poštnina plačana v gotovini. x
Leto LXIV., št. 192
SLOVENS
Ljubljana« sreda 26* avgusta 1931
Cena Din i.-
L^^^fJ^^ *?™emši *«*el)e in praznike. - Inserati do 30 petit ir^r^T^ 2 !-? Dm 2-50' od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji inserati petit Il^J^Lc"* , P° dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod<
verja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFBAVNIftTVO LJUBLJANA. —jgpig «Dea it. S
Telefon St. 8122, 3123, 8124, 8125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ttica 2. — TeL 1».
NOVO MESTO, Ljubljanska c^ tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — «-* ^ Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
NOVA MACDONALDOVA VLADA
Danes je nova vlada prevzela posle — Program vlade J# zasnovan na skrajni štednji — Zunanja politika ostane neizpremenjena —
Razkol med Macdonaldom in delavsko stranko
London, 26. avgusta. Snoči ob 6. je bil Macdonald ponovno v avdijenci pri kralju. Kralj je pri tej priliki potrdil predloženo listo nove vlade, ki je se« stavljena takole:
ministrski predsednik Macdonald, lord-predsednik tajnega sveta: B a 1 d-win,
zakladni kancelar: S n o w d e nt notranji minister: Samuel, lord-kancelar: S a n k e y, zunanji minister: lord Reading, državni tajnik za Indijo: H o a r e, državni tajnik za dominijone in kolonije: T h o m a s,
zdravstvo:   Neville Chamber-1 a i n,
trgovinski minister: Cunliffe List e r.
Nova vlada ima samo 10 ministrov. Od teh pripadajo delavski stranki 4, \\» beralni 2 in konzervativni 4.
Gremo zopet na delo!
Ko je Macdonald odhajal iz Buckin* ghamske palače, je novinarjem, ki so ga nestrpno pričakovali, kratko izjavil:
»Vlada je sestavljena in potrjena. Sedaj gremo zopet na delo. Prepričan sem, da bo nova vlada izpolnila nakv go, ki ji je poverjeia. Kaj bo potem, se bo še le videlo.«
Zunanja politika ostane neizpremenjena
Pozno zvečer je bO objavljen uradni komunike, ki naglasa, da dogodki zad* njih dni, ki so dovedli do izprememb v vladi, ne bodo v ničemer izpremenili dispozicij za indijsko konferenco, ki se bo vršila v že določenem roku v Lon* donu. Predsedoval bo konferenci slej ko prej ministrski predsednik Macdo* nald. Lord Sankev bo predsednik poda odbora za federativno ureditev Indije. Tudi v ostalem bodo ostale smernice zunanje politike neizpremenjene.
Prva seja nove vlade
Opoldne se je nova Macdonaldova vlada sestala k svoji prvi sej L Na tej seji bo sestavljen komunike, v katerem bo vlada pojasnila glavne smernice svo* jega programa, podrobno pa bo pro* gram objavljen še le na prvi seji spod* nje zbornice. Po sedanjem načrtu bo zbornica sklicana že za 8. september. Na tej seji bo vlada predložila zbornici predloge, ki se bodo nanašali na štednjo v državnem gospodarstvu in ukre* pe za znižanje državnih izdatkov ter povišanje nekaterih davkov v svrho kritja proračunskega deficita.
Kralj se vrne na Škotsko
L o o d o a, 26. avgusta. Ker je kriza vlade rešena, se bo kralj Jurij jutri zopet vrnil na svoje letovišče v Bairno-rak Danes je posetfl svojega tretjero-jenega sina, ki je bil nedavno operiran.
Program nove vlade
London, 26. avgusta. Uradni komunike o nalogah nove vlade poudarja, da nova viada ni koalicijska vlada v običajnem smislu besede, temveč vlada nacijonalnega sodelovanja z edino nalogo, da premosti obstoječe finančne težkoče. Ko bo ta cHj dosežen, se bodo politična stranke zopet vrnile k svojim prvotnim programom. Neposredna posledica sestave nove vlade je politično premirje med konzervativci in liberalci. Prvi znak tega premirja je, da liberalci pri prihodnjih nadomestnih volitvah v Guidlfordu ne bodo postavili svojega kandidata, zaradi česar je izvolitev konzervativnega kandidata proti kandidatu delavske stranke zagotovljena.
Po sodbi listov bo ostala nova vlada na krmilu zelo kratek čas, morda samo štiri do pet tednov, največ pa tri do štiri mesece. La »New Cronicle«. organ novega runarrega ministra, je mie-nja, da pred ^rcmladjo ne bo izprememb. List piše med drugim: Naloga Vade z oas.raiii*^ ijo trenutnih težkoc še Ti\ dovršena Vlada mora odstraniti zlo pri korenini. Obnoviti mora zaupanje, ki je v zadnji dobi silno padlo in ki leži kakor mora nad vsem gospodarskim življenjem. Pot, po kateri bo šla nova viada, je bfl že začrtan pri pogajanjih, ki so se vršila že pod prejšnjim režimom in ki so dovedla do sestave sedanje vlada. Finančni program vlade določa 10-odstotno znižanje podpor za
brezposelne, redukcijo vseh socialnih dajatev, znižanje uradniških plač, znižanje mezd in velike prihranke pri javnih delih. Na drugi strani je zamišljeno povišanja nekaterih davkov po direktni in indirektni poti. Uvedba finančne carine še ni sklenjena, sodelovanje Snow-dena in Samuela v vladi pa govori za to, daje ta namera padla.
Lloyd George odpotoval iz Londona
London, 26. avgusta. AA. Včeraj se je Llovd George vrnil iz Londona v Churtsurrev, kjer ostane do svojega popolnega okrevanja. Prvotno je name* raval odpotovati v Wales. Čeprav te dni ni mogel zapustiti svoje bolniške sobe, je vendarle zasledoval potek po* litične krize in opetovano imel sestan* ke in posvete s svojimi liberalnimi ko* legi.
Francoski socialisti obsojajo Macdonalda
Pariz, 26. avgusta. Leon Blum objavlja v >Populariu« daljši članek, v katerem z izredno ostrimi besedami izraža svoje začudenje in obžalovanje nad postopanjem Macdonalda. Ne more verjeti, da bi bil položaj v Angliji res tako resen in nevaren, da je bil potreben tako nerazumljiv preokret Macdonalda. Primanjkljaj v znesku 120 milijo-
nov funtov predstavlja komaj osmino državnega proračuna. Za to bi se bik) lahko našlo kritje, ne da bi se ves narod zrevolucijcniral. Lahko bi se našlo kritje, ne da bi se odvzemalo malemu uradniku in obupanemu brezposelcu. Po mnenju Leona Bluma je to »-paniko brez objekta« izzval reakcijonarni tisk, da bi jo eksploatiral v svoje namene. V prizorih* so proti delavski vladi sličen manever, kakor svoječasno v Franciji proti vladam Herriota, Painleveja nt Brianda. Zakaj Macdonald ni apeliral na volHce? S svojim postopanjem je Macdotiakl spravil angleško delavsko stranko v največjo nevarnost in njegov vzc!ed bodo jutri posneli vsi reakcijonarci v Evropi.
Razočaranje nemških
socialnih demokratov
Berlin, 26. atfeusta. V socialno-demokratskem tisku-; so dogodki v Angliji izzvali veKko vznemirjenje. »Vor-warts« izjavlja, da navdaja spor med nekaterimi ministri tjdavste stranke in strokovnimi organizacijami svetovno socialno demokracijo? z bolestjo in skrbjo. Ni lahko sprijazniti se z mislijo, da hoče Macdonald z enim deiom delavskih ministrov sodelovati z bivšimi opozicijskimi strankami, dočitn ie ogromna večina delavske stranke v opoziciji proti novi vladi.
Delavska stranka v opoziciji proti Macdonalda
Macdonald bo najbrže izključen iz stranke — Vodstvo delavske stranke prevzame bivši zunanji minister Henderson
London, 26. avgusta. AA. V delavski stranki je veliko ogorčenje proti Mac-donaldu in njegovemu najnovejšemu političnemu obratu. Politični krogi so* dijo, da bo večina stranke nastopila proti Macdonaldu in da bo Macdonald s poslanci, ki bi ga podpirali v parla* mentu, izključen iz stranke.
Delavska stranka in zveza strokov* nih organizacij bosta zavzeli stališče napram novi vladi na sestanku, ki ga bo imelo vodstvo stranke jutri. Šesta* nek delavskih poslancev bo v petek popoldne.
»Daily Herald«, ki je sedaj postal organ opozicije v delavski stranki, iz* javlja, da novi kabinet ni nacionalna vlada. Macdonald in bivši ministri de* lavske stranke, ki pripadajo končen* tracijskemu kabinetu,   so kot privatne
osebe in ne kot pooblaščenci delavstva stopili v vlado. Široke mase bodo od* klonile vse ukrepe, ki bodo za brezpo= selne pomenile še večjo bedo. Delavska stranka stopa danes v novo fazo svoje* ga razvoja. Delavsko gibanje pa še da* Ije zaupa svojim dosedanjim vodite* Ijem, o Čijih iskrenosti ne dvomi. De* lavci Anglije so dovolj veliki m veliko* dušni za to zaupanje.
London, 26. avgusta. Delavska stran* ka je razcepljena v dva tabora. Le majhna skupina, približno 40 poslancev stoji za Macdonaldom, Snovvdenom in Thomasom, dočim se velika večina stranke zbira okoli Hendersona proti novi vladi. Zdi se, da bo Macdonald za več let izključen od vodstva delavske stranke.
Macdonald o političnem položaju
Vlada namerava znižat! podpore za brezposelne za 10 odstotkov Povišanje davkov v svrho enake razdefitve bremen
London, 26. avgusta,   Macdonald je snoči govoril po radiju o političnem položaju. V svojem govoru je najprej po-v da ril, da ni izpremenil ali opustil niti svojega   dosedanjega   prepričanja niti svojih dosedanjih idealov.   Nima sicer nikakega   pooblastila delavske stranke za svojo sedanjo akcijo, misli pa, da je njegovo delo v največjem interesu delavskega razreda.   Njegovo pooblastilo pa je nacijonalna dolžnost in zato ga ni strah pred posledicami. Neobhodno potrebno je, da se zopet obnovi in dvigne zaupanje v angleški kredit, sicer lahko doleti Anglijo usoda Nemčije in pri tem bi bil prizadet prav tako, kakor se je to zgodilo v Nemčiji, baš socialno najšibkejši, ki je delavec. V načrtu vlade je znižanje podpor za brezposelne za 10 odstotkov. Ta ukrep je sicer nepopularen, vendar pa potreben.   Znižanje pa nikakor ni tako hudo, kakor se zdi. V zadnjih dve letih je indeks cen padel za 11.5 odstotka, dočim se podpore znižajo samo za 10 odstotkov. Podpore za otroke ostanejo neizpremenjene. V dobi splošne krize mora tudi vsakdo po svojih močeh prispevati k ozdravljenju narodnega gospodarstva. Zato se je treba odreči vsem nepotrebnim izdatkom ne samo v državnem, marveč tudi v zasebnem gospodarstvu.
V nadaljnem svojem govoru je Macdonald odločno nastopil proti trditvam, da je njegova vlada dobila od bančni-
kov nekak ultimat. Ukrepe vlade narekujejo razmere same in glavno načelo programa nove vlade je štedenje na vseh koncih in krajih. Vlada bo morala povišati tudi nekatere davke, da na ta način pravično razdeli vsa bremena. Ob zaključku svojega govora je Macdonald apeliral na prednost angleškega naroda, ki se je doslej ob vsaki stični priliki izkazal za predvdarnega in zavednega.
Streli v mehiškem parlamenta
Mehiko, 26. avgusta. AA. Snoči je bil v poslanski zbornici hud tepež. En poslanec je bil ubit, 4 pa ranjeni. Poslanci so rabili orožje. Prepir je nastal med razpravo o očitkih proti guvernerju Jalicu. Oddanih je bilo nad 60 strelov.
Povišanje Haffjanskih uvoznih carin za žitne proizvode
Rim, 26. avgusta. AA. Pred dnevi je vlada izdala dekret, s katerim povišuje uvozno carino na cereahje. Donos tega prebitka nameravajo uporabiti za fmansirani e široko zasnovanih javum gradenj, ki naj dado zaslužka tisočim delavcev v prihodnji zimi. Vladni krogi smatrajo, da bi sicer brezposelnost to zimo alarmantno nara« tla.
