ISSN 0350-5561
za konectedna
Pretežno jasno bo, zjutraj in dopoldne
bo ponekod po nižinah megla.
5S let
številka 4
četrtek, 24. januarja 2008
Kdaj konec morije na cestah?
Gotovo je razlogov za to, daje prometnih nesreč na naših cestah vse več, veliko. Od števila vozil, ki se vozijo po njih, prometne (ne)kulture, ki se zadnje čase odraža tudi s številnimi pobegi povzročiteljev s kraja nesreč, preko stanja cestno - prometne infrastrukture, pa do hipne nepazljivosti, ki zna biti včasih usodna.
Cas za poročila o delu
Velenje, 22. januarja - On koncu minulega in v začetku tekočega leta velenjski mestni svet na rednih sejah prisluhne tudi poročilom o delu občinskih javnih zavodov in organizacij. Na torkovi seji sveta, prvi letos, je bilo takih poročil, ki jih svetniki in svetnice vzamejo le na zna-
nje, velikokrat pa imajo tudi številna vprašanja ali stališča, kar nekaj.
Tako je svoje delo v lanskem letu predstavil Medobčinski inšpektorat, ki ocenjuje, daje njihovo delo lani teklo dobro, občani pa jih sprejemajo pozitivno. Veliko koristnega dela pred-
Zaposlenost gor, brezposelnost dol

F saCTS r
Vrhov se ne osvaja, ampak se jih doživlja


«
Zadovoljen in razočaran
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Izpolnjevanja dohodnine letos ne bo
Milena Krstič - Planine
Petek je bil v Velenju črn dan. V križišču pod bazenom, kot mu rečejo Velenjčani,je umrla sopotnica v osebnem avtomobilu, vČrnoviseje v prometni nesreči hudo poškodoval voznik, pripetilo pa seje še več drugih nesreč, ki so se k sreči končale le z bolj ali manj zvito pločevino. K sreči.
■ mkp,f otografija:S tane Vovk
vsem na preventivnem področju pri odvračanju mladih od zasvojenosti opravi tudi Medobčinska lokalna akcijska skupina (LAS), kako (-ne)varno je bilo lansko leto v Velenju, pa je mestni svet seznanil komandir velenjske policijske postaje Aleš Lipuš. Preden so svetniki prisluhnili tem poročilom, pa so opravili veliko dela; o odlokih in pravilnikih, ki so jih sprejeli, podrobneje na strani 3.
bš
Letos v zvezi z napovedjo dohodnine marsikaj odpade. Predvsem nam napovedi ne bo treba izpolnjevati samim. Do 31. maja naj bi nam namreč davčni organi posredovali informativne izračune, na nas pa bo le, da jih preverimo, in če v njih ugotovimo napako - nihče pa ni nezmotljiv - to sporočimo davčnemu organu. Če bo vse, kot mora biti, nam še tega ne bo treba. Samodejno bomo na podlagi informativnega izračuna (davčna uprava pa ga bo pripravila na podlagi podatkov, kijih morajo do konca meseca posredovati izplačevalci) dobili odločbo o odmeri dohodnine.
Tudi nam ne bo treba zadnji dan v vrsto, ker smo običajno čakali prav na zadnji dan, da bi še pravočasno oddali napoved.
Če informativnega izračuna ne boste prejeli, bo to lahko pomenilo bodisi, da vaš izplačevalec podatkov ni posredoval, zato boste mora li napoved odda ti sami, lah ko pa, da vaši obdavčljivi dohodki lani niso presegli 2.800 evrov in vam napovedi ni treba oddati.
Odpadejo pa tudi olajšave za različne namene. Kako smo lani tik pred zdajci iskali račune, da bi jih nabrali za tiste 3 odstotke! Slišati je bilo malo, a so se ti trije odstotki v končnem izračunu, še kako poznali. Tudi stanovanjskih olajšav - ko še lani nismo vedeli, kam naj vpišemo kredit za stanovanje, v 2- ali 4-odstotno olajšavo - ni več. Velja pa še posebna olajšava za vzdrževane družinske člane. Večina zavezancev jo je uveljavljala že med letom, zato bo zapisana tudi v informativnem izračunu. Do 31. januarja pa je treba davčnemu organu sporočiti, s posebno vlogo, če med letom te olajšave niste uveljavljali ali če ste jo, pa želite te podatke spremeniti. Koliko bodo novosti - niso pa te, ki smo jih našteli, edine, tudi lestvica je po novem le tristopenjska - vplivale na to, ali bomo dobili razliko akontacije vrnjeno ali pa bo treba še kaj doplačati in koliko bo to drugače, kot je bilo, pa bomo še videli. Vsak pri svojem izra ču nu.
Celovite rešitve pri ravnanju z odpadki
Gorenje j e podpisalo pismo o nameri o prevzemu 51-odstotnega deleža podjetja Publicus - S tem bo še poglobilo svoje delovanje v ekologiji
V strateških načrtih so v Gorenju opredelili ekologijo kot eno ključnih dejavnosti. Uspešno so izpeljali kar nekaj ekoloških projektov, kot so sanacije gudronskih jam, zemljišč, izgradnja centrov za ravnanje z odpadki in čiščenje odpadnih voda, zbiranje in predelava sekundarnih surovin, ravnanje z različnimi odpadki ter ekološke raziskave in svetovanje. V zadnjih letih so prav zato postali solastniki Surovine, Kemi-sa in instituta Erico. So tudi lastnik vodilnega podjetja na področju nevarnih odpadkov na Hrvaškem Kemis - Termoclean, družbe Kemis v Bosni, storitve celovitega servisa za industrijo pa nameravajo širiti v vsej JVE vropi.
Jure Fišer, izvršni direktor Ekologije in energije, pravi, da omogoča podpisano pismo o nameri pridobitev večinskega deleža v Publicusu in odpira vrata Gorenju tudi na komunalno področje. S tem bo Gorenje samostojno pristojno za vse potrebne dejavnosti za nudenje celovitih rešitev s področja ravnanja z odpadki.
mz
9770350556014
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
24. januarja 2008

lokalne novice
Sprejem za mag. Jelko Fužir
Velenje, 17. januarja - Podžupan MO Velenje in poslanec v državnem zboru Bojan Kontič je sprejel prejemnico državne nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva, dolgoletno direktorico velenjskega Centra za socialno delo mag. Jelko Fužir. V nagovoru je Bojan Kontič dejal, da je znana ne le na področjih delovanja centra za socialno delo, ampak tudi na drugih pomembnih področjih. Veliko časa je namenila ljudem, ki so se znašli v težkem položaju, mnogokrat pa ljudje za težave, v katerih se znajdejo, niso krivi sami. Čestital ji je in se ji zahvalil v imenu lokalne skupnosti, čestitke pa ji je izrekla tudi podžupanja Ana Roza Hri bar.
Fužiijeva je prva prejemnica nagrade za življenjsko delo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve s področja socialnega varstva. Bila je med pobudniki za nastanek Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, veliko zaslug ima za projekt Občina po meri invalidov, za katerega je leta 2004 MO Velenje prejela listino od Zveze delovnih invalidov Slovenije.
i mz
MF SD desetič k Žlebniku
Mladi forum Socialnih demokratov (MF SD) bo letos že desetič zapored organiziral pohod k domačiji pri Zelebniku, kjer je 22. februarja 1944 padel pesnik in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh. Pohodniki se bodo na pot podali čez dober mesec, 23. februarja, a se na vse, kar se bo ob tem dogodku zgodilo, že skrbno pripravljajo.
»Pred desetimi leti nas je le nekaj odšlo k Zlebniku in nihče si ni misli, da bo ta pohod postal tradicionalen. Vsako leto je število pohodnikov večje, prav tako število tistih, ki pridejo na proslavo k Zlebniku,« pravi Jure Kodrun iz MF SD.
■ mkp
Izobči neŠ martno ob Paki
Končno ključi za nova stanovanja
Ze kar nekajkrat smo pisali o tem, da je razdelitev ključev za vselitev v nova neprofitna stanovanja v središču občine tik pred zdajci, a seje vedno zalomilo. »Tokrat so se očitno stvari uredili tako, da bodo upravi čen ci do ome nje nih sta novanj ključe res dobili,« so nam povedali na občinski upravi, kjer smo znova preverjali, zakaj so stanovanja še vedno prazna. Ključe 16 nepro-fitnih stanovanj, od katerih jih je šest financirala občina in za to namenila približno 250 tisoč evrov, preostalih deset pa republiški stanovanjski sklad, bodo podelili upravičencem v soboto, 26. januarja.
Prometna ureditev centra
Izgradnja Mercatorjevega trgovskega centra je kljub zimskemu času v polnem zamahu. Je pa, po informacijah investitorjev in izvajalcev, za pridobitev uporabnega dovoljenja potrebno poskrbeti tudi za primerno prometno ureditev. Ta mora biti končana hkrati s trgovskim centrom.
Ko smo na občinski upravi preverjali, ali so v zvezi s tem že kaj postorili, nam je župan Alojz Podgoršek povedal, da projekt imajo in da bodo dela začeli takoj, ko bo Direkcija za državne ceste, ki je nosilec projekta, izbrala izvajalca del. »Postopki so torej v teku. Prometno ureditev središča občine bo sofinancirala država oziroma pristojno ministrstvo. Gre za blizu 150 tisoč evrov, nekaj pa bo primaknila tudi občina iz svojega proračuna,« je pojasnil Podgoršek.
Vodovod v Malem in Velikem Vrhu
V minulih dneh so izvajalci končali dela pri izgradnji vodovodnega omrežja za gospodinjstva v delu
Od besed k dejanjem
Poslej zbiranje vlog za otroške dodatke in druge družinske prej emke v najetih prostorih v stavbi Farmina - Ob petkih strokovna delavka centra v prostorih Občine Šoštanj - Ponovno program pomoči otrokom in mladostnikom
TatjanaP odgoršek
Malega in Velikega Vrha. Pri projektu so združili moči občina, Komunalno podjetje Velenje in zasebniki.
