oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 22, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 101
t*E2NA VLADA t PREVZELA lEMOGOVNIKE
izjavil, da bo skušal vplivati člane, kaj naj storijo
%HINGT0N, 22. maja ada je danes prevzela Vseh rudnikov mehke-P^emoga v svoje roke, to-® ^ bodo premogarji v so-|co bo obstoječe "pre-' j^'^'^cano, ostali na de-^ ' sli domov, je vpraša-katero trenotno nihče odgovora.
i^tii obrat premogovnikov ^^cel danes eno minuto po smislu odredbe, katero ^ednik Truman že vče-
upravitelja pre-I R*ov je bil imenovan no-P ^Jnik Krug, ki je imeno-^admirala Moreell-a za administratorja, je izjavil, da je prosil predsednika John L. 'nari podpre vladni napor O^Uevanje obrata premo-IJ da pa je Lewis odvr-Je to-----
LAKOTA NA KITAJSKEM

x	v . s	^	\-



PREVOZ UBITIH VOJAKOV IZ INOZEMSTVA SE PRIČNE POZIMI
WASHINGTON. — Prva trupla mrtvih vojakov druge svetovne vojne bodo. pripeljali domov sredi prihodnje zime. Vojaškim avtoritetam so znani grobovi 291,895 izgubljenih mož od skupnega števila 305,528; razliko v številkah predstavljajo oni, ki so pogrešani na morju ali drugod.
240,483 trupel počiva v zasilnih grobovih v tujem svetu in so identificirani, 12,572 je neznanih in nadaljnih 38,840 trupel počiva v posameznih grobovih, raztresenih po celem svetu. Trupla, ki se bodo pripeljala domov, bodo v začinjenih krstah in vlada jih pokoplje na svoje stroške na skupnih ar-madnih pokopališčih. Ako sorodniki želijo vojaka pokopati na svojem pokopališču, vlada prispeva $50 za stroške pogreba.
Kitajska je dežela, kjer je vsled preobljudenosti in drugih vzrokov lakota vsakdanja prikazen. Toda dolgoletne vojne razmere, borba z Japonci in domačimi vojnimi lordi, so zresnile položaj do skrajnosti. Najhuje je prizadeta provinca Hunan, kjer je bilo 577,000 ljudi ubitih, milijon in pol ranjenih in nešteto domov porušenih. Slika predstavlja mladega Kitajca iz omenjene province, ki nosi svojo od stradanja oslabelo mater.
bo
vprašanje, o kate-
itioral vsak premogar Pfaviti odločitev. Pač pa ^ izjavil, da bo prošnjo Postev.
podjetnikov tiče, je [	da so mu obljubili
Ji tajnik je med dru-s svojimi po-^' sel na delo v prizade-^iel ^ izdela popolnoma kontrakt med unijo °§ovnimi podjetniki.
fee -
popravljanje letal
L razpolago
U. s. Employment da je na razpo-^ služb za izurjene meha k. pn-"
i^kih
Mladinski pevski zhor SDD daroval $300 za otroško bolnico
w^jj^i^.J^opravljanje letal na Japonskem krajih na Pacifiku, iitiajo veterani, kateri "Napraviti izkušnjo pri ^^vice. Plača je od 95 'lo $1.99
na uro.
cvete na vseh kon-krajih
l«f ^ . ®illingsley, načelnik Bureau, je v po sporočil, da se bo or-I ° poseben odbor za var
konec, se je že na raz-'^6 osleparilo Cleve-
K v .
s., iiasem okraju se se ■
okrog dva bilijona ^^jnih prihrankov mec !?0 ta odbor je imenova-P^ivnih državljanov.
Sloga, Svoboda in Spartans, vsak po sto dolarjev
Collinwoodske kulturne skupine krepko odgovarjajo. Naj prvo je odgovoril Dom, potem Jadran, a sedaj odgovarja mladinski pevski zbor SDD, kije podaril tri sto (300) zaj otroško bolnico v Sloveniji. Ameriška slovenska mladina pomaga bolehni in nesrečni mladini v Sloveniji. Ali ni to lepo? Kdo bi se drznil reči besedo, da to ni prav. Kdor neče pomagati, naj tudi molči,
Mr. Jqhn Terlep, požrtvovalen ♦
in neutrudljiv predsednik mla
f Miss Catherine Jurman, hčerka Mr. in Mrs. Jurmana, ki sta že darovala vsak po sto (100) dolarjev, je tudi obljubila, da prinese stotak za bolnišnico. Spet dokaz, da naši otroci čutijo z nami, kadar delamo za do-pojej() slovensiko jpeserr. v	in haristno stviir v jprid na-
riki, tako cuti z onimi slovenski-1,
mi otroci v domovini, ki iščejo
dinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma že zadnjih devet let, je imel pri tem dragocenem daru odločilno besedo, ker on pač čuti z otroci, ki
Kaj je tajnik Byrnes poročal glede Italije in Julijske krajine
Kratke vesti
RUSI so UMAKNILI VSE ČETE IZ IRANA
-*
i
I
NEW YORK, 21. maja. —i Iranski poslanik Hussein Ala je! danes poročal varnostnemu sve- j tu Združenih narodov, da je od j
Državni tajnik izraža skrb za italijanske gospodarske in narodnostne interese povsod, kjer so v konfliktu s Slovani
zdravja in veselo bodočnost. Hvala mladinskemu pevskemu zboru; ta dar ne bo tako hitro pozabljen.
Pevski zbor "Sloga" je prispeval sto (100) dolarjev. Prispevek je prinesel v upravništvo Enakopravnosti Mr. Joe Hrva-tin. Tudi pevci tega zbora odobravajo idejo otroške bolnice. Hvala jim, vsem in vsakemu.
Društvo "Svoboda," št. 748 SNPJ v Collinwoodu je prineslo sto (100) dolarjev. S tem je stopilo društvo v vrsto onih slovenskih društev v Ameriki, ki hoče
šemu narodu v domovini.
Mr. August F. Svetek, slovenski pogrebnik v Collinwoodu je izročil petdeset (50) dolarjev. Tako sta Mr. in Mrs. Anton Sa-lamont iz vzhodne 93. ceste darovala petdeset (50) dolarjev. Hvala obema družinama!
Po pet in dvajset (25) dolarjev so izročili sledeči: Družina Frank E. Lunka, Mr. in Mrs. Vic Kline, Mike Gole, Mr. in Mrs. Anton Lach in Mrs. Rose Kern.
Po dvajset (20) dolarjev so naklonili sledeči: Ivan Babnik, Joseph Birk; svoj narodni davek je plačala Mrs. Frances No-
Nacijec, ki je dal uničiti Lidice, umre na vislicah
PRAGA, 21. maja—Kari Herman Frank, nacijski "protek-tor" Češkoslovaške, je bil danes obsojen na smrt na vislicah radi izdaje odredbe za pokončanje Lidic in radi drugih zločinov.
Smrtno obsodbo nad nacij-skim rabljem je izreklo češko ljudsko sodišče po dolgem procesu, tekom katerega je na stotine oseb pričalo o raznih okrutnostih, katere jp obtoženec zakrivil kot okupacijski upravitelj.
Frank je bil obtožen, da je s svojimi odredbami zakrivil smrt najmanj 300,000 Čehov.
Čas in prostor, kjer se bo ek-sekucija izvršila, nista bila na znanjena. Predsedujoči sodnik je dangs začel čitati 300 strani obsegajoči pravorek, čigar čita-nje bo trajalo dva dni.
Frank je tekom zaslišanja priznal, da je dal ukaz SS-čet-nikom za pokončanje Lidic radi atentata na Reinholda Hey-dricha.
Nacijski vodja je srepo zrl v tla, ko so češke kmetice izpričevale, kako so bili njih mož^e hladnokrvno postreljeni in njih otroci odvedeni v taborišča, iz katerih se niso nikdar vrnili.
Ko se je proces 22. marca začel, je Frank zaman prosil, da bi se ga poslalo v Nuernberg, kjer bi bil sojen z drugimi nacijski-mi vojnimi kriminalci pred mednarodnim vojnim sodiščem. Rekel je:
"Med vsem češkim narodom ni niti enega, ki bi me ne sovra žil ali ki bi ne bil moj sovražnik."
WASHINGTON, D. C.—V radijskem govoru, v kate-
svoje vlade prejel poročilo, da i jg državni tajnik James F. Byrnes poročal o neuspehu maja umaknile vse;	, .	. , , ■ • ' • i i i. t j-
čete iz iranskega P^"ske konference, je med drugim izvajal kot sledi:
"Odkrili smo, da so glede ita-* -
Novi grobovi
JOSEPH STEPIČ
Nagloma je preminil, ko ga je zadela srčna kap, rojak Joseph Stepič, star 78 let, stanujoč na Felch St., Warrensville, O. Doma je bil iz Primske fare, odkoder je prišel v Ameriko
•^mturnega doma za odobrena
|QH ^Agencija Civilian Pro-'^'Ministration je odo-kulturnega doma za Črnce, ki bo stal ijj '"Menuje se Karamu K;.. bo postavljen v njih
oken prijeli
je aretirala štiri I ^ radi pobijanja tr-k Pri enem od teh je ' i^aslov fanta, ki je I ® v avgustu iz Mans-^ jŠevalnice.
imeti svoje ime
zapisano na san z desetimi (10) dolarji in
častnem mestu v zgodovinski knjigi vseh prispevateljev. Hvala lepa!