Blejski šahovski turnir
Pričetek tretjega kola — Pire in dr. Vidmar sta že dopoldne remizirala — Astaloš je opoldne proti Aljehinu v boljši poziciji, ostale partije Se neodločene
kmeta manj, toda s spretno i-gro je zbolj-šal kvaliteto tn dr. Tartakower je moral žrtvovati konja. Vse kaže, da se bo partija končala remis.
Partija SpiehnaTm—Sto-ltz jč trenutno še popolnoma neodločena.
Pire, ki je danes igral proti Flohru, se je držal dokaj dobro ter je ob 11. dosegel remis.
Tudi partfja NiemcoviČ—Bogoljubov je že dopoldne končala remis. Colle igra proti Kashdanu. hnsl pa je smolo in stoji opoldne mnogo slabše ter bo partijo najbrž izgubil.
Partija dr. Vidmar—Maroczv >e malo pred poldnevom končala rerrris.
Bled, 26. avgusta. Danes se je pričelo III. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. V tem kolu so zelo zanimiva srečanja. Stoltz igra proti Spiel-mannu, dr. Tartakower proti Kostiču, Astaloš proti dr. Aljehinu, dr. Vidmar proti Maroczvju, Colle proti Kashdanu, NiemcoviČ proti Bogoljubovu in Pire proti Flohru. Popoldne je bilo stanje naslednje:
Partija Astaloš—Arjehin se razvija zelo napeto ni zanimivo, Astaloš stoji mnogo bolja in ima mnogo upanja za zmago.
Dr. Kostič, ki i«rra proti dr. Tarta-kowerju, si je že od vsega početka zasi-gural  močnejšo pozicijo.  Imel je dva
Novo zavetje atentatorjev
Perčec, Perčevič in Pavelić so se sestali po odhoda z Dunaja v Meranu v Italiji — Zanimiva odkritja dunajskih listov
Dunaj, 26. avgusta. AA. Dunajska »Wiener AUgerneine Zeitung« in »Der Abend« poročata iz Me rana v Južni Tirolski v Italiji, da je tjakaj pred nekaj dnevi prispel Perčec in sa nastanil blizu mesta. Ko je prišel v Meran, je takoj obiskal fašistične oblasti, ki so ga sprejele z vsemi častmi. Tam se je tudi sestal s Perčavičem, ki je moral na zahtevo dunajske policije zapustiti Dunaj, in s Paveličem. Po vesteh omenjenih Kstov, je Pavelič dobil od Per-čeviča poročilo o rezultatu preiskave avstrijskih oblasti o priliki atentatov na jugoslovansko železnico. Kakor znano, je Perčevič javno trdil, da je treba iskati atentatorje ne na avstrijskih, nego na jugoslovanskih tleh. Obenem poročala omenjena lista, da je Perčevič skupno z italijanskim univ. prof. Baldetsrjem sestavljal nekak memorandum, ki naj bi se odposlal Društvu narodov, da se dokaže gornja PerČevičeva trditev.
»Der Abend« poroča nadalje iz Me-rana, da se Perčevič namerava v kraticam vrniti v Avstrijo. V svojem komentarju o teh vesteh trdi »Der Abend«, da je že zdavnaj dokazano, da dobivajo hrvatski teroristi podporo od madžar-
skih in italijanskih oblasti. Isti list tu<fi trdi, da so hrvatski emigranti dobivali podpore od Paveliča in Perčeca.
»Wiener AUgerneine Zertung« piša, da je dunajska policija dobila poročilo, da se Perčevič nahaja v Meranu, v italijanskem delu Tirolske, vendar da to poročilo še ni uradno preverjeno.
Žrtve atentatorjev
Beograd, 36. avgusta. Žrtve peklenskega atentata v vlaku pTi Zemunu, profesor dr-Brunetti in njegovi dve hčeri, so Se vedno v zemunski bolnici. Vsi so že toliko okrevali, da so izven nevarnosti, a tembolj se sedaj zavedajo usodne nesreče, ki jim je uropala dobro ženo in mater. Kakor se izve, bo prof. dr. Brunetti pireko naših sodišč vložil tožbo proti avstrijski državi ter zahteval odškodnino za hudo izgubo, ki jo je utrpel zaradi malomarnosti avstrijskih Draganov, ki so dopustili, da se na avstrijskem ozemlju organizirajo tako krvoločni in nečloveški  zločini. I>r. Brunetti trenutno Se ne ve, kdai bo vložil tožbo, ker zz enkrat še ne more zapustiti bolnice. Vsekakor t>a bo dal že sedaj proučiti vso stvar po sv<>-_ je-rj odvetniku.
,Jlautilus" se mora vrniti
WiIkirrsonavi podmornici se je zlomilo krmilo ter so se ponovno pokvarili stroji, zaradi česar mora opustiti nadaljno pot proti Severnemu tečaju
MIlan, 26. avgusta. Po tukaj sprejeti brezžični brzojavki ie morala podmornica »Nautilus« prekiniti svojo pot proti Severnemu tečaja, ker se Ji le med ledom zlomilo nižinsko krmilo. »Nautilus« se nahaja severno od Spitzbergov, kakih 500 mil) oddaljen od Severnega tečaja. Razen omenjene nezgode Je spravilo podmornico v veliko stisko tudi pomanjkanje kisline v baterijah, tako da je nadaljevanje ekspedicije
sploh nemogoče in se mora zato vrniti Poizkuse s potapljanjem »Nautilus« doslej še ni pod vzel.
Oslo, 26. avgusta. AA. Po najnovejšem poročilu s podmornice »Nautilus« so se na njej vnovič pokvarili stroji. Led Je odbil spodnje krmilo. Zato podmornica ne more izvršiti nad ali nih poizkusov pod ledom. »Nautilus« je odplul na odprto morje hi bo počakal na boljše vreme.
Briining o svoji politiki
Stuttgart, 26. avgusta. AA. Na sestanku cemtruma je govoril državni kancelar Briining o notranjem položaju. Dejal je. da zaenkrat ni govora o razširitvi vlade n* levo ali desno, pač pa želi vlada sodelovati s parlamentom in z njim upravljati države. V zunanji politiki se vlada ne bo več posluževala dosedanje oblike diplomatskega dela. Dr. Bruning se je prepričal, da so koristnejši neprisilni sestanki in razgovori mec državniki samimi
Otvoritev nemških borz
Pariz, 25. avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina, da bodo nemške borze ponovno začele poslovati 3. septembra. Posli za kratkoročne sklepe ne bodo dovoljeni.
Konferenca balkanskih zunanjih ministrov
Dunaj, 25. avgusta. AA. »Neu-es Wieuer Tageblatt« javlja iz Carigrada, da mislijo v tamošnjih diplomatskih krogih v zvezi z bivanjem Venizela v Carigradu, da pride kmalu do konference vseh balkanskih zunanjih ministrov.
Desetletnica zdravilišča na Golniku
LJubljana, 26. avgusta. AA. Jutri bo na Golniku svečana proslava lOletnioe obstoja zdravilišča. Spored proslave je naslednji: Ob 8. posvetitev oltarja v novi kapeli. Ob 10. sprejem gostov, nato sv. maša, ki jo daruje knezoškof dr. Rozman, in blagoslovitev zavoda. Ob 11. ogled zavoda. Ob 13. skupen obed.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam :284.27—2291.11, Bruselj 789.92 — 792.28, Gurih 1103.25 — 1106.55, Dumr 795.98 — 798.38, London 275.17 — 275.99. Newvnrk 5652.72 —56 69.72, Pariz 222.03 — 222.69, Prapa 167.69 — 168.19, Trst 296.16 — 297.06.
INOZEMSKE BORZE. Curlh. Beograd 9.0275. Pariz 20.12. London 24.9425, Newyork 51325, Bruselj 71.60, Milan 26.84, Madrid 46.50. Amsterdam 207, Bunaj 72.15, Sofija 3.71, Praga 15.20, Varšava 57.50, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.055.
Stran 2
>S L O V E N S K I NAROD«, dne 26. avgusta 1931
Štev |C2
Spomenik kralju Petru
v glavnem gotov
Kako ga iz poedinih kosov sestavljalo — Važna navodila udeležencem odkritja
Kaj počenja Ljubljana
Prizori ob LfttMjanici — Čevljarski most ie podirajo Pred Prešernom in v Aelenbnrgovi ulici
Ljubljana, 26. avgusta.
Veličastna umetnina, »pomenđc kralja Petra »e tiho poraja za ograjenim prostorom pred magistratom. Samo močne verige, ki se spu&čajo od Skripčevja, pritrjenega na močnih tramovih nad ograjenim prostorom, k tlom, roži j a jo pod težkim bremenom. Od časa do časa zazvene dleta ob kamen, sicer pa so to brezpomembni znaki za ljudi tam zunaj, da bi si mogli misliti, kako velik dogodek se skriva za njimi.
Še 10 dni nas loči od odkritja. Spomenik je v glavnem gotov. Posamezne dele dovažajo iz Tomanove delavnice ter jih sproti sestavljajo. Večjih kosov je 10, ker je spomenik v nadnaravni velikosti, je posamezen kos težak po več 100 kg. Sestavljanje zaradi tega ni tako enostavno. Za dviganje posameznih delov spomenika so morali postaviti močno leseno ogrodje, na katerem je pripeto diferončno škripčevje in sicer je pritrjeno na vodoravno ležečem tramu v višini balkona L nadstropja.
Kot znano, stoji spomenik na kameni-tem podstavku, ki je enako visok kakor magistra tno pred vezje. S pomočjo dvigalne naprave, diferenčnega škripčevja, dvignejo vsak kos spomenika toliko od tal — z golimi rokami bi tega ne mogli — da ga potem lahko potisnejo visečega na kraj, kamor spada. Posamezni kosi se morajo seveda med seboj popolnoma natančno skladati ter morajo stikalne ploskve še obklesari, •ako se pokaže potrebno. Sklepe potem zalijejo s posebno cementno malto. Posamezne dele so pa med seboj tudi v notranjosti že zvezali s horizontalno železno vezjo za primer, da bi kdaj hoteli prestaviti spomenik. Nameravajo namreč prestaviti v tem primeru celoten spomenik, ne da bi ga razstavili. Sicer bi bilo takšno prestavljanje v tehničnem pogledu za navše prilike skoraj nemogoče, kajti celoten spomenik tehta okrog 20 ton ter bi ga mogli dvigniti samo z velikim žerjavom, kakršnih pa nimamo.
Gotovo bo spomenik prišel pred magistratom povsem do veljave ter ne bo treba misliti na prestavljanje. Prostor je tu ba§ primerno velik in odprt, da bo mogla umetnina učinkovati z okoljem ter se ne bo izgubila v njem.
Materijal je v masi zelo učinkovit ter je že zdaj spomenik veličasten, čeprav je še v delu in še manjkajo trije zgornji deli, jezdec, konjska glava in jezdecev plašč, ki vihra za njim. Dela je še prav za prav mnogo ter morajo hiteti, da bo vse pravočasno končano. Ko bo spomenik sestavljen, bodo še ohrusili ter zgladili stike in očistili ves spomenik. Delajo pa 12 ur na dan.
Vozne olajšave
Na prošnjo odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani je prometno ministrstvo dovolilo vsem udeležencem iz dravske banovine cetrtinsko vožnjo na podlagi legitimacij, 5:i jih izdaja omenjeni odbor. Ta olajšava -elia za čas od vštetega 5. do vštetega 8. J^ptembra na vseh progah zapadno Zagreba in Karlovca. Udeleženci kupijo na podlagi legitimacij pri železniških blagajnah polovično vozovnico do Ljubljane, katera velja tudi za brezplačen povratek, če bo na legitimaciji od odbora potrjena udeležba pri odkritju. Da pa bo mogel vsakdo brez velikih težav in stroškov priti do legitimacijn, je odbor zaprosil vse slovenske občine, da z ozi-rom na veliki državni in nacionalni pomen .te slavnosti prevzamejo posredovanje pri izdali legitimacij.
'Aido naj se vsi refiektanti na legitimacije za cetrtinsko vožnjo k slavnosti odkritja spomenika takoj prijavijo občini svojega bivališča, ker morajo občine do 29. avgusta spoiociti odboru števPo potrebnih legitimacij, katere se bo potem takoj odposlalo posameznim občinam radi izdaje proti plačilu nabavne cene 2 Din.
Opozarjamo ob tej priliki, da za pravočasno rešitev naknadnih prijav ali prošenj za priposlauje nadalinjih legitimacij odbor ne prevzame nobenega jamstva.
Podroben program svečanosti bo objavljen v časopisih.