Po pojasnilu občinske uprave je pri tem šlo za nadaljevanje izgradnje vodovoda od tako imenovane malovrške poses ti, do kate re je zasebni investitor pred leti skupaj z velenjsko komunalo napeljal vodovod v dolžini dveh kilometrov. Z izgradnjo še 950 metrov vodovoda so rešili oskrbo dveh gospodinjstev, na novo pa se je nanj priključilo še šest gospodinjstev, zmogljivost vodovoda pa je še precej večja.
Naložba je bila vredna približno 45 tisoč evrov, od tega so gospodinjstva prispevala po 1000, občina pa blizu 18 tisoč evrov.
Denar iz evrop skih skladov
Občina seje pridružila občinam od Laškega so Solčave v projektu Celostno odvajanje in čiščenje odplak na porečju Savinje. Minuli teden je iz njega pridobila 80 tisoč evrov evropskih nepovratnih sredstev za urejanje kanalizacije ter meteornih vod na območju osnovne šole in proti Male mu Vrhu.
Sklep o odobritvi denarja je prispel, pogodba v podpis pa za zdaj še ne. Takoj ko se bo zgodilo še to, bo občina izbrala izvajalca del in se lotila uresničevanja projekta.
Popra vek
V prejšnji številki tednika smo poročali o odstopu Bojana Prašni-karja z mesta občinskega svetnika in ob tem zapisali, da je to dolžnost opravljal vse od prvega mandata delovanja samostoj ne občine. Podatek je bil napačen. Bojan Praš-nikar je bil občinski svetnik od drugega mandata dalje.
Za napako se opravičujemo.
■ tp
Poročali smo že, da je mag. Zlatko Srdoč - Majer, ki je v začetku lanskega novembra sedla na direktorski stol Centra za socialno delo Velenje, ob prihodu na novo delovno mesto na mizi med drugim čakala odpoved za najetih približno 150 kvadratnih metrov prostorov v Zdravstvenem domu Velenje. Lastnik prostorov, omenjeni zdravstveni dom, je določil rok za izselitev do konca letošnjega januarja z možnostjo podaljšanja za nekaj dni. So težavo že uredili?
»Smo. Najprej so nam ponudili bivše prostore velenjske enote Zavoda RS za zaposlovanje, vendar smo ob ogledu ugotovili, da bi po 10 letih mirovanja morali za njihovo usposobitev vložiti preveč denarja. V končni fazi toliko površin tudi ne potrebujemo. Med iska njem nove loka cije pa nam je zaseb nik ponudil v najem prostore v poslovni stavbi Farmina, v neposredni bližini zdravstvenega doma v Velenju. Ti prostori so že obnovljeni, praktično pripravljeni za vselitev. V teh dneh urejamo predelne stene. Preselitev bomo izvedli v grobem v naslednjih dneh. Tako bodo od prihodnjega meseca dalje upravičenci do otroškega dodatka in drugih družinskih prejemkov oddajali vloge v prostorih na Trgu mladosti v Velenju,« je povedala Srdoč - Majerjeva.
Sicer pa nova direktorica pravi, da po dveh mesecih vodenja centra prehaja od besed k dejanjem. V svojem programu je med prednostnimi nalogami predvidela približanje
dejavnosti centra uporabnikom. "Občina Šoštanj je oddaljena od Velenja, njeni zaselki so razpršeni na kar velikem območju, zato sem na pogovoru šoštanjskemu županu predlagala, da bi približali naše socialne storitve občanom z odprtjem pisarne. Ideji je bil naklonjen. Primeren prostor za delo naše strokovne delavke so na sedežu občine že našli. Ze naslednji mesec bo ta na voljo tamkajšnjim občanom za zadeve, ki sodijo v pristojnost centra za socialno delo enkrat na teden, in sicer ob petkih.«
Tudi program pomoči otrokom in mladostnikom, ki ga je velenjski center za socialno delo uvedel med prvimi v državi, je po letu dni mirovanja minuli ponedeljek ponovno stekel. Program bodo izvajali do konca tega koledarskega leta od ponedeljka do četrtka od 13. do 18. ure. V Velenju ga izvajajo v prostorih vile Mojca, v Šoštanju pa v prostorih tamkajšnje občine.
»V minulem letu je zadeva mirovala zato, ker ni bilo denarja. Sedaj pa smo združili moči z občinama Velenje in Šoštanj ter velenjsko enoto Zavoda RS za zaposlovanje. Program je namenjen učencem od 1. do 9. razreda osnovne šole z določenimi težavami. Ti otroci so iz družin, ki jih na centru že obravnavamo. Izvajajo ga visoko strokovno izobraženi delavci. Zaposlili smo jih preko javnih del in so že bili vključeni v določene programe,« je še povedala mag. Zlatka Srdoč - Majer.
Kriterij lojalnosti ali strokovnosti?
V zvezi z imenovanem novega načelnika Upravne enote Velenje je poslansko vprašanje ministru zastavil poslanec SD Bojan Kontič
Velenje, Ljubljana, 16. januarja - Poslanec Socialnih demokratov (SD) je v sredo prejšnji teden predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju naslovil pisno poslansko vprašanje, namenjeno ministru za javno upravo dr. Gregorju Virantu. V njem omenja ministrovo oceno o delu načelnice mag. Milene Pečovnik in Upravne enote Velenje, dano julija lani, ki da je odlična, Upravna enota Velenje pa po rezultatih dela in racionalnosti poslovanja bistveno presega povprečje upravnih enot v Sloveniji. Kontič ocenjuje, da je potemtakem ministrova odločitev, da Pečovnikovo zamenja, povezana predvsem s kriterijem lojanosti in všečnosti vladni ekipi, ne pa s strokovnostjo. Ker pa bi rad take dvome odpravil, je postavil poslansko vprašanje.
Kot je znano, bo 1. februarja minister za javno upravo dr. Gregor Virant imenoval še šest načelnikov upravnih enot v državi, med njimi tudi v Velenju. Na razpis se je prijavila tudi sedanja (zdaj vršilka dolžnosti) načelnica mag. Milena Pečovnik. Sredi decembra je bila obveščena, da jo bo minister, ko bo preveril verodostojnost dokazil in pridobil dovoljenje za vstop do tajnih podatkov, zamenjal s Fidelom Krupicem.
Fidel Krupic je diplomirani pravnik, ki je opravil podiplomski študij evropskega prava na Pravni fakulteti v Machtrichtu in Nottinghamu. V Velenju ima podjetje Krupic svetovanje. V društvu Šarm, ki ga je pred lokalnimi volitvami ustanovil Franc Sever (SDS), je prevzel funkcijo v disciplinski komisiji.
■ mkp
Slovenija na dveh bregovih
Dogovarjanje v senci priprav na stavke -Minister Gregor še pod udarom odstavljenih načelnikov - Z javnim prometom nad nesnago v zraku, z zdravilišči pa do ohranjanja zdravja
Čeprav mnogi pri nas že dolgo opozarjajo, da Slovenci pri marsičem stojimo na dveh bregovih, smo to dejstvo, bolj kot očitek, te dni znova velikokrat poslušali. Predvsem, ko je šlo za razprave o višjih plačah. Na eni strani kot zastopniki zaposlenih stojijo predstavniki sindikatov, na drugi delodajalci. Struga med njima pa so zahteve enih in pripravljenost drugih. Delavci naj ne bi dobili več le zaradi inflacije, tudi zaradi tega, ker si več tudi zaslužijo. Delodajalci, v nekaterih pogajanjih tudi predstavnik vlade, pa seveda opozarjajo na nevarnost po še večji inflaciji, pa na padec konkurenčnosti našega gospodarstva in posledično tudi na odpuščanje delavcev. Z obeh bregov se sicer občasno počasi spuščajo v strugo, a nobena od strani si ne upa pregloboko. Nad vsem tem dogovarjanjem pa visi temna senca grozečih stavk, kakršnih v državi še ni bilo. Minister Gregor ima razen teh težav s »svojimi« delavci še težavo več. Proti njemu so se obrnili še nekateri načelniki upravnih enot, ki jih je odstavil. Očitki so podobni, kakršne smo slišali že na nekaterih drugih mestih. Da ni upošteval strokovnosti, ampak naj bi ga vodilo pri imenovanju novih načelnikov kaj drugega. Vsaj v tem primeru pa ne moremo zapisati: minister Gregor pa nič. Sam namreč vse očitke, seveda, zanika.
