Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrttii Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40’— polletno Din 20-— posamezna štev. Din 2--^	• Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »SploSne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi ‘/i str. 600 • — . V, . 300--• ■*/«. 150--. V. » 75--, •/„ . 37-50
IX. letnik.	V Ljubljani, dne 15. novembra 1926.	Štev. 22.
Nehajte z uničevanjem obrt a!
Vsi gospodarski krogi tožijo o hudi gospodarski krizi in gledajo z bojaznijo v bodočnost. Gospodarska kriza — to besedo slišite neštetokrat iz ust obrtnika in trgovca in skoraj sino se že te gospodarske krize tako privadili, da že ne pričakujemo več rešitve, Gospodarska kriza, to mora biti pač .neka višja sila, zoper katero ni leka.
Gospodarska kriza so neurejene gospodarske razmere. Povzročajo jo s svojim nerazumevanjem naših teženj oni odločujoči faktorji, ki so poklicani, da pospešujejo gospodarske in socijalne interese državljanov.
Le poglejmo, kje so početki žalostnega položaja, v katerem se nahaja naš obrt, kje leže vzroki našega obubožanja in našega naravnost brezpravnega stanja!
O ogromnem uvozu obrtniških izdelkov, o korupcijskih aferah pri raznih dobavah, o mišljenju, ki ga imajo gotovi krogi o obrtništvu, in o davkih, pod katerimi ječi ves naš gospodarski živelj — bi bilo odveč govoriti. To so stvari, ki jih mi, kakor pravijo, ne razumemo. Zato se bomo pa omejili le na one krivice, ki se nam v vsakdanjem življenju vsiljujejo in ki vplivajo ha obrtništvo v Sloveniji tako' uničujoče, da je prišel čas, da kot davkoplačevalci z najenergičnej-šimi sredstvi pretrgamo verigo, katero ’ oklepajo okrog nas oni, ki menijo, da je obrt pastorka raznih obrtnih oblastev
Svoječasno so obrtniške organizacije v Ljubljani odločno zahtevale, da se Salezijanskemu zavodu na Rakovniku odvzame pravica prevzemati dela po naročilu. Zavod vzdržuje obsežno čevljarsko,1 krojaško in mizarsko delavnico, v katerih je zaposlenih nekaj pomočnikov in v vsaki stroki po 20 do 30 vajencev. Rakovnik ima pravico javnosti in pod to krinko razvija zavod tako delavnost v obrtu, da prevzema n. pr. mizarska dela, ki bi mnogokrat zadostovala velikemu mizarskemu podjetju. Pri tein pa zavod ne plačuje, niti davkov, niti drugih javnih dajatev. Ni potem čudno, da z lahkoto konkurira obrtništvu. Obrtna oblast mirno gleda, kako zavod na neupravičen način izpodjeda zaslužek obrtništvu, češ, da je to humanitarni zavod. Ravno v zadnjem času pa namerava obrtna oblast predlagati ministrstvu trgovine in industrije, naj bi se državnemu vzgajevališču v Ljubljani priznala pravica po § 14. obrtnega reda, da
bo smel zavod izdajati učna in pomočniška spričevala za krojaško in čevljarsko stroko.
Nič nimamo proti vzgajališčem in raznim zavodom, ki vzgajajo mladino; odločno pa smo;proti temu, da bi se vsi ti zavodj vzdrževali na račun in škodo obrtništva. Zakaj pa se ne bi iz teh humanitarnih zavodov rekrutirali dobri poljski delavci in drugi stanovi? Ravno v krojaški in čevljarski stroki je toliko naraščaja, da je naravnost brezzmiselno zaganjati mladino v te obrte. Tega obrtna oblastva ne vidijo. Pa državne delavnice! Pošta, železnica, vsaka večja državna prometna panoga ima že svojo delavnico. Po mnenju gospodov pomenijo te državne delavnice štedenje. Obrtnik je predrag, lastna delavnica, to bo cenejše, si mislijo in že je tu delavnica, kjer se dela nekaj za vzdrževanje obratov — mnogo pa tudi za privatne stranke, dasi morda brez vedposti predstojnikov. Celo kaznilnice se uporabljajo za obrtne delavnice. Zakaj pa se kaznjenci ne bi uporabljali za javna dela? Vojni ujetniki so kot pošteni ljudje, brez. lastne krivde, morali ob vodi in kruhu opravljati težka javna dela (n. pr. regulacijo Ljubljanice itd.), zakaj pa kaznjenci ob dobri hrani, ki jo imajo, ne bi gradili prekopov, cest in opravljali druga taka dela?
Nad vse zanimiva pa je tudi neka odločba višje obrtne oblasti, da smejo tovarniška podjetja prevzemati tudi dela po naročilu. — Torej prišli smo tako daleč, da bo smel tovarnar s: čevlji ali pa oblekami izvrševati tudi posamezna naročila. To so odločbe, ki kažejo, da si naša obrtna oblastva lahko tolmačijo obrtne predpise, kakor si jih hočejo.
Ce pridenemo še postopanje naših oblasti napram šušinarjem, potem pa smo v dokajšnji meri očrtali vzroke bednega položaja našega obrtništva. Obrtništvo nima zaslužka, ker mu ga že lahko vsak, ki nima boljšega opravila, odjeda — in tu so početki obrtne gospodarske krize.
Davkoplačevalci smo, in kot taki tudi upravičeni, da napravimo temu sistematičnemu uničevanju ohrta — konec. Nismo več voljni, da nam sicer dobri juristi, a slabi obrtni politiki odmerjajo pravice! Učili smo se obrta, delali smo kot pomočniki, s svojimi žulji smo si ustvarili cksistenco, zato pa ne dopuščamo, da bi se v obrt vmešavali tisti, ki, sicer poznajo zakone, ne pa tudi realnega obrtniškega živ-
Obrtniške organizacije so se zaradi,tega odločile, da proti sedanjemu postopanju oblasti napram obrtništvu najodločneje protestirajo. Priredile bodo zaradi tega dne 8. decembra t. 1. v Ljubljani protestni shod, na katerega že danes vabimo vse obrtništvo iz vse Slovenije.
