IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Gena posamezni Številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis sea trgovino, Industrlfo in obrt.
krat
■aroemna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V« leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v LjublJanL DredniStvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 2. marca 1933.
štev. 26.
Enoten g&spodacstti
Na tem mestu smo že večkrat povda-rili nujno potrebo, da se izdela enoten gospodarski program za vso državo. Vse panoge našega gospodarstva nujno zahtevajo takšen načrt, ker brez takega načrta ne bomo nikdar prišli do tega, da bi ena panoga izpopolnjevala drugo. Dokler nimamo enotnega državnega programa, je neizogibno, da bo vsak vlekel le na svojo stran, kar popolnoma onemogoča neko solidarno delo, ki edino more privesti naše gospodarstvo iz sedanjih velikih težav. Potreba po izdelavi enotnega gospodarskega načrta je za vso državo se vedno bolj uvi-deva, tako je »Pravda« z dne 27. februarja objavila na uvodnem mestu članek dr. Tomičiča o nujni potrebi gospodarskega državnega programa. Ta misel torej prodira in zato jo je treba ponavljati tako dolgo, dokler ne prodre na vsej črti.
Prav posebno pa nam je potreben enoten gospodarski program sedaj, ko je notranje politična konsolidacija države v glavnem že. dovršena. Vedno se vendar ne moremo prepirati o tem, kakšna naj bo fasada nove drž. zgradbe, enkrat je vendar že čas, da se pogovorimo, kako bo zidana vsa stavba. O tem se pa ne moremo drugače pogovoriti, ko da izdelamo enoten in za vse obvezen državni gospodarski program.
Seveda ne sme biti ta program dekre-tiran, ker še dolgo niso zbrani vsi potrebni podatki za izdelavo gospodarskega programa. Ker mora nadalje enotni državni gospodarski program biti takšen, da dejansko, ne samo na papirju, omogoča sodelovanje vseh, zato mora biti plod kompromisa vseh produktivnih stanov. Jasno je, da mora vsak stan braniti svoje potrebne interese, nikdar pa ne sme iti obramba teh posebnih interesov tako daleč, da bi bili oškodovani interesi sploš-nosti. Baš to pa je najodličnejša naloga državnega gospodarskega programa, ki mora biti temelj vsega konstruktivnega in složnega dela v državi.
Kakor je evidentna potreba enotnega državnega gospodarskega programa, tako pa je tudi jasno, da ne bo izdelava tega programa lahka. Predvsem bo treba premagati vse ovire, ki so v različni strukturi gospodarstva v posameznih pokrajinah. Gospodarski program bo moral zato vse te posebnosti upoštevati, ker le tako bo mogel omogočiti vsaki pokrajini čim boljši razvoj. Mnogo težav bo povzročala tudi različnost gospodarskega in političnega razvoja. Tudi v tem pogledu bo moral enotni državni gospodarski program upoštevati vse posebnosti, če ne ovirajo splošnega gospodarskega napredka.
Zlasti velike težave pa bo treba premagati, ker še ni urejena naša statistična služba in ker tudi še ni dorasla vsem svojim nalogam naša uprava. Enoten gospodarski državni program bo nujno moral povzročiti tudi zboljšanje uprave in je samo iz tega razloga že njegova izdelava n®°^ložliiva. Že v normalnih časih je gospodarska politika nad vse težka, še mnogo težja pa je v današnjih gasih, ^o se vrsi splošno prevrednotenje vseh dobrin ko se ustvarja čisto novo pojmovanje tudi v gospodarskih zadevah.
Vse te težkoče nujno zahtevajo, da je izvedba gospodarskega programa poverjena samo ljudem, ki so se v gospodarskem delu izkazali in ki se morejo sklicevati na svoje izkušnje. Neoprostljiv greh bi bil, če ne bi upoštevali teh izkušenj, če ne bi izrabili kapitala, ki je v izkušnjah. Iz vsega tega sledi kot prava zapoved, da morajo enotni gospodarski program Ztt V80 državo izdelati naši gospodarski liudie
• J", ^osPodarski ljudje ga tudi morajo izdelati. Čeprav ne v popolni meri, pa je vendar nase gospodarstvo že tako dobro organizirano, da mora vsako vprašanje pravilno in iz vseh vidikov presoditi. Naše
zbornice, združenja trgovcev, obrtniške zadruge, korporacije industrijcev in tudi razne kmetijske organizacije so danes že na tej visoki stopnji, da morejo podati vse podatke in nasvete, ,ki so potrebni za sestavo gospodarskega programa. Ni treba nič drugega ko zvezati vse te organizacije v en forum in zbrati vse njih konstruktivne sile v enem telesu, pa je tu že gospodarski svet, ki more in ki bo izdelal enoten gospodarski program za vso državo, pa tudi podroben gospodarski program za vsako pokrajino posebej.
In tako smo zopet pri stari zahtevi vseh naših gospodarskih slojev, da se vendar enkrat že skliče gospodarski svet, kakor zahteva to tudi zakon. Ta zahteva ni nobena kaprica, še manj pa plod kakšne
trmoglavosti, temveč pogoj za našo finančno sanacijo in gospodarsko vstajenje. Kajti edino v gospodarskem svetu združeni gospodarski strokovnjaki pa imajo tudi voljo in izkušnje, da morejo postaviti gospodarski program, ki bo v resnici odgovarjal vsem potrebam našega gospodarstva. Gospodarski svet je zato nujnost, ki je neodložljiva in ki nas tem bolj oddaljuje od rešitve krize, čim dalje bomo odlašali s sklicanjem gospodarskega sveta.
Gospodarski svet je pogoj za enotni program. Brez tega pa tudi ni rešitve iz sedanje gospodarske krize. Dokaz je s tem zaključen, ugovarjanja ne more biti več nobenega. Gospodarski svet treba imenovati in sklicati. Tako zahteva napredek našega gospodarstva.
pAMnehti davek pd poštniU paketih
Dogodki nas prehitevajo. Kar sem na tem mestu v interesu trgovcev pred par tedni poročal, danes ne drži več. Došle so nove odredbe. Prej se je prakticiralo tako, da je pošta, če je bil paketu priložen račun, poslala ta račun trgovcu, da ga overovi, ker ni hotela carinarnica prevzeti naprej poslane in neoverovljene račune, ker bi to povzročalo pretežko evidenco. Sedaj se je poslovanje predrugačilo. Originalni računi, ki so paketu priloženi, se ne bodo upoštevali, temveč bo carinarnica pozvala trgovce, da prcdMe dotične fakture overovljene in podpisane, kolek za 2 Din (tudi štampiljka). Šele potem se bo zaračunil davek. Povedalo se mi je tudi, da se bo lahko že naprej poslalo račune poštni carinarnici, kar doslej ni bilo mogoče, da ne bo treba tej pisati za vsak paket naslovniku. Manjka pa še točno uradno obvestilo, katero je baje že bilo odposlano.
Ker nastanejo včasih pri zaračunanju prometnega davka neljube pomote, je v in-
teresu vsakega trgovca, da je o tem točno poučen.
Omeniti je še, da je poslovanje, če se zahteva povračilo preveč plačanega davka (ker pomotoma napačno zaračunano), zelo zamudno in neekonomično. Treba predložiti prošnjo s kolkom ter po večkrat iti na carinarnico po rešitev. To bi se dalo vendar urediti tako, da carinarnica obvesti dotičnega po pošti, da je njegov akt rešen ih da pri blagajni lahko dvigne preveč Plačano vsoto. Tako poslovanje pač lahko zahtevamo. — Nerodno je pa pri tem tudi to, da dotični nima ves čas na razpolago carinske pobotnice, ker jo je moral predložiti s fakturo vred svoji prošnji. Na rešitev se po navadi čaka zelo dolgo in v sedanjih razmerah zapade faktura že v plačilo, kar pa zopet ni mogoče, ker ni na razpolago cstinske pobotnice. To je le mala slika naših vsakdanjih nadlog. Vseeno pa še vedno upamo, da bo enkrat bolje.
pAMnog. in žel&BMŠlte tarife-
Na seji tarifnega odbora v Beogradu je podal ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe dr. Vrhunec obširen ekspoze o premogu in železniških tarifah. Iz njegovega poročila posnemamo:
Premog je gorivo, ki ga uporabljajo vse gospodarske panoge v industriji in prometu. Od nizke nabavne cene premoga je v prvi vrsti odvisen napredek in razvoj narodnega gospodarstva.