Na našem širšem območju sta bila zadnje dni kar dva pogovora »pod okriljem« SOS - Skupnosti slovenskih občin. V Celju so na seji predsedstva te združbe govorili o nekaterih aktualnih vprašanjih, pri čemer je bila za nekatere najbolj aktualna tema problematika občinskih redarjev. Ne le zaradi oblačil, ki so jim jih namenili in v katerih
so prav smešni, ampak predvsem o izobraževanju redarjev, saj morajo skozi predpisano izobraževanje za vodjo redarjev celo osebe, ki so bile prej policisti. V Laškem pa so na posvetu, ki ga je pripravila Skupnost slovenskih občin, govorili o javnem prometu. Vsaj v večjih mestih namreč promet najbolj onesnažuje ozračje, na kar so letos že resno opozarjali v nekaterih mestih in začeli resneje razmišljati o potrebnih ukrepih. Med njimi je tudi večja vloga javnega prometa, za to pa je treba še marsikaj storiti; tudi spremeniti vedenje ljudi, da bi se bolj odločali za take oblike prevoza. Prav v Laškem, kjer so govorili o nevarnosti prometa za zdravje ljudi, pa se nekateri že lahko namakajo v novem wellness parku. Uradno ga bodo sicer odprli sredi naslednjega meseca, konec leta še novi wellness hotel s kongresno dvorano in vsem drugim, kar sodi k sodobnemu hotelu. To je še ena od obogatitev naše zdraviliške ponudbe. Naša naravna zdravilišča, s katerimi smo še posebno bogati v našem širšem okolju, igrajo vse pomemb-nej-šo vlogo v slovenskem turizmu, saj dosegajo kar tretjino vseh nočitev. Lani so jih tako ustvarila kar 2,6 milijona. Z vse bogatejšo ponudbo so zdravilišča tudi vedno bolj naravnana k ohranjanju zdravja, ne več toliko kot k zdravljenju. Pa čeprav bi mnogi pri nas radi videli, da bi »naše zdravstvo« vanje pošiljalo več ljudi, ki zapuščajo bolnišnice. Zdaj so zaradi posodobitev in obogatitev ponudbe mnoga naravna zdravilišča za »navadne« Slovence že nedosegljiva. Pa čeprav bi jih radi zamenjali za letovanje ob morju. S povprečnimi plačami pač težko segajo po zvezdah, katerih vse več se bohoti tudi na hotelih na-ravnih zdravilišč. Za doseganje dobrih rezultatov je že prav, da pri-va-bljajo petične tujce, a tudi na domačine z malo plitvejšimi žepi ne bi smeli povsem pozabiti.
Na druge vrste razcveta pa računajo v Zrečah. Odločno so podprli ponudbo Mariborčanov, da se jim (in občini Ruše) pridružijo pri organizaciji Univerziade leta 2013. Prepričani so, da bi bila to velika vzpodbuda za nadaljnji razvoj in promocijo njihovih smučišč.
■ k
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

SEJE
Dražji vrtci in nove socialne pomoči
Na torkovi seji velenjskega mestnega sveta so svetniki podprli dvig ekonomske cene v Vrtcu, ne strinjajo pa se s 30-odstotnim plačilom za otroke z motnjami v razvoju ob odsotnosti iz vrtca - Novograditeljem pomagali s pospešitvijo postopkov
Bojana Špegel
Velenje, 22. januarja - V torek dopoldne so se prvič letos zbrali velenjski svetniki in svetnice. Na 12. zaporedni seji sveta so opravili veliko dela, saj so dokončali kar 28 točk obsegajočo sejo. Tudi vprašanj in pobud so imeli tokrat zelo veliko - zanje so si vzeli kar 45 minut. Kar je, ob dejstvu, da svetniki in svetnice velikokrat predstavljajo težave občanov in njihove zagate, saj se ti obračajo na njih po pomoč, pravzaprav razveseljivo. In nemalokrat se tudi zgodi, da prav na seji sveta postavljeno vprašanje ali pobuda močno pospeši tok dogodkov.
Med drugim je Draga Blagusa (SD) zanimalo, zakaj so se ustavila gradbena dela na krožišču pod ska kal ni ca mi in kdaj bo država začela graditi krožišče pod bazenom. Odgovor bodo seveda pridobivali od državnih organov. Kot tudi odgovor na vprašanje Mihaela Letonje (SNS), kdaj se bo začela gradnja krožišča pod bazenom,
v nevarnem križišču, kjer se je prejšnji petek zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Franc Sever (SDS) je želel videti cenitev Vile Bianke pred prodajo zasebniku in pred ponovnim nakupom občine od njega. Menil je, da je razlika v ceni prevelika. Zanimalo gaje tudi, kdaj bodo svetniki seznanjeni z vlaganji v razširjeno reprodukcijo na področju komunalne infrastrukture, kar naj bi jim bilo obljubljeno že za januarsko sejo.
Jože Kavtičnik (LDS) pa je ponovno predlagal, da občina resno pristopi k oblikovanju odloka o višjem nadomestilu za stavbna zemljišča za nedokončane lokale. Najhuje je na Kardeljevem trgu, zgodba pa se vleče že 8 let. Katarina Praznik (LDS) je nanizala niz vprašanj in pobud. Predlagala je, da občina opravi anketo ali raziskavo, ali si Velenjčani želijo letni bazen. Pa tudi, da občina resneje pristopi k načrtovanju in gradnji kolesarskih stez v mestu. Predlagala je tudi, da proučijo možnost za izgradnjo poligona za varno vožn-
Sejo je tokrat vodil podžupan Bojan Kontič.
jo; za to naj bi našli partnerja ali pa povezali več občin ...
V nadaljevanju seje so svetniki in svetnice sprejeli plan nakupov in pro daj nepre mič nin v letoš njem letu. S prodajami občinskih parcel naj bi letos »zaslužili« 3 milijone 200 tisoč evrov, za nakupe zemlje pa odšteli 2 milijona 900 tisoč evrov. Občina bo v večini prodala nekaj manjših parcel, nekaj jih bo tudi zamenjala. Med večjimi omenimo parcelo ob Policijski postaji Velenje, v Trebuši. Svetniki so predlagali, da parcele tik ob cesti ne prodajo, saj se lahko zgodi, da bo cesta proti Celju kdaj doživela razširitev v štiripasovnico in takrat bodo zemljišče nujno potrebovali.
Če bi ga sedaj prodali, bi ga veijet-no mora li čez leta odku pi ti po bistveno višji ceni.
Vrtci bodod ražji
Slovenski vrtci praviloma enkrat letno, po potrebi pa tudi večkrat, usklajujejo cene programov. Vrtec Velenje že nekaj let višjo ekonomsko ceno predlaga enkrat letno, praviloma na začetku koledarskega leta. Ze nekaj let predlagajo povišanje v višini porasta življenjskih stroškov v preteklem letu. Tudi tokrat je bilo tako. V razpravi se je prvi oglasil Andrej Kuzman, ki je utemeljil svoj glas proti povišanju cene. Menil je namreč, da ni pra-
V torek so svetniki in svetnice zastavili veliko vprašanj. Nemalokrat so to vprašanja občanov.
Šaleška dolina na sejmu Turizem in prosti čas
Ljubljana - Med 24. in 27. januarjem bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal sejem Turizem in prosti čas, na katerem se bo na 8000 kvadratnih metrih predstavilo več kot 200 razstavljalcev iz 12 držav. Sejem predstavlja vodnik po turistični ponudbi, gastronom-skih užitkih ter idejah za doživljanje Slovenije in spoznavanje sveta. Ob sejemskih predstavitvah bodo potekala tudi številna izobraževalna sre ča nja.
Na skupnem razstavnem prostoru v dvorani B se bodo v okviru projekta "Stranske poti so zapeljivejše od glavnih" na Jantarjevi poti predstavili tudi turistični ponudniki iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, zadnji dan pa se jim bodo pridružili še predstavniki Zgornje Savinjske doline. Skupno predstavitev tudi letos pripravljajo v Turistično-informacijskem in promocijskem centru Mestne občine Velenje.
Prvi dan sejma, v četrtek, bodo svojo ponudbo in večje prireditve v mestu predstavili predstav-
niki hotela Paka, Turistično-rekreacijskega centra Jezero, Muzeja premogovništva Slovenije ter raziskovalci Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje.
V	petek bodo za predstavitev dejavnosti in za kulinarične dobrote poskrbeli v hotelu Razgor-šek, petkov program pa bodo obogatili še dijaki Šolskega centra Velenje in predstavniki Muzeja premogovništva Slovenije, ki bodo uprizorili tradicionalni „Skok čez kožo". V petek bo na razstavnem prostoru tudi „Dan Šoštanja" -predstavniki občine in turističnih društev bodo poleg turistične ponudbe predstavili še priprave na letošnje pustovanje v Šoštanju.
Zelo živahen bo sobotni dan, ko bo za predstavitev turizma, prireditev, kulinarič nih dobrot ter za nastope na glavnem sejemskem odru poskrbela Turistična zveza Velenje v sodelovanju z vsemi društvi, ki delujejo pod njenim okriljem.
V	nedeljo pa bodo program ob stojnici in na
glavnem odru pripravili predstavniki občine, mladinskega centra ter društev iz Šmartnega ob Paki, ki bodo med drugim tudi letos poskrbeli za pokušino vin iz njihovega okolja. Pridružili se jim bodo še predstavniki rekreacij sko-turis-tičnega centra Golte ter turistično-informacij-skih centrov Luče in Logarska dolina.
Seveda bodo predstavniki velenjskega TlC-a vse sejemske dneve predstavljali celotno turistično ponudbo Šaleške doline in odmevnejše prireditve, ki bodo v letu 2008 potekale v dolini. Poseben poudarek pa bodo namenili predstavitvi kataloga „SAŠA - doživetja za otroke in mlade", ki je nastal ob koncu lanskega leta in združuje zanimive programe in produkte celotne Savinjsko-šaleške regije.
Sejem „Turizem in prosti čas", ki ga bo spremljal še „Festival kamping & karavaning", bo od četrtka do nedelje odprt med 10. in 19. uro. Tudi letos bo obisk sej ma brez pla čen.
vično, da država sprejema pravilnike o napredovanju strokovnih delavcev v višje plačilne razrede, razliko v ceni pa naprtijo na pleča staršev in občin. Katarino Praznik pa je zbodlo, da morajo starši otrok z motnjo v gibalnem ali duševnem razvoju plačevati 30 % oskrbnine tudi za dneve, ko otroka ni v vrtcu. To se je zdelo nepravično tudi drugim svetnikom, zato so na tej točki razpravo prekinili, da bi proučili možnost spremembe tega določila. Kasneje, ko so pravniki pregledali vse občinske akte, so sprejeli sklep, da bodo o tem členu razpravljali in odločali na naslednji seji sveta, kar je podprla velika večina prisotnih. Potem pa so glasovali o povišanju ekonomske cene. Vsi je niso podprli; za je bilo 22 od 28 v dvorani prisotnih svetnikov, kar pa pomeni, da bodo vrtci od 1. februarja za 3,5 % dražji.