Pokažimo, da spoštujemo svoj stan in zahtevajmo., da ga bodo spoštovale in ščitile tudi naše oblasti!
Pravila Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
i.
Splošna določila.
Člen 1.
Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je delniška družba, koja se upravlja po teh pravilih, po zakonu o Obrtni banki in po zakonu o delniških družbah kraljevine Srbije, odnosno po1 zakonih, veljavnih za delniške družbe v ostalih delih kraljevine.
Člen 2.
Firma banke je:'»Obrtna banka kraljevine SHS. d. d.».
Sedež banke je v Beogradu. Banka bo istočasno otvo-rila: Glavno podružnico v Zagrebu, po potrebi in po redu tukaj navedenem se ustanove v čim krajšem času podružnice v Ljubljani in Sarajevu in ekspoziture v Splitu, Skoplju in Novem Sadu. Ravno tako bo banka stremela, da tudi v ostalih gospodarskih centrih otvori ekspoziture, v kolikor se bo za to pokazala potreba.
Ekspozitura se sme otvoriti v mestih, koja so- središče ekonomskega področja, ,ki je v stanu z glavnico, kojo je • vpisalo in sorazmernim delom državne pomoči, v zmislu določil tega zakona, vzdrževati svojo ekspozituro.
Protokolacija bančne firme in firm njenih podružnic in ekspozitur se bo izvršila pri pristojnih sodiščih.
Člen 3.
Za podpisovanje bančne firme so pooblaščeni:
1.) člani upravnega odbora;
2.) ravnatelji, izbrani od upravnega odbora;
3.) prokuristi, koje pooblasti upravni odbor.
Za polnoveljavno podpisovanje firme je zadosten podpis dveh pooblaščencev, od katerih more biti eden vedno član upravnega odbora. Podpisovanje se vrši na ta način, da pridejo njih podpisi pod natiskano ali s štampiljko vtisnjenim žigom bančne firme.
Upravni odbor določi, kdo bo podpisoval firme bančnih' podružnic in ekspozitur.
■	Člen	4.
PO' zakonu je ta banka osvobojena plačanja vseli državnih in samoupravnih taks pri osnovanju in izdajanju delnic. Nadalje je osvobojena plačevanja državnih in samoupravnih davkov in doklad, koje plačajo po- svojih zaključnih računih družbe, obvezane javnemu polaganju računov.
člen 5.
Svoje službene objave objavlja banka potom «SIuž-benih Novin» in organov glavnih obrtniških zvez, kakor tudi potom pokrajinskih službenih novin, ako obstojajo.
člen 6.
Cilj banke je, da podpira obrtnike in obrtniško delavnost z dajanjem čim povoljnejšega kredita in podpiranjem ustanavljanja obrtniških zadrug. Pospeševala bo osnovanje kreditnih in drugih obrtniških zadrug ter dajala kredite vsem obrtniškim zadrugam in ustanovam.
Člen 7.
Trajanje banke je neomejeno, razen ako bi nastopil primer iz člena 81. zakona o delniških družbah.
II.
Glavnica, delnice in delničarji1.
člen 8.
Osnovna glavnica banke znaša 75,000.000 Din in je porazdeljena na 375.000 delnic, vsaka po nominalnih 200 Din.
Najprej je vplačati 37,500.000 Din. Svoj delež vplača država vedno v razmerju 40 % napram 60 % kapitala, katerega popolnoma vplačajo privatniki. Druga polovica osnovne- glavnice se plača, ko: to določi zbor delničarjev in tia to pristane minister trgovine in industrije.
Osnovna glavnica sc more povečati pol sklepu zbora delničarjev in odobrenju ministra trgovine in industrije.
Člen 9.
Način, čas vplačanja in emisijski tečaj novih delnic določa po predlogu upravnega odbora zbor delničarjev, po odobritvi ministra trgovine in industrije.
Porazdelitev delnic izvrši odbor ustanovnikov.
Pri vpisu delnic je delničar dolžan dati pismeno izjavo z navedbo svojega imena in priimka, mesta bivališča, poklicu in s kolikim..iznospin vpisuje';
Člen,. 10.
Na račun stroškov pri osnovanju, plačajo delničarji pri vpisu delnic po 5 Din od delnice. Ako bodo ustanpvni stroški-večji od vplačanega iznosa, se imajo! amortizirati v roku dveh let, ako bi bil previšek, se ta mora prenesti v rezervni fond.	v
člen 11.
Poziv na vpis delnic se mora objaviti potom «Služ-beriih Novin* in organov glavnih obrtniških zvez, in to 30 dni pred začetkom vpisa. Na račun prvega vplačila je položiti 20 odstotkov nominalne vrednosti, vse ostalo v enakih mesečnih obrokih.
Pri položitvi denarja za vplačilo dobijo* delničarji začasne delnice, ki se glasijo na ime. Vsa plačila se morajo zabeležiti in potrditi na začasni delnici. Začasne delnice se morejo prenesti v izjemnih primerih tudi na druge osebe, ako smatra upravni odbor to za ugodno.
Člen 12.
Delničarji; ki po tretjem pozivu, objavljenem v »Službenih Novinah» in organih glavnih obrtnih zvez, v enomesečnih rokih ne položijo svojega vplačila na delnice niti v nadaljnjih petnajstih dneh, prestanejo biti delničarji. Njih delnice se uničijo, a do tedaj položena vplačila se vrnejo po odbitku 25 odstotkov za rezervni fond. Na poznejša -vplačila po gornjem roku mora akcijonar položiti še devet odstotkov pripadajočih obresti. Namesto uničenih delnic izda uprava nove delnice.
Člen 13.