Od uveljavljenja sedanje železniške tarife v letu 1929 pa se je stanje v premogovni industriji katastrofalno poslabšalo, kar kaže ta tabela:
Produkcija premoga je znašala v letu: 1929	5,621.000	ton
1980	5,276.000	„
1931	5,008.000	„
1932	4,496.000	„
To silno zmanjšanje produkcije je povzročilo znano rudarsko krizo v rudarskih revirjih z vsemi njenimi nevarnimi gospodarskimi in socijalnimi posledicami.
Poleg tega padajo cene premoga stalno in znašajo danes na zasebnem trgu samo še 85 odstotkov, pri nabayah državnih železnic pa samo 75 odstotkov cen v 1, 1929.
Premog pa je tudi za eksploatacijo železnic največje važnosti, saj je znašal prevoz domačega premoga na državnih železnicah na naših progah od vse tonaže v odstotkih :
1927.	15-65	°/o
1928.	14-80	V o
1929.	15-34	°/o
1930.	16-26	®/o
1931. 22-10%
1932.	21-20	V o
Železniški dohodki od prevoza domačega
premoga se morejo ceniti na 140 milijonov dinarjev.
Treba izreči železniški upravi popolno priznanje, da se trudi, da bi s primernim razlikovanjem t^rif favorizirala domači premog, ker je na vse zadnje tudi v interesu železnic samih, ker, pridobi na ta način železnica čkn več blaga za prevoz.
Ker transport na naših železnicah prihaja v obzir le za manjša industrijska središča, ki ne leže ob vodi, se izraža zaščita domače premogovne industrije samo pri prevozu na večje distance. Višja tarifa za uvoz tujega premoga je popolnoma upravičena, ker se železnice, kot največji kon-sument premoga, ne morejo desinteresirati na napredku domačih premogovnikov.
Čeprav je treba priznati nekaterim podjetjem, da morajo uporabljati visoko kaloričen premog, vendar se ne sme favorizirati uvoz tega premoga, ker se na ta način prepreči, da bi fabrike preuredile svoje stroje tudi za uporabo manj kaloričnega premoga.
Sedanja cena industrijskega premoga notira največ 90 Din za tono, kar znaša, pri sedanji tarifni obremenitvi 101°/« od vrednosti blaga, po predlaganem povišanju tarife pa bi se ta obremenitev povečala celo na 114°/o od vrednosti blaga. Takšne tarifne obremenitve pa naša, od gospodarske krize oslabljena industrija ne prenese, ker je cena premoga s prevoznino odločilen element pri določitvi proiz-vodnjih stroškov. Zlasti za krajše distance je železniška tarifa mnogo previsoka in zato podjetja dostikrat prevažajo premog s tovornimi avtomobili. Vsled tega je nujno potrebno, da se vsaj za krajše distance železniška tarifa zniža.
Znani so nam primeri, da onemogoča konkurenčno sposobnost nekaterih naših industrij za izvoz v tujino samo previsoka cena premoga franko fabrika.
Da je deloma padel železniški promet na progah subotiškd direkcije, je treba pripisati tudi uvozu madjarskega premoga.
Prevozni stroški rečne plovbe so znatno manjši ko železniški, kljub temu pa so mogle nemške železnice vsled dobre tarifne politike uspešno konkurirati z rečno plovbo in so na ta način potegnile na sebe prevoz premoga za Švico in deloma tudi Italijo.
Sedanje železniške tarife pa ne morejo uspešno konkurirati z rečno plovbo, zla-
52.
Združenja trgovcev v Ljubljani
bo v nedeljo, dne 5. marca 1933 točno ob ValO. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27, s tem dnevnim redom;
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Proračun za leto 1933.
6. Ljubljansko trgovstvo in današnji gospodarski »položaj.
7. Slučajnosti.
Ce ob določeni uri ne bo navzočih zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda eno uro kasneje, to je ob Vili. uri dopoldne.
Samostojni predlogi se morajo predložiti upravi najkasneje tri dni pred občnim zborom, § 387. obrtnega zakona.
Uprava.
sti ne s tujimi paroplovnimi družbami. Napačno je bilo, da se je z 20 odstotnim povišanjem tarife v letu 1929. zadel samo domači, ne pa tudi tuji premog. To povišanje je moralo zmanjšati konkurenčno sposobnost domačih rudnikov. Tako je mogoče, da se plača za prevoz 10 ton premoga iz Anglije 70 do 75 šilingov (okoli 900 Din), za prevoz iste količine premoga iz Trbovelj do Splita pa 1.245 Din.
V debati se je nadalje ugotovilo, da tudi vojvodinski premog ne vzdrži konkurence z madjarskim predvsem vsled mno-g nižje prevoznine, ki jo plačujejo na Madjarskem.
Za povečanje izvoza v Švico
Na inicijativo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine se je 'vršila v Beogradu konferenca naših in švicarskih izvoimi-kov. .Konferenca je razpravljala o možnostih, da se poveča zunanja trgovina s Švico. V debati se je konsitatiralo, da bi povečanje zunanje trgovine med Jugoslavijo in Švico bilo izvedljivo, ker je Švica vedno rada sprejemala jugoslovanske kmetijske pridelke, prav tako pa je bil tudi jugoslovanski trg vedno odprt švicarskim izdelkom, ki so sloveli ;po svoji dobri kvaliteti.
IDa j® trgovina s Švico padla, je v prvi •vrsti krivda raznih uvoznih omejitev, ki jih je izdala Švica. Dočim je švicarski uvoz v Jugoslavijo popolnoma prost, j© Švica s kooitingentiranjem in povišanjem carinskih postavk popolnoma onemogočila jugoslovanski uvoz. Tako ne odgovarja švicarski kontingent za jajca niti polovici one količine, ki jo je Jugoslavija preje uvažala v Švioo. Carina na koruzo je bila povišana na 4'50 franka za kvintal, kar odgovarja prodajni vrednosti koruze.
Po daljši debati se je konstatiralo, da Je edini način za likvidacijo zamrzlih kreditov, če Švica poveča uvozni kontingent za jugoslovanske pridelke in da se pridobi švicarski trg tudi za one naše predmete, ki se dosedaj miso uvažali v Švico.
Rusija omejuje naročila v tujini
Narodni komisar za težko industrijo je skrčil kredite za nabavo strojev v tujini na 21 milijonov zlatih rubljev. Omejitev utemeljujejo s tem, da je sovjetska industrija napredovala že v taki aneri, da more sama izdelovati potrebne stroje. Gre pri skrčenju naročil v pirvi vrsti za lokomotive, vagone, mačke, motorje, turbine, električne aparate in nadomestne dele za tuje stroje. V bod<!>če bodo dovoljena naročila tujih strojev le, če se bo dokazalo, da se ne morejo izdelati v Rusiji. Že sklenjen uvo« strojev in strojnih delov iz Nemčije za 40 milijonov mark, je bil razveljavljen. Jasno je, da je glavni vzrok za skrčenje uvoza strojev v veliki denarni stiski, ki jo pre-’ življajo sovjeti.
iaioH	Uomcovi<zv&zdc
Ko je Hoover nastopil 1. 1929 predsedniško mesto Združenih držav Sev. Amerike, je vladala po vsej Ameriki in po vsem svetu dobra konjunktura in vse je gledalo v bodočnost z največjim optimizmom. In v 'tem času je oznanjal Hoover svoje geslo o novem blagostanju, ki še čaka srečno Ameriko in po vsej veliki državi je vse nazdravljalo temu Hoovrovemu geslu prospe-rity. Sedaj, ko zapušča predsednik Hoover svoje mesto in se umakne zasebnemu življenju, pa je konec vse iluzije in svet vidi, da se ni uresničila niti ena napoved predsednika Hoovra. Tik ob odhodu s predsedniškega mesta more Hoover priznati, da je njegova gospodarska politika doživela popoln pollom, tako popoln, da se ni niti v eni točki izkazala kot pravilna. Skoraj kot triumfator je nastopil Hoover svoje mesto, kot popoln premaganec ga zapušča.