Društvo "Spartans," št. 598 SNPJ, angleško poslujoče društvo, kjer je včlanjena naša slovenska mladina, je določilo na zadnji seji, da izroči v sklad otroške bolnice vsoto sto (100) dolarjev. To je vesela novica. V njih je še slovenski duh, da z zavestjo pomagajo rodni zemlji svojih očetov in mater. Tako društvo je vredno vsega priznanja med nami. Naj bi njihovo vzgledno delo dajalo nam še več poguma in odločnosti. Hvala!
s(f se do 6 sovjetske ozemlja, kar znači, da je Rusija izpolnila svojo obljubo in da je "iransko vprašanje" s tem rešeno.
iH
STALIN ODGOVORIL TRUMANU GLEDE HRANE
LONDON, 22 maja. — Moskovski radio je nocoj poročal, da je premier Stalin odgovoril na prošnjo predsednika Truma-na glede sovjetskega sodelovanja pri UNRRA-i v svrho rešitve svetovne živilske krize. Stalin je izrazil obžalovanje, ker Truman ni vprašanja sprožil pred tremi meseci, v katerem slučaju bi bila Sovjetska unija sposobna sodelovati, kakor pa položaj sedaj obstoji, je Rusija vse odvišne dajatve žita določila za pošiljatev v Francijo in
nekatere druge dežele.
*
GOV. LAUSCHE ZAVRNIL PROŠNJO Mrs. De RIGHTER
Iz Columbusa se poroča, da je gov. Lausche snoči odklonil apel Mrs. Suzane De Righter, ki je bila obsojena v leto dni zapora radi sodelovanja pri volilni slepariji v 22. vardi v Cle-velondu, ki je bila odkrita povodom mestnih primarnih voli-tem pred tremi leti.
VELIKA ZAPOSLITEV PRI GENERAL MOTORS CORP.
Predsednik^ General Motors Corp., C. E. Wilson izjavlja, da namerava omenjena družba uposliti v mirnem času več ljudi, kot jih je imela uposlenih med vojno. Sredi prihodnjega leta bo v obratu tudi nova tovarna v Parma in Brook Park Village, kjer bodo izdelovali lahke Chevrolet avtomobile.
m
TORNADO RAZSAJA V JUŽNIH DRŽAVAH
V Kinstonu, North Carolina, in Loredo, Texas, je tornado'o6-čutno opustošil kraje in povzročil dve smrti in nad 75 ranjenih. Vihar je divjal 75 milj na uro in napravil dosti škode na poslopjih.
lijanske pogodbe obstojala tri vodilna vprašanja: vojna odškodnina, kolonije in italijansko-^ugoslovanska meja, zlasti z ozi-rom na italijansko mesto Trst.
"Naše stališče glede vojne odškodnine je enostavno. Da omogočimo italijanskemu narodu živeti, smo Italiji že nakazali direktno ali indirektno $900,-000,000. V interesu miru bi mi pred 50 leti. Bil je član društ-radi videli, da bi se na vojno | va Warrensville SNPJ. Tukaj
tako so po nji poslali deset (10) dolarjev fantje, ki delajo v No-sanovi pekarni v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
Hvala vsem tem prispevate-Ijem, med katerimi je več takih, ki so že večkrat prispevali.
Darovi še vedno prihajajo, vse kaže, da ne bo dosti manjkalo na dan 30. maja—do 30 tisočakov, ko se bo vršil v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. dobrodelni koncert Glasbene matice, Planine in Zarje v korist otroške bolnice v Sloveniji, in sicer pod pokroviteljstvom SANSove podružnice št. 39. Ne
V BOLNIŠNICI
V Glenville bolnišnico je bila odpeljana v nedeljo večer poznana Mrs. Jennie Gorjup, 14612 Westropp Ave. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo, mi ji pa želimo, da bi čimpreje popolnoma okrevala!
Osobje kluba na stavki
Uposlenci v obednici in baru Cleveland Athletic kluba so na stavki. Število prizadetih delavcev je okrog 75 in so včlanjeni pri natakarski uniji A. F. L. Zahtevajo povišanje plače in druge izboljšave. Nastavili so tudi piketno stražo. Omenjeni klub je svojo restavracijo in točilnico vsled stavke začasno zaprl.
pozabite na ta koncert, prične se točno ob šesti uri zvečer.
^ N. R.
ZAROKA
Zaročila str, se Miss Emmy G. Hočevar, hčerka Mrs. Anna Ho čevar, 874 E. 232 St., in Mrs. Anthony Logar ml., sin Mr. Antona Logar, 928 E. 222 St. Družina Hočevar je preje stanovala na Stevens Blvd., Willoughby, Ohio, zaročenec se je pa pro-šlega novembra meseca vrnil iz armade po štiri-letni vojaški službi. Bilo srečno!
NA OPERACIJI
V Charity bolnišnici, kjer se je prošlo sredo podvrgel opera ciji, se nahaja poznani Mr. Nick Bohar, 1103 E. 64 St., soprog Mrs. Bohar, ki vodi lepotilni parlor v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Nahaja se v sobi št. 118, kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje!
odškodnino pozabilo. Ampak voljni smo pristati na omejeno vojno odškodnino, pod pogojem, da ista ne oropa Italije virov, ki ji omogočajo živeti brez zunanje pomoči.
Nesoglasje z Rusijo glede vojne odškodnine
"Ako bi Italija potrebovala pomoči od zunaj, jo bo pričakovala od nas. In mi smo dali jasno razumeti, da ne bomo dali milijonov dolarjev, da bi mogla Italija producirati izdelke, s katerimi bi plačevala vojno odškodnino katerikoli drugi izmed naših zaveznic.
"Sovjetska vlada je vztrajala, da se ji prizna vojna odškodnina v znesku 100 milijonov dolarjev. Opozorili smo na gotove vire, iz katerih bi se mogla voj na odškodnina vzeti, ne da bi bilo vsled tega italijansko gospodarstvo resno prizadeto in bi v obče prinesli vsoto, katero zahteva sovjetska vlada. Ampak sovjetska vlada ni pri volji priznati ničesar, kar bi prejela iz teh virov kot vojno odškodnino.
"Na primer, ona vztraja, da se ji prizna dele mornaričnih ladij, katere je Italija predala mornaricam Zed. držav in Velike Britanije. Ona pravi, da so te ladje vojni plen. Ampak vojni plen pripada narodu, ki ga zajame.
"Sovjetska unija ni nikdar delila z zavezniškimi narodi ni-kakega plena, katerega je sama zajela. Mi smo ji pripravljeni dati kot nadomestilo za vojno odškodnino nekaj ladij, ki smo jih zajeli. Ona zahteva ladje, toda jih noče priznati kot nadomestilo vojne odškodnine. Mi bi morali financirati produkcijo, vsled česar nisem hotel pristati na tozadevni predlog.
Nesporazum glede poverje-ništva italijanskih kolonij
"Sovjetska vlada je odstopila svoje zahteve za poverjeništvo nad Tripolitanijo, najprej v prilog skupnemu sovjetsko-itali-janskemu poverjeništvu, potem pa v prilog italijanskemu poverjeništvu.
"Naše stališče je bilo vedno, da naj bi se kolonije izročile poverjeništvu Združenih narodov. Libija in Eritreja naj bi dobili neodvisnost v teku desetih let.
"Odprto vprašanje je, da-li je Italija v gospodarskem položaju, da bi mogla prevzeti odgovornost poverjeništva in da-li (Dalje na 2. strani)
zapušča hčer Rose Miklaus in pastorke Mary Walters, Joseph, Anna in Anthony Horvat, vnuke in pravnuke. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:15 uri zjutraj iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v c e r k e v sv. Juda v Warrensville, O., ob 9. uri in
nato na Calvary pokopališče. ★ ★
HELEN MIKLAVCIC
Snoči je preminila Mrs. Helen Miklavčičj stanujoča na 1198 E. 168 St. Pogreb oskrbuje Svet-kov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Načrt za moderniziranje
cestne železnice odobren
V ponedeljek zvečer je cleve-landska mestna zbornica odobrila De Leuw načrt za moderniziranje clevelandske cestne železnice, kar bo stalo 25 milijonov dolarjev. Odobren je načrt za podzemsko železnico, ki bo tekla od Windermere postaje do W. 110 St. Za ta program je glasovalo 21 koncilmanov, proti 12. Inženirji bodo nemudoma začeli izdelovati detajlirane načrte, kar bo vzelo skoraj leto dni, potem se začne s kopanjem in aktualnim delom.
Živina in farmersko orodje na razstavi
Jutri popoldne se odpre velika Mid-America razstava v Mestnem avditoriju v obeh dvoranah in v podzemski garaži. Na razstavi bo tudi nekaj najlepše živine in novo moderno farmersko orodje. Videlo se bo na debelo delane hiše, raznovrstne igrače iz plastike in nakitje. Obetajo, da bo za vsakega nekaj zanimivega. Razstava bo odprta dnevno od 1. ure popoldne doli. a večer, pb nedeljah in na Spominski dan pa od 11. dopoldne do 11. ure zvečer. Vstopnina v predprodaji je 60 centov za odrasle in 35 ,centov za otroke, pri vratih pa 85 centov za odrasle in 60 centov za otroke.
ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE
Mr. Anton Perušek, 5146 Miller Ave., Maple Heights, O., je prejel žalostno vest iz domovine, da mu je umrl v Draščevasi pri Žužemberku, njegov oče Peter Perušek, v starosti 75 let. Umrl je 25. marca t. 1. Pokojni je bil poznan tudi v Ameriki, ker je bil v Pueblo, Colorado, okrog 20 let. Bodi mu ohranjen blag spomin!