Na začasne delnice, ne popolnoma vplačane, bo dala banka dividendo sorazmerno z vplačanim kapitalom. Ko se izvrši končno vplačilo, se izda vsem delničarjem mesto začasnih, stalne delnice.
Člen 14.
Stalna delnica se glasi na ime in ni deljiva. Označena mora biti s tekočo številko, suhim pečatom in bančno firmo, kojo mora podpisati na delnici predsednik upravnega odbora in en član uprave.
Obliko, velikost in vsebino delnice kakor tudi talon in list dividendnih kuponov bo predpisal upravni odbor. Prenos se more izvršiti samo na pismen predlog, po sklepu upravnega odbora, ki se ima izdati najdalje v roku meseca dni po zahtevi.
Člen 15.
Glede amortizacije izgubljene delnice, kakor tudi postopka z izgubljenimi kuponi in taloni so merodajni zakonski predpisi, ki veljajo v posameznih delih kraljevine.
Člen 16.
Delničarji banke morejo' postati: država, obrtniki, njih žene, obrtniške zadruge in vse obrtniške ustanove in delno prijatelji obrtništva. Državb je udeležena s 40 odstotki, obrtniki, obrtniške zadruge in ustanove z 51 odstotki, a na ostalem prijatelji obrtništva. Ravno tako se ne sme menjati tega razmerja pri prenosu delnic na novega lastnika na škodo obrtniških delničarjev.
Udeležiti se smejo s pravico, glasovanja zbora delničarjev .samo oni delničarji, ki so k.ot taki^uvedeni' V knjigo bančnih delničarjev najmanj 90. dni .pred zborom delničarjev. To ne velja, za predhodni zbor delničarjev.
 ..... ''	■■■■■.-'■	v	J;
Člen 17.
Banka odgovarja za svoje obveze s celokupno imo-vino, a delničarji, do nominalnega iznosa njih delnic.
Člen 18.
Delničar ima pravico na sorazmerno udeležbo z vsako delnico na čistem dobičku, kakor tudi na bančnem premoženju. Da se doseže namen, naveden v členu 6. pravil, se država odreka udeležbi na dobičku.
Člen 19.
Banka ne sme dajati na svoje delnice posojil, niti jih sme kupovati na svoj račun, razen primera redukcije glavnice. Ravno tako jih ne sme prodajati izpod nominalne vrednosti. Banka more izjemoma kupiti svoje delnice samo na račun penzijskega fonda svojega osobja.
III. Posli.
Člen 20.
V	svrho dosege svojega cilja, navedenega v členu 6. teh pravil, bo banka izvrševala naslednje posle:
1.) dajala bo menična posojila iti posojila na tekoče račune obrtnikom neposredno' ali potom obrtniških zadrug:	■
2.) dajala bo posojila na sirovine in izdelano blago:
3.) posredovala dobavljanje obrtnikom in njihovim strokovnim zadrugam cenenega materijala in polfabrika-tov, kakor tudi modernega orodja in strojev proti predhodnemu pokritju:
4.) izvrševala bo vse vrste poslov, ki spadajo v delokrog banke, kot denarne ustanove, in to: a) prejemala bo hranjlne vloge, b) otvarjala tekoče račune, c) vršila naplačila m izplačila, brez ozira, ali so komitenti v državi ali v inozemstvu, d) dajala bo kavcije in garantna pisma za licitacije', katerih se udeležujejo obrtniki, e) vršila bo nakup in prodajo inozemskih valut in deviz na račun obrtnikov in obrtniških zadrug, in to samo proti pokritju v gotovem denarju;
5.) banka bo čuvar in oskrbnik gotovine in fondov obrtniških ustanov in korporacij, v zmislu člena 7. zakona o obrtni banki in
6.) kakor tudi z vsemi drugimi bančnimi posli, ki ne bi nasprotovali predpisom zakona »' Obrtni banki in tem pravilom. Izvrševanje vseh teh poslov.'kakrfr z ozirom na posojila, tako tudi hranilnih vlog, kakor tudi na kakšen1 način se imajo ti izvršiti, bo določil upravni odbor s posebnim pravilnikom.
V	svrho čim boljšega informiranja bo vršila banka informativno službo tudi potom svobodnih in obveznih organizacij v državi.
Od banke ne morejo dobiti kredita oni obrtniki, ki se bavijo s posojevanjcm denarja drugim osebam.
Člen 21.
Obrestno mero določi vsako leto gospod minister trgovine in industrije, po predlogu upravnega odbora banke in položaju na denarnem trgu, za koliko more biti obrestna mera kreditov, katere daje Obrtna banka, večja od obrestne mere Narodne banke kraljevine. Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za primer, da ne bi izdal minister trgovine in industrije po predlogu upravnega odbora svojega sklepa v roku desetih dni, stopi sklep upravnega odbora V veljavo v. zmislu člena 2„, zakona O olfrtni banki;'' /.- .v " .■'> • o .	, ,1
’■	'!' *W- t»» ■ .fi vil -	,*	'	j;,
Organi banke.
Člen 22.
Organi banke so:
1.) Zbor delničarjev.
2.) Upravni odbor.
3.) Nadzorni odbor.
Zbor delničarje v.
Člen 23.
Zbori so redni in izredni. Redne zbore skliče upravni odbor, in to vedno najdalje do 30. aprila vsakega leta, a izredne po dani potrebi.
Upravni odbor mora objaviti poziv na zbor v »Službenih Novinah» in v organih glavnih obrtniških zvez vsaj 30 dni pred dnevom, določenim za vršenje zbora, računajoč od dneva prve objave. V pozivu se mora določiti dnevni red in krajni rok, do katerega se morejo deponirati delnice.
Člen 24.
Osebe, prijavljene na zbor, vpiše upravni odbor v poseben, za to pripravljen seznam, v katerem mpra biti navedeno, koliko ima vsak od njih glasov in koliko delnic je položil. Delnice se imajo položiti v bančnem lokalu, a v mestih izven sedišča banke pri ustanovah, katere odredi upravni odbor.
