jurijem, odkrito so gledale njegove svetlosinje oči. “Pojdi z nami na morje! Obilen lov se obeta.”
(Dalje prihodnjič)
Naročile si
BARAGOVO PRATIKO
za lete 1951
Ima bogato in zanimivo vsebino. Je povečana od lani za celo sekcijo 32 strani, zato stane letos malenkost več.
s poštnino stane $1.00
kar pošljite v Money Odru, čeku ali pa v gotovini na novi naslov:
BARAGOVA PRATIKA
6519 WEST 34th STREET	BERWYN, ILLINOIS
Naročite jo čimpreje, dokler je v zalogi!
12. — Slovenska dobrodelna zveza, proslava 40 letnice v avditoriju SND na St. Clair Ave.
22.	— Carolton Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
25. — Društvo sv. Cecilija št. 37 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
ŽIVLJENJE IN SMRT MOHORSKE KNJIGE
fNadaljevanjp Iz 2 strani'' je začela z beračem Malho nova
doba. Pognala je prva kal veselja do branja in izobrazbe. Abecedniki so odtlej spoštovani. Otroci bero in slovkujejo, da se
razlega po vasi. . .
* *
Veter je zapihal močneje. Listi knjige so zašumeli zadnji pozdrav, gospod Janez pa se je vzdignil s parobka.
(Konec.)
Aircraft Machinists Radial Drill Press Engine Lathe Milling Machine Machine Repair Men
“Set up” In operiranje svojega stroja.
Visoka plača od ure.
Employment urad odprt dnevno od 8:30 a.m. do 4 p.m.
Ob sobotah od 8 do poldne.
Cleveland Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(blizu Broadway)
(181)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke.
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
V najem se odda 4 neopremljene sobe; najraje zakonskemu paru, ki oba delata. Za pojasnila pokličite med 6:30 in 7:30 zvečer, tel. RE 1-4482. Stanovanje je na E. 173 St.
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
Stanovanje iščejo
Želimo dobiti stanovanje s petimi sobami na St. Clair Ave. med E. 62 in 70 St. Ponudbe pošljite na uredništvo tega lista ali pokličite EX 1-9387.
(179)
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E.
WERENT!
Floor Sander and Wallpaper Steamers!
ORODJE, BARVE, PLUMB ARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE. ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0926
Laddie Pujzdar	Joe Vertocnli
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABNEGA SOPROGA
John Gnidica
ki je zaspal v Gospodu dne 11. septembra 1949
Eno leto je minilo, ko si ločil se od nas tar x v večnost si preselil, kar je pač težko za me.
Toda vera me tolaži, da se enkrat snideva, kjer ni joka ni bolesti, kjer je sreča mir doma.
Tvoja žalujoča soproga LUCIJA
Cleveland, O., 11. sept. 1950.
MACHINE
TOOL
OPERATORJI
Milling
Automatic Screw Hand Screw External Grinder Internal Grinder Centerless Grinder Drill Press
Samo izučeni za dnevno in nočno delo; plača od ure in od kosa (piecework).
Zglasite se v “Personnel” uradu.
The Marquette Meta!
Products Co.
1145 Gale wood Dr.
(179)
“SHEAR MEN”
izučeni na “alligator” Škarjah za delo na scrap yardu.—Dobra plača.
THE PARKWOOD IRON & METAL CO.
4917 Holyoke Ave., off Woodland __________ (177)
Surface Grinder Operator Punch Press Set Up Men
V STAROSTI OD 30 DO 55 LET. — STALNO DNEVNO DELO. — NADURNO DELO (OVERTIME). — DOBRA PLAČA OD URE. — ZGLASITE SE V URADU
Kirkwood Commutator Co. 1345 Carnegie Ave.
Tel. SU 1-8922
(181)
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Mlad zakonski par z dvema otrokoma želi dobiti stanovanje 5 ali 6 sob. Kdor ima kaj, naj' pokliče Anthony Piks, — UT
1-1523.	(178)
.. ,---------- H&afl
11	J!k k *
Na nevarni poti. — Ameriška patrulja si ogleduje ozemlje vzdolž reke Naktong, da ugotovi, če se morda ne skrivajo kje. komunisti.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
FRAN DETELA:
ZBRANI SPISI
Malo življenje
.J
“Hu, to je pot za koze, ne za poštenega človeka,” je hropel in s ibrisal tolsti obraz, ko je lezel z žandarjem s hriba. “Kaj hodite v take kraje ljudi streljat! Ampak kar je res, je re£: dobro ste merili. — Toda hodite počasi, če hočete, da prideva skupaj doli. Počijva malo, da si obrišem pot! — Brhek fant pa je ta Primožev, raca na vodi, in čvrst kakor medved. Ni čuda, da jokajo dekleta.”