BTRAN 2
ENAKOPRAVNOST
22. maja, 19^' 22.
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)_______
For Half Year—(Za pol leta)_______
For 3 Months—(Za 3 mesece)__:________________
_$7.00 _ 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) ______________
For Half Year—(Za pol leta)______
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-S8.00 _ 4.50 _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -
For Hali Year—(Za pol leta)____
_$9.00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
104
ZEDINJENE DRŽAVE SO ODPRLE VRATA ŽRTVAM NACIZMA
Devetsto mož, žen in otrok, ki so nekako uspeli preživeti leta strahotnega trpljenja in nacistične brutalnosti je ravnokar prispelo na ameriška tla z ladjo "Marine Flasher." Med njimi so ljudje iz mnogih predelov Evrope. Protestanti, katoličani, židje. Stari in mladi. Vsi pa so bili med prvimi žrtvami nacizma, ki jih je odtrgal od svojcev, gnal na suženjsko delo ali v koncentracijska taborišča. Ko so jih zavezniki osvobodili, so ostali brez doma, kamor bi se bili mogli vrniti.
Med njimi so ljudje kot Michael Kaplan, katerega žena je od lakote umrla v taborišču, v katerem so jo trpinčili. Njegova hčerka in nečakinja sta umrli od strašnega trpljenja na malem čolničku, na katerem so jih skupaj z njim in drugimi trpini pustili sredi Baltiškega morja— brez vode in živeža.
Zedinjene države bodo dovolile toliko brezdomcem vstop v našo deželo kot dopuščajo sedanji zakoni. V zadnjih letih je bilo le malo kvot evropskih dežel polnih, ker so vojne razmere onemogočile izseljevanje. Toda zdaj je izdal predsednik Truman navodila, da se pospeši razdeljevanje potniških dovoljenj brezdomcem "vseh ver, obredov in narodnosti," a prav posebno otrokom, ki so ostali sirote.
Navzlic predsednikovim navodilom pa bo le malo teh žrtev vojne—približno 200 na mesec—uspelo priti sem, vsled česar je nad vse potrebno, da popolnoma izkoristimo kvote priseljencev. Naše upanje je, da bo naš vzgled v naporu, da ublažimo trpljenje teh nesrečnežev, povzročil, da bodo tudi druge dežele odprle svoja vrata.
Oni, ki bodo prišli sem, bodo v dobrih rokah. Mnogo Uradov, med njimi National Refugee Service, je prevzelo odgovornost, da jim pomagajo zgraditi si novo življenje v novi deželi. N. R. S. je na tem polju že ogromno dosegel. Kot se je nedavno izrazil Thomas E. Dewey, governor države New York, je ta urad "svoje delo tako sijajno izvedel, da ni bil niti en sam begunec prisiljen, da zaprosi pomoči od javnih institucij.
Večina beguncev, ki bodo prispeli v prihodnjih mesecih, ne bo imelo preglavic s stanovanjem. Sorodniki, prijatelji in drugi Amerikanci jih bodo vzeli v svoje domove. Mnogi izmed njih ne bodo imeli težav radi zaposlitve— otroci, starci, žene.
Oni pa, ki bodo hoteli delati, bodo našli pri National Refugee Service možnost, da se izvežbajo v onih strokah, kjer vlada pomanjkanje delavskih sil. Oni, ki hočejo ustanoviti svoja lastna podjetja, bodo dobili posojila pri tem uradu. Central Loan Trust, ki jim bodo olajšala začetek. Ta fond ima lepe uspehe v vprašanju vrnitve posojil. Na stotine novih industrijskih in trgovskih podjetij je bilo ustanovljenih v tej deželi po beguncev, ki so preskrbeli tisočem Amerikancev delo in zaslužek in povečali gospodarsko bogastvo naše dežele.
Tudi še drugače so žrtve nacistične tiranije povečale sile Amerike. Tehnične sposobnosti, katere so prinesli s seboj, in poznanje sovražnika, je pomagalo v vojni. Umetniki in pisatelji, katere je Hitler pregnal iz njihove domovine, pa so prispevali k naši kulturi in znanosti.
Naša dežela je postala velika, ker so bila naša vrata vedno odprta žrtvam zatiranja, a naša demokracija je postala močna. Svobodoljubni milijoni iz vseh koncev in krajev sveta so prihajali k nam in gradili našo. Ameriko—možje in žene vseh ras, ver in dežel.
Danes pozdravljamo kot dobrodošle najzadnje, ki prihajajo—žrtve najhujše in najzlobnejše tiranije vseh časov —ki bodo tudi radevolje doprinesli svoje najboljše za bodočnost Amerike. In še enkrat odpiramo svoja vrata "brezdomcem, katere preganja vihar ... da so svobodni."
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Troje vrste Švabobrancev
Mr. Frank Seručar, 674 E.	sedaj še nobeno pismo, podaja
160 St., je pr-ejel sledeče zani-	to pismo razne jiodatke kako
mivo pismo od svoje sestre An-	tamkaj delijo domobrance ali
gfcle Gičar iz Ljubljane. Kut dj	"Svabobvance", ter jih rodijo v
primeri z I'esnostjo njih sodelovanja tekom vojne z sovražnikom.
Pismo se glasi:
"Ljubljana, 31. jan. 1946.
"Dragi brat in vsi Tvoji!
"Prejela sem Tvoje pismo, za katerega se Ti najprisrčnejše zahvaljujem. Vedno sem mislila, da si tudi Ti za našo stvar, to je za osvoboditev izpod kapi-tahstičnega jarma in kakor vidim iz Tvojega pisma, se nisem
0	Tebi motita. Me zelo veseli, da si z nami, to je z naprednim delavskim razredom. Rada Ti verjamem, da so pri Vas taki, ki so za švabobrance. Saj so še tudi tukaj, a si ne morejo nič pomagati drugega, kot če si izmišljajo kakšne laži proti Osvobodilni Fronti in ljudski oblasti.
"Švabobrance pa, ki so bili pod orožjem, lahko delimo v tri vrste. V prvo gi-edo tisti, ki niso zmožni voditi svoje volje prosto, ampak se podvržejo terorju in propagandi. Tem pravimo zapeljanci, ker tudi tam niso nič naredili na svojo pest. Take je zasegla amnestija in so se vrnili na svoj^ domove, kjer so sedaj veseli, da lahko ži\iji.
"Drugi so že težji. Ti so pro stovoljni izdajalci in uničevalci zavednih ljudi, ki so na svojo pest pobijali in mučili aktiviste Osvobodilne fronte in zajete partizane. Ti,' kar jih ni ušlo ob koncu vojne čez mejo, se skrivajo po gozdovih in se hranijo pri svojih pripadnikih, dokler jih ne bo naša vojska polovila. A teh je le malo.
"Tretji, ti so pa najtežji krivci za vse gorje našega naroda. Ušli so v inozemstvo, od koder rovarijo proti novi Titovi Jugoslaviji. To so naj>^čji reakoijo-uarji, kot bi\'ša jugoslovanska vlada s kraljem Petrom na Čehi. Potem Mihajlovič, Pavelič, ljubljanski škof Oregor Rozman in Š3 dosti drugih, ki bodo morali dajati odgovor pred Jugoslovanskim narodom za vsa izdajstva in grozodejstva, katerih so krivi.
"Za enkrat so jih zavezniki že nekaj izročili naši oblasti. Med temi je general Rupnik, največj' slovenski zločinec, ki čaka na sodbo slovenske ljudske oblasti. Gotovo se Ti čudno sliši — ljudska oblast, ali ljudsko sodišče, a je tako. Ob volitvah, ki so se vršile v novembru lanskega leta, je ljudstvo in to od najnižjega do najvišjega izbiralo kandidate za našo not'o vlado Jugoslavije in je tudi izbralo tiste, ki so se borili vsa štiri leta vojne in Ž3 preje proti fašizmu. Na čelu seveda tovariš maršal Tito.
"Potem ima zopet vsaka federacija svojo oblast. Imamo •pa šest federacij. Tako gre oblast ljudstva od vaškega, ali uličnega odbora do zvezne vlade, za celo Jugoslavijo. Enako se volijo ljudska sodišča. Vse te odbore, sodišča in sploh vso vlado pa nadzoruje in kontrolifa zopet ljudstvo, ker jih lahko vsak čas pokliče na odgovor, ako ne delajo tako, kot je prav. Lahko jih tudi zamenjajo za druge. V težjih primerih pa iz-roče sodišču in zahtevajo take kazni, kot jih kateri zasluži.
"Ako želiš 83 kaj izvedeti, kar vprašaj. Jaz Ti rada odgovorim na vsa vprašanja. Z blagom je za enkrat pri nas šs zelo slabo Ob koncu vojne so bila skladišča prazna, tovarne in obrati porušeni ali samo izropano. Res da se povsod z največjo naglico obnavlja ali v tako kratkem čaeu je nemogoče, da bi bilo obnovljeno in da bi že dosegli proizvodnjo v toliko, da bi vsaj malo zadostili potrebam ljudstva. Tako, da se zelo težko kaj dobi in je še precej drago in seveda, na nakaznice, ker drugače bi nižji sloj prišel do ničc-
1	sar.
i "Prejmite iskrene pozdrave Ti, Tvoja žina, sin in hčerkici od družine
"Angelca Grčar".