Ko se je pričela svetovna gospodarska kriza, jo je hotel Hoover premagati z gospodarskim optimizmom. To je bila njegova metoda, ki pa se ja izkazala v vseh panogah kot napačna. Zaradi te metode je hotel Hoover z državno podporo vzdržati cene na prejšnji višini, zaradi te metode je hotel z državno pomočjo obvarovati banke pred polomom. Njegov namen pa se je ponesrečil docela in mesto zboljšanja je dosegel Hoover le to, da je kriza podaljšal življenje. Ne bilo bi nič čudnega, če ibi ameriška gospodarska zgodovina označila Hoovra kot podaljševalca krize. Kajti vsi njegovi ukrepi, vse njegove odredbe niso na vse zadnje povzročile nič drugega, ko da ise je kriza vlekla neprestano naprej, mesto da bi se ji z energičnim ukrepom napravilo naenkrat konec. Morda bi bil ta konec strašen po svojem hipnem učinku, a zato bi bilo tudi mogoče skorajšnje ozdravljenje. Tako pa se je strahota 'krize vlekla brez konca naprej in se vleče še danes.
Hoover je mislil, da more z državno močjo obvladati krizo. Ta misel pa je bila iz temelja napačna, ker je državni aparat proti krizi brez prave moči. Kriza je zahtevala, da se zrak očisti, da propade, kar je bilo slabo, da nastane prostor za nove in zdrave tvorbe. Hoovrova pomožna akcija pa je dosegi« le ito, da je bila kriza proglašena kot permanentna. Ta pomožna akcija je preprečila, da bi ozdravila ameriška nadprodukcija z izgubnimi cenami in da 'bi v pravem času odmrli oni gnili deli ameriškega bankarstva, ki so pozneje okužili vse ameriško gospodarsko življenje. Mesto da bi s čiščenjem predramil iz sanij ameriško gospodarstvo, je Hoover s svojo naravnost reklamno razkričano pro-speriteto vedno znova pozival ameriško industrijo, da še poveča svojo produkcijo. Toda iz nadprodukcije res ni rešitve v še večji produkciji.
Tako je Hoover izdal in zapravil vsa sredstva, ki jih ima država za poseganje v gospodarsko življenje, mesto da bi hranil ta sredstva za trenotek, ko bi se gospodarstvo samo rešilo iz krize in ko bi morala državna pomoč omogočiti obnovo gospodarstva. Ne umetno vzdrževati, kar jo bolno, je eden prvih gospodarskih zakonov in tega je prekršil Hoover in zato vse težke posledice nekončljive dn vedno hujše krize.
HoovTove metode pa so žalibog premotile tudi Evropo in ves svet. Kakor v Ameriki, tako so skušali tudi v Evropi z umetnimi sredstvi dopovedati si, da je kriza le nekaj trenutnega, da je treba le malo optimizma, pa bo premagana. Kakor v Ameriki, tako so tudi v Evropi zapravljali državna sredstva za izgubljeno stvar, mesto, da bi z zdravim in pogumnim očiščenjem spravili gospodarstvo zopet na trdna tla. Kakor ni Hoover spoznal, da je tudi še tako strašen, a nagel konec manj grozen, ko pa dolgotrajna in vse razkrajajoča kriza, tako te resnice tudi ni spoznala Evropa. In sedaj ob popolnem zatonu Hoovrove zvezde ne preostaja Ameriki ko Evropi nič drugega, ko da konstatira, koliko časa, koliko sredstev je bilo brez vsega haska zapravljenih.
Sam deficit na vseh straneh, to je zapuščina, ki jo prepušča Hoover svojemu nasledniku Rooseveltu. Cisto na drugo poit bo moral kreniti Roosevelt, če bo hotel premagati krizo. Deloma se tudi ;že vidi, kako si hoče Roosevelt pomagati. Dva aduta sta vsekakor v njegovih rokah. En adut je še vedno močni dolar, ki je skoraj čisto krit z zlatom. Ali s tem adutom si ni mogoče mnogo pomagati, kakor kaže primer angleškega funta. Padec funta ni niti najmanj zvišal cen, prav tako tudi ne bi zvišal cen padec dolarja. Nasprotno je prav verjetno, da bi padec dolarja potegnil s seboj še cene ter s tem še poostril krizo. Prvo, kar potrebuje ameriško gospodarstvo, pa je zboljšanje cen in večji odjem' blaga.
Drugi adut v Rooseveltovih rokah so vojni dolgovi zaveznikov. Na podlagi teh dolgov upa Roosevelt dobiti gospodarske koncesije v Evropi in v tej smeri se tudi že kažejo njegova prizadevanja. In dejansko mora tudi v tem pogledu doseči znatne uspehe. Vendar pa je pogoj vsake sanacije popoln prelom z gospodarsko politiko Hoovra, ker umetno se ne sme in ne more vzdržati pri življenju, kar je vsled notranje gnilobe zapisano poginu.
Ob popolnem zatonu Hoovrove zvezde se vidi to še posebej jasno, s tem pa je tudi že dana psihološka podlaga, da se pride na pravo pot. Zavlačevanje krize z umetnimi injekcijami se mora nehati.
Združenje trgovcev za srez Laško
ima
Češkoslovaški investicijski načrt
Minister za javna dela inž. Dostalek je predložil senatnemu odboru vladni investicijski načrt, čegar izvedba bi veljala 2.220 milijonov Kč. Potrebna sredstva bi se mogla dobiti s posojilom in bi bil! od večjega ali manjšega uspeha posojila tudi odvisen obseg investicijskih ded. Vsa investicijska dela naj bi bila dovršena v štirih letih in sicer po načrtu, ki ga je izdelalo ministrstvo za javna dela.
Največ investicij je namenjenih izboljšanju cestnega omrežja. Samo v tem letu naj bi se v ta namen uporabilo 250 milijonov Kč. Če; bi pa dovoljevala denarna sredstva, bi se izdalo za ceste letos tudi pol milijarde.
Za elektrifikacijo bi se v drugi vrsti uporabila sredstva investicijskega posojila. Sedanja podjetja bi povečala z državno pomočjo svojo delniško glavnico,
Za zgraditev novih ladij, zlasti motornih, je določenih 30 milijonov Kč.
Nadalje naj bi se pričel graditi še letos nov aerodrom v Ruzini pri Pragi. Z eks-proriacijo potrebnega zemljišča, njegovo nivelacijo bi se pričelo še letos. Pri domačih fabrikah pa bi se naročilo več novih letal, da bi se s tem povečala produkcija teh fabrik.
Poleg tega bi pa tudi samoupravna telesa z raznimi deli podprla vladni investicijski načrt. Novo investicijsko posojilo bo v kratkem razpisano in češkoslovaška vlada upa, da bo vsled. znanega patriotizma češkoslovaškega naroda odziv na razpis posojila ugoden. Morda tudi pri nas ne bi bilo nemogoče, najti z notranjim posojilom sredstva za najbolj nujna javna dela.