Ker je z oziram na veliki narodni pomen te slavnosti pričakovati ogromnega navala občinstva v Ljubljano, bo seveda tudi pri prevozu na železnicah velika težkoča, ako se ne bo vsak posameznik ravnal po tozadevnih navodilih. Morebitne nerednosti moremo le na ta način preprečiti, če se vsakdo pravočasno prijavi svoji občini radi legitimacije in če bo tudi vsaka občina v stanju, da najkasneje do 1. septembra zj-u-traj prijavi železniški postaji, na kateri nameravajo udeleženci vstopiti, točno število istih. Seveda bodo še izdana točnejla navodila po 1. septembru, s katerimi vlaki naj udeleženci iz določenih krajev potujejo, katerih navodil se bo v interesu udeležencev samih točno držati, ker sicer bo naval samo na določen vlak, ki bo sevsda prenapolnjen in ne bo mogel nadaljnib potnikov prevzeti.
Opozarjamo že danes udeiežence prav posebno na določila, da se morsjo dati legitimacije v Ljubljani potrditi od podpisanega cdbora, ker iieer izgube veljavnost za povratek. Odbor bo potrjeval legitimacije dne 6. septembra ves dan na krajih, ki bodo le objavljeni v časopisju.
Ne pozabite
1. Društva, organizacije itd. prijavijo svojo udeležbo in •porode imena predrtavi-teljev — največ 3 — do 27. t m. odboru.
2. Prijaviti je tudi do 27. t m. udeležbo v kroju in z zastavo aH praporom.
3. Radi   legitimacije za cetrtinsko voi-
nrjo prijavite se občini, kjer prebivate, najkasneje do 28. t. m.
4. Občine morajo najkasneje do 30. t. m. prijaviti odbora skupno   število udele-
encev radi doetave legitimacij. Prijave se izvrše tudi lahko brzojavno.
5. Vožnja je četrtmska, in je kupiti pri nastopu vožnje polovično vozovnico, ki velja tudi za brezplačen povratek.
6. Vsako legitimacijo za znižano vožnjo mora žigosati občina, v kateri prebiva udeleženec.
7. Občine javijo do 1. septembra zjutraj najbližji železniški postaji število udeležencev iz svojega območja.
8. Legitimacije za znižano vožnjo je treba v Ljubljani predložiti v potrdilo, da se je vsakdo udeležil odkritja. Kje se bo potrjevalo, bo še objavljeno na tem mestu.
9. Potujte z vlaki, ki vam bodo naonače-ni v časopisih m vpoštevajte, da bodete 6. septembra do 9. zjutraj v Ljubljani.
10. Fotografi prijavite se odboru do 2. septembra m imejte pripravljene vse potrebne podatke in potrdilo. Kavcija.
11. Dostop na slavnostni prostor bo le proti posebni izkaznici, ostali se zbirajo za sprevod po društvih m organizacijah na Vodnikovem m Krekovem trgu. Podrobnejša navodila slede.
12. Prenos izkaznic je nedopusten.
* *
Fotografsko in filmsko snemanje
Fotografiranje in filmsko snemanje vseh svečanosti ob priliki odkritja spomenika kraljn Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani dne 6. septembra 1931 bo dovoljeno le na podlagi posebnega dovoljenja in tozadevnega izkazila odbora za postavitev spomenika.
Dovoljenje se bo izdajalo le proti predhodni osebni prijavi z istočasno pismeno vlogo, ki mora vsebovati točne podatke glede imena, naslov in poklic osebe, ki hoče fotografirati ali filma ti svečanost odkritja in pa obvezo, da stavi prijavljenec odboru od vsakega posnetka na razpolago 3 brezplačne kopije ter mu za dobo 3 tednov t. j. od 10. septembra do 1. oktobra posodi negativ v svrho izdelave potrebnih kopij. V zavarovanje te obveze je potrebno položiti kavcijo Din 200.—, ki v slučaju neizpolnitve obveze zapade v korist odbora.
Prijave se sprejemajo le do 2. septembra.
Natančnejši pogoji za fotografe in filmska podjetja se morejo dobiti vsak dan od 18. do 19.30 v pisarni odbora.
Opozorilo društvom
Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani opozarja organizacije, druStva Itd., ki se udeleže odkritja spomenika dne 6. septembra, da za skupine v krojih, oziroma korporativne udeležbe niso potrebne posebne legitimacije. Izkaznice za vstop na slavnostni prostor dobe le deputacije (največ po tri osebe) organizacij, društev ttd. Za rzdato železniških legitimaerj za cetrtinsko vožnjo se Je obračati na občine.
Odbor sa postavitev spomenika Kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju
v Ljubljani, Kongresni trg 1/1L
Kraljev teden v Ljubljani
Dne 6. septembra ob pol 11. dopoldne bo v Ljubljani svečano odkritje spomenika kralju Petru L Osvoboditelju.
Povodom te slavnosti se bodo vršile v Ljubljani naslednje prireditve:
5. septembra zvečer ob 8. uri: Fanfare na ljubljanskem Gradu. Izvaja nar. žel. glasb, društvo »Sloga«.
Zvečer ob pol 9. bakljada, sprevod po mestu, petje ljubljanskih zborov pred bansko upravo m pred magistratom. Sodelujejo godbe »Zarja« in sokolska godba ter »Hubadova pevska župa«.
Zvečer ob pol 10. (po sprevodu) zopet fanfare na ljubljanskem Gradu.
6. septembra ob pol 5. uri popoldne: Predstava »Gorenjski slavček« na vrtu hotela Tivoli; ob 8. uri zvečer: Monstre koncert godbe »Sloge« in »Drave« na Kongresnem trgu (100 godcev na pihala). Po koncertu vrtni koncerti ljubljanskih zborov v restavracijah in hotelih.
7. septembri ob 11. uri dopoldne: Cerkveni koncert v stolnici: izvajata mg. St
Premrl (orgle) in g. Karlo Kupčij (viofcna), ob 7. uri zvečer: Predstava Hoffmarms-thalovega misterija »Slehernik« na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo.
8. septembra dopoldne ob 11. uri: Pro-m en a dna koncerta »Sloge« in »Zarje« ▼ Zvezdi in v Tivoliju, ob 10. uri dopoldne: Otvoritev reatavriranega magistratnega poslopja, ob po! 3. popoldne: Veliki koncert združenih pevskih zborov »Pevske zveze« pred Nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu (2500 pevcev m pevk), ob pol 5. uri popoldne: »Opera »Gorenjski slavček* na vrta hotela Tivoli.
Od 29. avgusta do & septembra ae bo predvajal v veliki dvorana hotela Union a prvi jugoslovanski atpmeki film »V kraljestvu Zlatoroga«, delo T. K. Skale.
K odkritju spomenika bo razposlal Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru L posebna vabila.
Za gledališke prireditve in koncert »Pevske zveze« se bodo razprodajale vstopnice v predprodaji m tik pred predstavami.
Ljubijna, 2<i avgusta.
Seveda počenjamo marsikaj, kar se lahko tudi pove, čeprav so dandanes besede — ne sicer konj, pač pa sila pohleven osliček, za katerega moraš nadvse ofrez.no izbirati hlev, če mu že priznaš pravico do življenja. Takorekoč, beseda je sdaj osliček, ki &a dol-že, da je ušel iz Avgijevega hleva, če je ko-hčkaj sočna m poltena.
No, pa bodimo hinavski in pojmo slavo vsemu, kar počenjamo. Stoji n. pr. Ljubljana, oj, Ljubljana, nič več dolga vas — saj beseda ni konj, Čeprav brca — »toji torej Ljubljana ob Ljubljanici. Toda o Ljubljanici nočemo niti črhniti, čeprav je te dni deževalo ter je narasla kljub vsem zatvornicam in črpalkam. Stoji Ljubljana ob Ljubljanici, Ljubljanica pa v Ljubljani, In najvažnejše je. da stoje ob Ljubljanici tudi Ljubljančani. Stoje vse leto in od njega dna in stali so tudi včeraj.
Mnogo se sicer na videk) tam ob šentjakobskem mostu, Bager je hropel kot ob
smrtni uri. Ročno je srrabil in metal blato te struge na breg, kar dela ie dokaj dolgo. Nabrežji na obeh bregovih se Širita. Bregove planirajo s pomočjo zajemalke na električni pogon. Ljudje se nebesko zabavajo, ker zajemalka premetava delavca, ki jo vodita, na bregu pa poskakuje dinamo motor in vreteno, ki ga poganja, ker nista nikdar dovolj trdno pričvršćena k tlom. Meščani so zadovoljni s Širokimi nabrežji, ki so zlasti potrebna  ob gostilnah.
In, ko je ljudem dovolj zabave ob šentjakobskem mostu, krenejo še k drugim mostovom, saj jih je 5e toliko, celo preveč, kajti včeraj smo zaceli enega celo podirati. Zadnje čase nas je gotovo obsedel poleg vseb drugih dobrih duhov — demon rušenja. Seveda je vse to lepo in prav, saj je vse potrebno, kar počenjamo. Kako bi n. pr. ne bilo potrebno podreti smolarski ali Čevljarski moet, Če hočemo baš na tem prostom zgraditi novi most! Jurčičev trg je namreč pretesen za tromostovje in za drugačne eksperimente. Zakaj bodo podrli omenjeni most, je vendar povsem jasno, saj še meščani pravijo, da zato, ker ga bodo poslali v bolnico, čeprav je se trdnega zdravja. Nekdo je dejal, da je prav, naj se dela karkoli, vsaj pridejo ljudje do zaslužka, sicer je pa mislil, da pridejo ljudje vsaj do zabave. Včeraj so meščani ob zaprtem mostu burno debatirali, ali je potrebna tudi regulacija Židovske ulice in Židovske steze, ker bo novi most uporaben tudi za vozovni promet. Končno so prišli do zaključka, da bi bilo treba na vsak način podreti še vse hiše na Starem trgu od Pod Tranče do stiskega dvorca, vse >bajte<t do Ribje ulice na Mestnem trgu in tiste ob Židovski ulici, na Dvornem nasipu, ali pa prekriti vso Ljubljanico ter otvoriti na nji avtomobilsko cesto, ker nam sicer nič ne pomaga, naj še tako vneto podi-
NOGAVICE i ilGOM
Državna tekstilna
šola v Kranju
Pogoji za sprejem
1. ) Učenci morejo biti samo redni; izrednih učencev ali privatistov šo!a ne sprejema.
2. ) Za vstop v I. letnflc se morejo priglasiti učenci, ki imajo pogoje za vstop v višjo srednjo aH v&jo strokovno 5olo (t j. absolvirano ntifo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali kvalifikacijo, določeno po »Pravflniiku o de rovan ju, redu m pouku na drž. tehniških srednjih šolah« čl. 60, odstavek b tn c).
3. ) Vsak priglašenec mora izpolniti prijavnico in jo koHkovati s kolkom za 5 Din. Prijavnice se dobe pri šolskem ravnateljstvu. Ptfložiti je treba: a) rojstni in krstni list, b) domovnico, c) zadnje šolsko spričevalo, č) Cako le kandidat že prakticira! v kakem podjetju) izkaz o praksi, d) (ako kandidat ni bil v proslem letu redni učenec kake javne šole) nravstveno izpričevalo.
4. ) Pri javljeni kandidati za prvi letnik morajo napraviti sprejemni izpH in sicer %
a) kandidati z malo maturo delajo samo psihotehnrSko pretekuSnjo;
b) kandidati s kvalifikacijo, določeno no čl. 60 b in c »Pravilnika o dedovanju, redu in nonkn na drž. tehniških srednjih šolah«, delajo fepH rz sledečih predmetov:
1.) narodni jezik, 2.) geometrija, 3.) aritmetika, 4.) fizika, 5. risanje (snov iz teh predmetov se zahteva kakor za nižjo srednjo šote, ozsr. za n***i tečajni frzprt); 6.) psihotehniška preizkušnja.
5. ) Izmed kandidatov, ki so uspešno dovršili sprejemni izpit m dosegli v vseh pogojih nalboiBo skupno oceno, sprejme vodstvo 20 rednih učencev. Prednost imajo kandidati: a) ki so redno obiskovan* večerne tečaje, b) s predhodno tovarniško prakso, c) prejšnje leto odklonjeni zaradi pomanjkanja prostora na zavodu.
rimo in gradimo mostove. Nekdo je tudi predlagal za tramvaj po Mestnem in Starem trgu nadzemno železnico.