Novice iz Trsta; prebivalstvo je za Jugoslavijo
John Renko, zastopnik Enakopravnosti. je prejel pismo od brata iz Trsta, v katerem mu poroča, da je prebivalstvo Trsta v veliki večini za pridružitev k Jugoslaviji. Na čast zavezniški komisiji in da izrazijo svoje želje, so po mestu in povsod postavili dosti slavolokov s primernimi napisi. Fašisti in na-zadnjaki jih pa kvarijo. Upati je na pravično razsodbo. Pismo v glavnem je sledeče:
"Trst, 19. febr. 1946. "Dragi brat John!
"V začetku mojega pisanja Te prav srčno pozdravim, soprogo in vse vaše. Drugače je tukaj, dasi ježe toliko časa, kar se je vojna končala, so slabe razmere na vse načine, bodi si v življenjskem oziru, ali pa bolj mirnim in pravičnim življenjem. Naše ljudstvo je šlo z našimi zavezniki neustrašno v boj proti najhujši zveri vsega človeštva. Darovali smo ogromne žrtve na ljudeh in na svojem imetju za zmago nad sovražnikom, za pravico tlačenih narodov in za svobodo.
"Tukaj se še to ni uresničilo. Ljudstvo je več vredno", zaslužilo si je v borbi svoje pravice. Premagane so države sovražnikov ali fašizem še ni uničen, jim gre na raka, ki ne bi smeli kaj takšnega dopustiti. Tukajšnji slovenski delavci in večinoma tudi italijanski, se skupno borijo in zahtevajo tisto, za kar so se borili. Za tisto, ki nam gre in kar so nam obljubljali na raznih konferencah velikih treh in tudi na bojišču.
"Tukaj po Trstu se svobodno sprehajajo nemoteno še dosti fašistov in izdajalcev. Tako nada-
Piispcvajtc za otro5ko bol-nicv v Sloveniji!
ljujejo svoje zvijače in tukaj ne bo mira poprej, dokler ne bo stroga roka posegla vmes in pošteno obračunala z njimi, kar so zaslužili ti- roparji. Ljudska oblast si dosti prizadeva in pošteno ljudstvo. Ravno tam, koder bi jim morali pomagati, jim gredo slabo na roko. Tukaj je vedno kakšna stavka, na vsako toliko časa. Prej so nam ustavili naš "Primorski dnevnik" radi stavke. Gospodarji so hoteli vzeti nazaj tiste fašiste, ki so izkoriščali delavstvo. Radi stavke so sedaj zaprli srednje slovenske šole. Stavka je kriva. Tako je vedno kaj.
"Sedaj pričakujemo komisijo sestoj ečo iz enega Amerikanca, Angleža in Rusa, da pridejo in si ogledajo, ker bodo odločali za mejo med Jugoslavijo in Italijo. Tukaj smo večina vsi v mestu in po deželi, vsi želimo priti pod Jugoslavijo. Tako govorijo vsi, da rajši smo pod Jugoslavijo, pod hudičem, kot pa pod Italijo. Tukaj postavljajo velike slavoloke po cestah in povsod zaradi komisije, ki ima priti vsak čas. Napisi povsod govore: "Mi hočemo Tita in Jugoslavijo!" Fašiste in reakcionarce to bode v oči in pokvarijo dosti slavolokov. Tukaj bi bil že davno mir, ako bi bili zavezniki pustili Jugoslovansko armado tam, do kamor so prišli sami in zasedli kraje. Kaj je bilo treba te komisije?
"Tukaj vsi nestrpno pričakujemo odrešenje, da bi se kaj poboljšalo, da bi prišel mir in delo. Sedaj je tukaj dosti brezposelnih. Tukaj je vse mrtvo z delom. Vam bom že še kaj poročal čez čas. Zbogom
"Matija Renko."
Trst je naš! Primorska je našo!.. • Jj
Anton Terpin piše iz Ljubljane svojemu prijatelju Joe Skro-butu, R. D. 1, Avon Park, Gir-ard, Ohio, ter na zanimiv način opisuje kako so se razmere razvijale potem ko je reakcija v Jugoslaviji sklenila sodelovati z okupatorjem, a se je splošen narod dvignil proti domačim izda-jicam in si je sam osvojil zmago. Glede Trsta in Primorske piše, da je naša zemlja in ker tujega nočemo—svojega tudi ne damo.
Drugo pismo, ki ga je Mr. Skrobut prejel, je od Jerneja Peček iz Višnje gore. Prvo pismo je sledeče:
"Ljubljana, 1. marca 1946 'Dragi rojak!
"Danes sem prejel Tvoje pismo. Takoj sem ukrenil vse potrebno, da ugodim Tvoji prošnji. iSTamenil sem se, da Ti malo orišem, kaj se je dogajalo pri nas.
"Po polomu skorumpirane in petokolonaške bivše čaršijske Jugoslavije 1941 leta, so nas okupirali Nemci, Italijani in Madžari. Začela se je golgota slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov, pod fašističnim terorjem, ki je bil nepopisen. En milijon in sedemstotisoč žrtev jugoslo-
KAJ JE TAJNIK BYRNES POROČAL GLEDE ITALIJE IN JULIJSKE KRAJINE
(Nadaljevanje s I. strani)
povratek kolonij Italiji v podobi poverjeništva zadostno jemlje v poštev želje prebivalstva. Iz teh razlogov sem šele po velikem obotavljanju dal razumeti, da sem pripra^vljen sprejeti francosko sugestijo italijanskega poverjeništva, ako bi se s tem dosegel sporazum glede defini-tivnega datuma za neodvisnost Libije in Etritreje. Ampak francoska vlada ni bila pri volji pristati na definitiven datum.
Zakaj so Angleži nasproto\^li italijanskemu zaupništvu
"Angleži so čutili, da vsled dvojih obljub, katere so napravili med vojno, ne morejo pristati na italijansko zaupništvo za ozemlje, na katerem bivajo plemena Senussi. Iz varnostnih razlogov so tudi predlagali brit-sko zaupništvo za Cirenajko.
"Ko se ni moglo doseči sporazuma, sem iznova priporočal prvotni ameriški predlog zaupništvo Združenih narodov.
"Moj vtis je bil, da bi se mogel sporazum glede vojne odškodnine, kolonij in mnogih drugih vprašanj kmalu doseči, samo ako bi se bilo moglo najti rešitev problema Trsta.
"Eksperti, ki so bili nastavljeni, da preiščejo italijansko-jugoslovansko mejo, se niso razlikovali glede dejstev. Ampak sovjetski zastopnik se ne strinja z drugimi (.lani sveta glede zaključkov, izhajajočih iz omenjenih dejstev. Njegovo stališče je, da se mora vprašanje Julijske krajine obravnavati kot neločljiva celota, in da je s tega sta-'išča zahteva Jugoslavije za to vozemlje upravičenejša od za^te-,e Italije.
Zakaj jo Amerika naspio-to\ala Rusiji glede Primorske
"Drugi zastopniki sodijo, da modro državništvo in kot tudi izrecni zaključki, sprejeti na londonski konferenci ministrskega sveta zahtevajo mejno
črto, ki naj bi v prvi vrsti upoštevala narodnostno načelo in pustila čim manj ljudi pod tujo vlado.
"Bilo ni prav, da se je Italiji po prvi svetovni vojni izročila vsa Julijska krajina. Prav pa bi tudi ne bilo, ako bi se sedaj izročila vsa Julijska krajina Jugoslaviji. S tem bi se izročilo Jugoslaviji okrog 500,000 Italijanov.
"Britski in francoski eksperti so predlagali narodnostni meji, ki sta bili Jugoslaviji bolj naklonjeni od črte, ki smo jo mi predlagali. V prizadevanju, da ! bi se dosegel sporazum, smo iz-I javili, da smo pripravljeni sprejeti britsko ali francosko črto, ali katerokoli drugo narodnostno črto, ki bi se mogla upravi-5iti na podlagi londonskega sklepa.
I
j Rusija vztraja na neločljivosti Julijske krajine
j "Ameriška delegacija je sve , tovala ljudsko glasovanje za I ozemlje'med črto, ki so jo predlagale Zed. države in črto, katero je predlagala Sovjetska unija, toda Sovjetska unija ni hotela govoriti o nikakem ljud skem glasovanju, razen o ta-ikem, ki bi vključevalo vso Julijsko krajino.
I "Vsi se strinjamo v tem, da so Jugoslavija in dežele v cen tralni Evropi, ki Ž2 od nekdaj rabijo luko v Trstu, upravičene do svobodnega dostopa v Trst kjer naj bi bila svobodna luka pod mednarodno kontrolo. Toda nadaljevali bomo z apeli na sovjetsko vlado in jugoslovansko vlado, da naj ne vztrajata na mejni čili, ki bi brez potrebe kr šila narodnostna načela in ki , bi rodila neprilike v bodočnosti."
Preskrbile potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš delež!
zdravljamo. Polde, sin od ^ ke je padel pri partizanih, se w ne ve, kje je v gozdu P° To je bilo strašno, koliko je s prestal strahu, revščine,
kanje soli, sladkorja, toba a' Ob bombardiranju Višnje go ^ so bile šipe daleč naokrog razbite.	,, . ^
"Naj prvo so bili Italijan)'
tem so bili "Nemci in ci. Ravno okrog nase
doniobraii'
hiše se je irtizs"'
vršila borba, ker so ^ večkrat napadli domobrance^^ ve, da so Nemci vodili- e pokalo, da ni za smo skriti po kleteh. V so bilo za biti, ker so vse vpre tele šipe, opeka, elektrika,
zidovje od krogel iz
seno zidovje oa	^
Vsepovsod v steni hise ]e ^ lukenj. K sreči pa nona in mine nas niso So padale od 10 do 15 ® vstran.	, . jo-
"Tudi jaz sem od za^t . sil puško kot partizan. ^ sem pa malo prestar, ne ^ gel bežati. Bilo je pa varno zame. Marsikatere^ ^ ^
tizanu se čudno vidi, da ubili
ostal živ, da me niso """'..g i(0
"Upamo, da bo sedaj ° se novo državo uredi. Se jo zemljo agrarnim	ga-
vandnh narodov Wkoni teh kije bib preje zg()vomo pnčia o nešterUli tabori- mogtanov, cerkveni
zgovorno priča sčih smrti, zaporih, masovnih po-koljih, talcih in padlih borcev za svobodo.