Ta seznam mora biti zaključen sedem dni pred zborom, potrjen s podpisom bančne firme ali ustanove, pri kateri se vrši polaganje, in overjen s strani komisarja ali organa, določenega od ministrstva trgovine in industrije.
Po zaključitvi seznama se da isti delničarjem na vpogled do dneva zbora. Duplikat seznamov deponiranih delnic v nlestih izven sedišča banke, overen od ustanove, kjer se je izvršilo deponiranje, in organa, določenega od ministrstva trgovine in industrije, se ima banki poslati tako, da jč isti v centrali na dan zbora.
Člen 25.
Po vstopnicah, izdanih na podlagi položenih akcij, napravi upravni odbor na,, samem zboru seznam došlih delničarjev z označbo’ štčvila deponiranih delnic in števila glasov. Ta spis služi kot dokaz, ali se more zbor vobče otvoriti in ali se ila zboru more začeti delati ali ne (člen 27. pravil). Overjen mora biti od izbranih overo-vateljev in državhega komisarja.
člen 26.
Na vsakem zboru se vodi delovodni zapisnik, katerega podpiše predsednik, delovodja in trije overovatelji in katerega overi' komisar.
člen 27.
Da more zbor polnoveljavno sklepati, mora biti zastopana polovica družbene glavnice, razen izjeme, predvidene v členu 30. teh pravil; v nasprotnem primeru skliče upravni odbor drugi zbor v roku 15 .dni, kateri sklepa polnoveljavno pri kateremkoli delu glavnice, ki bi bil zastopan.
Delničarji, ki se želijo udeležiti tega ponovnega zbora, morajo položiti svoje delnice najdalje sedem dni pred dnevom, določenim za zbor.
v .	člen	28.
»Zbor odločuje:
1.): o izvolitvi delovodje, treh .skrutinatorjev in treh overovateljev zbornega zapisnika;
2.) o predloženih računih, o bilanci in o predlogih za porazdelitev dobička;
3.) o izvolitvi članov v upravni in nadzorni odbor in o njih razrešitvah;
4.) o menjavi upravnega in nadzornega, odbora;
5.) o spremembi in dopolnitvi društvenih pravil;
6.) o predlogih uprave in posameznih delničarjev; v tem zadnjem primeru morajo biti predlogi predloženi pismenim potom upravnemu odboru najmanj deset dni pred' zborom;
7.) o znižanju in zvišanju osnovne glavnice;
8.) o prestanku banke in izvolitvi likvidatorjev;
9.) rešuje po predlogih upravnega odbora o nakupu in razlastitvi nepremičnin;
10.) rešuje o izvolitvi poslovnega odbora glavne podružnice.
Člen 29.
Na zboru se navadno rešuje z večino glasov, razen izjem po členu 30. pravil.
Člen 30.
Za reševanje od prestankov banke morajo1 biti zastopane tri četrtine glavnice in da je za predlog glasovalo najmanj štiri petine prisotnih delničarjev.
Za reševanje o izpremembah in dopolnitvah bančnega Statuta morata biti na zboru zastopani najmanj dve tretjini družbene glavnice in da je za predlog glasovala absolutna večina prisotnih delničarjev.
Člen 31.
Za sklepe člena 30. teh pravil sc mora še zahtevati odobrenje ministra za trgovino in industrijo. Ko odobri
minister za trgovino in industrijo sklep zbora po členu 30. teh pravil, mora upravni odbor prepis izprememb in dopolnitev! bančnih pravil kakor tudi sklep o prestanku banke najkesneje v desetih dneh od dneva, ko se je priobčila banki rešitev ministra za trgovino in industrijo, predložiti pristojnemu sodišču v svrho objave.
Člen 32.
Na rednem zboru predseduje vsakokrat predsednik upravnega odbora, ako je ta zadržan, eden od podpredsednikov istega.
V	primeru, da so zadržani, predseduje na zboru oni član upravnega odbora, katerega določi upravni odbor.
Člen 33.
Na zboru dajo vsake tri delnice pravico na en glas, toda noben delničar ne more imeti več kot pet in dvajset (25) glasov.
Člen 34.
Delničar se more zbora udeležiti in na njem glasovati samo osebno ali pooblastiti drugega delničarja za to, toda vedno samo! enega za vse svoje delnice.
Noben delničar ne more zastopati več kot enega delničarja, razen delničarje, katerih je on naravni zastop-nik; Država, obrtne zadruge in vse obrtniške ustanove, katere so delničarji, pošiljajo po enega delegata, kateri jih zastopa.
člen 35.
Ako ne bi sklical upravni odbor rednega zbora v roku, določenem v teh pravilih, tedaj mora to napraviti v 15 dneh nadzorni odbor, ako bi tudi ta to ne napravil, tedaj smejo delničarji, kateri predstavljajo petindvajseti del celokupnega števila bančnih delnic, zahtevati od ministra za trgovino in industrijo odobritev za sklicanje zbora. Da bi se to odobrenje moglo dobiti od ministra trgovine in industrije, se mora deponirati gotovo število delnic pri ministrstvu trgovine in industrije ali tam, kjer to določi.
Člen 36.
Upravni odbor mora na zahtevo' delničarjev, katerih akcije predstavljajo najmanj deseti del družbenih delnic, sklicati izredni zbor, in to najkesneje v roku treh dni, od dneva, ko mu je bila ta zahteva priobčena. Izredni zbor se mora vršiti v roku desetih dni od dneva sklicanja. Ako ne skliče upravni odbor izrednega zbora v roku treh dni, tedaj ga v istem, roku skliče nadzorni odbor. Ako tudi ta tega ne stori, morejo trt napraviti sami delničarji, kateri predstavljajo petindvajseti del celokupnega števila družbenih delnic, na način, kakor je to določeno v členu 35. teh pravil.
Člen 37.