Sploh prodira vedno bolj spoznanje, da je treba Ljubljano izpraaiti kot ciganove hlače, zravnati s površjem solzne in Šentflorjau-ske doline, saj čutimo vsi v atmosferi, zaradi katere se nas polašča neke vrste steklina in splošen revmatizem, da plavajo v nji Usodne besede: Mene, tekel, ufarein! In menda bo kmalu res aktualna narodna, da leži, leži Ljubljana, ker kmalu ne bo ostalo več kamna na kamnu. Zaradi tega tudi ni vladalo včeraj za podiranje Čevljarskega mostu baš posebno zanimanje. Večini je to seglo do srca samo zaradi tega, ker niso mogli naravnost na drugi breg ter so morali iskati novi, provizorični most, zdrznili so se šele, ko so naleteli na planke pred mostom. Delavci so odrali ob mostni ograji zaradi demontaže zgornjih mostnih delov. Ključavničarji so začeli že včeraj razstavljati ograjo.
Meščani so si seveda ogledali tudi tromostovje ter so morali na žalost ugotoviti, da je včeraj delo v splošnem stalo, ker se vremena nad Prešernom Kranjcem še niso zjasnila. Desni most je razopažen ter ljudje pravijo zaradi tega, da je res gotov. Meščani so naravnost vražji skeptiki. Do zadnjega so upali, da se bo novo mostovje vsaj podrlo, Če ga že ne bo odnesla Ljubljanica. Seveda se zdaj radujejo nad uspehom gradnje ter se jeze samo zaradi tega, ker je most še zaprt. Razume se, da bodo hoteli ob otvoritvi priti vsi prvi Čezenj.
Tudi na Prešernovo častno stražo ne smemo pozabiti. Ko so podrli ob Prešernu ogTajo, so odpeljali tudi klopi. Ubogi postre-ščki zdaj sede ob spomeniku na kupu stavbnega lesa. Kaj bo pa potem, ko tudi lesa ne bo več? Včeraj je neki možakar sedel na Prešernovi stopnici. Res so te stopnice kot nalašč za sedenje in sčasoma se bo občinstvo že navadilo na nje. Stopnice so tri t^r ima občinstvo v zadnji vrsti prav tako lep razgled kot v prvi. Tako bo Prešeren koristil vseeno svojemu nesrečnemu rodu vsaj na ta način po svoji smrti.
Včeraj je bila Šelenburgova ulica tako živahna, kot da je že otvorjen velesejem. Kot mravljišče. In ljudje so postali kar naenkrat tempe ram en tnejši. Te dni namreč polagajo naši Študentje razne izpite — ko-rajža velja. Toda junaštvo je bilo razumljivo, če si pogledal v tisti gostoljubni lokal na promenadi, ki je in ostane velika privlačnost. Mladina se je gnetla v dolgih vrstah, kot da čaka na kruh s krušnimi kartama. Ko je potem vsak zvrnil vase čašico življenjskega elikserja, ne da bi posegel v žep, je oživel kot kuščar na solncu.
Tako počenjamo v Ljubljani same nedolžne stvari.
Spored  o  pričetku   novega šol. I. 1931-32.
1. ) Prijave kandidatov za L letnik bo sprejemalo ravnateljstvo dne 1. in 2. septembra (v opravičljivih primerih še 3. septembra dopoldne).
2. ) Sprejemni izpiti se bodo vršiH 4. in 5. septembra od 9. do 12. ure.
3. ) Popravljalni izpiti se bodo vršili dne 1. in 2. septembra popoldne.
4. ) Vpisovanje v T. letnJc bo 9. septembra od 9. do 12. ure, v H. letnik bo 9. seo-tetribra od 15. do 17. ure.
5. ) Šolsko leto se bo pričelo 10. septembra s službo božjo ob S. uri.
6. ) Redni šofeki pouk se prične dne 11. septembra ob 8. uri.
V vrečo zavit mrtvec
Ljubljana, 26. avgusta. Včeraj zjutraj okrog 11.20 je šla delavce-v« žena Marija Goleč, stanujoča v Kinčiče-vi baraki v Zgornji Šiški, s svojim 9-letnim sinom Francetom v Zgornjo Šiško, kamor je nesla kruh v peko. Na poti od remize proti Gasilskemu domu je Golčeva opazila, da leži pod kozolcem, ki je last Šišenskega župana g. Ivana Zokotnika in stoji kakih 40 metrov od ceste na travniku, neki moški. To se ji je zdelo čudno, ker je baš močno deževalo, deloma pa tudi zato, ker se moški ni ganiL Poslala je svojega sinčka pogledat, kaj je, toda fantek ni imel poguma in zato sta se oba vrnila v Šiško.
Na povratku je Golčeva povedala posestniku Habjanu iz Zgornje Šiške, da leži neki moški pod Zakotni k crvi m kozolcem. Hab-jan je obvestil občinsko pisarno, ta pa policijsko stražnico. H kozolcu je odšel stražnik, ki je takoj ugotovil, da je neznani moški mrtev. Ležal je na hrbtu, z iztegnjenimi nogami in razprostrtimi rokami. Od stopal do pasu je tičal v rjavi koteninasti vreči, druga vreča je ležala kraj njegove glave, malo dalje pa tudi star ponosen klobuk. Neznanec je imel na sebi črn suknjič, pod njim pa jopič iz vojaškega blaga. Na sebi je Imel dve srajci in dvoje hlač, ene sive zakrpane ter ponos ene, druge črne. Mrtvec je bil bos, nogi pa je imel oviti v cunje. Vse kaže. da ga je nekdo sezul in mu čevlje odnesel, ni pa izključno, da mu je pobral tudi denar ter listine. Pri njem razen Škatljice vžigalic in kosa kruha niso našli ničesar in tudi ne listin, i« katerih bi se dala ugotoviti njegova identiteta.
0 zadevi je bila obveščena tudi policijska uprava. V Šiško sta odšla dežurni uradnik g. Podobnik in policijski zdravnik dr. Avramovič. Dr. Avramovič je ugotovil, da je neznanca najbrž zadela kap, ni pa tudi izključeno zastrupljenje z alkotulom. Neznan-čevo truplo so prepeljali v jutvašnico v Dravljah. Njegove indentitete še niso ugotovili.
KOLEDAR.
Pa.es, .sreda, 2. avgusta, katoličani: Ce-nriii; pravoslavni, 13. avgusta, Perunika. DANAŠNJE PRIREDITVE, Kino Vlatica: Vesela srca. Kino Ideal: rhinaj. mesto petja.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mt. Leustek, Resijeva cesta i; mr. Bohince, Rinila cesta 4, in dr. Kmet. i^u.iajska cesta 41.
Na kraju sezone
Rimske Toplice, 23. avgusta.
Toliko se Čuje in bere o lepih kopališčih in novih letoviSČih, tako malo pa se sliši o naših Rimskih Toplicah, ki so letos s krasno urejenim termalnim kopališčem na prostem še mnogo pridohile.
Čudit; 0e n., če tujci iz Jaljnih krajev posečajo to odlično zdravilišče, saj leži kot bajno skrit zaklad v krasnih parkih in romantičnih gozdovih. Odlični gostje, zlasti števHn! Zagrebčani, ne morejo prehval-ti tople vode in mirne okoiice, kar je za letovišče neobhodno potrebno. Letos je bilo tudi nebo zelo naklonjeno in ie bilo toplega solnoa zadosti. Zadnje dni je sicer oče Pluvius poslal svoj blagosdov, kar pa zadovoljnih gostov nc moti.
Za vse je dobro preskrbljeno in rudi zdraviliška godba je sijajna. Petorica ljubljanskih k on s ervatori sto v pod vodstvom g. Leo Pfeiferia skrbi za razvedrilo. Mlad: godbeniki, požrtvovalni pianist *. Reinhold GaUatia. izvrstni čelist g. Oton lajde te: odlična violinista gg. Leo Krek in Silvo S-i-vic navdušujejo Še tako razvajene goste s svejim vsestranskim znanjem in neumorno marljivostjo. Posebno se odlikuje z. Reinhold Gailatia, ki ne igra samo z odlično tehniko, temveč položi v vsak komad vso s /ojo deršo In svoje velijo znanje.
Neutrudljlvi konservatoristi so priredili tudi že dva izredno uspela benefte - koncerta z bogatim m pestrim sporedom.
2al poneso te lepe in nepozabne vtise povečini le gostje izven mej nase ožjje domovine, osveženi ter navdušeni za krasote naše lepe Slovenije. Upajmo, da bodo v bodoče znati ceniti to divno zdravilišče tudi Ljubljančani — saj ni lepo samo ono, kar je daleč.
Slovenci v Ameriki
V kraju Ca j itange v državi MineaoUa 36 je 29. julija pripetila težka nesreča, ki je zahtevala tudi človeške žrtva Lucija G a usekov« se je peljala z možem in dvema otrokoma iz Gilberta v Gaj, kjer je pokopan njen prvi mož. šofiraJ. je Craušak sam. Vozil je precej hitro, nesreča je pa hotela, da mu je pri vozil izza ovinka nasproti tovorni avtomobil, kateremu se ni mogel umakniti. Osebni avto se je popolnoma razbiL, izpod ruševin so pa potegniti Gau&kovo mrtvo, do-čam so ostali mož in oba otroka nepoškodovani. Gauškovo so prepeljali t Crosby m jo pokopali. Pokojna je bUa stara 46 let. Zapustila je moža, tri sinove in hčerko.
Druga avtomobilska nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je povzročila precejšnjo materijakio Škodo, ae je pripetila blizu mesta Madison. Santa Lasi k. žena slovenskega kleparja, ae je z bratom Do-naldom Skirloni peljala v avtomobilu iz Minnesote domov. BMzn Madisona se je v njen avtomobil zaletel avto, v katerem so se vozili pijani fantje. Avtomobil Lasi kov-» je od letel v jarek in ee razbil, k opeči sta pa Lasikova in dktrrj ostala nepoškodovana. Pijane fante >e policija aretirala in izročila sodišča.
Žerdinovo rodbino v Chicaga je zadel hod udarec. Umrl ji je &-mesečni sinček. — 2. avgusta je v JoHietu v bomiei umrl Matija Krasovič. Zapustil je ženo, tri sinove, frtiri hčerke v Ameriki m eno v starem kraju. — V Evelethu je 28. julfja nmrl Jakob Petrič. Za nJim žalujejo starfi, žena, pet bratov in dve sestri. — V Pueblu so 27. julija pokopali Janeza Sknfoo. Pokojni jo bil star 49 let. — V Milwaukee sta umrla v starosti 40 let Tom MarŠnik in 52-letni Franc J are. — V IndianopoHsu je Možetovi rodbini unVla hčerka Josipina, stara 8 let.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 26. avgusta.
V Nunski ulici že delj časa popravljajo vilo trgovca Zeschka. Na zgradbi jn bil zaposlen tudi krovski pomočnik Ludvik Pi-brovec, rojen 1906 in zaposlen pri kleparju Kornu na Poljanski cesti. SnoČi je prekrival streho, nenadoma je pa izgubil ravnotežje ter padel s strehe. Pibrovec se je precej potolkel na levi nogi, nalomil si Je levo roko in zadobil hude notranje poškodbe. Z reševalnim avtom so ga prepeljal' v bolnico. — Danes so morali v bolnico prepeljati tudi dveletnega Joška Klemenčiča iz Zaprekve, občina Selce nad Skofjo L>ko. Otrok je doma tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo.
*
Na policiji je davi prijavila zasebniea Ana Kleinova, žena inženjerja. da se je včeraj zjutraj nekdo splazil v njsno stanovanje na Dunajski cesti 50 in ji ukradel 700 Din vredno zlato zapestnico, ki je ležala na mizi v kuhinji.
*
Davi se je oglasil na policiji kleparski mojster S. iz Ljubljane in dejal:
— Gospod nadzornik, prosim, dajte mi agenta, moj sin, ki je delal včeraj ponav-1 jalni izpit, je najbrž padel si ne upa domov. Od včeraj ga že ni bilo domov. Srečal sem ga pred gimnazijo in mu prigovarjal, naj gre domov, pa je bilo vse prigovarjanje bob ob steno. Bojim se, da si bo fant kaj naredi L
Tako je tarnal ubogi oči, katerega sin je Sestosolec. Na policiji so mu sicer pojasnili, da take zadeve ne spadajo v kompeten-co policije, vendar je pa odSel agent z očetom po nadebudnega sina.