"Takoj po polomu so odpovedale vse bivše stranke. Le ena, komunistična partija, je bila zmožna organizirati in povesti jugoslovanske narode v borbo proti fašizmu, v borbo za obstoj. Osvobodilna fronta, gibanje, ki je zajemalo čimdalje več naroda, je preoblikovala naše narode .
"Tovariš Tito, maršal Jugosla-
K Jo
JO
lo Jo
»K
4» %
fg
8t lU Jo Jo
LC
»a va Jo;
iN iN Jo
'm ie " tem in drugim takim J
zemlja odvzeta, ki j°
obdelovali.	jg]9'
"Pri nas imamo P^° _ npc ^
Izdelujemo umetno su
ko in cevi različne n'® ' jjj,
grobne spomenike,
Vsakdo je tukaj občuti
no. Kdor je prišel, je bi ^
dar. Vsi smo morali bi j 11^
ni. Pa kradli so in
so mogli. Največje
sedaj je za obleko
tega ni kje za kupiti- ^ že-
polno paro.
"Upamo, da bo Drugič kaj več in vas
pozdravljamo.
pel
yCS^'
_	I O lil IVJ L. ^C*	,
Vije, vrhovni poveljnik vssh| razbite. Tuneli, mostovi _ partizanovr je spretno \rocUl	olcrog nas je vs:;**
roclno osvobodilno vojsko telcom postaje so požgan,!.
teh let vojne m je ne sanio bra- ggdaj Sg grozijo. Dek *'
nil pred nemško-italijanskimi'
ofenzivami in uničenji, temveč je z dneva v dan zadajal okupatorju težje izgube. Z lastnimi silami smo osvobodili vso Jugoslavijo sami mi s podporo Rdeče armade in zaveznikov.
"Toda na žalost je tekom te borbe bilo veliko izvrškov slovenskega in jugoslovanskih narodov. Prvi izdajalec, kralj Pe-,
ter, je pustil narod na milost	^ . .
in nemilost okupatorju. Mnogo j Na delu za bolnisO*'' je stopilo v službo okupatorja, v Sloveniii Belogardistične tolpe pri Slo-'
h""
'cl k
lit
POŠTA
^0
i' if ^el
Mr ■'iil,
m"''*
vencih. Pavelioe^i usl^i kolja-!,.
-i pri Hrvatih, Mihailevičevi;	49 SNPJ J
pri Hrvatih, Mihajlevičevii četniki in Nedičevi pri Srbih so bili oni izdajalci, ki so sodelovali z okupatorjem proti lastnemu narodu.
"Ti ljudje, ki so dobivali pod-
0- i
IJČilia sc.	" -,„156 I"* ,a.
akcijo v imenu	^ Jp},.
bine za zbiranje skla dinsko bolnišnico ^ ^ Prispevki za ta , jjjše J'-men se bodo pobirala
poro tudi od svetovne reakcije	glede na	" t
so glavni krivci	gorja pri "je posaiwasnikau	^
glavni krivci vsega gorja nri	^
nas. Tako sem Ti „a kratko opi-!	® ve,
sal momente in faktorje tekom!
-	rote v starem
borbe. Danes, ko smo se osvobo ;'ali z lastnimi močmi, pa se je ori nas pričelo povsem novo in drugačno življenje. Hrej^neče sanje naših očetov, dedov in pra-dcdov so ss uresničile. Namreč, Jugoslavija in nje narodi so danes prvič v svoji zgodovini svobodni.
trebi. Naša dolžnost l ^ p'
■seh	lo:
tic

jim pomagamo v vse
rm š* clO otrOS**
sebno pa š nice.
K
V Sloveniji,
kot tudi
Ho rtinOo
i
;ir^'
v Jugoslaviji js	in "I
brez starišev zapusc	.
. _j/>1nl »' jg y
. inih. V ta dobrodelni^ , 'Socialne krivice so odprav- vsak dolar dobrodosc^^gj-j Ijene. Danes uživamo res pravo! I'ote. Mladina ^0	P
demokracijo, nacionalno in so-'Slovcnccm hvaležna -■ialno svobodo, v Titovi Fede-! spevkc.
•"'S'"! Tri društvu št. W slav,J,. Danes .m. pr. nas oblast ,*iraicl:

Tvf- - , .vv I sceni nwiraici.
judstvo Nic vee ni izkor.seanja, p,.evoc, J ""'.'.jV":
bel C, T "	"""" K»d»r bodo ti nabif'" K»
be (pohl.cn.) Pr...or.k. m ^a vaš. vata,
Trsi. Svetovna tmkc.ja nam ga ,g,; _ ly zJ s"'
skuša odvzeti, loda nikoli se ji • •	rf j dai'uj'^®'
X- „ ,	... „	^ imovini.	Tedaj 0^ ,
to ne bo posrečilo. Trsi je naš!
Primorska je naša! Tujega no-	T^hn t>ož. gl^
čcmo—svojega ne damo!
'Te prisrčno pozdravlja s po-
John 49 zapisnikar dr- ® '
XV. ,,i,aiL,iu puzuravija s po-	----cClCB^^V
^dravom; "Smrt fašizmu-svobo-'ALI STE SI
' Citatelje EnakoPf;
ja narodu!	v. —^
"Terpin Anton—Peters."	veščamo,' da	^
"	uredništvu "»jn^ g," Kg.
Drugo pismo je sledeče;	"A Nation of Nati^ gpO^^^,
"Višnja gora, 1. marca 194G	je spisal naš pozna'''^!
Dragi mi!	vani ameriško-slo^^gjiK
C	VcXiit ciill^X l«3X»^ ^ yS 'f
Prejel Vaše pismo in takoj, telj Louis odgovarjam in Vas vsi lepo po-,moral prečita ti
•fuž sv
obi
C
f
% maja, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAIN 3
!!
nwenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 33, HI.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. In 3. sept. 1944 * Cl®velandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl odborniki in člani šir-odbora;
castvt člani:
Rastni predsednik: LOUIS ADAMIČ. Milford, N. J. ~
tastna podpredsednica: MARIE TUISliAND, 1034 Dillingham Avenue,
Sheboygan, Wis.	'
wstni član: DR. F. J. Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLAM EKSEKUTIVE:
pedsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St.. Grand Haven, Mich. •Podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave^ Cleveland 3, O. podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Dliaois.
MIRKO G. KVHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, HI.
Rajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
^Pisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, HI
-Clani;
Wo JURJOVEC, 1840 W. 22nd Pt, Chicago «, HI.
ANTON KRAPENC, 1636 W. 21»t PL, Chicago t, m.
I^OPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave, Clevetaad 3, Ohio.
NOVAK, 6117 St Clair Avfc, Cleveland 3, Ohio.
f^ANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave, Chicago 23, HL
loins
JOSIE
NADZORNI ODBOR:
ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, Joliet, Hi ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
Jftcr	uorneua AVC., vicvc*«.*«* «» ^
"'>EPa ZAVERTNIK, 309 Tenafly Ed., Englewood, N. J.
10«»*^ DEBEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis,
JOsp ^ F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. j^EPhine ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, lU.
^RESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Alitpiippa, Pa,
HORZEN, Route No. 4, Princeton, 111.
^THony JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.
Math KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
KLtJNE, 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn. j.^Na KUSAR, 1936 So. KenUworth Ave., Berwyn, 111.
jr^erine krainz, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
lOttS KVARTICH, 411 Station St., Bridgeville, Pa.
ICn ^(*LLOCK, %4465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
DVlK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y.
fOlXETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio V.,^®SA SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
w®NT1ne STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis,,Ind. STONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo.
UREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa.
ZBASNIK, a. F. U. Bldg., Ely, Minn.
ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111.
ŠIRŠI ODBOR:
ugonablja mladiče.' Govori se, da napada celo otroke v spanju in indijanske matere se ga silno bojijo.
Člani udruženja so imeli do te ogabne žuželke neke vrste praznoverno spoštovanje. Vselej, kadar se je zgodil zločin, določen, da zase je grozo v najširših krogih, so našli poleg žrtve tudi umetnega mygala in — kar je treba še prav posebno po-vdariti — vselej, kadar se je dogodil zločin take vrste, niso morilcev nikoli zasačili.
Če bi bil Lionel Brady takrat vedel te stvari, bi bil gotovo zelo vznemirjen pri spoznanju, da je strašno udruženje njegov sovražnik.
Motili bi se pa, če bi menili, da so bili Mygali samo čisto navadni roparji. Oni, ki smo jih našli zbrane v podzemski dvorani Železne hiše, niso poznali tajnega namena udruženja in tudi ne njegovih vrhovnih poglavarjev.
Način, s katerim so jih pridobili za udruženje, je bil vedno isti. Splošno se je stvar odigravala takole: Kak trgovec je bil na tem, da propade in da ga zapro zaradi menic. V trenutku, ko je izgubil vsako upanje na rešitev, je dobil obisk tajnega odposlanca Mygalov.