Na izrednem zboru predseduje predsednik onega odbora, na katerega poziv je bil sklican.
Akrt so sklicali zbor sami delničarji,- predseduje oseba, katero' izbere zbor.
Kratki stik električne struje.
(Nadaljevanje.)
Kratkostičnih tokov opazujemo dvoje vrst: one, ki se pojavijo sunkoma, ter one, ki ne izginejo, torej so trajni. Postanek obeh ,vrst je lahko razumljiv; glavno je njihov potek. Električarju ni težko razumeti, da zavisi sunkoviti kratki stik od napetosti v omrežju, od magnetienih svoj-stev generatorja, transformatorja (pršijivosti magneticnih silnic) ter induktance elektrovoda.
Jakost sunkovitega kratkega stika je ista pri eno-, dvo- ali trofaznem kratkem spoju. Drugače pa je pri trajnem kratkem stiku. Jakost tega je razen od zgoraj navedenih faktorjev odvisna še posebej od reakcije v kotvi generatorja ter od jakosti vzbujevalnega toka magnetič-nega polja, kar je samo ob sebi umljivo.
Trajni kratki stik mora biti tedaj pri eno- in dvopolnem kratkem stiku mnogo silnejši kot pri tropolnem (v trofaznih napravah). Zaradi tega preostaja dosti krepkejše magnetično polje za proizvajanje kratkega stika, namreč trajnega kratkega stika. Naslednje podobe prikazujejo primere:
Iz organizacij.
1.) Trofazni kratki stik.
2.) Enofazni kratki stik.
3.) Zemeljski stili.
Napaka — kratkega stika.
— Napaka kratkega stika.
—_ Spoj
  z zemljo.
Relativna jakost kratkega spoja se izračuna:
Za primer pod 1.):
Za	trajni	kratki stik — 1:0, za sunek	1.
Za primer pod 2.):
Za	trajni	kratki stik t'8, za sunek	1.
Za primer pod
Za trajni kratki stik = 26, za sunek = 1.
Očividno je tedaj, da je treba omrežje računati to even-lualiteto, ker predstavlja ta račun varnostno odredbo za dotieno omrežje; tudi je očividno, da je vpoštevati primer pod 3.). V napravah, ki imajo ničlovod naravnost uzem-Ijen, kar je priporočljivo zaradi omejitve prenapetosti, je la zahteva silno trda. Tu si je pomagati z zemeljskimi ničlovodnimi upori. Važno je tudi, kje se pripeti kratki stik. Dolžina voda je namreč spojena z indiiktaneo, ki vpliva na	jakost	kratkostičnih tokov pomirljivo.	Ako	cepi
mali	vod	neposredno od velmožnih sklepalnic,	se	steka
prilično izolacijske hibe celi kratkostični veletok v eno edino slabotno točko, katera seveda navala ne vzdrži ter se takoj pretopi. Takim slabim odcepom bi tedaj bilo dodeliti .večjo induktanco, ki bi omejila kratkostični tok na mero, ki odgovarja prerezu žic. Povečanje induktance v odčepih ima tudi to dobro stran, da prepreči na odvodnem mestu popolni pogin napetosti, kar se gotovo pi‘igodi, ako pride neizmerna jakost toka do veljave.
(Nadaljevanje sledi.)
Dobave.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije, dobave in pradaje:
Pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 27. novembra t. 1. glede dobave inventarskega nlaterijala (sekire, klešče, svedri, lopate za sneg itd.).
Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 23. novembra t. 1. glede dobave 60.000 komadov zidne opeke, dne 24. novembra pa pri isti direkciji glede dobave drv za kurjavo.
Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu dne 27. novembra glede dobave 622 komadov električnih žarnic; dne 29. novembra pa glede dobave pil za kurilnico ter glede materijala za razsvetljavo vagonov.
Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 29. novembra glede dobave okroglih svičenih zalivk ter glede dobave raznega pohištva.
Obrtni shod v Brežicah. Slovensko obrtno društvo v Brežicah je priredilo ,v nedeljo 7. t. m. v dvorani Narodnega doma obrtni shod, ki je bil dobro obiskan. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Josip H o 1 y, na kar je tajnik Z,veze obrtnih zadrug g. 1. Kaiser obširno poročal o današnjem položaju obrtništva. V svojem govoru se je dotaknil zlasti velikega uvoza obrtniških izdelkov, šušmarstva, državnih delavnic in zavodov, ki vzdržujejo obrtne delavnice, in državnih dobav, katerih veliko večino dobijo inozemska podjetja. Kritiziral je postopanje merodajnih faktorjev, ki doslej niso pokazali nikakega razumevanje za obrt. Poročal je nadalje o velikem pomenu, ki ga ima Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za naše gospodarstvo, in omenil zadnje zbornične volitve, ki so pokazale, da zna obrtništvo ceniti in varovati svoje organizacije. Poročal je nato še o obrtni banki SHS in obrtniški samopomoči. Slovensko obrtno društvo v Brežicah združuje obrtnike brez ozira na strankarsko pripadnost in deluje nepristransko v korist vsega obrtništva. Ustanovila pa se je tudi neka «Obrtna zveza», ki je popolnoma p6litična organizacija. — Obrtništvo v Brežicah pa se je pričelo zavedati, da je njegovo mesto le v nepristranskem, nepolitičnem obrtnem društvu, zato pa se tudi kljub ustanovitvi «Obrtne zveze , katere namen je, razbiti obrtno društvo, oprijemi je društva.
Strokovna zadruga koneesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja svoje člane, da si po možnosti nabavijo «Obrtniški koledar» za leto 1927., ki ga izda Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Ker bo vsebina zanimiva, cena pa zelo nizka (10—12 Din), se pač ne bo težko odločiti.