Stev. 102
>S L O V E N S K I N A R O D«, dne 26. avgusta 1331
Stran 3
Dnevne vesti
— Kongres pravnikov. V začetku oktobra se bo vršil v Skoplju kongres pravnikov. Pravniško društvo v Skoplju je imelo v svezi s pripravami za kongres te dni sejo, na kateri je bil objavljen dnevni red kongresa. Med kongresom prirede udeleženci izlete v Tetovo, Gosti var, Ohrid, Bitolj, Kajmakča-lan, Kosovo in Peč. Na seji je bilo ustanovljenih 8 sekcij, v katerih so skoraj vsi skop-Ijanski pravniki, ki bodo skrbeh za sprejem nastanitev in prehrano udeležencev kakor tudi za organizacijo izletov ter ogleda Skop-Ija in okolice. Poskrbljeno bo, da bo udeležencem bivanje v Skoplju čim prijetneje. Računajo, da se udeleži kongresa nad 1000 pravnikov iz vseh krajev države.
— Iz carinske službe. Premeščena sta v glavno carinarnico v Osijeku carinika Dimitrije Nikolič iz Maribora in Janko Gnezda z Velike Kikinde; vpokojen je carinik carinarnice v Mariboru Boris PipuS; sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno sbuŽbo •arinski posrednik v Kotoribi David Bonač.
— Natečaj la tprejem r babiško Solo. V babiško šolo v Skoplju, ki se prične 16. septembra, bo sprejetih 20 učenk in sicer 10 na avoje, 10 pa na državne stroške. Prošnje je treba vložiti do 10. septembra pri oddelku socijalne politike in narodnega zdravja banske uprave vardarske banovine. Podrobnosti natečaja so razvidne iz >Službe-n>ih Novin« 6t 192 z dne 24. t, m.
— Razpisane slnibe. Mestno načelstvo v Osijeku razpisuje mesto mestnega tehničnega nadsvetnika in dveh inženjerjev prista-vov. Prošnje je treba vložiti do 9. septembra.
— Izprememba rodbinskih imen. Banska uprava dravske banovine je dovolila Alojziju Štruklju, pristojnemu v Ljubljano, iz-premembo rodbinskega imena Štrukelj v šabec, kar velja tudi za njegovo ženo Terezijo ter njegova otroka Stanislava in Silvestra. Jožefu Podpaeu, pristojnemu na Jesenice, za izpremembo rodbinskega imena Podpac v Čimžar.
— Prepovedane publikacije. Notranje ministrstvu je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi v Berlinu izhajajoče Mate >La-chendes Lebenc, >Der Leib«, >Asac, »Samac, >Die Ehoc, >Ehegluck< in >Licht Landc, v Vinipegu v Kanadi izhajajoči list >Deutsche Arbeiterzeitungc in knjigo Leva Trockega >Geschichte der Russischen Revo-lution«.
— Pohištvena obrt na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu bo prav razkošno zastopana.  Razstavljeni  bodo izdelki pohištvenih in stavbnih mizarjev v vseh slogih moderne kulture in bodo kos vsem današnjim zahtevam, po najsibo glede precizne izdelave in oblike ali pa glede solidnosli ,in konkurenčnosti. — Naše občinstvo je za-.moglo na mizarskih razstavah ljubljanskega velesajma na lastne oči opazovali ves povojni razvoj domačega mizarstva ter se prepričati, da se nahaja že na naravnost zavidljivi višini. To velja tako glede strokovne odličnosti izdelkov kot glede umetniškega okusa, s katerim so izdelani. Vsak kupec pa najsi ima izbran umetniški okus, z lahkoto   najde   primerno   blago. Interesenti so vljudno   vabljeni, da si razstavo ogledajo, nato pa sklenejo čimveč kupčij, ki bodo raz-stavljalcem   najlepše  priznanje,  obenem pa vzpodbuda k nadaljnemu napredovanju.
— Dečji  dom Franje Tavčarjeve ima krasno lešo tik ob moriu v Kraljevici ter ie vab! H v in udoben oo svoji notranjosti, ki ie bila letos vsa prenovljena. Kolo Ju-fcoslovenskih sester v Liubliani. čizar last je ta dom. bo v septembru, ki le nairv;;et-neišJ mesec za morsko letovanje oddaialo sobe oz. oostelie oo 10 Din. no doeovoru na tudi z vso oskrbo. Poizvedbe na naslov: Pismeno Kolo jugosdov. sester ustmeno v ponedeljek od 5. do 6, v pisarni Kola, Rimska cesta 9.
— Vel esejem _ čebelarski oddelek. Čebelarsko društvo bo razstavilo poleg vsega potrebnega orodja tudi najfinejši med in vosek. Upoštevajoč, da lepa oprema zelo po-spe?ujp prodajo blaga- bo na ogled postavilo med v mnogovrstnih ličnih posodah iz stekla, vemirane pločevine in celoluze. Trgovci in gostilničarji bodo imeli najlepšo priliko, da si nabavijo najlepši med in vidijo, kako se ta nudi odjemalcem.
— Tiskarski škrat se je zaletel včeraj v modrovanje angleškega lorda o Rusiji in ie ustrelil med manjšimi tudi dva kapitalna kozla. Ce namreč temu hudimanu napišeš, da je bilo leta 1913. v Rusiji 11,000.000 ljudi, ki so delali kot dnevničarji. mu ni prav in ti natisne, da jih je bilo 11.000 milijonov, zdaj da i rti je pa že kar 16.000 milijonov. Toliko dninarjev pa seveda ves svet ne premore.
— Gospodinjam bo nudil letošnji jesenski veleeejem vse kar rabijo za opremo svojih domov. Zamogle si bodo omisliti pohištvo od enostavnih spalnic do najrazkosnej-še gosposke sobe, pleteno pohištvo, preproge, zastore, zrcala, tapetniške izdelke, cvetlice, peči, štedilnike, posodo, opremo za kopalnice, radio, klavirje, gramofone in se nešteto stvari, ki jih želijo in katere si bodo najceneje nabavile na velf^sejmu.
— Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala za počastitev spomenika blagopok. gosp. Aleks. Hudovernika za njegov sklad: dr. Andrej Kuhar, notar, Ljubljana 200 Din, Matej Marinček, notar, Novomesto 100 Din. Lepa hvala'
— Klavirji čeških, nemških in avstrijskih tovarn bodo razstavljeni na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu. Kdor si namerava nabaviti glasovir, naj si preje ogleda razstavo na velesejmu in odločitev mu gotovo ne bo težka. Na letošnjem spo mladanskem velesejmu so bil vsi razstavljeni komadi tekom petih dnri razprodani To pomeni, da so bili izdelki prvovrstni in cene ugodne.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta deloma oblačno, pravi pa, da dobimo polagoma lepo vreme. Včeraj je bilo v večini krajev naše države še deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skopijn 85.1, v Sarajevu 30.2, v Beogradu 28.8, v Splitu 27 A
v Ljubljani 22.5, v Zagrebu 21.8, v Mariboru 20 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.2, temperatura je znašala 15 stopinj.
— Samomor hišnice. Včeraj zjutraj so našli v Zagrebu mrtvo hišnico Milo Kosijer. Pokojna je bila dolgo hišnica, pred 10 dnevi jo je pa gospodar odslovil. Predvčerajšnjim je prišla po svojo hranilno knjižico, včeraj jo je pa našla služkinja na podstrešju mrtvo. Imela je raztrgan vrat in pri njej je gorela sveča. Napila se je oetove kisline in sicer najbrž Šele potem, ko se je poskušala obesiti, pa ni šlo.
— Glavo ta 100 Din. V četrtek 20. t m. so našli v gozdu pri vasi Dobropošča blizu Požege mrtvega kmeta Petra Jovičiča. Truplo je bilo vse razmesarjeno, glava in obe roki odsekani. Zupan je sklical kmete in jih poslal za zločincem. Gjuro Kašubi je pa naročil, naj ostane pri truplu. KaŠuba je pa stopil pred župana in izjavil, da je on umoril Jovičiča. Povedal je, da je bil pokojnemu prodal travnik, pa se JoviČič ni držal pogodbe, temveč ga je prevaril za 100 Din. Ko sta se srečala, je nastal med njima prepir, v katerem je Kašuba udaril Jovičiča po glavi. Morilec pa ne ve. kdaj je Žrtvi odsekal glavo in roke.
— Tragedija starega berača. Osiješka policija je aretirala 84-letnega berača Josipa Ništa, ker Je hotel ustreliti svojo ženo Rozo. Starki se je pravočasno posrečilo zbežati iz hiše in poklicati na pomoč policijo. Na policiji je starec povedal, da je hotel ženo ustreliti, ker dobiva od mestne občine 25 Din mesečne podpore, pa je ni hotela deliti z njim.
— Tragična smrt otroka. V Vinkovcih se je pripetila v nedeljo težka nesreča. 18-me-sečno dete Anka Kramarčke se je igralo na dvorišču, kjer poleti kuhajo. Dete je priplezalo do štedilnika in prevrnilo nase lonec vročega mleka. Opekline so bile tako težke, da je nesrečno dete čez dva dni v strašnih mukah umrlo.
— Foto - sport zadovljl vsakopar s kamero, kupljeno pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trg 9. Cenik brezplačno.
* Obleke in klobuke kemično čisti, bar-va. olislra in lika tovarna los Relch.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grencice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamašče-nju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čase. »Franz Josefova« gre n čira se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz UuM]ane
—'lj Bajna razsvetljava se nam obeta na predvečer, odkritja kraljevega spomenika v soboto 5. septembra. Kot znano, bo ta večer velika bakljada s sprevodom po mestu, sodelovali bosta dve godbi na pihala in pevci Hubadove pevske župe, ki bodo zapeli podoknico banu pred bansko palačo in županu pred magistratom. Ta večer bo pa mesto tudi razsvetljeno kot še ni bilo nikdar. Nad ulicami, po katerih se bo pomikal sprevod, bo žarelo nešteto žarnic samo v slavnostni namen. Ze nekaj dni i-o na ulicah pri delu elektromonterji. Sredi nad ulicami napeljtrje električne dovodne žice, na katerih bodo nameščene Žarnice v medsebojnih razdaljah po tri metre. Včeraj je bila ta montaža že opravljena na Sv. Petra cesti od Marijinega trga do Resljeve ceste, od koder bodo žico napeljali čez Zmajski most mimo Mestnega doma do magistrata in naprej po Stritarjevi in drugih ulicah. Tudi pročelje frančiškanske cerkve je že prepreženo z žicami, na katerih so pripete vložke za žarnice. Na Bleiwei-sovj cesti so pa postavili drojje, da bodo lahko napeljali žico sredi nad cesto.
— Ostro stresanje v ljubljanski okolici. V četrtek 27. t. m. se prične ostro strelianie 40. oešnolka nri Klečah (občina Jezice) severozapadno od ceste Kleče - Št. Vid v smeri preko Save proti hribu Straža med Črnučami in Gamelini. Strelianie bo trajalo ve-* mesec, izvzemši deževna dni. in sicer vsak oonedeliek. torek, četrtek in netek od 8. do 17. Cesta med Gamelini in Črnučami bo za oromet zamrta. prav tako tudi stene in pešooti nod njo in nad nio. Ntiino ooozariamo meščanstvo, nai ne hodi v ogroženi pas in nai izbere druga varna nota. Zlasti ooozariamo kmetovalce, ki imaio v dotičnem kraiu no-lia. ter konalce in izletnike; da ie vsako orekoračenie zzorai označenih meia smrtno nevarno.
—lj Zemljarina za leto 1931. Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: V smislu člena 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 U. L. 75-26 in točka <J člena 27 pravilnika k temu zakonu naznanjam, da je razpored zemljarine za davčno leto 1931 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med navadnimi uradnimi urami v času od 27. avgusta do vštetega 3. septembra pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-1., soba št. 3. 0 tem obveščam vse zemliarini zavezane stranke s pristavkom, da fanko podajo v zgoraj omenjenem Sdoevnem roku eventualne pismene ugovore računskega značaja zoper podstavo ali zoper odstotek dopolnilnega davka pni podpisani davčni uprav:.
—lj Načelstvo Akademskega kolegija v Liubliani opozarja vse prosilce, da vlože prošnje za sjvrejem v kolegij samo po tiskanih obrazcih (zaloga pri vratarju kolegija). Oziralo se bo samo na one prosilce, ki so vIoifH prošnjo za sprejem po predpisanem tiskanem tormularju, dočtm se ne bo oziralo na nezadostno izpolnjene in rjre-pozno v4ožene prošnje, kakor tudi ne na
prošnje brez prilog. Rok za vlaganje je do 1. septembra.
—4j Zgradba nove velike palač« v Ljubljani. Hranilnica dravske banovine v Ljubljani je včeraj razpisala licitacijo za oddajo gradbenih del pri novi stanovanjski zgradbi Pokojninskega zaklada Hranilnice dravske banovine. V tej zadevi smo se obrniM danes na g. ravnatelja dr. Božiča s prošnjo, da nam da na razpolago nekaj podatkov o projektirani palači. G. ravnatelj dr. Božič pa nam je dejal, da bo najprej b *em poročal »Jugoslovanu«, češ da je Hranilnica dravske banovine »ž njim v ozkih stikih«.