Nov zakonski načrt o bankah v Rumuniji
Pravosodno ministrstvo je izdelalo nov zakonski načrt o bankah. Novi načrt predpisuje, kako morajo banke vršiti svoje poslovanje in kako se vrši nadzorstvo nad njihovim delovanjem. Vse banke bodo pod stalnim nadzorstvom posebnega bančnega sveta. Prestolniške banke, ki sprejemajo vloge, morajo imeti najmanj 20 milijonov lejev kapitala, delniške družbe pa 60 milijonov. Za podeželske banke določi višino osnovnega kapitala bančni svet in sicer za vsako banko posebej. Za ustanavljanje novih bank se zahteva izpolnitev cele vrste pogojev. Hranilne vloge morejo sprejemati samo v to posebno pooblaščene banke. Hranilne vloge ne smejo presegati desetkratne višine bančnega lastnega kapitala. Banke, ki so pooblaščene za sprejemanje hranilnih vlog, morajo dokazati, da je najmanj ena četrtina njihavtih obvez likvidna. Bankam, ki sprejemajo hranilne vloge, je prepovedano baviti se z blagovnim prometom in kupčevati z nepremičninami. V rente in delnice smejo banke naložiti največ eno četrtino svojega kapitala in svojih rezerv. Član upravnega odbora enega denarnega zavoda ne more biti tudi član upravnega odbora drugega zavoda.
Najvišji bančni svet tvorijo: po en zastopnik finančnega, trgovinskega in pravosodnega ministrstva, Narodne banke, 5 zastopnikov bančnega združenja, po en zastopnik zveze trgovskih zbornic in kmetij skih zbornic. V teku petih let se morajo vsi denarni zavodi prilagoditi novemu bančnemu zakonu.
redno skupščino
v nedeljo dne 26. marca 1933 ob 16. uri
v hotelu »Henke« v Laškem.
Dnevni red:
1. Otvoritev redne skupščine, določitev dveh overovateljev zapisnika in poročilo predsednika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo tajnika o delovanju in računskem zaključku za leto 1932.
4. Poročilo nadzornega odbora in podelitev razrešnice.
5. Proračun za leto 1933 in določitev članarine za leto 1933.
6. Volitev 2 članov in 1 namestnika v razsodišče s triletno dobo.
7. Samostojni predlogi članov, če so bili upravi pismeno prijavljeni 3 dni pred skupščino.
8. Sklepanje o podporah gremijalni trgovski šoli in obrtno nadaljevalnim šolam.
9. Razgovor o zavarovanju.
10. Slučajnosti.
Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost vsaj ene tretjine vsega članstva, sicer se vrši skupščina eno uro pozneje istotam in z istim dnevnim redom.
Članom, ki se brez predhodne tehtne opravičbe ne udeleže skupščine, ima uprava po členu 8 pravil pravico, naložiti denarno kazen.
Predsednik: Konrad Elsbacher.
3i iuMh ordanhadf
Združenje trgovcev v Ljubljani ima redno letno skupščino v nedeljo dne 5. t. m. točno ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Trgovskega doma«. Računski zaključek za leto 1932 in proračun za leto 1933 sta v smislu § 40. pravil vsakemu članu v tajništvu na vpogled. O samostojnih predlogih se na skupščini sklepa le tedaj, če so v smislu čl. 17. pravil predloženi upravi 3 dni pred skupščino. Proti sklepom skupščine se sme pritožiti le oni, ki je bil navzoč na skupščini. Predsedstvo uprave.
Napisi na obrtnih obratovalnicah.
Z ozirom na pojasnilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo obvešča Združenje trgovcev v Ljubljani, da je mestno načelstvo rok za izvršitev § 138. obrtnega zakona podaljšalo do 31. maja t. 1. Vsa ostala pojasnila daje uprava Združenja. Predsedstvo uprave.
5?a^lauc5dnii
LIPSKI POMLADANSKI VELESEJEM 1933
Lipsiki pomladanski velesejem 1933 se otvoni dne 5. marca.
Končajo: Tekstilni sejem v sredo, dne 8. marca, Pohištveni sejem, sejem Športnih izdelkov, sejem Pisarniških potrebščin »Jaegerhof« in posebni Foto-sejem, Optika Kino, v četrtek, dne 9. marca. Ostale panoge vzorčnega sejma v notranjem mestu v soboto, dne 11. marca. Veliki Tehnični Sejem dn Gradbeni Sejem na razstavnem prostoru v nedeljo, dne 12. marca.
Informacije daje Častni zastopnik: Ing. G. Tčnnies, Ljubljana, Dvofakova ulica 3/TI., telefon 2762.
Scfaki tcfywd Ut vpcaŽCtofa U#w$kiU Uccdttov
V nedeljo je bil v Beogradu občni zbor Združenja trgovcev z manufakturnim in tekstilnim blagom. Med drugimi poročili je bilo podano tudi daljše poročilo o uredbi o posredovalnem postopanju. Med drugim se v tem poročilu povdarja, da je ta uredba nepopolna in nikakor ne nudi pomoči onim, katerim je najbolj potrebna in katerim je tudi namenjena. Vsled krize trgovski krediti sploh več ne obstoje. Trgovski krediti so samo še ostali spomin. Danes ne vpraša nihče za kreditno sposobnost trgovca, temveč prodaja se le za gotov denar. Jasno pa je, da trgovina brez kredita ne more obstojati.
Sekcija za zaščito upnikov navaja' v svojem poročilu, da so imeli njeni člani pri dolžnikih terjatev, za 5 milijonov 132.265 dinarjev, prejeli pa so 2,391.499 Din. Poravnave so torej bile povprečno sklenjene po kvoti 44 odstotkov.
&4vetu
Narodna skupščina je z aklamacijo in soglasno ratificirala pakt o organizaciji Male antante.
Sklenitev pakta o organizaciji Male antante je dobro odjeknila tudi na Bolgarskem, kjer se množe glasovi, da treba spremeniti sedanjo bolgarsko zunanjo politiko, ki vodi Bdlgarsko v popolno osamljenost.
Protestno noto naše vlade je izročil naš sofijski poslanik bolgarski valldi, ker je dopustila da se je na kongresu makedon-stvujuščih v Gor. Džumaji odkrito nastopalo proti integriteti naše države. Protest ,e tem bolj upravičen, ker so se kongresa udeležile tudi uradne osebe.
Meštrovičeva razstav« je bila otvorjena v Parizu. Otvoritve razstave so se udeležili najuglednejši francoski umetniki in javni delavci. Na vse so napravila Meštrovičeva dela mogočen vtis.
Na letnem občnem zboru zagrebškega »Merkurja« je prišlo po stvarni debati do popolnega razkola in je moral policijski komisar skupščino razpustiti.
V Jugoslaviji je bilo lani 338 filmskih podjetij, od katerih je predvajalo zvočne filme 184 podjetij. Vsa podjetja so prodala 11,834.300 vstopnic (1. 1931. pa čez 12 milijonov). V Dravski banovini je 47 podjetij (31 zvočnih in 16 nemih). Največ se je predvajalo nemških filmov.
Nova telefonska centrala za 700 naročnikov je začela poslovati v Somboru.
Nemški parlament je pogorel. Ogenj je podtaknil neki komunist, ki se je legitimiral s holandskim potnim listom kot van der Liibbe.
Tudi v bivšem cesarskem gradu je izbruhnil ogenj, ki so ga pa pravočasno opazili in pogasili.
Vse državljanske svoboščine je Hitlerjeva vlada vsled požara parlamenta odpravila ter prepovedala brez izjeme vse socialistične in komunistične liste za dobo 14 dni.
Vsi komunistični poslanci, mnogo so-cijalistov, skupno nad 1000 oseb je bilo aretiranih.
Požig parlamenta so baje inscenirali
Hitlerjevei sami, da bi na ta način mogli utemeljiti svoje nasilne odredbe proti levičarskim strankam in opoziciji. To mnenje je splošno razširjeno v Nemčiji.
Hitler obišče Mussolinija po nemških volitvah in sicer med 20. in 25. marcem. Pogajanja o programu tega sestanka se že vrše med rimsko in berlinsko vlado.
8 ubitih, 15 težko ranjenih in nad 100 lažje ranjenih samo v Berlinu je bilanca volivne borbe zadnjo nedeljo.
Tudi strupene pline je pošiljala Italija na Madžarsko, kakor poroča pariški list »Echo de Pariš«.