Apel na javnost za splošno varstvo
Ta mesec se vrši kampanja za pridobitev članstva v Greater Cleveland Safety Council. Vsakdo lahko postane član te organizacije, ako prispeva $1 na leto za propagando za javno varnost.
Direktor za javno varnost. Frank D. Celebrezze apelira na javnost, da se prijavite za sodelovanje. Omenja, da v teku 17. let je bilo ubitih na cleveland-skih cestah nad en tisoč šolskih otrok, od tega 141 v prvem letu. Od tedaj so uvedli po vseh šolah med otroci pouk o varnosti in nesreče se krčijo od leta do leta. Vendar, kolikor se jih še zgodi, jih je preveč in se mora število žrtev še znižati.
Da se pa to doseže, je potrebno sodelovanje vseh ljudi. Sedaj je kampanja v teku, da se zbere primemo vsoto denarja, s katero se krijejo neizogibni stroški kampanje za javno varnost vseh ljudi. K temu pripomore lahko vsakdo, ker vsota ni velika, namen pa je najboljši. Vaš dolar lahko izročite kateremukoli policaju ali ognjegascu, za kar vam bo izdal potrdilo. Tisti dolar je morda najbolje investiran dolar v vašem življenju.
Prispevajte za otroško bol-nja^ ne hesed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Dve izredni nesreči
Zadnji teden sta, bili javljeni varnostnemu odboru dve izredni nesreči, kot poroča mestni varnostni direktor Frank D. Celebrezze, ki so povzročile posebno pozornost.
V enem slučaju je neki moški zaspal v stolu, ki se nagiba nazaj, kot so v rabi v uradih. Slučajno je bilo to v drugem nad-
stropju in poleg okna. V drema-jočem stanju je mož omahnil s stolom nazaj v okno, ki se je razbilo. V tem hipu je mož padel skozi okno na tla in se ubil.
V drugem slučaju pa se je neki ženi vnela mast na peči, v kateri je pekla krompir. Pograbila je gorečo ponev in hitela z njo po hodniku, da jo vrže na dvorišče in tako prepreči požar. Pri tem ji je spodrsnilo, je padla in tisto gorečo mast po sebi polila. Pri tem je dobila težke opekline.
Ako se primeri, da se na peči gospodinji mast užge, se ogenj najlažje pogasi s tem, da se ga zaduši. To je, da se ponev hitro pokrije s pripravljenim pokriva-lom, kateri bi moral biti vedno pri roki.
Kar se tiče prvega slučaja, ko je mož spal v stolu in padel skozi okno, je zelo izreden slu-ča.j in drugi naj ne bi spali v stolu in ne tikoma pri oknu, da se ne zgodi nesreča.
budhin demant
GUSTAV LE ROUGE
(N adaljevanje)
of I13-itd.!
voj' i osF:
canjsl
L primerov že lahko skle-?' je bilo delovanje osta-^ udruženja prav ta-
r vK
boli"
.lep"
ec^
poštene vrste in da ni bilo ■emi elegantnimi gentlema-^^Gga, ki ne bi zaslužil,
liti Sede
na električni stol.
bila vsota, ki jo je ozna %g-Tai, pošteno razdelje-
jec, ki se je taktno
ste takorekoč ničesar riskirali in ki bo dajalo ogromen dobiček; Znašal bo dokaj milijonov dolarjev.
To imenitno obljubo je sprejel splošen smehljaj zadovoljstva; edino kapetanu Rattle-snaku je bilo videti, da je le na pol prepričan.
— In ta čudovita stvar se kmalu dogodi? je vprašal z glasom, ki je kazal neko malover-
EOKOBaRBA V CENTRAL ARMORY
V četrtek se vrši kot običajno rokoborba v Central Armory in sicer med dvema Ircema, Steve "Crusher" Caseyem, in Pat Fraleyem iz Los Angeles, Calif. Ker sta oba prvovrstna rokoborca, se je določilo 90 minut, v katerem času se lahko odloči, kdo bo zmagovalec. Drugi par bosta Dean Detton in Lee Henning. Tretji par je. Frank Julian in Freddie Bozik. Četrti par pa bo Ave Szvonkin, Žid iz Brooklyna, N. Y. in "Brat" Jonathan, misijonar. Program se prične ob 8:30 zvečer.
«ot predsednik skupine,
^ ^zel besedo:	— 2a zadevo zveste v naj-
besedo:
W^|l(i^^°®Podje, je dejal in ob Lj ^ pozornosti, k a p e t a n 1% .^^^ke se je ravnokar pri-^ pravici, o skromno-^ naših podjetij. Pri-^oram, da zadnja doba ni . ' uspešna, toda danes ^^^ko javim, da bo v bodočnosti mogočno
W
,gel' \
>, Myglov stopilo v no-
g)''	se nam je že
Se d"	jG ugovarjal dra-
h	slabe volje. Do
podjetja, ki smo se jih ,i: ^iso
3
i#-; l so
najlepšo dobo.

prinesla dovoljnega
krajšem času. Ravnokar pričakujem šefovega poročila, ki nam ga mora prinesti tovariš Kennedy.
Med tem' ko so se banditi tako pogovarjali o svojih zadevah, hočemo povedati čitatelju objasnila o znamenitem udruže-nju Mygalov, čigar temno delovanje je pravkar razkrila velika razprava pred kazenskim sodiščem v San Franciscu.
žival, katero so si bili banditi izbrali za znak in takorekoč za grb, je bil ogromen pajek, imenovan Mygal, ki živi v vro
KOROŠEC WINERY
Bonded Winery No. 208 6629 ST. CLAIR AVENUE EN. 2233
Kadar želite dobrega vina, naj-sibo na kozarce ali v steklenicah za na dom, pridite k nam.
v primeri z nevarnost- čem podnebju. Včasih doseže \ nam pretile.	j velikosti pesti. Črn je, kosmat,
3e mogoče, je odvrnil ima zelo kratke noge in je ne-■ sjjj, ^ avtoriteto, toda vse to' verjetno divji. Mygal napada V	Vrhovni šef My- j kolibrije in jim izpije kri do zad-
k	imenitno pod- nje kaplje, prihaja pa tudi v
^^terem vi ostali ne bo-' ptičja gnezda in na enak način
RUSKI FILM "DNEVI IN NOČI'
Iz urada Slov. nar. doma na Si. Clair Ave.
Pobiranje asesmenta
Tem potom se obvešča vse tajnike onih društev, kateri pobirajo mesečni asesment v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., da se bo za ta mesec pobiralo asesment v petek, 24. maja mesto v soboto, 25. Vzrok je, ker se v spodnji dvorani vrši svatbena| prireditev.
Vljudno se prosi vse društvene tajnike in članstvo, da to naznanilo vzamete v naznanje.
John Tavčar, tajnik.
N
osti
Sp'
ci p;
r
Ig maja se je pri-v Metropolitan tea
bi j"



h.' film "Dnevi in noči
a na izredno hrabro Stalingrada, ki je tra-

v in noči. Slika je bila 'ruševinah Stalingrada
in je pristna v vseh ozirih. Film predstavlja simbol požrtvovalnosti in poguma, ker ravno pred tem mestom se je pre-vagala usoda za Nemce. To gledališče se nahaja na 5012 Euclid Ave.
ŽENSKE
za hišne služkinje
5. pop. do 1.40 zj. 5 večerov v tednu $34.00 tedensko
V downtown poslopju
Zglasite se v
Electric Building
700 Prospect Ave. soba 901
Ženski uposlevalni urad
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
NAZNANILO IN ZAHVALA
1877	1946
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je nemila smrt odvzela iz naše srede ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
Anton Jerina
ki je po dolgi in mučni bolezni, spreviden s svetimi zakramenti za-tisnil svoje trudne oči in za vedno v Bogu zaspal dne 5. aprila 1946 v starosti 69 let.
Doma je bil iz Preserja.
Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku dne 9. aprila 1946 na Calvary pokopališče.
Globoko hvaležni se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Rev. Francis Baragi za podeljene svete zakramente, za molitve ob krsti in spremstvo iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče ter za opravljene pogrebne obrede.
Iskrena zahvala naj velja vsem, ki so ga obiskovali v bolezni, vsem. ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako iskrena hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci cvetja, ter vsem, ki so darovali za svete maše za dušo pokojnega, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu in za darove v gotovini.
Nadalje naj sprejmejo našo zahvalo člani društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 ABZ in društva France Prešeren, št. 17 SDZ za udeležbo pri zadnjem sprevodu, posebno pa nosilcem krste, ki so ga spremi je vali do groba in položili k večnemu počitku.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejme Anton Grdina in Sinovi pogrebni zavod za vso vsestransko prijazno naklonjenost in postrežbo in za lepo urejen pogreb.	_ _	^
Predragi in nikdar pozabljeni soprog in oče, dokončalo se je Tvoje mučno zemeljsko trpljenje in moral si nas zapustiti. V globoki žalosti nad Tvojo izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da Ti podeli večni mir v zasluženem počitku v hladni ameriški zemlji in večna luč naj Ti sveti. ^
Žalujoči ostali:	^	^
TEREZIJA JERINA, soproga;
ANTHONY in ELMER, sinova;
MARY, poročena RUDOLPH in BERTHA, hčeri;
RITA, sinaha; ANTHONY, zet; GARY, vnuk.
V stari domovini pa zapušča žalujočega popol brata Matija in
popol sestro Mary

Cleveland, Ohio, dne 22. maja, 1946.