Po Dolini 'in okolici se je hitro raznesla vest o tem dogodku. Eni so pripovedovali, da umira Jurij, drugi, da je že mrtev, vsi pa povpraševali, kako so ga zasledili. Obiskat je

V blag spomin
DESETE OBLETNICE/ SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Louis Kral
ki je mirno v Gospodu zaspal dne 8. septembra 19,40
Daši davno že gomila skrila mil je Tvoj obraz, misel v nas še vedno živa nate, dragi, je vsak čas.
Žalujoča soproga
ROSE KRAL, sin RUDOLF in VNUKI
Cleveland, O., 11. sept. 1950.
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN SKRBNEGA OČETA
Frank Zalokar
ki je zaspal v Gospodu dne 9. septembra 1949
Z Bogom! Vam srce ponavlja, na Vaš grob pa spomini hite,
Bog daj Vaši duši blagi:
Večni mir in sveti raj.
Vaši žalujoči otroci:
FRANK in EDWARD, sinova, THERESA poročena BUCKLEY, hči SINAHE, ZET, VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, O., 11. septembra 1950.
prihitela ranjenca sestra Franca s svojim možem in s>ara mati je prilezla, da objame in poljubi morda zadnjikrat ubogega sina, ki ni spoznal ne sestre, ne matere. Tiho sta jokali ob njegovi postelji, priporočali ga Pečarjevim, naj skrbe zanj, in žalostni, nepotolaženi se vrnili zvečer. Doma je sedla starka ha stopnice, si podprla glavo s komolcema in jokala. Stari Primož je stopil k njej, da jo pomiri, a sam ni mogel izpregovoriti nobene besede. Obrnil se je in šel v izbo in hodil gori in doli zamišljen, zatopljen v svojo žalost.
Na Strmo peč pa je prišel proti večeru Premec z Mihom, zakaj pozno sta bila izvedela nesrečo.
“Oh Jurček, Jurček!” je tarnal starec. “Zakaj sem te moral zapustiti! Kakor steklega psa so te preganjali in ubili, jaz pa ti nisem mogel pomagati! Oh Jurček, da bi mi mogel vsaj to povedati, kdo te je ovadil in izdal zlodejem! Pri-mojdunaj, kesal se še bo! Jaz ga bom našel in če se skriva pod zemljo!”
Miha je stal na strani, ogledoval svojega prijatelja in si grizel ustni. Široki obraz se mu je daljšal in daljšal in proti oknu se je obrnil Miha in si obrisal z rokavom oči ih nos.
Potem pa je začel izpraševati, kdo bi bil v zadnjem času gori prišel. Ko pa je Rozalka povedala, kakšen človek je bil pri njih, kakšne je imel oči in kakšna usta, je zaškripal Premec z zobmi in pogledal tako divje, da je deklico groza obšla.
“Rožanec je,” je dejal.
“Tako nekako ga je tudi Jurij imenoval,” reče Rozalka.
“Miha, ti ostaneš tukaj pri Juriju,” je odločil starec in oblačil kožuh.
“Ampak harmoniko naj mi prinese kdo ali vsaj klarinet!” je opomnil Miha in gledal .skozi okence za očetom, ki je bil že izginil v hosti.
Drugi dan pa je že kričal Premec po Dplini in od Doline proti Gorici: “Rožanec je Judež; on je izdal Primoževega Jurija.” Ko ga je oddaleč začul Rožanec, je snel puško s stene, zaprl vrata na obe strani in bežal v gozd pred srditim sosedom, ki je z vzdignjeno pestjo grozil njegovi hiši. Na polje in v gozd je šel Premec za njim in nazadnje ga je prišel iskat v Šimnov malin.
“Kje imaš skritega izdajav-ca, da ga vržem pod kolo?” je vpil in hodil po malinu razkačen kakor sršen.