Občili zbor zadruge krojačev in krojačic na Jesenicah se bo vršil dne 6. januarja 1927. ob ;5. popoldne na Jesenicah. Zadruga pozivi je že danes vse članstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Člani bodo dobili pismena vabila 8 dni pred občnim zborom. Zadruga je priredila za svoje člane prikrojevalni tečaj za damsko krojenje, ki se vrši v meščanski šoli na Jesenicah pod vodstvom strokovnega učitelja g. A. Knafelja. Tečaj se vrši dnevno v .večernih urah in ga poseča 27 udeležencev, med njimi 17 mojstric, 6 mojstrov, 2 pomočnika in 2 pomočnici. Že iz števila udeležencev je razvidno, da je bil tečaj nujno potreben. Pomladi prihodnjega leta se bo vršil enak tečaj za člane v okolišu Hadovljice.
Zabavni večer Obrtnega društva na Jesenicah. Dne 7-1. m. je priredilo Obrtno društvo zabavni večer, ki je jako lepo uspel. Pri tej priliki je bil podarjen predsedniku tov. Ivanu Gogali lep šopek domačih cvetlic v zahvalo njegovega požrtvovalnega in nesebičnega šestletnega delovanja v društvu. Društvo mu je izreklo tudi čestitke k odlikovanju, ki ga je prejel od mednarodne razstave v Rimu. To priliko je g. predsednik porabil, da je očrtal težavno organizatorično delo in se spominjal lepega uspeha pri zadnjih zborničnih volitvah, z željo, da bi organizacija krepko nadaljevala svoje delo po začrtani poti.
Razno.
Obrtniški koledar za leto 1927. bo prihodnje dni izšel in ga bo uprava takoj razposlala vsem, ki so ga naročili. Ker je vsebina koledarja jako praktična in poučna, priporočamo vsem obrtnikom, da ga takoj naroče pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Cena koledarju bo 12 Din. Koledar bo vseboval med drugim tudi pregled o neposrednih davkih v Sloveniji, dohodninsko lestvico, tabelo pri-
nosa k bolniškemu zavarovanju, najvažnejše določbe iz obrtnega reda itd. Priporočamo ga torej vsem obrtnikom, zadrugam in obrtnim društvom.
Tečaj za šoferje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrta v Ljubljani priredi dvomesečni teoretični brezplačni tečaj za šoferje in šoferske pripravnike. Predaval bo gosp. ing. Štolfa, inženjer gradbene direkcije v Ljubljani. Tečaj se prične v torek 30. t. m., in sicer se bo vršil tečaj tako, da ne bo kolidiral s tečajem za elektrotehnike. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo ustno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrta v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1, naj-kesneje do 27. no.vembra 1.1.
Konferenca o vprašanju, kako bi bilo porabiti fond pri ministrstvu za socialno politiko iz prispevkov, pobiranih temeljem naredbe z dne 28. decembra 1922., se je vršila v četrtek, dne 4. novembra t. 1. na poziv Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Posvetovanja, ki ga je vodil provizorni predsednik g. Ivan Schrey, so se udeležili: kot odposlanec velikega župana za ljubljansko oblast g. dr. Suhač, kot zastopnik velikega župana za mariborsko oblast g. dr. Majcen, v imenu občine ljubljanske vladni komisar g. A. Mencinger in dr. R. Fuks, župan mariborski g. dr. Leskovar, kot zastopnik Delavske zbornice njen tajnik g. Uratnik, ravnatelj g. dr. Bohinc kot predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, g. dr. Golia kot predstavnik Zveze industrijcev, zbornični predsednik g. I.van Ogrin in zbornična tajnika gg. dr. Windischer in dr. Pless. Po uvodnih poročilih gosp. dr. Frana Windischerja in gosp. Filipa Uratnika o stanju tega vprašanja in o dosedanjih prizadevanjih na tem polju se je razvila živahna razprava, ,v katero so posegli zlasti gg.: dr. Leskovar, Filip Uratnik, dr. Windischer, dr. Suhač, dr. Majcen, vladni svetnik Mencinger, dr. Fuks, Ivan Ogrin in dr. Golia, je obvladala soglasnost v mnenju, da je umestno držati se pri lem vprašanju glede uporabe fonda teritorija!nega načela. Želeti je, da se čimprej aktivira predmetni fond, katerega bi bilo treba tako glede že nabrane vsote kakbr glede prihodnjih nabirkov porabljati dvodelno, in sicer na eni strani za podpiranje brezposelnih neposredno, na drugi strani pa na ta način, da bi se pospeševala s tem denarjem graditev malih in delavskih stanovanj, samske domove, zavetišča.
Obrtna banka Srbov, Hrvatov in Slovencev v Splitu.
4.	t. m. so se sestali v Splitu ugledni obrtniki, ki so razpravljali o ustanovitvi podružnice obrtne banke Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sklenjeno je bilo, takoj pričeti z vpisovanjem delnic. Takoj na prvem sestanku so vpisali obrtniki 12.500 delnic ,v skupni vrednosti 250.000 Din.
Obrtnonadaljevalna šola na Viču se je obrnila na Z.vezo obrtnih zadrug v Ljubljani s prošnjo, naj bi obvestila vse zadruge v Ljubljani, da naj pri pomagalskih preizkušnjah zahtevajo tudi od vajencev iz viške občine izpričevala obrtnonadaljevalne šole. Občina na Viču .vzdržuje že štiri leta šolo, vsled česar naj vse zadruge zahtevajo tudi od teh vajencev izpričevala.
Osmi mednarodni trgovski semenj v Bruslju se vrši od
11.	do 25. aprila 1927. Prijavnice in informacije za semenj dobijo interesenti ,v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Obrtnonadaljevalna in gremijalna šola v Kranju. V letošnjem šolskem letu beležita obe šoli precejšen dotok učencev. Obrtnonadaljevaino šolo obiskuje v treh razredih 120 učencev in učenk. Letošnji proračun za šolo, ki jo vzdržujejo občina kranjska, obrtne zadruge, država in vajenci s šolnino lebio 40 Din, bo znašal 22.554 Din. — Gremijalna šola ima letos 55 učencev. Nekoliko učencev je tudi iz Škofje Loke in Tržiča, ki imajo dijaške vozovnice. Proračun bo letos znašal 23.150 Din. Vzdrževanje je
naloženo v precejšnji meri na vajence, ki plačujejo letno 100 Din šolnine in 50 Din vpisnine. Tudi za to šolo prispeva poleg trgovskega gremija največ kranjska občina, dočim je državna pomoč neznatna. Na obeh šolah poučuje pet učnih moči pod vodstvom g. upravitelja Sepaherja.