Madj&rski socijalist Fcnyes je objavil senzacijonalno odkritje o velikatn oboroževanju Madjarske in njenih imperialističnih težnjah.	<
Angleška vlada je sklenila, da bo prepovedala vsak izvoz orožja na Kitajsko in Japonsko. Ker pa bi mogla svoj sklep izvesti le, če bi izdale enako prepoved tudi druge države, je prav mallo verjetno, da bi stopil ta sklep v veljavo. Dobavljanje orožja je le predobra kupčija, ki se ji večina držav noče odpovedati.
Peking se pripravlja že na oblego, ker se misli, da bodo Japonci prodirali tudi v ta del Kitajske, kjer bi, kakor v Mandžuriji, ustanovili novo državo.
Siam je baje sklenil tajno pogodbo z Japonsko.
Piccaver, odlični tenorist dunajske drž. opere, je bil v Parizu izžvižgan, ker je pel italijansko. Publika je zahtevala, da poje raje nemško.
V Carigradu so dijaki vehementno demonstrirali proti italijanskemu ravnatelju družbe »Wagon Lits«, ker je ta odpustil nekega uradnika zato, ker je govoril turško.
Ravnatelj madžarskih drž. železnic je izvršil samomor, ker so prišli na sled njegovim sleparijam pri nabavi olja za drž. železnice.
V ameriškem rudniku, severno od Ma-nitobe, se je podsul rov in je bilo pri tem 14 rudarjev težko ranjenih, 3 pa ubiti.
Vsled silnega pomanjkanja mila je uvedla sovjetska vlada karte za milo in sicer tudi za delavce 1. kategorije.
Brezposelnost v steklarski industriji Češkoslovaške se je povečala v tej meri, da je sedaj že 80 odstotkov vsega delavstva v tej pamogi brez posla.
Denacstvo-
PLAČILNA BILANCA ANGLIJE
Za leto 1932 izkazuje angleška plačilna Ibilanca pasivni saldo v višini 25 'milijonov fi m to v Zmanjšanje plačilne bilance je predvsem posledica zmanjšanja zunanje trgovine, vsled česar je bila trgovinska bilanca pasivna. Posamezne postovke plačilne bilance so dale v preteklem letu te rezultate (v oklepajih številke za 1- 1931): dohodki od reparacij 7 (16) milijonov, dohodki od investicij v tujini 150 (170) milijonov, dohodki od pomorstva 65 (75), dohodki od bančnih obresti in provizij 17 (15) milijonov, drugi dohodki 17 (15) milijonov funtov. Vsi čisti dohodki so znašali leta 1932 264 milijonov funtov, dočim so znašali leto preje 306 milijonov funtov.
V zadnjih letih je bila plačilna bilanca Anglije sledeča: leta 1013 aktivna za 181 milijonov, leta 1929 aktivna za 103 milijone in leta 1930 aktivna za 28 milijonov funtov. Dolgotrajna gospodarska kriza pa je sedaj tudi angleško plačilno bilanco spremenila v pasivno.
*
Švicarska narodna banka je znižala lombardno obrestno mero od 3 na 2-5%, dočim je ostala diskontna obrestna mera neizpremenjena (2%).
Credit Fonsier de France, najpomembnejši zavod za hipotekarne kredite v Franciji, bo izplačal za leto 1032 od delnice 200 frankov dividende, kar odgovarja 40-odstotnemu obrestovanju. Delniška glavnica zavoda je bila povišana od 300 na 375 milijonov frankov.
Posojilo v višini 10 milijonov lun tov bo dobila Argentina v Angliji. Od tega posojila 'bo šlo 9 milijonov funtov za plačilo dolgov angleškim tvrdkam.
Konverzijo svojih dolgov v višini 180 milijonov funtov namerava po angleškem zgledu izvesti Nova Zelandija.
Vsled padca avstrijske valute je v privatnem kliringu narastel ažio na tuje devize na 23%.
Madjarsko-italijanska banka v Budapešti izkazuje ,za leto 1932 1-45 (predlanskim 1-96) milijona ipengov čistega dobička. Od tega dobička bo uporabila 1'05 milijona peaigov za odpise. Od delnice bo izplačala 'banka 2 in pol penga dividende (5 %), dočim je lani izplačala tri penge ali 0 %>.
Južnoafriški zlati rudokopi so silno povečali vsled padca funta svoj čisti dobiček. Tako so dosegli letos v januarju 2-8 milijona funtov dobička, dočim so dosegli lani samo 1-2 milijona funtov dobička.
Novi ameriški finančni minister Woo-ding je izjavil, da bo nova Rooseveltova vlada na vsak način ohrani'a zlato valuto.
jjo v 24 urah £»«*&£
£A3 V U± Utail SobBke itd. Škrabi
In •vetlolllta iraje«. ovratnike ln man lete.
Pere. biH. mona in Uka domače perile
tovarna J0S. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Selenbnrgovn ni. I. Telefon it »-71.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašeni so konkurzi o imovinah: v Prot. tvrdke Ladstatter in drug v Domžalah; konkurzni sod. Hutter Ivan, upravnik mase odvetnik dr. Trampuž; prvi zbor upnikov pri sodišču v Kamniku dne 8. marca ob 9. uri, oglasitveni rok do 15. aprila, ugotovitveni narok dne 22. aprila ob 9.
posestnice in gostilničarke Praprotnik Jerice v Marenbergu; konkurzni sodnik dr. Cerček, upravnik mase Tertnik Simon; prvi zbor upnikov pri sodišču v Marenbergu dne 4. marca, oglasitveni rok do 30. marca, ugotovitveni narok dne 31. marca ob 9.
Prve južnoštajerske vinarske zadruge v
Celju; konkurzni komisar dr. Vičar, upravnik mase odvetnik dr. Orožen; prvi zbor upnikov pri sodišču v Celju dne 2. marca ob 9., oglasitveni rok do 22. marca, ugotovitveni narok dne 30. marca ob 9.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imo-vini:
posestnika in ključavničarskega mojstra Preilja Jakoba v Novem mestu. Poravnalni sodnik Durini, poravnalni upravitelj Jarc Ivan. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Novem mestu dne 6. aprila ob pol 11. Rok za oglasitev do 23. marca.
, V stečajni zadevi trgovca Hočevarja Janeža v, Podlogu pri Vel. Laščah se postavi za upravitelja konkurzne mase A. Volk, trgovec z žitom v Ljubljani.
UcacUva jasnih Uolkwaniu
tistU*
>Službeni list« Dravske banovine z dne 1. marca objavlja pojasnilo pomočnika finančnega ministra Nedeljkoviča o kolko-vanju trgovskih naročilnic in sklepnic. Ker je to pojasnilo v resnici izčrpno in ker obstojajo še vedno nekateri dvomi o tem vprašanju, objavljamo to pojasnilo v celoti. Glasi se:
Zakon o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1932./33. z dne 23. decembra 1932., št. 300/CXII) odreja v § 12., točki 19., nastopno:
V drugem stavku pripombe 5. k tar. post. 12. taksne tarife zakona o taksah je dodati nov stavek, ki se glasi: »Vendar se mora vsaka listina o takem poslu [naročilo, naročilni list, sklepnica (zaključnica) in pod.] kolkovati z l-— dinarjem.«
Ker so se sprožila različna vprašanja, kako je treba umeti ta zakonski predpis, daje ministrstvo za finance, davčni oddelek, po poslednjem odstavku člena 43. zakona o taksah nastopno pojasnilo:
1. Predmetni zakonski predpis je treba razumeti v zvezi in nadaljevanju pripombe 5. k tor. post. 12. zakona o taksah, ki se glasi:
Prvi stavek: »Glede plačevanja te takse za kupne in prodajne pogodbe je smatrati za pogodbe tudi vse tiste spise in izjave, s katerimi se potrjuje obstoj nakupa in prodaje, kakor tudi vse tiste akte, na katerih podstavi se izvršuje ali kakorkoli potrjuje prenos stvari.«
Drugi stavek: »Tej taksi niso zavezane pogodbe o nakupu in prodaji stvari alli blaga, ki so namenjeni neposredni porabi ali za preprodajo (trgovinski sklepi).«
Videti je, da ima prvi stavek te pripombe v mislih samo takšne spise in izjave, s katerimi se potrjuje obstoj nakupa in pro-* daje kakor tudi vse tiste spise, »na katerih podstavi se izvršuje ali kakorkoli potrjuje prenos stvari.«
Tudi drugi stavek govori samo o pogodbah o nakupu in prodaji stvari ali blaga, ki so namenjene neposredni porabi ali za preprodajo (o trgovinskih sklepih),
Torej imata tako prvi stavek, kakor drugi stavek pripombe 5. k tar. post. 12. zakona o taksah v mislih samo takšne listine, t. j. spise in izjave, ki obsegajo ali ki se nanašajo na pogodbe o nakupu in pro-.daji, torej na pismeno ugotovitev soglasne pravne volje dveh ali več oseb o pravnem poslu kupoprodaje, ki so ga te osebe med seboj sklenile, najsi je sklenjena dotična pogodba šele z listino po občem grajan-skem zakonu (konstitutivni značaj listine) ali pa se z listino dotična pogodba samo posvedočuje (deklarativni značaj lstine).