Najvišja ekonomska cena za celodnevni program za najmlajše otroke bo po novem zna šala 429 evrov, za 3- do 4-letne otroke pa 350 evrov. Seveda nihče od staršev ne plačuje ekonomske cene. V Velenju daleč največ staršev, kar 447, plačuje 10 ali 20 % ekonomske cene, kar 81 otrok pa je zaradi slabega ekonomskega statusa družine v vrtcu brezplačno. Vrtec letos obiskuje 1047 malčkov, občina pa letno iz proračuna za vrtce nameni kar 270 tisoč evrov.
Tudio bčinska socialna pomoč
Mestni svet je sprejel pravilnik o dodelitvi enkratne socialne pomoči občanom. Gre za novo socialno pomoč, za katero bodo sredstva zagotovili v vsakoletnem občinskem proračunu. Dejstvo namreč je, da revščina tudi v Šaleški dolini ni neznanka, tistim, ki se bodo znašli v večjih finančnih težavah, pa bodo na podlagi vloge sredstva odobrili le enkrat letno. Vloge bodo obravnavali na občinskem uradu za negospodarske javne službe, sredstva pa namenjali za različne namene, od plačila najemnin, do pomoči za nakup hrane, šolskih potrebščin ali plačila šole v naravi za šoloobvezne otroke. Vlogo pa bodo lahko vložili občani sami ali pa v njihovem imenu krajevna skupnost, šola ali območna enota Rdečega križa.
Graditeljem naproti
Na torkovi seji so potrdi li tudi nekaj spre memb pro storskih ureditvenih načrtov in s tem omogočili novogradnje na Lipi na Gorici ter na področju Starega jaška. Na hribu pod Belim dvorom bo tako zasebni investitor lahko začel graditi šestih hiš. Zanimivo je, da je menda že našel kupce za štiri, pa še niti gradbenega dovoljenja nima. Na področju Starega jaška pa bodo zgradili še nekaj poslovnih objektov ter uredili večji parkirni prostor pri MIC-u, saj tam parkirišč kronično primanjkuje.
V kar nekaj predelih mesta pa bo po novem mogoče graditi prizidke k hišam, kar po starih odlokih ni bilo možno. To velja za Paški Kozjak, sploh za predel vikendov, ki so marsikomu postali stalen dom, sedaj pa jih želijo povečati. Svetniki so podprli tudi spremembo za velikost parcel vrstnih hiš v Bevčah, na travniku nasproti Obir-ca, kjer zasebni investitor gradi 24 vrstnih hiš, parcele pa so velike po 200 kvadratnih metrov. Občinski odlok je sicer kot najmanjšo možno parcelo določil 400 kvadratnih met rov.
Namesto Zapuškove zdaj Rajšter?
Na čelu Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje se direktorji pogosto zamenjujejo
Velenje - Na čelu Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje naj bi 1. februarja spet prišlo do zamenjave vodstva. Sedanja direktorica Tanja Zapušek Stare, kije vodenje Območne službe prevzela aprila lani, mesto direktorice zapušča na lastno željo. Na očitno vroč direktorski stol v Območni službi Velenje, na njem so v zadnjih treh letih sedeli štirje direktorji, naj bi kot peti 1. februarja sedel Robert Rajšter.
Spomnimo, kako so si sledili: dolgoletnega direktorja Srdana Arzenška je zamenjala Karmen Leskošek, sicer direktorica Območne službe Celje, njo Blanka Črnko, na njeno mesto je generalna direktorica Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Anka Rode postavila Tanjo Zapušek Stare, obe sta bili že pred tem zaposleni v Območni službi Velenje. Zdaj pa se obeta že peta menjava.
Robert Rajšter je v Območni službi Velenje zaposlen petnajst let. Kariero je začel kot poklicni svetovalec, bil potem vodja oddelka za poklicno orientacijo in štipendiranje, zdaj pa v Območni službi opravlja dela koordinatorja za Aktivno politiko zaposlovanja in poklicno orientacijo.
■ mkp
Zaposlenost gor, brezposelnost dol
Dobre gospodarske razmere so prispevale k ugodnim gibanjem na trgu dela - Število delovno aktivnih nadpovprečno narašča, število registrirano brezposelnih se zmanjšuj e -Najpogostej e zahtevan poklic pri delodaj alcih j e bil lani trgovec
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 17. januarja - Vključitev Slovenije v Evropsko unijo in ugodne gospodarske razmere po svetu so prispevale tudi k ugodnim gibanjem na trgu dela, saj število delovno aktivnih nadpovprečno narašča, število registrirano brezposelnih pa se zmanjšuje. »Zadnja leta se soočamo z novimi izzivi na trgu dela, saj brezposelne ostajajo osebe, ki morajo za uspešno zaposlitev vložiti več truda,« pravi pomočnica direktorice Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje Joža Jamer Seme.
Število registrirano brezposelnih se torej zmanjšuje in to se bo po pričakovanjih nadaljevalo tudi v prihodnje. »Kljub pozitivnim premikom pa ostaja problematična struktura brezposelnosti z visokimi deleži starejših, oseb brez strokovne izobrazbe, pri čemer bi
posebej izpostavila mlade, ženske, invalide, osebe z zdravstvenimi in drugimi omejitvami, ki so običajno tudi dolgotrajno brezposelne,« ugotavlja Jamer Semetova. Med brezposelnimi je dobrih 21 odstotkov starih do 26 let; prvo zaposlitev jih išče dobra petina, skoraj 55 odstotkov je žensk (delež žensk narašča zaradi krize v dejavnostih, ki so zaposlovala pretežno žensko delovno silo), skoraj polovica je brezposelnih že dlje kot leto dni (povprečni čas brezposelnosti je bil septembra lani natanko 2 leti, 3 mesece in 8 dni), 40 odstotkov jih nima strokovne izobrazbe, 33 odstotkov pa je starejših od 50 let.
Na drugi stani je v porastu število delovno aktivnih oseb. Najbolj se to pozna v gradbeništvu, poslovanju z nepremičninami, proizvodnji vozil in plovil, obdelavi in predelavi lesa, proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, proizvodnji
Deset »top« poklicev v Sloveniji
Delodajalci v Republiki Sloveniji so lani najbolj povpraševali po: prodajalcih, delavcih za preprosta dela, voznikih tovornjakov, natakarjih, čistilcih prostorov, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, ključavničarjih, zidarjih, delavcih za druga preprosta dela in komercialistih za prodajo.
strojev in naprav. »Tudi izobrazbena struk tu ra na trgu dela se zadnja leta spreminj a. Upokojujejo se starejše osebe, za kate re je pogos to značilna nizka izobrazba, večinoma osnovnošolska ali triletna poklic na. Na trg dela pa kot
aktivni iskalci zaposlitve prihajajo mladi, večinoma s končano srednjo šolo ali fakultetno izobrazbo. Dejansko od leta 2003 narašča delež brezposelnih s VI. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe,« pravi Semetova. Bistveno več zaposlitvenih možnosti imajo visoko-šolci z naravoslovno oziroma tehnično diplomo, odpirajo pa se tudi možnosti za slabše izobražene delavce, vendar pa so to tudi slabše plačana in fizično naporna dela.
Lani se je v evidenco brezposelnih v Območni službi Velenje pri-
V	Velenju 7,9-odstotna brezposelnost
V	celi območni službi Velenje (skupaj šest upravnih enot, od teh dve v tako imenovani Savinjski regiji, Velenje in Mozirje) je bilo v letu 2007 poprečno brezposelnih 5.320 oseb, konec decembra jih je bilo 4.901. V delu Savinjske regije je bilo decembra 2.437 brezposelnih, kar je 14 odstotkov manj kot decembra 2006. V poprečju pa je bilo v delu Savinjske regije v letu 2007 brezposelnih 2.677 brezposelnih oseb.
Stopnja registrirane brezposelnosti v oktobru 2007 je bila na območju pristojnosti Upravne enote Mozirje 8,9-odstotna in na območju Upravne enote Velenje 7,9-odstotna. Na območju pristojnosti obeh Uradov za delo je stopnja registrirane brezposelnosti upadla.
Joža Jamer Seme:» Polovicabr ezposelnih je brez dela že več kot leto dni.«
javilo 5.627 oseb, dobra petina manj kot leto pred tem, zaposlilo pa se jih je 4.164; samo v delu Sa-vinj ske regije pa se jih je lani v evidenco brezposelnih prijavilo 2.978, kar je 19 odstotkov manj kot leto pred tem, zaposlilo pa se je 2.157 oseb. V celi območni službi so lani 2.157 brezposelnih prenehali voditi v evidenci, samo v Savinjski regiji 1.061. »Razlogi za to so različni, največkrat upokojitve, prodniške, redno šolanje, pa tudi kršitve obveznosti. Brezposelni so namreč obvezni biti na razpolago za zapos-
litev in aktivno iskati delo. Če se izkaže, da tega ne počno, jih prenehamo voditi v evidenci. Nekateri pa se odjavijo tudi sami,« pojasnjuje Joža Jamer Seme.