—h Gledališke predstave v veteselm-skem času. Za časa jesenske razstave bo, kakor običajno, priredilo naše gledališče več ljudskih predstav. Ker se operno po-1 slopje preureja ter bodo dela predvidoma trajala še ves mesec september, se bodo vse predstave, tedaj tudi operne, začasno vršile v dramskem gledališču. Prva predstava bo v nedeljo 30. t. m. ob 20. Vprizorl se uspela domača opereta »Oj ta prešmen-tana ljubezen!«
So t
Pozor!   Pride!
Jesensko sezono otvarjamo s čarobnim velefllmom nepopisne lepote
Ljubezen in zaobljuba
Po znamenitem romanu Richarda Vossa
„ZWEI MENSCHEN"
Zvočni kino „Ideal"
—lj Neumestna šala. Včeraj popoldne se je zbralo na Starem trgu pred Olupovo hišo mnojzo ljudi, ki so se zek) razburjali, ker je visel s strehe omenjene hiše na vrvi pri \ezani delavec. Ljudje so upravičeno mislili, da je krovec padel s strehe in da se utegne vrv vsak čas pretrgati. V bližini je stal stražnik in ko ga je nekdo vprašal, zakaj ne poskrbi, da bi ne prišlo do nesreče, se je samo smehljal. Razburjenje je bilo vedno večje in dotični gospod, ki se je obrnil na stražnika, je na prigovarjanje od vseh strani končno telefoniral rešilni postaji. Reševalci so takoj prihiteli, toda ta čas so bili tovariši krovca že potegnili nazaj na streho. Ce je šlo res samo za potegavščno, kakor vse kaže, je treba pribiti, da so take šale skrajno neumestne in tudi nedopustne. Prihodnjič se pa utegne zgoditi, da bo človek ies v smrtni nevarnosti, pa se upravičeno nihče ne bo zganil, da bi ga rešil,
—lj Splitska godba v Ljubljani. Splitska omladinska godba prispe te dni v Zagreb, kjer priredi n« Zrinjevcu več koncertov. Iz Zagreba krene baje v Ljubljano.
—lj Turistovski khib »Skala« obvešča cenjeno občinstvo, da bodo vstopnice za krstno nredstavo prvega jugoslovens'keza alpinskega filma »V kraljestvu Zlatoroga« od oetka. 28. avgusta, pri blagajni v vesti-bulu hotela »Uniona«. na razDolago. Od tega dneva se lahko vstopnice rezerviralo tudi telefonično na štev. 2707.
—lj Razstava v Jakopičevem parvJHoaa. V nedeljo 30. t. m. bo ob 11. v Jakopičevem paviljonu otvorjena reprezentativna razstava Kluba likovnih umetnic Jugoslavije. Razstava bo odorta do 20. septembra dnevno od 9. do 17. Ooozariamo občinstvo, da ooseti to kulturno odreditev.
—lj \a I. državni deški meščanski šoli v Ljubljani (Prule) bo vpisovanje v vse razrede v nedeljo 3n. jn v ponedeljek 31. t. m. od 8. do 12. ure. Pri vpisu mora plačati vsak učenec 20 Din v fond za zdravstveno
zaščito učencev.
—lj Važne telefonske številke za jesenski ljubljanski velesejem: 2140: ekonomat, knjigovodstvo, informativni oddelek in higijenska razstava. 2148: telefonska številka za razstavljalce v pav. E, F, G, H, J, K, gasilci. 2152: ravnateljstvo.
—lj Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani odddaja v takojšnji zakup restavracijo v svoji novi zgradbi v Gajevi ulici (vzporednica Aleksandrovi cesti). Istotam se odda tudi poseben trgovski lokal eventualno skupaj z rf?iavracijo. Pogoji na vpogled v pisarni konzorcija.
— Mestno kopališče v Mednem se zatvori danes 26. avgusta.
—lj Narodni galeriji v Ljubljani je izročil g. Ernest Galle iz Z gor. Šiške Din 200 namesto venca na grob g. dr. Valentinu Kri-sperju.
—lj Na II. dekl. mešc. šoli v Ljubljani ie
vpisovanje dne 29. in 31. t. m. od 8.—12., dne 2. sept šolska maša, dne 3. sept redni pouk.
—lj Našel se ie šop ključev.    Dobe se v Novi založbi, Kongresni trg 19.
te diplomati lil
Pred sodiščem.
Sodnik zaslišuje pričo:   Samec ali oženjen?
Priča globoko vzdihne in sodnik pravi zapisnikarju: Zapišite oženjen.
Sodnik z a slisti je drugo pričo: Omo-žena ali samica?
Priča globoko vzdibne in sodnik pravi zapisnikarju: Zapišite samica.
Hči noče poznati očeta
V katoliškem duhu vzgojeno dekle se noče sprijazniti z
mislijo, da je iidovske krvi
Nekaj let pred vojno se je izselil poljski trgovec Abraham Katz iz znanega mesteca Zaleszczyki v Ameriko, kjer se je naselil in si uredil lepo trgovino. Njegova žena je pa odpotovala z otroci na počitnice k materi, kjer h rodila hčerko Sally. Cez nekaj tednov je pa odpotovala za možem v Ameriko m pustila otroke pri svojih starših na Poljskem. Prišla je svetovna vojna, dotični kraj so zasedli Rusi m tako je prišla mala Sally po dolgem tavanju k neki rodbini na Dunaj, ki^r so io vzgojili.
Ko so morali poljsiki izseljenci zapustiti Dunaj, je prišla mala Saily v izse-Ijeniško zavetišče v Ogrskem Gradišču. Tam se je začela zanimati za njo neka vdova, vzela jo je k sebi in jo dala krstiti. Mala Sallv-Tončka je rastla in začela hoditi v šolo. Dotična vdova se je pa drug:Č poročila in SalIy-Tončka je dobila službo pri nekem trgovcu, kjer so se kmalu pokazale njene prirojene trgovska sposobnos.i.
Ta čas je nesrečni oče po vsem svetu iskal izgubljeno hečrko. Zadnji sledovi so vodili na Dunaj, kjer je zvedel, da je hčerka odpotovala nekam na Moravsko, morda v Ogrsko Gradišče. Sedel je torej na vlak in se odpeljal tja. Slučajno se je peljal z istim vlakom ogrsko-gradi&ki trgovec Eduard Grunhut, kateremu je Katz povadal, da že dolgo zaman išče svojo hčerko. Potem sta jo iskala skupaj, toda sled se je izgubila. Otroci vojnih beguncev so bili po prevratu odpotovali iz Ogrskega Gradišča, umrle so zabeležili v matrike, toda o Sally ni bilo duha ne sluha. Sele ko je nesrečni oče ves potrt odpotoval nazaj, se je Grilnhut spomnil, da je bila med vojno pri njem neka staromeška žena iz Starega mesta z deklico izrazito židovskega tipa. Odšel ji k dotični ženi in res ie našel pri njej dolgo iskano Sally-Tončko. Takoj je brzo-javil očetu, naj pride po hčerko.
Katz je seveda takoj prispel v Odrsko Gradišče. Sestal se je s svojo hčerko, toda srečanje je bilo tako čudno, da se zdi človeku neverjetno. Razumljivi) je, da hčerka očeta ni spoznala, ni se pa mogla z njim niti pomeniti, ker govori on samo gali^ko nsmški židovski žargon in angleščino. Prvi hip je bil nesrečni oče celo na sumu. da utegne biti mednarodni pustolovec. Hčerki je s pomočjo tolmača opisoval njena otroška leta na Poljskem, toda Sally se ni ničesar spominjala. Iz zgodnje mladosti se je slabo spominjala samo svojega bivanja na Dunaju. Oče je dal potem najdeno hčerko učiti nemščine, da bi se mogla vsaj pogovarjati. Ker se pa hčerka kljub vsej pozornosti in ljubezni ni mogla sprijazniti z mislijo, da je on njen oče, je bil poklican z Dunaja neki Zeller, pri katerem U bila deklica med vojno vzgojena. S prihodom tega Dunajčana je pa doživel ubogi oče novo razočaranje. Zeller dekleta v skromni kmečki obleki sploh ni spoznal. Sele ko se je preoblakla, jo je spoznal. Ko mu je pa točno opisala svoje življenje v njegovi rodbini, je moral priznati, da je res ona.
Oče je začel po tam posetu prigovarjati hčerki, naj odpotuje z njim v Ameriko, toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Bil ji je še vedno neznanec. Zatrjevala je, da bi šla z njim samo, če bi jo spremljal kdo izmed domačih, pri katerih je bila vzgojena. Ta čas je Katzu dovoljenje za bivanje v Evropi poteiklo in nesrečni oče je moral odpotovati nazaj v Ameriko brez hčerke, ki jo je tako dolgo is/kal. Dekle se ni moglo odločiti, da bi odpotovalo z očetom. Pri tem je igrala važno vlogo nedvomno tudi verska vzgoja. Sally je bila vzgojena strogo v katoliškem dumi, postala je zagrizena članica Orla in nikakor se noče sprijazniti z mislijo, da je židovske krvi. Verska vzgoja m razmere, v katerih je živela, so zatrle glas krvi.
Kopanje pod policijskim nadzorstvom
Glavno mesto Mexiko je poverilo svoji policiji novo hvaležno nalogo. Južna zanemarjenost in strah pred vodo je šel že tako daleč, da je bilo umazanih ljudi v mestu vedno več. To je motilo one, ki vsaj malo pazijo nase in ki se redno kopljejo. Oblasti so končno naročile policiji, naj poišče po mestu vse one, ki se najbolj boje vode in jih odvede v kopališče, kjer se morajo kopati pod policijskim nadzorstvom.
Policija je šla takoj na delo ki zdaj vodi vsak dan umrz.uie ljudi v skupinah f,o 150 v javno Kopališče, kjer se morajo kopati pod njenim nadzorstvom; če pa noče>o v vodo, jim pomagajo policaji, ki jih pošteno okrta-čijo. Mnogi seveda protestirajo, češ. da izgube v vodi svojo istovetnost tako temeljito, da jih niti dobri prijatelji ne morejo spoznati, policija se pa za pro este nič ne zmeni.
Ogromna dedščina
Med avstrijsko vlado m avstrijskim poslaništvom v Londonu se vrše že dolgo pogajanja, nanašajoča se na zapuščino londonskega bankirja Mojzesa Raphae-la d'Aqurllara, čigar potomci m dediči žive tud: v Avstriji. Bankir d' Aquillar je zapustil 42 milijonov funtov. To je največja dedščina vseh časov. Kot dediči pridejo v poštev člani rodbin Mahler, Goldsteim. Roth, Kohn, Agular, VVeiner in Wohryzek. Oporoke pred mnogimi leti umrli bankir ni zapustil Angleški zakon na določa, da teko obresti od denarja, ki je naložen v bankah, dokler se ne javijo zakoniti dediči. In tako so londonske banke nedavno ugotovile, da je narasla bankirjeva zapuščina na 42 milijonov funtov ali v naši valuti skoraj 12 miljard Din. Začeli so iskati dediče in končno so jih našli. Na Dunaju žive omenjene rodbine in če se jim posreči dokazati pravico do dedščine, bo dobil vsak nad 200.000 avstrijskih šilingov ah v našem denarju okrog 1,600.000 Din, kar je še vedno lepo premoženje.
Oblasti imajo pa velike preglavice z iskanjem dedičev bogatega londonskega bartkirja. Samo na Dunaju prebirva namreč 2000 članov rodbine Roth, 1.500 Koh-nov, 700 VVeinerjev, 300 Golsteinov in 200 Mahlerjev. Tudi rodbina Agular je zek) številna. Seveda se pa oglašajo še vedno novi sorodniki, odnosno ljudje, ki bi radi bili sorodniki bogatega bankirja, da bi dobili vsaj del ogromne dedščine. Vsak mora seveda svoje pravice do dadscine dokazati, ker bankir kot rečeno ni zapustil oporoke. Na Dunaju živeči bankirjevi sorodniki so se obrnili na odvetnika Pressburgerja s prošnjo, naj prevzame njihovo zastopstvo. Dr. Pressburger je zastopstvo prevzel m sklenil odpotovati v London, kjer se bo ošabno potegoval za dedščmo svojih klL jentov. Uprava angleške zakladnice je pa na vprašanje z Dunaja odgovorila, da ded$čma po bankirju D*Aquillaru še daleč ni tako velika, temveč da ne znaša niti toliko, da bi se krili stroški zapuščinskega postopanja. Med angleško, češkoslovaško in avstrijsko vlado so bil« izmenjane v tej zadevi celo note. V kratkem bo uradno razglašeno, koliko znašo dedščina.