NAPRODAJ
sta dve hiši na eni loti, na 1378« 80 E. 40 St., nasproti cerkve sv, Pavla. Letna najemnina znašat $1,020. Cena samo $7,700. Pokličite Mr. Zorman, HE 1713.
I V
Isce se
5 ali 6 sob, spodaj ali zgoraj, za 4 odrasle osebe. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. Želi se dobiti med E. 55 in E. 79 St.
Kadar kupujete ali prodajate!
Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas.
Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd.
Gradimo tudi nove domove po vašem okusu.
Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.
KE 5030
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St.
HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
NAZNANJAMO
da imamo sedaj velike zaboje za čevlje in obleko, ki jo nameravate poslati v staro domovino. Ako hočete pomagati svojim sorodnikom v stari domovini, obiščite
Mihaljevich Bros.
6424 Si. Clair Ave.
HE 6152
NOVE IN STARE STREHE Lake Shore Roofing & Sheet Metal Co.
MR. URBANČIČ, zastopnik 651 EAST 152nd ST. GL 2362-2363	Nites: IV 3665
ROOFING — SIDING — GUTTER sčislimo, popravimo in prebarvamo
Okna popravimo. Prihranite si denar. Delo napravimo točno in po zmerni ceni.
YANESH BROS.
Home Improvement Co.
WIckliffe 656 ali WIckliffe 239W3
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hi tra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
STRAN 4.
VVVVVVVVVVVVVV%*VVVT. v v vW
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Opis cerkniške tragedije
John Kos, 17101 Waterloo Rd., ki je zelo dobro poznan v col-linwoodski naselbini, je prejel sledeče pismo od svoje nečakinje, Frančiške Kos iz Cerknice pri Rakeku, ki je jasno popisano, kakšne grozote so morali prestajati od okupatorja in domačih izdajalcev.	^
"Cerknica, 12. marca 1946. "Dragi stric!
"Tudi jaz sem se namenila da Vam napišem par vrstic in Vam malo opišem Vaš rojstni kraj. Saj tudi mi smo do sedaj malo pozabili ali popolnoma pozabiti ne bomo mogli nikoli, ker grozodejstva, ki smo jih morali prestajati so bila prevelika. Vem, da si ne boste mogli predstavljati vse to naše trpljenje.
"Do kapitulacije Italije je bila Cerknica še cela. Teden kasneje je že vsa zgorela pod kaplanijo. Zažgali so s tem, ko so Nemci streljali s topi. Mislili smo, da ježe konec požiganja ali zmotili smo se. Zopet so prišli k nam v Cerknico partizani. Zelo smo jih bili veseli, kadar smo jih videli. Partizani so nam ravno hoteli napraviti shod za v nedeljo in smo se pripravili za ta shod. Saj bi bil prvi, ki bi ga bili videli od naših borcev.
"Cerknica je bila vsa v zastavah. Kakor otroci smo hodili za partizani, vsi veseli, da so med nami. To pa ni bilo všeč izdajalcem slovenskega naroda. Ti izdajalci so bili preje že vsi en krat v partizanskih rokah. Izpustili so vse, misleč, da se bodo poboljšali. Ali kaj so napravili? Ušli so k Nemcem na Rekek in ovadili partizane kot razbojnike. Nemce so prosili, naj uničijo Cerknico, ker je preveč partizanska.
"V soboto zvečer je {jrišla v Cerknico partizanska brigada. Vsi trudni so se polegli spat. Samo straže so vestno stražile. Bila je ura 6 zjutraj, ko se zasliši drdranje mitraljezov in Cerkni ca je bila obkoljena. Kot tatovi so se priplazili in iznenadili par tizane. Kakor bi strela uHarila, pridrvi v Cerknico oseni tankov. Partizani so morali b^ati' na vse strani. Nekateri sq,^ili pa še toliko korajžni, da ^ borili proti toliko mo|nejseriiu sovaržni-ku.	" ^
"Ne?nci bo se pojavili pred nami kot razbojniki. Že samo beseda: 'Nemci gredo,' nas je iz-nenadila in prestrašila. Sedaj smo imeli pred seboj 'resnično morilce slovenskega naroda. Z njimi so bili nekateri izdajalci begunci, ki so prišli pokazati Cerknico, da jo uničijo. Nič niso imeli usmiljenja z ljudmi. Seganj ali so jih skupaj kot živino. S tanki pa streljali na vse strani ter zadajali smrt nedolžnim žrtvam. Kjer so opazili iz tankov, od koder so gledali na daljnogled, človeško bitje, je moralo pasti pod udarcem Gestapa.
"Vse zbegano ljudstvo je bežalo na vse strani. Nekateri so ostali doma. Nekatere so pa Nemci seganj ali skupaj v Hrenovo dvorišče, tam kjer je imela preje Verlecka hišo. Tam so vsi preplašeni čakali, kaj bo z njimi.
"Nismo dosti mislili, ker smo bili malo manj kot ob pamet. Strmeli smo in čakali, kot živina, ki jo peljejo v klavnico. Saj nam je bilo vseeno, kaj bodo naredili z nami. Nato pa, kakor bi bil iz zemlje vzrastel, se pojavi med nami kot razbojnik, tisti-krat naš Cerkniški tajnik, izdajalec Petrovič in začne prebirati ljudi, katere naj odpeljajo pod zaščito. In res so jih naložili na avte in odpeljali proti Rakeku. Mi smo pa morali gledati, kako nam gorijo domovi. Hiše so kar z nafto oblivali, da je gorelo kot v peklu.
"Nič nas niso pustili, da bi šli kaj rešiti. Gledati smo morali te grozote. Vročina pa taka, da se
bi bili kmalu spekli. Nato so nas postavili v dve vrsti, v eno moške, v drugo ženske. S puško in velikim drogom so nas stražili. Vročina je bila neznosna. Prašiči so se pekli in cvilili, daje bilo strašno. Vse, prav vse, kar so dobili ognjeni rublji podse, vse je bilo uničeno.
"Ker je bila ravno jesen, 19. septembra, je bilo že vse pospravljeno iz njiv in travnikov. Tako je ogenj uničil vse. Nemci niso vprašali, ali boste živeli ali ne. Njih cilj je bil, da nas uničijo.
"Okoli poldne so nas pustili Nemci ven iz dvorišča. Ker so se kar naprej streljali, smo šli počasi proti jezeru. Proti četrti uri so Nemci odšli. Za seboj so pustili strašno opustošenje. Gorelo je kar naprej, kot v peklu. Zgorel je ves živež in sploh vse, kar je bilo v hišah. Nemci so s seboj odpeljali tudi moške. Od teh so drugi dan 14 ubili. Štiri najst nedolžnih fantov je dalo življenje, ki so bili toliko krivi, kot nedolžni otrok. Ljudje so pričeli prihajati nazaj proti večeru. Bili so samo napol živi. Tisti, kateri je bil še kaj pri moči, smo šli iskati ranjence in mrtve. Ker povsod so ležali mrliči in ranjenci.
"Mrtve smo odpeljali na pokopališče, smo jih 32 pokopali naenkrat v eno jamo. Štirinajst so jih ubili na Rakeku; 15 so jih zakopali v Begunjah. Tako da tisti dan je jadlo 60 nedolžnih ljudi. Največ je bilo partizanov in nekaj tudi domačih. Koliko jih je pa zgorelo po skednjih, se ni nikdar ugotovilo, ker tam, kjer se je Nemcem zdelo kaj sumljivo, so kar s tankom izstre lil, tako da se ni mogel nobeden rešiti. Samo kosti so se našle.
"V Cerknici je zgorelo okoli 150 poslopij. Ljudje so ostali brez strehe, kakor tudi živina. Teško je bilo tiste čase in tisto zimo za hrano. Nemci so mislili, da jim bomo pokorni in da bomo šli z njimi. Ali zmotili so se in tisti, kateri so nam želeli hudo, so sami propadli. Med nami so se nahajali tudi nekateri iz dajalci. Drugi so pa zbežali. Ali tudi za one, ki so zbežali, bo prišla kazen prej ali slej. Slava tistim borcem, ki so prelili kri za našo svobodo.
"Ni hotelo biti konec trpljenja. Sokraj vsaki dan so prišli belogardisti iz Rakeka v Cerk nico in strahovali mirno ljud stvo. Bali smo se jih in smo se skrivali pred njimi. Kadar so prišli pa partizani, smo šli pa vsi okoli njih. Saj so bili tako dobri.
"Ni bilo dneva, da ne bi stre Ijali v Cerknico. Nikjer ni bilo ljudstvo varno na polju, pač pa samo za kakšnim zidom. Vedno so padale mine. Belogardisti so pa dosledno preganjali partiza ne, pretepali in morili ljudi na vse načine. Dejali so, da se borijo za vero. Bili so pa tako hu dobni, da partizanov še na poko
MARINES IN DANGER . . . Says Gen. Alexander A. Vandegritt, to lenate naval affairs committee at hearing on proposed merger of the armed services. He stated that the unification legislation will in all probability spell extinction for the marine corps.
pališče niso pustili pokopati.
"Vsaki dan so bile borbe v Cerknici ali pa v okolici. Dan za dnem so delali večja grozodejstva. Ljudstvo je bilo že do kraja izčrpano. Vsaki dan in vsako noč smo rekli: Ali bomo še jutri živi ali ne? Šest mesecev pred osvoboditvijo so ustanovili, slovenski izdajalci, belogardisti, postojanko v Cerknici. Cele noči so pretepali ljudi v svojih zaporih. Pretepali so jih kot muče-nike. Vsak se je moral sleči. Nato so mu zavili glavo v vrečo in ga pretepali do nezavesti. Niso poznali razlike, ali je moški ali ženska.