Kdo so največji zaposlovalci v tem okolju? V Mozirju družbe BSH, Podkrižnik, KLS, Kovino-plastika Benda, Elkroj, Dom starejših občanov Gornji Grad in različni avtoprevozniki: v Velenju Gorenje, Vegrad, Bisol, HTZ, Gorenje IPC, Skaza, TUŠ, Spar, Gorenje Gostinstvo, ATM in Bolnišnica Topolšica. Po dejavnostih
Denar no nad omes ti lo in denarna pomoč
V Območni službi Velenje je konec novembra lani denarno nadomestilo (pravica do prejemanja je pogojena z delom pred prihodom v brezposelnost) prejemalo 947 oseb, denarno pomoč 36.
pa prevladujejo potrebe po proizvodnih delavcih, sestavlj alcih, gradbenikih, voznikih, kuharjih in natakarjih, prodajalcih in šiviljah. »Lani je bilo na voljo veliko prostih delovnih mest, na katera smo napoto-vali brezposelne osebe. Vendar še vedno kljub ukrepom Aktivne politike zaposlovanja težko pridobimo kandidate za delo v gradbeništvu, kovinarstvu, strojništvu. Septembra smo 120 oseb vključili v novo obliko Svetovalnica za uspešen nastop na trgu dela, ki jo izvaja INVEL, jeseni organizirali zaposlitveni sejem, na katerem je bilo prisotnih 30 delodajalcev, julija smo skupaj s Šolskim centrom Velenje in Zvezo društev delovnih invalidov Slovenije sodelovali pri pripravi projekta Usposabljanje in izobraževanje delovnih invalidov za znanega delodajalca, ki je bil potrjen, izvajali pa ga bomo letos. Skratka, izvajamo vrsto aktivnosti, da bi zaposlitev omogočili čim večjemu številu brezposlenih oseb.«
Evropski priročnik za dijake
V Evropskem parlamentu bodo izdali poseben priročnik za dijake, ki bo natisnjen v več kot 2,7 milijona izvodih v vseh jezikih EU. Šole ga lahko do 15. februarja naročijo brezplačno po načelu "Kdor prej pride, prej melje", so sporočili iz Bruslja.
Rokovnik predstavlja EU ter obravnava potrošniška in družbena vprašanja, kot so dolg, hrana, goljufije, elektronska trgovina, posojila, trajnostna pora-
ba, podnebne spremembe, okolje in nevarnosti pri deskanju po internetu. Gre za pomembno pedagoško orodje, prilagojeno potrebam dijakov. V razredu se uporablja za razgovore o zani-mivih evropskih temah. Priložen mu je tudi vodnik za učitelje.
Srečanje direktorjev premogovnika
Potrebovali bodo kadre
Srečanja so se udeležili od leves predaj mag. FrancA vberšek, dr. MilanM edved, mag.
Marjan Kolenc, zadaj dr. EvgenD ervarič,S lavkoJ anežič in dr. FrancŽ erdin.
Direktor in tehnični direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in mag. Marjan Kolenc sta se 17. januarja srečala z nekdanjimi direktorji družbe. Srečanja so se udeležili Slavko Janežič, direktor od 1974-80, mag. Franc Avberšek, direktor od 1988-92, dr. Franc Žerdin, direktor od 1992-2002 in dr. Evgen Dervarič, direktor od 2002-2007. Srečanja se je opravičil Ludvik Mali, direktor od 1966-74, Alojz Diacci, ki je bil direktor v obdobju 1980-88, pa je že preminil.
Pogovor je tekel predvsem o razmerah, ki so vladale v času delovanja posameznih direktorjev, pa tudi o težavah, ki so težili podjetje v posameznih obdobjih.
Ravnatelji osnovnih šol v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, glasbene šole Velenje ter šol Šolskega centra Velenje so se 16. januarja odzvali povabilu na srečanje z direktorjem Premogovnika Velenje dr. Milanom Medvedom. Namenjeno je bilo predstavitvi aktualnih podatkov o poslovanju družbe v letu 2007 in njenih načrtih do leta 2040 tudi glede potreb po novih kadrih.
»Vi imate v rokah naše bodoče kadre in za nas je sodelovanje med izobraževalno sfero in gospodarstvom zelo pomembno,« je poudaril dr. Medved.
»Premogovnik Velenje sodi med najsodobnejše premogovnike v Evro pi in svetu. Sodob na opre ma pa je neučinkovita brez usposobljenih delavcev. Šolski sistem daje osnovna znanja in strokovno izobrazbo, v podjetju pa nato sodelavcem nudimo specialistična znanja, ki jih je treba nenehno dopolnje-
vati in nadgrajevati. Izobraževanje je pri nas vrednota, nenehno skrbimo za ažurnost znanja in veščin zaposlenih,« je dejal.
Poudaril je, da so lani v podjetju poleg rednih štipendij razpisali dve posebni za študente katerekoli študijske smeri pod naslovom Energija znanju - znanje energiji, in naleteli na dober odziv.
»Celo tako dober, da bomo podelili tri štipendije, in sicer za odlične prijave, vezane na zelo različ-nime načine na energijo v najširšem pomenu, in to iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Razmišljamo tudi o skladu za takšno štipendiranje, saj želimo spodbuditi inovativnost med mladimi, pa tudi, da bi se vračali v to okolje in ga bogatili s svojim znanjem in idejami,« je še dejal direktor.
Ravnatelji so srečanje ocenili zelo pozitivno. Ivan Kotnik, direktor ŠCV, je poudaril, da je sodelovanje Premogovnika Velenje in ŠCV
vzorčni primer dobrega partnerstva, ki jim ga zavidajo v mnogih drugih okoljih. »S takšnimi srečanji bomo socialno partnerstvo na področju vzgoje in izobraževanja še bolj negovali, predvsem pa udejanjali, in to za enega najpomembnejših produktov šolskega centra, to so uporabna znanja,« je dejal Kot nik.
Po srečanju je bil zadovoljen tudi Darko Lihteneker, vodja urada za negospodarske dejavnosti MO Velenje in ravnatelj MIC, in dejal: »Industrija je stopila do naših vrat, to je do tja, kjer je treba starše in otroke usmerjati v prave poklice, da bodo otroci zaposljivi. Premogovnik je s svojimi družbami lahko velik generator možnosti zaposlovanja.«
Kot so poudarili, bodo vse slišane podatke prenesli v šolska okolja in jih uporabili pri usmerjanju otrok v poklice.
■ DianaJ anežič
Ugotovili so, daje vsako obdobje imelo svoje posebnosti, težave.
Dr. Medved se je za organizacijo srečanja odločil predvsem, ker je želel o trenutnem položaju Premogovnika Velenje, pa tudi o splošni energetski situaciji v državi razpravljati z ljudmi, ki so enako funkcijo, kot jo sedaj on, opravljali v preteklosti. Srečanje je ocenil za pozitivno, tako pa so menili tudi drugi direktorji, ki vsi še vedno pozorno spremljajo dogajanja v Premogovniku Velenje in v zvezi njim in so veseli dobrega položaja družbe.
■ dj
Dr. MilanM edved jer avnatelje šoln ajboljr azveselil sp oda t kom, da boP remogovnik tudi v
prihodnjez aposlovalu sposobljenek adre.
mz

GOSPODARSTVO
Vegrad posodobil železokrivnico
Za naložbe je Vegrad lani namenil kar deset milijonov evrov, od tega 700 tisoč evrov za posodobitev železokrivnice - V njej so postavili novo linijo za razrez in krivljenje armature, kupili štiri stroje za ročno krivljenje, nov gradbeni žerjav in avtomobil za prevoz armature s prikolico za prevoz dolgih tovorov - Za letošnje naložbe bodo porabili kar dvajset milijonov evrov, od tega polovico za izgradnjo tovarne betonskih elementov v Srbiji
Mira Zakošek
Velenje, 18. januarja - V Vegradu so namenili zadnja leta veliko pozornosti posodobitvi delovnih procesov in opreme. Samo lani so porabili za to več kot deset milijonov evrov. Lanski naložbeni ciklus so sklenili s posodobitvijo centralne žele-zokrivnice.
»Danes svečano predajamo namenu novo linijo za razrez in krivljenje pločevine. Tako bomo odpravili najtežja ročna dela in povečali produktivnost za dvajset odstotkov,« je dejal med drugim na priložnostni svečanosti tehnični direktor Vegrada Matija Blagus, ki je povedal tudi, da bodo v letošnjem letu nadaljevali s posodobitvami, zanje bodo porabili kar dvajset milijonov evrov. Polovica tega denarja bo potrebna za izgradnjo nove tovarne betonskih elementov v Srbiji, preostanek pa za različno opremo za gradbišča in ostale obrate, od prevoznih sredstev, dvigovalnih naprav, drobne opreme in opaž opreme za nizke gradnje.
Posodobitve železokrivnice je bilo še posebej veselih več kot 200 zaposlenih v tem obratu, z direktorjem Jožetom Pastirkom na čelu. Razrez in ukrivljanje pločevine je doslej še vedno predstavljalo eno najbolj težaških del, ki so jih zdaj odpravili. V tem obratu pripravljajo vse železobetonske armature za potrebe celotnega Vegrada, včasih pa tudi za zunanje naročnike. V enem letu obdelajo med petnajst do dvajset tisoč ton železa. To je bila že druga večja posodobitev železokrivnice v zadnjem obdobju. In kaj so z njo pridobili. Direktor Jože Pastirk pravi: »Delo bomo lažje, hitreje in kvalitetneje opravili, s tem pa dvignili produktivnost kar za 20 odstotkov. Zamenjali smo dotrajane stroje, jih nadomestili s tehnološko sodobnejšimi in zmogljivejšimi.« Celotna naložba v posodobitev je Vegrad veljala okoli 700 tisoč evrov, sama linija za razrez železa in avtomatsko krivljenje okoli 290 tisoč, z vso potrebno opremo, dodatki in postavitvijo pa nekaj več kot 350 tisoč evrov.
Matija Blagus, tehnični direktor Vegrada: »Naše zmogljivosti so povsem zasedene.«
Jože Pastirk, direktor železokrivnice: »S posodobitvijo bomo dela lažje in hitreje opravili.«
šalo njihovo delo.