“Premec, Premec,” ga je miril šimen, “bodi vendar pameten! Saj vidiš, da ni Rožanca tukaj. Povej rajši, ali je res izteknil žandar Primoževega Jurija! To vendar ne more biti res!”
“Ne more biti res?’ ’se je jezil Premec. “Ti, stari norec, si seveda prerokoval Juriju, da bo ubežal. Ampak Jurija je izdal in ovadil Rožanec, tebe bom pa jaz, ker prerokuješ brez patenta.”
Šimen pa si ni toliko gnal k srcu Premčevih besed, kolikor ga je zmedlo to, kar se je bilo
pripetilo Juriju. Kaj takšnega ni pričakoval in ni se mu bilo še primerilo kaj podobnega. Razmišljen in slabe volje je hodil nekaj časa sem ter tja, potem pa je odprl skrinjo, vzel debelo knjigo, jo zavezal v rdečo ruto in šel od doma.
* BITE SIZE
READY-CUT SPAGHETT9
Že zrezani Spagheti
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St.. Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, d očim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imet1, določenega dogovora.
Delo izgotovljeno brez odlašanja N1 egov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
j ’ Urad ie odprt od 9:30 zj. do f h» _______ TeL: EN 5013
POZOR!
Za najnovejše mode čevljev za moške, ženske in otroke se zglasite v
SUN MAYER'S SHOE STORE
6107 ST. CLAIR AVE.
Vsa jesenska zaloga se prodaja po STARI CENI. Nobenega zvišanja cen v Stan Mayerjevi trgovini čevljev
Naše geslo je; KVALITETA IN KVANTITETA PO NAJNIŽJIH CENAH!
Torej, kadar kupujete čevlje, se oglasite v Stan Mayerjevi trgovini s čevlji.
Mi dajemo Eagle znamke—ob torkih dvojne znamke
STAKICH FURNITURE C0
Quality at a Price - Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
Mario Kolenc
Ena najbolj modernih je
CRANE kopalnica
Dajte, da vam jo mi instaliramo!
“Te-le bukve vam nesem,” je dejal župniku, ki ga je srečal blizu vasi, “če vam je še kaj do njih.”,
“Prav, Šimen,” se nasmehne župnik. “Enkrat sem vas bil vprašal po njih, a ste tajili. Kar izročite mi jih; saj vidite; da je to vse le vraža.”
“Menda bo tako,” odgovori mož s klobukom v roki in se praska na ušesi. “Mislil sem, da tega Jurija Primoževega ne dobe žandar ji v pest, da ga ne dobe.”
S tresočo se roko razveže sta-recruto in izroči stare bukve sv. pisma, ki jih je bil spisal
Jurij Dalmatin.
XXIII.
Hudo je bila Jurija poškodovala nesrečna krogla; toda krepko in zdravo telo, poleg tega pa srbna in ljubezniva postrežba, da bi boljše ne bil našel v očetovi hiši, mu je ohranila življenje.
NAJHITREJŠA IN NAJBOLJ SIGURNA AGENCIJA ZA POŠILJANJE PAKETOV V JUGOSLAVIJO!
V REKORDNEM ČASU OD 6 DO 15 DNI PREJME PREJEMNIK V JUGOSLAVIJI NAŠE POŠILJKE
r,esn^no garantiramo, da prejemniki ne bodo imeli nikakršnih stroškov. Naše cene vključujejo vse stroske za dostavo do najbližje železniške, parobrodne ali poštne postaje prejemnika v Jugoslaviji KaKor tudi zasiguranje v slučaju polne ali delne izgube pošiljke.
Naročila iz Kanade sprejemamo s plačilom v kanadskem denarju, z dodatnimi 12% k ceni!