Toda v vseh teh primerih in samo v tistih primerih, ko dotične listine obsezajo ali se nanašajo na kakšen trgovinski sklep, torej na trgovinsko pogodbo o kupoprodaji, morajo biti — po novem zakonskem pristavku k drugemu stavku pripombe 5. k tar. post. 12. zakona o taksah — kolkovane s kolkom 1.— dinarja, in sicer ne glede na to, kako nazivajo stranke same v konkretnem primeru dotično listino, kakor n. pr. z izrazom »naročba«, »naročilnica«, »naročilni list«, '»sklepnica«, »zaključnica«, »sklepni« ali »zaključni list«, »nasprotna sklepnica (zaključnica)«, »nasprotni sklepni (zaključni) list« in s podobnimi izrazi.
Trgovinski sklep sam pa na osnovi prvega dela drugega stavka pripombe 5. k tar. post. 12. zakona o taksah in zavezan plačilu l#/o-ne prenosne takse za pravni posel.
2. Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da tej taksi niso zavezana navadna pisma in dopisnice, s katerimi naročajo katerikoli stranke pri trgovcih določeno količino stvari določene kakovosti za določeno ceno, ker obsezajo taki spisi samo ponudbe za sklep kupoprodaje, torej izpričujejo pravno voljo samo ene osebe, ne pa še pogodbe.
3. Nadalje izhaja iz zgoraj obrazloženega, da neobvezno dopisovanje, ki se vrši pred trgovinskim sklepom, n. pr. informacije, ali ima kakšen obrat naprodaj kakšno blago, ki se išče, nadalje informacije glede cene, glede načina ekspedicije, načina plačila, glede rizika ali časa transporta itd., ni zavezano taksi.
Nadalje niso zavezane tej taksi vse tiste listine, ki se izdajo brez zaveze, n. pr. v obliki cenovnikov, popisa stroškov in podobno.
4. Nadalje izhaja iz zgoraj obrazloženega tudi to, da je oblika trgovinskega sklepa za taksno dolžnost brez pomena.
Zato so zavezane tej taksi ne saino sklepnice, odnosno naročilnice, ki jih imajo s seboj trgovinski potniki, navadno natisnjene v vezanih knjigah z raznimi podrobnimi pogoji, in ki jih ob sklepu pogodbe podpišeta tudi stranka, ki kupuje, in trgovinski potnik v prodajalčevem imenu; ampak so zavezane tej taksi tudi sklepnice, sklepni listi, nasprotne sklepnice, nasprotni sklepni listi, ki imajo v obliki trgovinskega dopisovanja podpis vselej ali samo prodajalčev alli samo kupčev.
5. Če se izdajo poleg izvirnika naročilnice ali sklepnice tudi še kopije, n. pr. trgovinski potnik pošlje izvirnik naročilnice svojemu poslodavcu, eno kopijo odda naročniku blaga, drugo kopijo pa obdrži sam, mora biti kolkovan tisti primerek, ki je namenjen za osebo, ki naj v naši državi naročilo izvrši, t. j. v zgoraj navedenem primeru poslodavec, tvrdka — prodajalec.
Na vseh kopijah pa je treba po členu 25., točki 5., taksnega zakona in pristojbin-skega pravilnika označiti, pri kom je primerek (izvirnik) s kolkom Din l-—.
6. Pravica države do predmetne takse nastane že tisti dan, ko se napravi v mejah naše države listina o trgovinskem sklepu, odnosno z dnem, ko se napiše v mejah naše države pismo, ki obseza trgovinski sklep.
Toda glede naročilnic in sldepnic, ki prihajajo iz inozemstva, nastane pravica naše države do predmetne takse z dnem, ko se je prenesla dotična listina, njen prepis ali prevod na ozemlje kraljevine.
Na taksno obveznost ne vpliva okolnost, ali je sklenjen pravni posel z odložljivim ali razveznim pogojem ali pa je vezan s kakršnimkoli rokom.
7. Predmetno takso sta dolžna plačati solidarno izdatelj listine in njen prejemnik.
Če pride naročilnica aJli sklepnica iz inozemstva, je dolžan — naravno — plačati to takso samo prejemnik listine.
Če je prejemnik naročilnice ali sklepnice v inozemstvu, mora biti kolkovana kopija, ki ostane pri izdajatelju naročilnice ali sklepnice v mejah naše države.
8. Ta taksa se plača s tem, da se prilepi
v kolkih na naročilnico ali sklepnico in se uničuje tako, da se napiše prva vrsta besedila naročilnice ali sklepnice čez kolke, in sicer tako, da se začne pisanje na čistem papirju in se nadaljuje čez kolke (glej taksni in pristojbinski pravilnik, člen 42., točko 53).
Razen tega se kolki lahko uničijo tudi tako, da se prilepi kolek na izpisano mesto naročilnice ali sklepnice in da se prepečati s pečatom firme ali pečatom imena izdajateljevega, odnosno prejemnikovega, in to tako, da obseza pečat z enim delom kolek, z drugim delom pa čisti papir.
9. Če se ne prilepi na naročilnico ali sklepnico nobena taksa ali se prilepi nepopolna taksa hli se taksa predpisno ne prilepi in ne uniči, pa pridejo takšne naročilnice ali sklepnice kakorkoli pred oblastvo, je pobrati po členu 51. zakona o taksah poleg doplačila redne takse kazensko takso v znesku trikratne neplačane, nezadostno ali nepredpisno položene takse in tudi takse po tar. post. 229. zakona o taksah, ki znaša najmanj 30 dinarjev za vsako obsojeno osebo.
Doplačilo redne in kazenske takse plača lastnik listine.
Če se ugotovi nemožnost plačila po lastniku, se obsodi izdatelj na plačilo prednje takse.
Za izvršitev sodbe so pristojna vsa ob-lastva, pred katera taka listina pride.
10. Naroča se finančnim direkcijam, naj priobčijo to pojasnilo vsem podrejenim davčnim upravam, kakor tudi glavnim oddelkom finančne kontrole v znanje in ravnanje s tem, da je uvesti kazensko postopanje (točka 9. tega pojasnila) samo za tiste primere, ko je nastala pravica države do predmetne takse (točka 6. tega pojasnila) šele izza dne razglasitve tega pojasnila v »Službenih novinah«, a ni bilo taksni dolžnosti predpisno zadoščeno.
Po predmetih pa, po katerih je nastopila taksna dolžnost v času od dne 26. decembra 1932. do dne razglasitve tega pojasnila v »Službenih novinah«, naj skrbe finančne direkcije za to, da se v redu pobere samo redna taksa.
V Beogradu, dne 26. januarja 1933.; štev.
4085/33.
Pomočnik ministra za finance Ing. St. Nedeljkovič s. r.
UPSKI POMLADANSKI VELESEJEM 1933
Začetek dne 5. marca Vse informacije dale
P S K I S E I N S K I
ali
častni zastopnik ING. G. TONNIES, Ljubljana, Dvorakova ul.