Matija Blagus je tudi povedal, da imajo v Vegradu ta čas polne roke dela, zmogljivosti so povsem zasedene. Tako so si privoščili le kratke božično-novoletne počitnice, pa še te ne na vseh gradbiščih. Še pred koncem leta so izpolnili pogodbeno obveznost in predali bazene in welness center Zdravilišča Laško, zdaj pa nadaljujejo gradnjo nastanitvenih zmogljivosti. Prav tako so v postavljenem roku zgradili nekaj objektov na področju schengenske meje, v tem času pa so »najbolj aktivni« na gradbišču v Savudriji, kjer končujejo gradnjo največjega turističnega kompleksa, ki se ta čas gradi na Hrvaškem. Tudi v tem primeru računajo, da bodo francoski hotelski verigi, zahteven hotelski in apartmajski kompleks najvišje kategorije, predali v dogovorjenem roku. Ugodno vreme pa jim je omogočilo tudi, da so
Pridobitve so seveda najbolj veseli delavci, saj bo odslej manj težaškega dela.
V Vegradovi železokrivnici se število zaposlenih giblje med 200 in 210 delavci, odvisno od potreb, na samem rezanju in sestavljanju armature pa jih dela 150. Delo je organizirano v dveh izmenah, ko so potrebe večje, pa tudi v treh. Za delo imajo dokaj dobre pogoje, saj imajo veliko proizvodno halo, v kateri ne čutijo prevelikih
vremenskih sprememb in lahko delajo vse dni v letu. Prav tako je tu tudi dovolj prostora za sestavljanje in vezanje posameznih armatur, ki so potem končni izdelki, ki jih na terenu samo postavijo v pripravljene kalupe in vse skupaj zabetonirajo. Si pa želijo, da bi halo v prihodnje opremili tudi z žerjavnimi programi, kar bi dodatno olaj-
uspešno začeli gradnjo največje stanovanjske soseske v Sloveniji na Celovških dvorih v Ljubljani, kjer že »raste« več kot 800 stanovanj, številni poslovni prostori in trgovine. Kupcem jih bodo predali že konec letošnjega in v začetku prihodnjega leta.
Prevent z manjšim dobičkom
Slovenj Gradec, 14. januarja - Minulo leto je bilo po besedah predsednika uprave Preventa Boruta Meha za družbo zelo pestro.
Poslovno leto bodo sklenili z dobičkom , ki pa bo manjši od pričakovanega. Na to so vplivale razmere na trgu. Sicer pa je prvi mož Preventa Borut Meh, ki je vodenje družbe prevzel septembra lani od dolgoletnega direktorja Jožeta Kozmusa, poudaril, da razmišljajo o uvedbi enotirnega upravljanja družbe. Ob koncu lanskega leta so razmišljali o prodaji Lesne Tip iz Otiškega Vrha, s čimer bi se v skladu z načrti umaknili iz lesnopredelovalne dejavnosti, a Skandinavci niso sprejeli ponujene cene. Zdaj so se odločili, da je ne bodo prodali, ampak bo ostala ena od njihovih razvojnih dejavnosti in pomemben člen pri doseganju še boljših poslovnih rezultatov skupine Prevent.
■ mz
Mirko Tušpr odaja tretjinopo djetja
Celje - Najbogatejši Slovenec in lastnik tretjega slovenskega trgovca Mir -ko Tuš je napovedal, da bo fizičnim osebam, ne pa kakšnim investicijskim skladom ali strateškim vlagateljem, prodal 35 odstotkov delnic podjetja Engrotuš. Zanje naj bi iztržil 250 milijonov evrov.
Po napovedih naj bi se delnice družbe znašle na ljubljanski borzi v jesenskih mesecih, prejeto kupnino pa naj bi Mirko Tuš vložil v eno od dejavnosti. Po nekaterih informacijah naj bi bila to telekomunikacijska, izključena pa tudi ni kasnejša dokapitalizacija Engrotuša, ki bi bila zaradi intenzivne širitve družbe na makedonski, srbski in bosan ski trg še bolj dob ro doš la kot prodaja delnic, kjer bo kupnina pristala v žepu Mirka Tuša namesto na računu družbe.
Kaj več naj bi bilo v zvezi s tem znanega po zaključnem računu za preteklo poslovno leto oziroma po skupščini delniške družbe, ki naj bi bila konec aprila. Lani je Engrotuš dosegel 611 milijonov evrov prihodka, zaposloval pa je 3666 delavcev.
■ tp
Kar nekaj novih mejnikov
V Šaleški dolini zanimanje za obrtništvo in podj etništvo narašča - Ustvarj anje
prij aznega podj etniškega okolja ostaj a prednostna naloga Območne obrtno-podj etniške
zbornice Velenje - Aktivnosti za prij ave na razpise za pridobitev evropskih sredstev
TatjanaP odgoršek
»Leto 20907 je na področju obrti in podjetništva v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zaznamovalo mnogo dogodkov, na mnogih področjih obrtne dejavnosti je bilo postavljenih kar nekaj novih mejnikov. Težko bi si jih sicer lastili, saj je naša zbornica članica obrtnozborničnega sistema Slovenije in večina dela je zelo povezana ter prepletena,« je označila leto 2007 sekretarka Območne obrtno- podjetniške zbornice Vele nje Sonja Jamnikar.
V ta splet aktivnosti je Jamnikarjeva uvrstila tvorno sodelovanje območne zbornice pri pripravili obrtnega zakona, ki bo članom zagotovil prijetno, strokovno in stanovsko trdno organizacijo. To seje zgodilo konec lanskega oktobra. »Zakon je bil sprejet, vstopni pogoji v obrt so sedaj enostavnejši, člani plačujejo samo eno članarino, članstvo v zbornici pa je obvezno.» Dejavnost in prizadevanja območne zbor-
nice je, po besedah Jamnikarjeve, zaznamovala tudi kartica Obrtnik. Identifikacijsko kartico, kije hkrati tudi plačilna in kartica ugodnosti, so prejeli vsi člani zbornice v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Leto 2007 je bilo za promocijo obrti in podjetništva Zelo pomembno. »V naše veliko zadovoljstvo je bil predlog, ki smo ga prijavili na razpis za obrtnika leta, zelo uspešen. Na dnevih slovenske obrti v Portorožu je Obrtna zbornica Slovenije podelili ta laskavi naziv našemu članu Francu Krevzlu.« Obrt in podjetništvo so uspešno promovirali na evropskem prvenstvu za cvetličarje, ki ga je Obrtna zbornica Slovenije organizirala v Velenju. Pri tem je aktivno sodelovala tudi območna zbornica. Ta je svoje delo postavila na ogled še na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.
Jamnikarjeva je izpostavila izobraževanje. Kar nekaj seminarjev in predavanj so organizirali lani za člane, skrb za kadre v
SonjaJ amnikar
obrti pa je zbornica med drugim izražala tudi s prizadevanji pri prenovi poklicev v poklicnem izobraževanju, zlasti pri elek-tro in kovinarskih strokah. »Ustvarjanje
prijaznejšega podjetniškega okolja je stalnica delovanja naše zbornice in obrtnozborničnega sistema v Sloveniji. V našem okolju nenehno postavljamo zahteve zanj in veseli smo, ker so nekatere med njimi našle svoje mesto v zahtevah slovenske obrti. Prvi rezultati so že tu. V vseslovenskem projektu eVEM, ki ustvarja prijaznejše podjetniško okolje, je naša območna zbornica aktivna vstopna točka. Od 1. julija 2005 do konca minulega tedna smo zaznali 440 vpisov. To pomeni, da ta sistem uporabi vsak dan vsaj en podjetnik iz Šaleške doline.«
Leta 2006 790, lani že 850 članov
Ali se prizadevanja po ustvarjanju prijaznejšega podjetniškega okolja odražajo tudi pri povečanju zanimanja za podjetništvo v Šaleški dolini, pri večjem vplivu na tukajšnje gospodarsko uspešnost? Na zastavljeno vprašanje seje Jamnikarjeva odzvala pritrdilno. »Konec leta 2006 je imela zbornica v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 790 članov, konec lanskega leta že 850. Povečalo se je število storitve nih dejavnosti oziro ma osebnih storitev, letos pa poleg tega narašča zanimanje za gradbeništvo. V bodoče želimo pospešiti interes za obrt tudi tam, kjer so potrebe in želje občanov večje, kot je zanimanje bodočih podjetnikov.« Rezultati uspešnos-
ti po vseh podjetniških kazalcih v letu 2007 bodo sicer znani konec letošnjega maja, a je Jamnikarjeva prepričana, da bodo presegli ugotovitve iz leta 2006, ko je obrt predstavljala 17-odstoten delež gospodarstva Šaleške doline, glede zaposlenih pa 20-odstotnega.
Ideje zap rijave nam ednarodner azpise
Delo območ ne zbor ni ce bodo v letu 2008 v veliki meri narekovale potrebe in želje nje nih čla nov. Ti pa, tako kot osta li podjetniki v Sloveniji, želijo, da lahko pri vlaganjih v dejavnost koristijo davčne olajšave, izvajanje novega obrtnega zakona v praksi sploh glede tega, kaj je obrtna in kaj obrti podobna dejavnost, vlaganje naporov pri pridobivanju kakovostnih kadrov, nadgradnjo eVEM sistema za pravne osebe, kar bo zbornica začela izvajati 1. februarja letos, nadaljevanje aktivnosti na področju izobraževanja, zagotavljanje prostorskih možnosti... »Začrtanih imamo kar nekaj idej za prijavo na mednarodne razpise, ki bodo naše podjetnike še bolj povezali s partnerji v tujini. Doslej česa takega nismo mogli. Skorajda nobena naloga se ne začne in konča v poslovnem letu. Vse so med sabo povezane, nadgradimo pa jih lahko s pomočjo partnerjev v okolju,« je še dejala Sonja Jamnikar.
	il
	'1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 16. januarja
Vlada se je odločila za satelitski sistem cestninjenja, ki bo omogočal pobiranje cestnin tudi zunaj avtocest. Sistem počasi vzpostavlja celotna Evropa, trenutno pa deluje le v Nemčiji in Švici. Z novim načinom cestninjenja bo vlada
Cestnino bodo pobirali drugače.
začela pri tovornjakarjih - kar 80 odstotkov jih je tujih - ki naj bi z novim načinom pobiranja cestnine vožnje po glavnih cestah začeli plačevati naslednje leto. Voznike oseb nih vozil naj bi nov način doletel leta 2011, vendar še ni jasno, ali bodo tudi ti cestnino plačevali tako na avtocestah kot na ostalih cestah.