"Moj brat je bil vedno v hudih borbah. Kjer je bilo najhujše, tam je bil vedno zraven. Tudi, ko so Ljubljano osvajali, je bil on prvi. Padlo jih je zelo veliko ali on je /vendar ostal. Prišla je vendar že svoboda, za katero so šli v boj najboljši sinovi slovenskega naroda, a puško v rokah. Njihova volja in želja po
ENAKOPRAVNOST
svobodi, njihova hrabrost, je premagala vse napore.
"Niso omagali pred sovražnikom, čeprav je bilo njih trpljenje zelo veliko. Njih trpljenje se sploh ne da primerjati. Bili so v snegu bosi, lačni in raztrgani. Kako so mogli vse to prestati, ne vemo in si niti mi ne moremo predstavljati, čeprav smo bili tudi mi vsaki dan v hudem. Rešili so domovino, pregnali sovražnike in tako smo danes svobodni.
"V Cerknici ni bilo veliko belogardistov. Fišek, Trebci Lojze, Tavžlovi, Javornik, Ribenčanov in Straklov fant in še nekaj drugih, ti so bili glavni. Precej je bilo pa takih, ki so bili z njimi in jim pomagali. V Cerknici je padlo samo v partizanih okoli 80 moških, drugi so pa umrli v internacijah, tako da je okoli 100 žrtev.
"Vas prav lepo pozdravljamo vsi skupaj, Farbarjevi.
"Frančiška Kos."
22. maja,
Pismo iz Kostanjevice na Dolenjskem
Mrs. Frances Grebene, 1044 E. 148 St., je prejela pismi od svoje sestre Marije Kržičnik in njenega sina Petra Kržičnik, ki je izučen pek. Oba živita v Kostanjevici na Krki na Dolenjskem. Pismi sta v glavnem slič-ni in v naslednjem je izčrpek iz nečakovega pisma;
Kostanjevica na Dolenjskem, 2. marca 1945.
"Draga teta!
"Pismo, katerega si pisala moji mami, smo sprejeli in se zanj najlepše zahvaljujemo. Draga teta, jaz sem najmlajši njen sin, star sem 28 let. Izučen sem pek. V tej težki borbi za svobodo, sem srečno prišel spet domov. Blizu mene je padel moj sin in najstarejši brat, ki je bil šolski upravitelj v Brežicah.
"Ata so Nemci pretepli in je tudi umrl. Imam pa še ljubo mamo ,dva brata in štiri sestre. Mi smo mnogo prestali. Dolgo bo trajalo, da se bodo rane zacelile. Odločil sem se, da bi sel v kraje, kjer prebivaš Ti. Doma bi pa že prestali brez mene. Sem še samski in si želim videti sveta in tujine. Rad bi bil pri Tebi, ker vem da si tudi Ti
osamljena, ker si izgubila vse, kar si imela.
"Res težko in drago plačano s krvjo našo svobodo, smo si jo vendar priborili. Kljub temu je moja želja, da grem v svet. Naša mama je še kar zdrava, samo to jo je potrlo, ker je izgubila najboljšega sina in moža.
"Ker so Nemci, Italijani in naši izdajaci razbili domove in oropali, je zato prav težko, dokler se vse ne popravi. Priborili smo si svobodo, sedaj si moramo priboriti še boljše življenje. Priloženo ti pošiljam sliko kot partizan, borec za svobodo. Te najlepše pozdravim in prosim za odgovor.
"Peter Keržičnik". KDO PREDNJAČI?
Mnogokrat slišimo in čitamo o narodnem prednjaštvu v Ameriki. Tega ni! Vsaka narodnost je j doprinesla svoj delež današnji Ameriki. Stvarno je opisano v knjigi "A Nation of Nations," ki je najnovejše delo našega ame- j riško-slovenskega poznanega in spoštovanega pisatelja Louis Adamiča. Knjigo se dobi tudi v uredništvu Enakopravnosti.
imm
USO SERVING G.I.S IN BRAZIL ... In Brazil, home of the coffee bean, G.I.s patronize the USO cafeteria for a cup of American Java. It accompanies the steak smothered in eggs which is the most popular dish with servicemen at the Natal USO. The USO still carries on in almost every country and section on the globe where G.I.s may be found. Much of their work is now devoted to troops on foreign soil.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAJB AVE.	ENdleott 0583
Avtomobili tal bolniški vob redno In ob vsaki url na razpolago.
Ml amo vedno pripravljeni z naJbolJS« postrežbo.
OOLLINWOODSKI URAD:
<52 Eaat 152nd Street	Tet: KEnmorc 3118
* *■ ^ ^ *i|l^ ^ m M

Radio aparati-Hišni predmeti
Mi imamo lepo izbero polk in drugih popularnih plošč
Fonografe posodimo za plese, svatbe in zabave. Popravimo radio aparate, pralne stroje in čistilce. Izurjeno delo.
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVENUE
PLOŠČE
PLOŠČE
1880
»

& < i

NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni oče in brat
MARTIN GLAZER
Zatisnil je svoje blage oči 3. maja 1946 ob 6.20 uri zjutraj. Pogreb se je vršil dne 6. maja iz Joseph Želetovih prostorov v cerkev sv. Marije na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče« kjer smo ga izročili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen v vasi Koče far a Sla vina na Notranjskem leta 1880.	»
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti našega dragega očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo izrekamo sledečim:
New York Central Car Dept. Employees (Nottingham), Clark s Restaurant No. 10 Employees, Mr. in Mrs. Frank Novak, Miss Vivian Cernigoy, Mr. in Mrs. Jack Glazer, Mr. in Mrs. Anthony Cer-nigoy ml., Mr. in Mrs. John Krnel in družini, Mr. in Mrs. Paul Klun, Mr. in Mrs. Ludwig Krnel, Mr. in Mrs. Jack Sorz, Mr. i"* Mrs. Joseph Zele, Mr. in Mrs. John Vidensek, Mr. in Mrs. Anthony Vadnal, Mr. in Mrs. Anthony Mozina, Mr. in Mrs. Mike Preskar# Mr. in Mrs. Andrew Gor jane, Mr. Paul Zele, Mr. John Gor jane in Josephine, Mr. in Mrs. Andrew Mele, Mr. Joseph Moslo, Mr. Mrs. Joseph Jerse, Mr. in Mrs. Peter Cer j on, društvo Združeni bratje, št. 26 SNPJ, Mr. in Mrs. Rostan, Mr. in Mrs. Fred Race« Mr. in Mrs. Frank Race, Mrs. Julia Sayatovic, Mr. Frank Pat®' Mrs. W. Whitlam, Mrs. Planisek, Mr. in Mrs. Kante, Mr. in Mrs« Frank Fortuna, Mr. in Mrs. A. Zakrajšek, Mr. in Mrs. F. Zakraj-šek, Mr. in Mrs. George Schimitz, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. m Mrs. F. Dolšak ml., Mr. in Mrs. Tony Nardin, Mr. in Mrs. J. Korošec.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika in sicer sledečim:
Mr. in Mrs. Novasal, Mr. in Mrs. Lawrence Aucin, Mr. in Mrs« Louis Stopar, Mrs. Martha Koss, Mr. in Mrs. James Perat, Mr. Mrs. Anton Muha, Mr. in Mrs. Anthony Mozina, Mrs. Angela Ba-ranowski, Mr. Tony Kalister, Newburgh, Mr. in Mrs. John Cesnik« Mr. in Mrs. William Skupic, Mr. in Mrs. Louis Turk, Mr. in Mrs« Tony Aucin, Mrs. Kay Myers, Mr. in Mrs. Peter Conti, Mr. in Mrs« Paul Lenarsic, Mr. in Mrs. Andrew Zupančič, Mrs. Burgach in družini, Mr. Lawrence Aucin ml.. Miss Mary Urankar, Mr. in Mrs« Durmasnic, Mr. Frank Boldin, Mrs. Katherine Vadnal, Miss Frances Vadnal, Mr. in Mrs. William Celina, sosedom, Mrs. Dorothy Wischmeyer, Miss Marie Supon in Johanna Wilson.
Našo posebno zahvalo naj sprejmejo: Miss Mary Krnel, Mr« Mrs. John Krnel, Mr. John Gor jane ter Mr. in Mrs. Tony Cerni goy, za vso velikd pomoč v času bolezni in smrti.
Zahvalo izrekamo vsem onim prijateljem, ki so dali svoje av tomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu, žal nam je, da nimamo imen na razpolago. Hvala vsem!
Naj bo izrečena zahvala Joseph Žele in Sinovi pogrebnem* zavodu za lepo voden pogreb in najboljšo vsestransko po^ugO' Hvala tudi čst. g. Celesniku za opravljene cerkvene pogrebne obr* de.
Počivaj v miru, ljubljeni oče in brat! Odšel si v deželo smr**' tja, kjer ni solz in ne trpljenja. Mi se Te bomo vedno spominjala ljubeznijo v naših srcih, saj si nam bil vedno dober.
Spavaj mirno—snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
EMILY in CHRYSTINE. poročena JANESIC, hčeri;
FRANK JANESIC, zet;	JACK GLAZER, brat
V stari domovini zapušča dva brata, Janeza in Franceta ter sestri Marjeto in Marijo in več sorodnikov
Cleveland-Collinwood, Ohio, dne 22. maja, 1946.