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
Banane niso za nič
Pri bananah se najbolje vidi, Kaj zmore dobra reklama. Češkoslovaški znanstvenik docent dr. Kulhavy je nastopil proti uvažanju banan, za katere so dali Cehoslovaki lani celih 19,797.000 Kč, predlanskim pa 14,ii77.000. Lz te^a je razvidno, da konzum banan močno narašča. Tudi pri nas ljudje vedno bolj segajo po bananah, posebno matere, ki jih kupujejo svojim otročičem, mislec, da so zelo zdrave :n redilne. Dr. Knl-havy pa pravi, da banane niso za nič-Iz njegove poučne razlage naj navedemo samo nekaj glavnih trditev.
Ker bi banane kot take ne Sle v promet, jih je ameriška reklama opisala kot najboljši in najbolj zdrav sadež, posebno za otroke. V resnici pa banane niso nič bolj redilne kakor krompir ali pa celo še manj. Od krompirja se razlikujejo samo v tem, da jih jemo surove, dočim krompir kuhamo. V obeh je škrob, ki se v bananah izpre-meni v sladkor. Vse bi bilo v redu, če bi prihajala banane k nam zrele. Zrele banane pa ne prene so dolge vožnje po morju in zato morajo prevažati nezreie. V bananah, ki jih jemo pri nas, je še mnogo neinvertiranega, sirovega škroba. Jesti ali prenašati surovo moko aR škrob pa ni dano vsakemu človeku. Zato vidimo zlasti pri ljudeh s slabim želodcem, po bananah težlkoče v prebavi. Specialisti za kožne bolezni trdijo, da nastanejo po bananah tudi izpuščaji na koži.
Redilnost ene banane je komaj tako velika, kakor enega rogljrčka. Ni torej nobenega razioga, da bi segali po dragih bananah, ker je naše domače sadje vsaj tako dobro, če ne še boljše. Banane prav lahko nadomestimo z grozdjem in jabolki, ki so neprimerno cenejša in tudi bolj zdrava. To naj si zapomnijo posebno matere, ki rade kupujejo svojim malčkom banane.
Četrtek, 27. avgusta.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19: Prof. Pengov: Kako proizvaja flora sladkor in škrob; 19.30: Drago TJlaga: Gimna-stične vaje; 20: Porocillo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20.30: Violinski koncert g. Karla Rupel; 21.30: Operni duetni večer. Izvaja gdč. Vera Majdič in g. Svetozar Banovec, solista ljubljanske opere; 22.30: čas, dnevne vesti. Petek, 28. avgusta.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Gc>sp<xlinjska ura, gd. Cilka Krekova; 20: Poročilo o šahovskem turnirju r.a Bledu, poroča dr. Milan Vidmar; 20.30: Prenos iz Beograda; 22.30: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 29. avgusta.
11: Prenos otvoritve razstave >Ljubljana v Jesenic; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Plošče; 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku; 20.30: Operetni večer. Gdč. Zupanova in g. Burger pojeta s spremljevanjem salonskega kvinteta: Lehar: Carjevič, V deželi solnca; Kalman: Cirkuška princesa; 21: Slovenska glasba, izvaja salonski kvintet, vmes harmonika solo, g. Kokalj; 22: Cas, dnevne vesti; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved ptogrtma za naslednji dan.
R2
Strati 4
SLOVENSKI N AROl5c, one^^ avgusla I93T
Btev. 19
16
0ffff>f f°tf
Roman
Paul je prekini slikarja:
— Verjemite mi, gospod, — je dejai s porosflnvmi glasom, — verjemite mi, , da bi ne bil prestopu praga vašega stanovanja, da vam nisem bfl dolžan ieh dvajset frankov.
Potem se je obrnil m odšeL Da bi še boij pokazal svoje ogorčenje, je na vso moč zaJopnrtafl vrata za seboj.
— Eh! Vrag te vzemi, radovednež! — je zamrmral Andre sam pri sebi- — 'Dobro, da si odšel, sicer bi te bfl moral postaviti pod kap.
Paral je odšel od slikarja srdit in
ogorčan.
— No, le čakaj, ti jo že zagodem, — je mrmral spotoma, — nič ti ne bo pomagajo, videti jo moram to neznanko, ;pa naj se ves svet zaroti proti meni.
In res, ne da bi pomisHl na nizkot-•nost svojega ravnanja je krenil na drugo stran ulice in se postavi'1 nasproti sii-karjevega doma na prežo. Čakal je talko dobre pol ure, ko je slednjič pridrdrala kočija. Iz nje sta izstopili dve dami, — • ena je bila zek> mlada m že na prvi po-g-led se ji je poznalo, da je iz najodEč-nedse družbe. Druga je bila oblečena kot družabnaca iz dobre hiše.
Panl je stopil naprej in čeprav je no-sSa mlada dama gost pagčolan, je takoj ,spoznal v nji neznanko s fotografije.
— Eh! Roza mi je ljubša, — je po-• mislil, — m da dokažem to, odidem pri •tej priči k rr£i. Lonpdasovi plačava, kar ;sva $ dolžna, potem pa pokaŽ5va temu ;zakotnerrra hotelu za vse večne čase •hrbet.
VITI.
Panl ni bfl sam, ki je opazoval pri-jhod mlade dame k slikarju. Cim se je izačulo drdranje kočije, je prišla hišnica, 'gospa Poileveu na prag m radovedno [pogledala elegantno damo. In dočim sta odšK dami po stopnicah k slikarju, je šinila hišnici srečna misel v glavo in stopila je k izvošcku.
— Slabo vreme imamo, a? — ga je ogovorila.
— Ah, saj ni da bd govoril, — je godrnjal izvošcek, — noge imam tako pre-mražene, da jih komaj še čutim.
— Dami, ki ste ju priperjaH, prihajata gotovo od daleč?
— Da, precej daleč smo se pripeljali. :S Champs-Elvsees, od avenne de Ma-
tagnon.
— hm, to je lep košček poti.
— Da, toda napitnina se ne ravna po tem... Ah, pustke me pri mini s
j poštenimi ženskami!
— Ah!... pošteni!
—> Za to jamčim! Vesta, drage dajejo več, na to se dobro spoznam.
In po teh besedah je izvošček pognal konje; kočija je oddrdrala.
Gospa Poileveu se je vrnila v hišo; z uspehom je bila deloma zadovoljna.
Po Patrlovem odhodu slikarju ni bilo več obstanka- Vrata ateljeja je pustil priprta in neprestano je skakal na hodnik misleč, da je slišal na stopnicah korake, S3ednuič je res zaslišal korake ljubljene žene. Nagnil se je čez ograjo stopnišča in jo zagledal. Bila J3 res ona. Končno je vstopila v atelje in slikar je zaprl vrata za njo.
— Dober dan, Aodre, — je zna podala roko; — vidite, da sem točna.
Ves bled od hrepenenja, jo je prijel za roko, ji poljubil nežni prstke in zašepe-tofc
— O, kako sle dobri, gospodična Sabina... Hvala!
Bila je res Sabina, edina hči ponosnega doma Mussidanovih, ki je bila prišla k Andreu, otroku iz najdenišnice. To je bila Sabina, ki je tvegala tako najdražje, kar je ime4a — svojo čast in dobro ime. To je bila ona, ki je nastopila proti vsčsm predsodkom m si drznila prekoračiti strašen prepad med salonom v rue Matignon in ateljejem v rue La-Tour-d* Auvergue.
Sabina in Andre sta se ljubila že dve leti. Prvič sta se bila srečala v gradu Mussidanovih v Portu.
Prof koncu tistega lata se je pr prav-ljai Andre nekam na kmete, da bi se od-poč;l po težkem, napornem delu, ko ga je Jean Lantier nekega večera povabil, naj p: de k njemu.
— Ca se hočete odpočiti in pov.hn še dobro zaslužiti, bi imel nekaj za vis. Pri meni se je zglasil oni dan mest^ stavbnik, ki bi rabil dobrega kiparja za neko delo na kmetih Bi bili priprav. Leni rre vzeti to nalogo?
Andreu je bilo s tem tako ustreženo, da je kmalu zapustil mesto ves srečen, da bn mogel preživeti mesec dni na kmetih.
Vse *e šlo po njegovi volji. Še tex*,g<* dni, ko je prispel na grad Mussidanovih, si je ogledal delo m spoznal, da bo lahko v štirinajstih dneh vse gotovo.
Toda žuriJ se ni. Krajina mu je ugajala, v okohci je našel prekrasne motive in njegovo zdravja se je naglo popravljalo.
Poleg tega ga je pa držalo na kmetih še nekaj, kar je bilo največ krivo, da se mu z delom nikamor ni mudilo. V parku med drevjem je bil namreč za- j gledal dekle in že pri prvem pogledu na to dražestno bitje mu je šinila vsa kri v glavo.
To dekle je bila Sabina.
Ko je pritisnila vročina, je odšel grof de Mussidan na potovanje, grofica se je zatekla v Luchon, a za hčerko roditelja uista vedela nič boljšega, nego poslati jo za nekaj mesecev v ta starinsk grad, Kjer naj bi pazila na njo njena teta, zelo s:aia dama, ovdovela grofica de Che-vaucha.
Zgodba mladih zaljubljencev je bila enostavna m naivna; bila je zgodba vseh, ki so mladi in zaljubljeni.
Nekoč je prišla Sabina na baUon, da bi videla Andrea pri dem; z otroško radostjo je gledala, kako kleše trd "kamen. Ce bi ji bil v tem trenutku kdo dejal, da se zanima za kiparja in ne za njegovo delo, bi bila gotovo zelo presenečena. In vendar je bik) tako.
Andre sicer še svoj živ dan ni 0*1 tako razburjen, vendar jj pa Sabino ogovoril. Začela sta kramljati in Sabino je presenetila inteligenca tega mladega moža, ki se ji je zdel v bluzi in mehkem klobuku navaden delavec.
V svoji naivnosti Sabina ni vadela, kaj pomeni čudna notranja sila, ki jo je vlekla k temu mladeniču, dočim je Andre v duhu o vsem razmišljal ki spoznal je, da se bo moral ukloniti ukazu svojega srca.
— Jasno je, da jo ljubim, — je zamrmral sam pri sebi.
Lepite na pisma znamke protitubertzulozne lige!
Lev Trocki lovi ribe
Kako živi in kaj dela bivši sovjetski mogotec v
Kaj se godi v duši že sivolasega moža, sedečega v čohriču, ki se guga ja valovih Marmarskega morja, s kratko pipo v ustih in sklonjenaga nad trnkom? Palica s trnkom se dviga in poveša nad lahnimi valovi, v katerih švigajo ribice sem in tja. Toda ribič z manšeti se ne zmeni dosti za nje. Po glavi mu roje težke misli in mu kličejo v spomin pretekla čase, leta emigracije, tajnega revolucio-
narnega dela, dneve pravljične izpolnitve drznih sanj in mučnega poraza. Spominja sa Stalinove zmage, ki je povzročila njegovo izgnanstvo.
Tvorec rdeče armade, Leninov prijatelj in najbližji sotrudnik, ki se je z njegovo smrtjo začel tudi njegov padec, ko je postal žrtev trdovratnega Gruz-na, se ja preselil po požaru na otoku Principo, ki je uničil vebjk del njegove knjižnice in važnih dokumentov fe reve -lucrjcriarne dobe, v staro turško bršo v Modi na azijski obali. V okraju vri m j d zelenimi vrtovi se radi naselijo pj-leti tujci, da sa odpoorjejo t prostoran hišah brvših turskih veljakov. In blizu teh vil živi v strogi osamljenosti za visokim zidom strmoglavljeni sovjetski mogotec Vladni detektivi, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad njim, hod jo okrog hišice, v kateri prebiva osanljeni Trocki z ženo in hčerko. Gostov prihaja sem mak), kajti dostop je združen z mnogimi formalnostmi, preko katerih nihče ne more.
Odkar je odpotova4 izgnancev sin Ivan v Evropo, da spravi v denar publicist;č-na dela svojega očeta, je zavladala v hišaci še večje tišina m samo avstrijski tajnik deta družbo ujetemu levu, zatopljenemu v svoje misli. Star vrtnar hodi nakupovat vse potrebno za kuhinjo, kjer gospodinji žena Trockega. Življenje male rob ine >a osredotočeno v kabinetu Trockega, kjer so omare za knjige, mize in stoli, vse zatrpano s knjigami, novina m i, brošurami in rokopisi. Tu se prenašajo na papir zagovori in obtožbe, pogledi v preteklost in bodočnost.