VPRAŠAJTE ZA CENIKE ZA OSTALE VRSTE PAKETOV

Paket št. 1-$14.50 Paket št. 2 - §14.25 Paket št. 3 - $14.25
5 Ibs sirove kave 10 Ibs sladkorja 10 Ibs riža 5 lbs spaghetti 5 Ibs svinjske masti 5 Ibs mila za pranje
20 Ibs bele moke 5 ibs sirove kave 10 ibs sladkorja 5 Ibs mila za pranje 5 Ibs svinjske masti
5 Ibs sirove kave 10 Ibs sladkorja 5 Ibs riža 10 lbs spaghetti 5 Ibs svinjske masti 5 Ibs mila za pranje
Patatšt 4 —Paket št. 5 —$10.00 Paket št. 6 — $21.00
i aliul M. T «pIO.lO	A oirvvtro Vero	m __________T____
5 Ibs. sirove kave 1 Ib. čaja 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 5 Ibs. mila za pranje
4	Ibs. sirove kave
1	Ib. čaja
5	Ibs. sladkorja
2	ibs. čokolade
1	ib. kakao
2	Ibs. mleka v prahu
Ibs. sirove kave Ibs. sladkorja Ibs. riža lbs. spaghetti ibs. svinjske masti ibs. mila za pranje
Najfinejša BELA MOKA.................v močnih vrečah, po 100 funtov HQ BQ
Najlinejša BELA MOKA................ .v močnih vrečah po 50 funtov $ B'TB
BELA KRUŠNA MOKA ....................v močnih vrečah po 100 funtov S ffi'lgj
Sveža KORUZNA MOKA ................-. .v mpčnih vrečah, po 100 funtov 5 0^0
FIŽOL (Red Kidney Beans) ............v močnih vrečah po 25 funtov S
SLADKOR .............................v močnih vrečah po 50 funtov SI J ftfl
čista SVINJSKA MAST........................ v kantah po 55 funtov $20 00
Prvovrsten RIŽ ....................... močnih vrečah po 50 funtov $1 I Ufi
SOLATNO OLJE ...................................v kantah po 5 kg. J
SIROVA KAVA .......................... močnih vrečah po 25 funtov $22"BO
ŠPAGETI ...................................v zabojih po 50 funtov $f2 5ft
MILO ZA PRANJE................................ zabojih po 63 funtov SIt'bO
Prvovrstna BUKOVA DRVA ZA KURIVO .................... 2200 funtov $20'00
Naročite jih že sedaj za jesen in zimo!
BICIKLI, s pumpo, zvoncem in tasko........ .ženski $45 00, moški $47 gQ
RAZNI GRADBENI MATERIAL, barve, železo, kavlji. — Povprašajte po naših
cenah in označite koliko potrebujete.
ŽENSKE NYLON NOGAVICE, jamčene prvovrstne kakovosti, v merah 9, 9y2, 10 in lOj/2, 3 pari v zaboju $5a0£|; dostavljeno na vsaki postaji v Jugoslaviji.
Paket št. 14 $10.50 Paket št.15- $11.50 Paket št 16 _ $12,5o
3 pare ženskih NYLON nogavic 2 funta toaletnega mila 2 krtačici za zobe 6 komadov zobne paste 2 glavnika 1 goba za umivanje
6 parov moških nogavic
1	par podvez za nogavice
2	funta toaletnega mila 1 funt mila za britje
50 kom. klin za britje
1	kom. aparat za britje
2	kom. Nylon zobnih krtačic 6 kom. zobne paste
2 kom. Nylon glavnikov
3 pare ženskih NYLON nogavic 12 kom. sukanca razne barve 5 paketov raznih igel 10 jardov razne elastike 2 ducata drukarjev
AKO ŽELITE DRUGAČNE VRSTE PAKETE—OBRNITE SE NA NAS!
POŠLJITE NAROČILA, PISMA, DENARNNE NAKAZNICE ALI MONEY ORDRE NA
EXPRESS TRADING C0RP.
27-18 40th Avenue	Long ]s]alH| Gty j N y
TELEFON: STILWELL' 6-9083
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom “The Orane Group.” Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so:
TOILET
$35.95
BANJA
$87.50
UMIVALNIK
$29.95
Ako pa naročite vse tri naenkrat, plačate za vse tri
s,mo si47,45
in si prihranite lep denar.
Straški za inštalacijo so posebej.
Louis Planinc
THE CRANE NEUDAY GROUP
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam ni treba nobene gotovine takoj. Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar> spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Clevelandu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj—brez vsake obligacije.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Avenue	Telefon MU 1-4200
Aktivna služba. — Južna Koreja: Sunjin (na levi) stara 21 in Han Chi Okk “delujeta” za komunističnimi črtami z Amerikanci in Južnokorejci. Slika ju kaže v polni bojni opremi gerilcev tik pred odhodom v boj za svobodo.