Umetniška šola društva «Probuda» v Ljubljani. (Poslopje Tehniške srednje šole, Aškerčeva ulica.) Umetniška šola «Probuda» otvori šolsko leto 1926./1927. v ponedeljek dne 15. novembra. Pouk, za dame in gospode, ki se je z letošnjim šolskim letom izpopolnil in razširil ter pridobil za to potrebne nove učne moči, strokovnjake,. se deli na sledeče oddelke: A. Oddelek za f i g u r a 1 n o risanje (glava, akt, draperija) s sledečimi predavanji: anatomija, tehnično risanje (geometrijsko risanje, projekcijski nauk, perspektiva), oblikoslovje in umetnostna zgodovina. B. Oddelek za narodno dekorativno risanje (s posebnim ozirom na narodno ornamentiko) in pokrajinsko slikanje s sledečimi predavanji: tehnično risanje, oblikoslovje in umetnostna zgodovina. C. Oddelek za kiparstvo obsega vsa v kiparsko stroko spadajoča dela od male do velike plastike, zlasti: kompozicijo, modeliranje po naravi, plastično ornamentika, stavbena plastika in drugo ter potrebna navodila za ulivanje v mavcu. Obiskovalci tega oddelka bodo imeli priliko, seznaniti se z obdelavo kamna in lesa, kakor tudi plastičnim izbočevanjem, bodisi figuralnim kakor ornamentiko, stavbeno plastiko in drugo ter potrebna natri d i keramična plastika, polihromija raznega materi-jala itd. Pouk vodi akademični kipar g. Ivan Jurkovič. Č. Oddelek za m a I o plasti k o s posebnim ozirom na plakate in medalje, graviranje plastičnih negativov, ki služijo za pomnožitve. — Oddelek vodi medaljon prof. A. Sever. 1). O d d e 1 e k za grafiko. V tem oddelku se bo gojilo predvsem radiranje v raznih tehnikah (radiranje s Suho iglo, vjedcnke na razne: ftačine, mezzotinta itd.), lesorez (navaden in večbarven) in po možnosti tudi druge specialne grafične tehnike. — Pouk se bo vršil v lastnem ateljeju umetnika-specijalista umetniškega slikarja gosp. Hinka Smrekarja. — E. Oddelek za fotografijo.
V	lem oddelku se bo poučevala praktična fotografija za začetnike (dame in gospode) kakor tudi za one, ki so se že havili s fotografijo in se žele v tej stroki izpopolniti. Teoretični pouk je v zvezi s praktičnimi vajami in ekskurzijami v svrho fotografiranja. Dijakom, uradništvu, učiteljstvu, častnikom in športnikom ter ljubiteljem lepe narave se nudi lepa prilika, priučiti se praktične fptogra-lije. Vodja tečaja je g. Fran Vesel. — F. Oddelek za u s n j e r e z in umetno k n j i g o v e.š t v o. Pri usnje-rezu se bo med drugim posebno oziralo na figuralno in ornamentalno rez usnja ter barvanje,jki se uporablja zlasti pri albumih, pisalnih mapah, šatnljah, toaletnih predmetih, okraskih pri pohištvu itd«, pri knjigoveštvu s posebnim ozirom na samostojno domačo opremo knjige. Poset tega oddelka se posebno priporoča vsem prijateljem umetno-obrtnega amaterstva na tem polju. — G. Tečaj za opisno g e o m etri j o je v prvi vrsti namenjen učiteljstvu, ki se pripravlja za meščanskošolski izpit, kakor tudi za dijake srednjih in meščanskih šol. Namenjen je pa tečaj tudi za one, ki nimajo prilike drugod v zadostni meri do tega pouka. Tečaj vodi prof. A. Sever. — V tekočem šolskem letu bodo vodili pouk sledečj gospodje: figuralno risanje: Mirko' Šubic; narodno dekorativno risanje in pokrajinsko slikanje:	Maksim Gaspari; kiparstvo:
Ivan J u r k o v i e; male plastike, tehnično risanje, oblikoslovje in opisno geometrijo: Anton Sever; grafike: Hinko Smrekar; fotografijo: Fran Vesel; usnjerez in umetno knjigoveštvo: Drago Vah t ar; umetnostno zgodovino: Davorin Volavšek.
Navodila zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev v Ljubljani.
Prva dolžnost vsake zadruge, ki hoče in mora delovati za splošni blagor svojih članov, je notranji red in vzorno poslovanje zadružnega načelstva, oziroma tajništva. Za to je tudi odgovorno zadružno načelstvo obrtni oblasti prve in višje inštance, zadrugi sami pa vsak njen posamezen član. Tako predpisuje obrtni red, zadružna pravila in drugi predpisi. Z ozirom na to, da se zadrugi kljub raznim poukom, ki jih je izdala v obliki okrožnic svojim članom, ali jih objavlja v «Obrtnem Vestniku», ni povsem posrečilo vpeljati pri zadrugi tisti red, ki ga je dolžna imeti in brez katerega ne more brezhibno poslovati. V smislu točke 2.) poročila občnega zbora zadruge z dne 21. februarja 1926 (objavljen v «Obrtnem Vestniku* z dne 15. marca in 1. aprila 1926) izda zadruga ta navodila in prosi vse svoje člane, da se v lastnem interesu točno po njih ravnajo in zadrugi ne delajo težkoč in odgovornosti, kakor tudi ne nepotrebnega dela in stroškov. Člane, ki l)i teh predpisov ne vpoštevali, bo zadruga žal primorana kaznovati s primernimi denarnimi globami,, v ponovnem slučaju jih pa naznaniti obrtni oblasti.