Telefon 2762
M
L I
n r
m
A D
3/11
J^ubliotosUi Anesacfl /za skufute zAocmcc
Ljubljanska zadruga mesarjev in preka-jevalcev je imela v nedeljo svoj občni zbor. Poročilo o uspešnem delu zadruge v preteklem letu je podal predsednik zadruge Lojze Breceljnik. V imenu Zbornice je pozdravil občni zbor zbornični svetnik g. Milko Krapež, ki je v lepem govoru pov-daril potrebo solidarnosti gospodarskih stanov in potrebo skupnega boja proti šuš-marstvu. V istem smislu je pozdravil občni zbor tudi načelnik okrožnega odbora Filip Pristou,
V tajniškem poročilu se je obširneje poročalo o delu zadruge proti šušmarstvu; žal so imele o šušmarstvu ovadbe le delen uspeh. Mnogo je zadruga intervenirala tudi v davčnih zadevah. Po blagajniškem poročilu je bila odboru izrečena razrešni-ca, nakar je bila izvoljena nova uprava zadruge.
Na predlog g. Žana je bilo soglasno sklenjeno, da se ustanovi poseben fond za sooijalno zavarovanje članov in da zadruga pristopi k Zvezi mesarjev. S splošnim odobravanjem je bil nato sprejet predlog Miroslava Urbasa, da se pošlje trgovinskemu ministru brzojavna izjava za skupne zbornice. Sklenjeno je bilo nadalje, da se nedeljski počitek podaljša do konca aprila. Končno so bile še sprejete resolucije, da se odpravi skupni davek na klavno živino in mesto njega pobira obči davek na poslovni promet, da se za davčne zaostanke dovolijo v utemeljenih in upravičenih primerih posebne olajšave in da se opusti maksimiranje cen ter pusti prosti konkurenci. da izravna cene.
žuHOnfa tcpoi/uta
Trgovinska pogodba med Avstrijo in
Dansko jo bila podpisana. Novi pogodbi je bil dodan tudi kompenzacijski sporazum med obema državama.
Poljski premog na francoskem trgu. Po uradni statistiki je uvozila Francija v letu 1932 17,8 milijonov ton premoga proti 23 milijonom ton v 1. 1931. Uvoz premoga v Francijo je torej nazadoval za 22 %>. —• Še znatneje pa je v tem času padel uvoz poljskega premoga v Francijo. Dočim je znašal 1. 1931 še 1,180.000 ton, je padel v 1. 1932 na 620.000 ali za 47 %.
Trgovinska pogajanja med Poljsko in Češkoslovaško so se pričela v svrho sklenitve sporazuma o medsebojnem plačilnem prometu in o kontingentiranju blaga.
Madjarska vsled slabe žetve ne more izkoristiti od Francije dovoljenega ji uvoznega kontinenta pšenice. Madjarska se je zato pogajala s Francijo, da bi smela mesto pšenice uvesti koruzo. Francija ji je v tem pogledu ustregla, vendar pa ji obenem zmanjšala kontingent. Tudi naša vlada se je pričela pogajati s Francijo, da bi mogla mesto pšenice uvoziti koruzo.
Grška je še v Detu 1932 izvozila blaga za 2.727,8 (1. 1931. za 4.203,9) milijonov drahem, uvozila pa za 5.083,5 (leta 1931 za 8.763,3) milijonov drahem.
Poljska je izvozila v Detu 1932 10,081.140 ton premoga, dočim ga je v 1. 1931 izvozila 13,818.375 ton.
ObiiCHe aolomallinl bolel
D A 1 • D A M
u»
Vpisala se je nastopna
firma:
Sedež: Celje.
Besedilo: Kopušar Martin.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom iin vsakovrstnim drugim blagom, zlasti tudi deželnimi pridelki na drobno.
Imetnik: Kopušar Martin, trgovec v Celju, Kralja Petra c. 22.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 21. februarja 1933. Firm. 60/33 — % A III 164/2.
Vpisala se je izpremba in dodatek pri nastopni firm d:
Sedež: Celje.
Besedilo: Anton Kolenc nasl.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in vsakovrstnim drugim blagom, zlasti tudi deželnimi pridelki na drobno. Tvrdka izvršuje tudi izdelovanje alkoholnih pijač mrzlim potem.
Izbriše se javni družabnik Martin Kopušar, trgovec v Celju.
Edini lastnik firme je odslej: Franc Kopušar, trgovec v Celju, Kralja Petra cesta 22.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 21. februarja 1933. Firm 69/33 - Rg A II 109/9.
ZDRAVILIŠČI ZA BOLNE NA PLJUČIH BRESTOVAC IN KLENOVNIK
Zdravilišči SUZOR-a Brestovac pri Zagrebu in Klenovnik pri Ivancu spadata med najbolje urejena zdravilišča za bolne na pljučih. Obe zdravilišči sta bolje urejeni kio mnogo sanatorijev v tujini. Na Kle-novniku velja celodnevna oskrba samo 120 Din, na Brestovcu pa 135 Din. Za zdravljenje, zdravila, kopeli, za pneumothorax in za potrebne operativne ukrepe se ne plača posebej. Sanatorija se nahajata v diivni naravi. Imata popolno in moderno opiemo za zdravljenje tuberkuloze na pljučih ter izvrstne zdravnike specijaliste. Rezultati so odlični.
Informacije daje Središnji urad za osi-guranje raidniika, Zagreb, Mihanovičeva ul. 3, kanoelarija Brestovac-Klenovnik.
VELETRGOVINA kolonijalne In Špecerijske robe
Štunfa v nosi UwLmUI Utdustci{i
V nedeljo se je vršil v Beogradu občni zbor Zveze kovinskih industrij. Na občnem zboru se je zlasti povdarjalo, da trpi naša domača kovinska industrija zelo vsled nezaupanja, ki obstoji proti domači industriji. Zelo pogosto se daje pri nabavah tujim podjetjem prednost pred domačim. Zelo trpi kovinska industrija tudi vsled visokih cen za železo. Proizvajalci so kartelirani s srednjeevropsko industrijo železa, vsled česar morajo predelovalci žeJeza plačati vsako ceno. V zadnjem času tuc(i beton in les uspešno konkurirata pri gradnji mostov železu. Vse to je vzrok, da je zaposlenost zelo padla. Dočim so kovinski delavci 1. 1930. zaslužili še 62 milijonov Din na mezdah, so zaslužili 1. 1932. le še 38 milijonov Din.
Gojitelji ovc v San Julianu v Argentini so poklali ih potem zažgali 60.000 ovc, ki jih niso mogli prodati.
9,300.0()0 vreč kave so uničili lani v Braziliji.
Na Danskem bodo zaklali 25.000 krav in njih meso uničili, ker je vsled zelo zmanjšanega izvoda padla cena živini. Danska vlada pa je posegla vmes in bo nakupila za 2 milijona kron mesa teh zaklanih krav in ga razdelila med brezposelne.
Na Holandskem so hoteli zaklati zaradi slabe cene 100.000 svinj in njih meso uničiti. V zadnjem hipu pa je zmagala pamet in bo meso prodano za eno petino cene med brezposelne.
PRED SKLICANJEM AGRARNE KONFERENCE VZHODNIH DRŽAV
V Bukarešti se vrše priprave za sklicanje nove konference agrarnih držav vzhodne Evrope. Konference bi se udeležile te države: Rumunija, Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Madjarska, Bolgarska, Letonska in Estonija. Konferenca bi se vršila v letošnjem poletju v Bukarešti. Njen namen bi bil, pripraviti vse potrebno za skupen nastop vseh teh držav na svetovna gospodarski konferenci, da bi si vse te države zagotovile izvoz svojega žita v evropske industrijske države ter da bi dosegle razne olajšave pri plačevanju dolgov ip dosegle tudi finančno pomoč.
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode.