Opozicijski poslanci so se dogovorili, da bodo v DZ vložili zahtevo za izredno sejo o inflaciji in ukrepih za njeno zajezitev. Milan M. Cvikl namreč meni, da vlada ni sprejela dovolj protiinflacijskih ukrepov, ob tem pa se sprašuje še, zakaj je povečala zadolževanje.
Inštitut za varovanje zdravja je sporočil, da so na pohodu rotavi-rusne okužbe. V zadnjih treh mesecih je zbolelo več kot 500 ljudi. Okužba z rotavirusi povzroča drisko, bruhanje, krče v trebuhu in vročino, lahko pa se pojavijo tudi znaki prehlada.
Srbski predsednik Tadic je VS ZN pozval k nadaljevanju pogajanj o prihodnjem statusu Kosova, kosovski premier Thaci pa dejal, da je Kosovo pripravljeno na končno odločitev. Z njegovimi besedami je bil vidno nezadovoljen ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin, ki je napovedal, da bo v primeru enostranske neodvisnosti Rusija kot stalna članica VS s pravico do veta preprečila sprejem Kosova v Združene narode. Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom v Bolgariji opozoril, da bi neodvisnost Kosova pomenila precedens.
Četrtek, 17. januarja
Kmetijsko ministrstvo je kmete opozorilo, naj ne nasedajo zasebnikom, ki jim za nakup mehanizacije obljubljajo evropska sredstva. Podjetje Global Management group naj bi lani kmetom za nakup kmetijskih strojev obljubljalo kar 80 odstotkov nepovratnih sredstev iz Evropske unije. Za pripravo dokumentacije so kmetje plačali po tri tisoč evrov. Ker je šlo za 60 do 70 primerov, naj bi podjetje tako prišlo do vsaj 180 tisoč evrov.
Varuhinja človekovih pravic je protestirala proti uvrstitvi v nižji plač-
Tudi varuhinja človekovih pravic se ne bi rada odrekla evrom.
ni razred. Minister Virant, nasprotno, ima ukrep za ustrezen. Čeba-šek Travnikova, katere funkcija je iz 65. zdrsnila v 63. plačni razred, je v zvezi s tem že napovedala vložitev zahteve za oceno ustavnosti.
Rebalans proračuna, ki ga je zlasti na račun obrambnega ministrstva napovedala vlada, je podprl tudi del opozicijskih strank. Premier Janez Janša je povedal, da bo zaradi ukrepov, ki jih je vlada sprejela za ublažitev negativnih učinkov inflacije, v državnem proračunu opazen znaten izpad prihodkov. Proračun bo namreč imel zaradi dviga splošne davčne olajšave 30 milijonov evrov izpada, zaradi dviga otroškega dodatka pa še dodatnih 30 milijonov.
Petek, 18. januarja
Delodajalci so predlagali, da bi se februarja kot izjemen ukrep ob visoki inflaciji zvišale vse osnovne plače zaposlenim po kolektivni pogodbi. V okviru dogovarjanja o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač so sindikati predlog označili kot napredek. Sveženj predlogov obsega uskladitve plač in povra čil stro škov v zve zi z delom ter regresa za letni dopust za obdobje 2008-2009 ter zahteve sindikatov, da se morajo zaradi visoke inflacije v letu 2007 zvišati osnovne plače.
Izvedeli smo, da bo Pahor ob morebitni zmagi na volitvah mes to podpredsednika vlade ponudi Mitji Gaspariju. Ostale stranke in njihovi akterji so ob tem večinoma soglašali,
da je odločitev prenagljena in za Pahorja potencialno škodljiva. Predsednica LDS Katarina Kresal je v odzivu na dogovor med Borutom Pahorjem in Mitjem Gasparijem dejala, da obžaluje, da se je Gaspari odločil zamenjati ekipo.
Marko Štrovs seje upokojencem in drugim, ki se čutijo prizadete zaradi njegove izjave o upokojencih, opravičil. Državni sekretarje namreč pred dnevi izjavil, da »je vse, kar ogroža upo kojen ce, Matilda«. Štrovs je pojasnil, da ni mislil tako, kot je bilo prikazano, in pravi, daje le opozoril na primerjavo s položajem delavk z malimi plačami, ki se bojijo še tega, da bodo izgubile zaposlitev.
Britanski premier Gordon Brown je prispel na svoj prvi obisk na Kitajsko. Brown je povedal, daje sodelovanje med državama zelo pomembno za uspeh svetovnega gospodarstva, s kitajskim premi-erjem Ven Džjabaom pa sta se tako dogovorila, da bosta do leta 2010 povečala trgovino med državama za kar 50 odstotkov.
Sobota, 19. januarja
Iz stranke Zares je izstopil njen soustanovitelj Ivan Cencelj, za katerega so trdili, daje nezadovoljen s tem, da ni bil delegiran na vidnejše mesto, sam pa je očitke zavrnil. V izstopni izjavi je navedel, da mu je bilo obljubljeno, da bo tesneje sodeloval s predsednikom stranke in da bo vodil odbor za socialno politiko, za kar naj bi bil kot nekdanji predsednik Sindikata brez-poslenih delavcev Slovenije posebej
Če ni uspel kot predsednik, bo poskušal kot drugačen podpredsednik.
uspo sob ljen.
Britanska policija je preiskovala krajo prenosnika, na katerem so shranjeni osebni podatki o 600 tisoč novih in obetavnih vojaških marincih. Računalnik je bil uradniku kraljeve mornarice ukraden iz avtomobila v bližini Birminghama, na njem pa so podatki o številkah potnih listov, zavarovanjih, družinskih članih in bančnih podrobnostih ljudi, ki so izrazili zanimanje za vstop ali pa so se že pridružili britanski mornarici, marincem ali kraljevim zračnim silam.
Španska policija je v raciji proti domnevnim islamskim teroristom v Barceloni prijela 14 osumljencev. V sodelovanju s špansko tajno službo CNI so preiskali več stanovanj, ob tem paš panskin otranjim inis-ter Alfredo Perez Rubalcaba pravi, da imajo dokaze, daje skupina, ki so jo prijeli, načrtovala teroristični napad v Barceloni.
Pakistanska policija je v petek prijela 15-letnega Aitezaza Šaha, ki naj bi bil vpleten v umor opozicijske voditeljice Benazir Buto. Šah je bil prijet v trenutku, ko naj bi med šiitskim praznikom ašura načrtoval samomorilski bombni napad. Osumljenec naj bi po navedbah omenjenih virov povedal tudi, da je bilo napadalcema, ki sta ubila Buto-vo, ime Bilal in Ikramula. Imeni sta bili dan po smrti Butove omenjeni tudi v domnevnem telefonskem pogovoru med domnevnim vodjem teroristične mreže Al Kai-da v Pakistanu Bajtulahom Meh-sudom in nekim skrajnežem. Posnetek so pakistanske oblasti objavile dan po umoru Butove.
Nedelja, 20.j anuarja
Karizmatični gruzijski voditelj Mihail Sakašvili je prisegel svoj drugi mandat na čelu nekdanje sovjetske republike Gruzije. Ob drugi inavguraciji gruzijskega predsednika so se na protestih v Tbilisiju,
Zalarju nekateri očitajo premalo izkušenosti.
Stranka je nova, a tudi iz nje že izstopajo.
Mnogi so izražali nezadovoljstvo z januarskimi volitvami.
ki so jih organizirale opozicijske stranke, zbrale množice ljudi, ki so izražale svoje nezadovoljstvo z januarskimi volitvami. Po mnenju opozicije naj bi bile volitve prevara, saj naj bi poneverili rezultate.
Volitve na Kubi so potekale brez zapletov, prebivalci so izvolili vseh 614 poslancev narodne skupščine, med katerimi je tudi Fidel Castro. Volitev se je udeležil tudi sam »El comandante«, kije svoj glas poslal v kuverti prek člana volilne komisije.
Ponedeljek, 21.j anuarja
Sindikat kmetov je pozval kmetijsko ministrstvo, naj začne čim prej izplačevati denarna izplačila za leto 2007. Izplačila so bila obljubljena že januarja, upravičenci pa bodo zdaj prve odločbe začeli dobivati šele sredi februarja. Kmetje si želijo, da bi bile subven cije po avstrij -
skem izplačane za tekoče leto. Kmeti pa so opozorili tudi na višje cene nafte in mineralnih gnojil, ki so jih oškodovale.
Nekdanji predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Aleš Zalar se je zatekel pod okrilje LDS, kjer bo vodil odbor stranke za pravosodje. Zalaija poznamo predvsem po sporu z ministrom za pravosodje Lovrom Štur-mom, ki je zavrnil njegovo vnovi čno kan di da tu ro za ome nje no mesto. Njegovo novo funkcij o je pred sejo izvršilnega odbora pred stavi la pred sed ni ca LDS Katarina Kre sal.