Po izjavi carigrajskega dopisnika nekega dunajskaga tista, ki je te dni pose-
til Trockega, izgnani sovjetski mogotec ni klonil pod težo udarca, temveč kaže presenetljivo žilavost. Vsakega drugega bi bila kruta usoda strla, Trocki pa še trdno stoji in kot vojskovodja je menda še vadno prepričan, da drži v rokah še zadnjo karto. V kritičnem času borbe so se razmere same zarotile proti njemu. Mirno se je uklonil in upa, da ga bližnja bodočnost zopet postavi na odločilno mesto, kjer stoji zdaj njegov zmagoviti tekmec, ki je že izčrpal vse svoje možnosti. Brez gneva, toda s sarkastičnim humorjem govori Trocki o Stalinu, ki mu očita, da se je umaknil pred kapitalizmom. Svoje tovariše, ki so se uklonili diktatorju, karakterizira Trocki ironično in njegove zasmehujoče karakteristike v sovjetski Rusiji škodoželjno ponavljajo. Radek in Buharin sta priljubljeni tarči strupenih pšic Trockega. V tem je tragika revolucionarjev, ki so prisiljeni žrtvovati vezi starega prijateljstva vladajočim dogmam.
Trockega dan je zapolnjen s publicističnim dalom ter črtanjem političnih člankov in časnikov z vsega sveta. Trocki po cele ure piše in narekuje. Dovršil je že skoraj drugi del svoje »Zgodovine ruske revolucije«, kjer prasoja dogodke iz leta 1918, nemški nastop, diplomatske konflikte, intervencijo zaveznikov, kmečka upore, državljansko vojno in rojstvo rdeče armade. To delo izide jeseni v berlinskem založništvu, ki bo poskrbelo za izdajo knjige v vseh svetovnih jezikih. Dohodki od tega dela bodo valiki. Razen literarnega dela se Trocki mnogo peča z dopisovanjem s somišljeniki, živečimi v sovjetski Rusiji, na Kitajskem, v Evropi in Ameriki. Pristaši Trockega, raztreseni po vsem svetu, dobivajo od svojega vodje navodila. Kljub najstrožji kontroli pošilja Trocki skrivaj pisma in dokumente svojim pristaš am v sovjetsko Rusijo, kjer jih v pomnoženih izvodih širijo. V svojih zgodovinskih dehh obseže Trocki vso preteklost. Njegovo konspirativno delo naj bi položilo temelje bodočnosti, prosti čas pa hoče Trocki porabiti, da si utrdi zdravje, sedeč v čolnu s trnkom v roki.
Zadnje čase si Trocki mnogo prizadeva, da bi dobil dovoljanje preseliti se v Španijo. Zatrjuje namreč, da mu azijsko podnebje ne ugaja, ker ga je začela zopet napadati malarija, ki jo je dobila tudi njegova hči. Španska vlada je njegovo prošnjo že odklonila, toda Trocki kljub temu nadaljuje poganjanja in upa, da bo končno dovoljanje dobil. Angleške guvernante, ki se izprehajajo s svojimi varovanci po obali Marmarskega morja, srečavajo tu pa tam bosega moža, v belih nogavicah in z odpeto srajco, moža, ki se rad nasmehne zlatolasemu otroku, če pride mimo. Moža s trnkom in ribiško mrežo, sivih las in bistrih oči za debatom steklom otroci dobro poznajo, ne vedo pa, da srečavajo Trockega, revolucionarja, državnika, vojskovodjo, izgnanca.
Dobro ga je zavrnil.
Rdečerasec plesen: — Kaj bog m imel v zalogi dovolj las, ko te je poslal na svet?
— imel jih je že, toda ostali so mu bifi samo rdeči, a teh nisem hotel. —
Mož s čudovitim
spominom
Kot moža z najboljšim spominom na svetu označujejo italijanski listi bivšega* profesorja fizike v Rimu dr. Vincenca Mancinija. Ni izključeno, da imajo italijanski listi v tem primeru prav, kajti' profesorjev spomin je zares čudovit. Dr. Mancini je že vpokojen, toda spomin mu še vedno izborno služi. Nedavno so njegov spomin preizkusili in mož je pravilno odgovoril na vsa vprašanja glede italijanskega voznega reda. Pravilno je* navedel prihod in odhod vseh vlakov in nazval vse postaje na poljubni progi.
Spomin tega moža je tudi po obsegu, tako presenetljiv, da so njegovi možgani podobni živemu leksikonu. Dr. Mancini ve točno, koliko je prebivalcev v tem uri enem italijanskem okraju, pozna po imenu vse častnike in kapelnike italijanskih polkov ter celo imena armadnih konj, v kolikor so zabeležena v vojaških seznamih. V spominu ima celo telefonske številke in druge podatke, nanašajoče se na tuje države.
Preden so proglasili dr. Mancinija za moža z najboljšim spominom, se je moral podvreči strogi praizkušnji. Na mizo so naložili 150 knjig enakega formata, ki jih je profesor pred leti prečita!. Knjige so obrezali tako, da se nI poznal niti naslov, niti zaporedne številke strani. Potem so knjige raztrgali m poedmfe lista dobro premešali, m v tej mešanici listov so je dr. Mancini takoj orijentiraj ter v najkrajšem času zložil liste tako, kakor so bili prvotno, ko so bile knjige še cele.
rs
110...
Zločin papeževega stražarja
V gozdičku Pineta Sacchetta blizu Rima so našli mrtvo služkinjo A. Ric-cardijevo. Prvotno so mislili, da gre za nesrečo, sprevodnik tramvaja je pa oblasti opozoril, da ja videl blizu kraja, kjer je ležalo truplo, nekega dne avtomobil. Policija je preiskala stanovanje umorjene, ki je služila pri nekem tipografu, in našla je koncept pisma, namenjenega poveljstvu papeževe straže. Dekle se je v pismu pritoževalo, da ravna papežev stražar Tomasetti z njo ze4o grdo.
Povefistvo papeževe straže je Tomasetti ja takoj odpustilo in mož je zdaj priznal, da se ja sestal s svojo rjubico v neki gostilni, potem sta se pa odpeljala v gozdič. Tam sta se sprla in Tomasetti je svojo ljubico udaril. Ko je začela kričati, je pograbil kamen m jo nbfl. Odvedli so ga k njenemu traphi, kjer je ia-javil, da se je hotel maščevati Bubici, ker ga je pripravila ob službo.
Nadebudni pesmic
— Kap ne pošiljaš več novinam svojih pesmi?
— Ne, pesnikujern sicer Se, todbs zdaj imam svoj koš za papir. —
Rešitev,
— Brž, Marička, brž! Ta hip je padel lonček s kaktejo mimoidočenru gospodu na glavo. Hitro pripnite na vrata listek z napisom: »Odpotovali na počitnice.«
dbunafa&i veCcsejem
(\VUENER MESSE)
6. do 12. septembra 1931 (Rotonda đo IS. septembra).
POSEBNE PRIREDITVE. Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — »Fotografija v reklami« — Razstava novodobnega plinskega orodja. —
Elektrika v gospodinjstvo, Salon kožuhovinaste mode. — Dunajska pletilna moda.
SALON ZA RADIO IN ŠIBKI TOK. Razstava pisarniških potrebščin — Sejem za železno In patentno pohištvo — Stavbni in sejem za gradbo cest — Tehnične novosti in iznajdbe. — Razstava za živila In hranila — Avstrijska zimskosportna razstava — Kmetijska in gozdarska vzorčna razstava.
Brez potnega, vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom svoboden prestop meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se ob predložitvi sejemske izkaznice dobi na meji. — Precejšnje vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranu ter v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejemske izkaznice (po Din 50,—) se dobe pri
VVTENER MESSE-A. G., WEEN VIL ter za časa lipskega jesenskega sejma pri poslovalnici, Leipzig, Oester. Messhaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: avstrijski konzulat, Dunajska cesta SI, pri Zveri za tajski promet v Sloveniji (»Potnik«), Dunajska cesta 1 in pri isti zvezi, podružnica hotel Mlkflč, nasproti glavnega
kolodvora.
Največjo atrakcijo Dunajskega
velesejma tvori grandljozna
modna revija
modne palače JtJLITJS KRTJPNIK, Dunaj, ki se vrti drugI dan otvoritve velesejma, ▼ ponedeljek 7. septembra ▼ veliki dunajski koncertni dvorani (Wiener Konzerthaussaal)
ob %8. zvečer. Prosimo, da naročite vstopnice brzojavno!
WIEN VTU irilhllilEtTIMMfi 115.
Zvočni kino „IDEAL"
Samo še danes ob 4L, pol 6., pol 8. in 9* zvečer!
Veseloigra iz zabavnega dunajskega miljeja, film ljubezni, očari£vSi _ arij, petja in muzike
DUNAJ, mesto petja
Charlotte Ander, Igo Sym, Max Hansen, Panl Morgan,
Ffhn v stilu kakor »Dvoje src v %, taktu
Nove čarobne popevke! Hitite, da ne zamudite!
Vsaka ta od&ovat
Najmanja oglas Dte «•
STROJEPISNI POUK Dnevno od 6. ure zvečer dalje. — Učna ura Din 4. — Vpisovanje 29. in 31. avgusta od 6. do ^6- zvečer. Chrfs*ofov učni zavod, Ljubljana,  Domobranska cesta 7/L	HRANO dobro domačo nudim dvema gospodoma ali gospodičnama celodnevno za Din 400.— mesečno. Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 2323
	MOTOR NA SESALNI PUN 140 HP   za   razplinjenje lesa ^Ho^erga^angsaiilaze), izde-Wc Derrtz, Kflfln, z najcenejšim pogonom, proda Bebhardt mlin, Ban. Kralievičevo. 2389
Modvoce predeinje m očisti žimo prano na specijamem stroja samo Rudolf Sever, LJUBLJANA, Martfn trg 2	
	MLINARSKI POMOČNIK obenem tudi Žagar na v ene čitanki, dobi takoj   službo v valjčnem mlkrti v Trebnjem na Dolenjskem. 238R
	
BUKOVA DBVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. SS (na Balkanu) Telefon M—84	
	lB&O s 3, deloma opremljenimi sobami, gospodarskim poslopjem, 2 johi zemlje, sadnim vrtom in vinogradom, z najlepšim razgledom, 6 minut od zdravilišča Rogaška Slatina,   prodam zaradi bolezni. Informacije daje g. VkfeaJ v Rog. Slatka. 2367
URE POPRAVLJA
renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 5571, vbod Vidovdanska cesta št. L LJUBLJANA, Dmiajska c 6.
PRESVECEVATJBO JAJC
(Eierleichter), vešč v vseh jajčnih mampulacijah, zelo dober in spreten delavec, zeli premeni ti mesto. Reflektira le na stalno mesto. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovski pomočnik 2356c
Klavirji!
planini
Kupujte na obroke
od Din 400«'
prve svetovne fabrikata: BsV sendorfer, 8tatnway, Forster, Petrof, Holzl, Stmgl original, ld so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3. Najcenejša posojevalnlca.
KLAVIRJE IN GLASBILA
zaradi opustitve trgovine na Mestnem trgu prodam pođ tovarniško ceno in na najmanjše obroke.
ALFONZ BREZNIK,
LJUBLJANA, MESTNI TRG 8TEV. S.
Specijelni entel oblek in volan
francosli sistem pri
Matek & Mikeš, LJubljana
(poleg hotela Štrukelj)
»BREDA« žepni robci ~»m. Din 2.—. — Namodernejse vezenje zaves, Dregrrinjal in perila.
OSVALD DOBEIC
Ljubljana
PRED ŠKOFIJO STEV. IS
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah.
Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C, M, S. predmetov.
NA DEBELO! NA DROBNO!
Iflfcatbutatutni p up h
Hi o dm ar—
podaja uptava tS£ovcndficga flateda,
££    nove vrste lovske patrone, napolnjene z nemškim Hasloch brez dimnim smodnikom
in »GECO« patrone z nemškim »Rothweil-skim« smodnikom — ima vedno v zalogi
ptiikarna F. K. KAISER, LiuMfana
Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo.
VmJM> Jo*tf» ftspaaam *» Za »Narodno tiakarnoc Fran Jezeršek. ~ Za upravo In inaeratnl del Usta; Oton Chriatof, — Vsi v Ljubljani