Delavska knjižica. Ta zelo važen dokument mora imeti vsak pomočnik in vajenec. Brez delavske knjižice ne sme sprejeti delodajalec nobene pomožne osebe. Vajenec si mora takoj ob vstopu v učno razmerje preskrbeti delavsko knjižico pri pristojni občini ali magistratu. Pri izstopu iz službe pomožnega delavca je vpisati v delavsko knjižico' izpričevalo, v katerem mora biti natančno naveden tudi dan vstopa in izstopa. Dotično izpričevalo Je od ljubljanskih članov potrditi pri zadružnem načelniku, od članov izven Ljubljane pa pri dotičnem občinskem uradu ali magistratu. Brez tega potrdila je izpričevalo neveljavno, kar povzroča za pomočnika v mnogih primerih težke posledice, zlasti pri prošnjah za podelitev obrtnega dovoljenja itd.
Prijava in odjava pomožnih delavcev. Vsakega pomožnega delavca je prijaviti in odjaviti zadrugi pismeno uaj-dalje v osmih dneh. V prijavi ob vstopu v službo je navesti poleg imena in priimka tudi: 1.) dan, mesec in leto rojstva, 2.) občino in glavarstvo rojstva, 53.) občino in glavarstvo pristojnosti, 4.) številko in dan. ter urad izdane delavske knjiižce in 5.) dan vstopa v službo. Pri odjavah zadostuje seveda le dan izstopa.
Ph. mag. R. Sušnik
Lekarna pri „Zlatem jelenu“
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov, zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih, oblastveno koncesljonirana oddaja strupov. Vestne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 115.
IVAN ZAKOTNIK
Telefon št. 379
Telefon it. 379
mestni tesarski mojster
se priporoča za naročila vsakovrstnih del kakor: izvršitev modernih lesenih stavb, ostrešij za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike, naprav za strope, raznih tal, stopnic, ledenic, paviljonov, verand, lesenih ograj itd. — Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Načrti in proračuni po naročilu. Parna žaga in strojna delavnica. Sprejema se les za obdelovanje, žaganje in rezanje furnirjev. — Zaloga furnirja.
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46.
Sprejem vajencev. Po določeni preizkušnji dobi, ki traja običajno štiri tedne, je poslati zadrugi takoj pismeno naznanilo o vstopu vajenca v učno dobo, ki mora trajati brez izjeme štiri leta.- Naznanilu so priložiti učne pogodbe v treh izvodih povsem pravilno izpolnjene in podpisane od učnega mojstra in vajenčevega očeta ali varuha, dalje delavska knjižica in zadnje šolsko izpričevalo ozir. šolska izpustnica. Vsak vajenec naših obrtov mora imeti vsaj šest razredov osnovne šole. Če vajenec nima določene šolske izobrazbe, je v naznanilu o vzroku poročati, da more zadruga v tem oziru presoditi in odločiti. Po odobritvi učne pogodbe je poslati zadrugi vpisnino za vajenca v znesku 20 Din.	(Konec	prih.)
Naročajte »Obrtni Vestnik44!
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti. Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
vsaka beseda 5u par. — iNajmiinjai zneseK 5 Din. — v ^lase je plačati v naprej lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Naročajte in razširjajte
edino strokovno glasilo «Obrtni Vestnik*! Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20.	18/26
«POSEST»
realitetna pisarna, druž. z o. ž„ Ljubljana, Sv. Petra cesta 24, prodaja in kupuje:
nepremičnine, razne trgovske, obrtne hiše, gostilne, kmečka posestva, graščine, stavbene parcele itd. pod najugodnejšimi pogoji.
Narodni dom. Maribor
Štajerska klet, abonenti, kegljišče, haložan, znižane cene. — Oset 26/26
Volna in bombaž
za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih' cenah pri
Karel Prelogu
Ljubljana, Gosposka ulica 3, Stari trg 12.
Premog in drva (tudi na obroke)
Trgovina z mešanim blagom. — Gostilna, samo pristna vina in prvovrstna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. Cenjenim odjemalcem se priporoča
ANTONIJA ŠTOR, vN0VI VODMAT ŠTEV. 16 LJUBLJANA
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
, Mestni trg št. 25.
Največji izbor • •
Popravila
27-23 ••
Najnižje cene!
Vsled ugodne nabave sirovin smo znatno znižali cene nogavicam in drugim pleteninam.
P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike ter se priporočamo.
M. Franzi & sinovi
Privoz 10 Ljubljana Privoz 10
Poštni predal 44.	12-10
^0
ORIENT
d« z o« z*
tovarna olj. barv, firnežev in lakov
Slomškova ulica št. 19
LJUBLJANA
Vodmat pri Ljubljani
Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4 nasproti frančiškanske cerkve. 24-21
0k=
A
==£0
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).	24-21
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
I J. GOREČ :
LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke
Kolesa
Šivalni stroji
Vsi deli in popravila Radio-aparati in deli Žarnice
24-20	Športni	predmeti
najbolje — najceneje I
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske 1
| dovoljuje posojila	|
na menice in kredite	|
v tekočem računu •
24-22
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
»58 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 •58
48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48 48
ar3P48j8484848484848č8484848484848484848
Obrtna banka
d Ljubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4
Podružnica: Ljutomer Telefon št. 508	Telefon	št. 508
Račun pri poštno-ček. zauodu u Cjubljani št. 12.051
Daje kredite o obrtne sorhe, pospešuje ustanaoljanje obrtnih in industrijskih podjetij, iznršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, oezane uloge po dogouoru primerno niše.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Oradska štedionica)
v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu naj višje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, kei jamči zanje poleg lastnega hranllnlčnega premoženja Se MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Kavno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.