Tožna la solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
»TRGOVSKI TOVARIŠ«
Izšla je druga številka letošnjega letnika te naše odlične gospodarske revije. Kakor vedno, tako je tudi sedaj vsebina številke zanimiva in aktualna. Vsebina 2. številke je:
Ivo Lah: Ali je res konec gospodarske krize?; Oeconomicus: Gospodarstvo in svetovna politika; V. Šarabon: Petrolejski spor v Perziji; —or: Kako imam urejen svoj dnevnik, To in ono: Stečaji^ in prisilne poravnave v mesecu januarju, 1933; Naša zunanja trgovina v letu 1932; Sedmi kongres mednarodne trgovske zbornice; Telefon in radio; Iz zgodovine pošte; Svetovno gospodarstvo na potu do ozdravljenja. Društvene vesti: Drugi predavateljski večer Slovenskega trgovskega društva v Mariboru; III. redna odbor ova seja Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani.
Priporočamo toplo vsem gospodarskim krogom »Trgovskega tovariša«, ki se naroča pri društvu »Merkur« in ki velja za vse leto le 36’— Din.
SLUŽBENI LIST
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 25. 2. objavlja med drugim: Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika. — Izpremembe in dopolnitve v navodilih za izvedbo organizacije finančne kontrole. — Pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnišnicah in bolničnih ambulan-cah. — Razne konvencije in ratifikacije mednarodnh pogodb, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin, razne druge objave, razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
TRGOVCI! Širite »Trgovskilist*.
^nudbc^poupiakuanža
G. Egič, Sušak, pošt. pretinac 49, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki jabolk, hrušk, krompirja, g raba itd.
GfruftHa stanje cuneuSIciU fattnaciev
»Daily Telegraph« poroča iz Washing-tona, da prejemajo člani kongresa vsak dan alarmantne vesti odgovornih uradnikov, da je stanje farinerjev v zapadnih in srednjih državah naravnost obupno. Ce se hitro nekaj ne ukrene, more priti tudi do revolucije farmerjev, ki so bili nekdaj najbolj miren in zanesljiv element državljanskega miru. Vedno bolj se množe grožnje farmerjev, da si bodo z nasiljem poiskali pravico in že se tudi nasilja dogajajo. Far-merji zahtevajo z vso odločnostjo, da se izda zakon, po katerem bo prepovedana vsaka prodaja posestva za doilgove. Posebno pa tudi zahtevajo, da se zmanjša zlata vrednost denarja. Če se farmerjem ne bi ustreglo, potem so farmerji pripravljeni na vse in tudi na spremembo obstoječega reda. Farmerji govore, da sploh ne more biti noben režim težji od sedanjega, ko ljudje umirajo vsled pomanjkanja, ki pa je nastalo, ker imajo preveč blaga. Ni pa pričakovati, da bi mogel kongres kljub Zunanja trgovina.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih že leznic v Ljubljani sprejema do 7. marca it. 1. ponudbe glede dobave 15.000 komadov {raČnikov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 16. marca t. li. ponudbe glede dobave krogljičnih ležajev.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. marca t. 1. ponudbe glede dobave orodja za sedlarje.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 10. marca t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg usnja za podplate; do 12. marca t, 1. pa glede dobave železne žice, elektrod itd.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice T0I v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne, 18, marca t. 1. se bo vršila pri Komandi granične trupe v Skoplju licitacija glede dobave 1200 m® drv, (Oglas in pogoji »o na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 8. marca t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji 'so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Oddaja del pri popravilu pekarne v Varaždinu se bo vršila ipotom ofertne licitacije dne 9. marca t. 1. pri inženjerskem oddelku Savske divizijske oblasti v Za-girebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 16. marca t. 1. ponudbe glede dobave rumene kovine.
Den 17. marca t. I. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertna licitacija glede dobave verig in žice.
Oddaja zakupa zemljišča za zgradbo butfeta na postaji Mesiči Rogatica se bo vršila potom ofertne licitacije dne 20. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani-) Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 14. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1 ognjegasnega aparata.
Dražba nepremičnin in, premičnin Du-brovačke električne železnice se bo vr
šila dne 15. in 22. marca t. 1. pri Ko-tarskem sodišču v Dubrovniku. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Jufya$t<H/Q*usUa tastoikac-tffca afy&icHa v Ameriki
»Ypai« jugoslovenski informačni in tiskovni zavod, NEW York, 150 Nassau Street, U. S. A. sporoča naslednje:
»Vljudno naznanjamo ustanovitev »Yu-goslav Press Advertising and Information« (Jugoslovanske časnikarske in informacijske službe) na 150 Nassau Street, New York.
Namen prve jugoslovanske agencije v U. S. A. je, zalagati izseljeniško in ameriško časopisje z vestmi p splošnih gospodarskih, političnih, kulturnih in socialnih prilikah kraljevine Jugoslavije, ter v istem svojstvu služiti starokrajskemu tisku z oskrbo časnikarskih poročil o razvoju v U. S. A.
Vzpostavljena kablogramska in radio zveza »Ypai« služi v svrho najhitrejše informacije obojestranskega tiska, medtem ko serviramo redne tedenske buletine.
Oglasno službo vrši »Ypai z zalaganjem oglasov ameriških mednarodnih tvrdk, bančnih zavodov in gospodarskih institucij. Istotako nameravamo pred pričetkom tuj-skoprometne sezone oglašati jugoslovanski turizem, letovišča in hotelsko industrijo v izseljeniških novinah ter v ameriških (angleških družabnih in gospodarskih revijah).
Informacijski oddelek »Ypai« služi iz-seljeništvu kakor podanikom kraljevine Jugoslavije v pravnih, kulturnih in gospodarskih zadevah.
»Ypai« prevzema zastopstvo izseljeniških in starokrajskih listov za dvig naročnikov in oglasov.
ljubljanski trg
Trg zadnjo sredo je bil slabo obiskan in tudi kupčija je bila slaba. Na zelenjad-nem trgu so ostale cene v glavnem ne-izpremen j ene; motovilec je po li50 Din merica, enako tudi radič, ki ga prodajajo tudi ceneje. Špinača je po 2 Din merica.
Jabolk je še vedno dosti. Najboljše vrste so po 5 Din, lepi moškanjčki po 4'50, slabejše vrste primerno cenejše.
Na perutninskem trgu še ni oživela kupčija. Sveža jajca se prodajajo tudi že po 75 par.
Dobro je bil založen ribji trg. Cene pa se v. glavnem niso spremenile. Morsko ribe (orade in brancini) so bile po 44 do 48 Din, bradač ipo 44, tun in palamide po 40 do 36, sipe pa 24, sardine in ^j-vioe po 16, sardelice po 1(2 Din Ikg. Žive ščuke so bile po 30, klini po 18, pečenke pa po 12 do 14 Din.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20.
Petek, dne 3. marca: Zaprto.
Šobpta, dne 4. marca; Celjski grofje. Zadnjič v sezoni. Znatno znižane cene. Izven.
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Petek, dne 3. marca: Mala Floramye. Gostuje g. Dubajič.
Sobota, dne 4 marca: Rusalka. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne predsednika dr. T. G. Masaryka. Red D.
čBrzo/avi: SK.rispercolon.iale JEjubljana — ‘Getefon št. 2263
4ni Krisper Coloniale
Lastnik: Josip 'Verlič
£Veletrgovina koloni•	Haloga	ipirtta,
jalne robe.	raznega	zganja	in
»1 V^Tni^diJveW' S)una/ska cesta 33 MitŽ^voae.
‘Sočna postrežba. ‘Ustanovljeno teta 1840	Ceniki na razpolago.
%rgovd im buhutrijcil
Ilsl
M priporoča ta
inmmviranfml
Higienske instalacije
TaJafon 33 53
kleparstvo, krovstvo, strelovodi
Jflfeeh JFligl dediči
Ljubljana
Rimska cesta 2	Gregorčičeva ulica ,5
o reja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trjt<mfc©-indi»trtj*k0 d. d. »MERKUR« kpt irfaj^elja. ino	O.	MlCHALEK,	LJ^bljima.