Izve de li smo, da bomo na nova vozniška dovoljenja čakali še nekaj časa, saj po končanem razpisu postopek zaradi zahteve po reviziji stoji. Na ministrstvu za notranje zadeve so potrdili, da je razpis v postopku pri državni revizijski komisiji, niso pa želeli razkriti, kdo je zahteval revizijo, koliko podjetij je poslalo razpisne ponudbe in kakšna naj bi bila okvirna cena projekta. Predmet razpisa je 1,9 milijona vozniških dovoljenj, ki naj bi bila zamenjana v 10 letih in bodo v obliki polikarbonatnih kartic z vgrajenimi zaščitnimi elementi.
Italijanski minister za pravosodje, ki je pred kratkim odstopil, je sporočil, da se njegova stranka umika iz Prodijeve koalicije. Prodi, ki je po Mastellijevem odstopu dejal, da bo sam vodil pravosodno ministrstvo, tako z odstopom stranke Udeur nima več potrebne večine v parlamentu. To najverjetneje pome ni, da bo nje gova levo sre -din ska vla da, ki se že ves man dat spopada s težavami, padla.
Torek,2 2.j anuarja
Ameriška centralna banka je zara di napove di rece sije ključ no obrestno mero znižala kar za tri četrtine odstotne točke, na 3,5 odstotka. V sporočilu so zapisali, da je ukrep posledica slabenja gospodarskih možnosti in naraščajočih tveganj za upočasnitev rasti. Guverner Banke Slovenije in član sveta Evropske centralne banke Marko Kranjec je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi padca tečajev na svetovnih kapitalskih trgih.
Poslanci so na izredni seji razpravljali o ukrepih za olajšanje položaja socialno šibkih državljanov, ki ga še otežuje inflacija. Razpravljali so o zakonu o varstvenem dodatku, o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o spremembi zakona o dohodnini, v katerem vlada predlaga uvedbo dodatne splošne olajšave za zavezance s skupnim letnim prihodkom manj kot devet tisoč evrov.
Avtoprevozniki so od ministrstva za finance zahtevali, da vrne davčne olajšave za investicije, sicer bodo izvedli protest. Po besedah predstavnika sekcije avtoprevoznikov pri Obrtno-podjetni zbornici Slovenije Andreja Klobase so na ministrstvu olajšave »kategorično zavrnili«. Finančno ministrstvo jih je namreč obvestilo, da olajšav za investicije ne morejo uvesti, a v zbornici so prepričani, da bi mala podjetja morala biti še naprej deležna olajšav, saj predstavljajo temelj gospodarstva in zaposlujejo domače ljudi.
žabjor perspektiva
Vsi drugačni, vsi kulturni
Špela Kožar
ups, slednjega
Evropski komisar Jan Figel je letošnje leto razglasil za leto medkulturnega dialoga. Vsi so mu pritrdili. Kako krasno! Kultura je res vrednota, ki jo je treba spoštovati! Še več, spoštovati je treba raznolikost kultur! In nato so za dva dni evropski »veljaki« prišli v Slovenijo in podpisovali skupne izjave, deklaracije, peticije ■ ne. A prav peticije bi bile potrebne...
Da ne bo pomote - sem ena tistih (najverjetneje redkih), ki ceni kulturo. Zato je tudi moje delo povezano z njo. Tako sem tisti ponedeljek in torek, ko so se »veljaki« sprehajali po trasi Cankarjev dom - Ljubljanski grad - Brdo pri Kranju, sledila dogodkom ob letu medkulturnega dialoga. In zato si upam reči, kakšno zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Primer št. 1:
Javne radiotelevizije Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Avstrije so podpisale skupno izjavo o nadaljevanju medkulturnega sodelovanja. OK, v okviru Alpe-Donava-Jadran sodelujemo že vrsto let, Madžari še zdaj nimajo oddaje za slovensko manjšino, tudi hrvaško-slovensko sodelovanje se verjetno ne bo začelo prav na televiziji. Da ne izpostavljamo kakovosti oddaje Mostovi/Hidak ali ozkousmerjenosti Dobro jutro Koroška (kje so namreč Štajerci?). Vprašanje je tudi, ali je smiselno, da so tovrstne oddaje namenjene le manjšinam, saj na ta način neznatno širimo idejo medkulturnega dialoga. Morda bi bilo bolje, da začnemo posnemati vzorec oddaje Piramida, s katero smo hrvaški televizijsko-kulturni model posvojili. No, ponovno ne bi izpostavljala kakovosti, je pa dejstvo, da oddajo gleda občutno več gledalcev.
Torej, zakaj naj bi medkulturni dialog širile le oddaje za manjšine, zakaj ta pojem ne zajema vseh evropskih kultur, npr. francoske ali španske javne radiotelevizije? Primer št. 2:
Evropsko združenje festivalov je na Ljubljanskem gradu podpisalo deklaracijo o nadaljevanju medkulturnega sodelovanja med evropskimi festivali. Se vam zdi kot na las podobno primeru št.1? Član tega združenja je le en slovenski festival, in sicer najstarejši -ljubljanski, pa tudi sicer so člani le večji festivali po Evropi. Kdaj bodo to priložnost dobili manjši festivali po Evropi, pa še kakšen slovenski, ostaja vprašanje. In tako ostaja vprašanje tudi, kateri festivali so medkulturni, veliki ali majhni?
Kaj sploh je medkulturnost? Sodeč po slovesnostih prejšnji teden pri nas, si medkulturen, ko podpisuješ listine in se ob tem nastavljaš fotografom.
Predlagam peticije, saj bi lahko to leto izkoristili za papirje, na katerih bi pisalo, kaj mora vsaka posamezna evropska država storiti, da bo udejanjila medkulturni dialog; npr. v slovenski peticiji bi lahko med drugim pisalo vrnitev Strojanovih v Ambrus. Hja, kar dve utopični želji.
Leto medkulturnostije še eno pomagalo za evropsko politično družbo, ki se na ta način predstavlja kot strpna, odprta in razmišljajoča in lahko marsikaterega prijema nauči naše politike za predvolilni boj. A zdi se, da je evropski politični drži še najbližje naš novi predsednik republike, zato mu rezidenca ne uide. Ja, z zmernim nastopanjem, pokončno postavo in »prodajanjem bučk se daleč pride«. Vsaj v politiki.
Zato predlagam našim politikom, da začnejo izkoriščati večkultur-nost, da postane ta poligon za njihove predvolilne kampanje. Tudi če le s plakatom, ki bi s sloganom »Vsi drugačni, vsi kulturni« posnemal tistega »Vsi drugačni, vsi enakopravni«. Ker verjamem, da se nas je vsaj peščica, ko smo se peljali mimo tega plakata, zamislila nad družbeno realnostjo. In morda se nas bi tokrat več kot peščica zamislila nad kulturo v družbi.
O storitvah, lastnistvu priključkov KRS, ...
Šmartno ob Paki - Naročniki, lastniki priključkov omrežja KRS v občini Šmartno ob Paki že nekaj časa izražajo nezadovoljstvo nad ponudbo storitev kabelske televizije, interneta, telefonije, digitalne TV. Odgovorni v družbi UPC Telemach iz Ljubljane, ki upravlja z omrežjem, pravijo, da je omrežje zastarelo in bi ga bilo potrebno posodobiti. Tega pa ne bodo storili prej, dokler ne bo družba lastnica omrežja. Zato je naročnikom, lastnikom priključkov v šmarški občini že poslala ponudbo za odkup.
V zvezi s tem bodo predstavniki družbe UPC Telemach zainteresiranim občanom povedali več na javni predstavitvi, ki bo v četrtek, 31. januarja in v petek, 1. februarja od 17. do 19. ure v avli kulturnega doma v Šmartnem ob Paki.
■ tp

AKTUALNO
»Šokantnih podražitev ne načrtujemo«
Na Komunalnem podj etj u Velenje s 1. januarj em dvignili cene dveh storitev - Do polletj a višje še cene vodarine in toplote ? - O tem, kam z viški pitne vode, za zdaj v javnosti še ne govorij o
TatjanaP odgoršek
V začetku letošnjega januarja je življenje v Sloveniji dražje, kot je bilo lanskega decembra. Valu podražitev osnovnega prehrambnega blaga so sledile višje cene blaga in storitev še na nekaterih področjih. Po informacijah naj bi občani v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki segli globlje v denarnice tudi zaradi višjih cen komunalnih storitev. Ali informacije držijo ali ne, smo povprašali direktorja Komunalnega podjetja Velenje Marijana Jedovnickega.
»Ne v takem smislu, kot se interpretirajo. 1. januarja smo dvignili cene le dveh storitev, in sicer za odstotek oziroma za 3,87 centa je višja števnina, mimogrede - na zadnje smo jo dvignili pred več kot 5 leti, za 5 odstotkov pa je dražja tudi najemnina grobov. Cene ostalih komunalnih dobrin za zdaj ostajajo nespremenjene,« se je odzval na zastavljeno vprašanje Marijan Jedovnicki in nadaljeval: »Če pa vas zanima, kaj načrtujemo glede višjih cen letos, potem naj vam povem, da smo že prejeli zahtevek za višjo ceno dobavitelja toplotne energije. Ni visok, vendar se o njej pogajamo, zato težko napovem izid. Cen toplote nismo dvignili že dve leti. Na ministrstvo za okolje pa smo vložili vlogo za višjo ceno čiščenja odpadnih voda in na ministrstvo za gospodarstvo zahtevek za višjo ceno oskrbe z vodo. V nobenem od navedenih primerov ne načrtujemo šokantnih podražitev.«
Po besedah Jedovnickega so pristojnemu ministrstvu predlagali za 0, 66 evrov višjo ceno storitve čiščenja odpadnih voda, utemeljujejo pa jo z višjo kakovostjo storitve, saj so med prvimi v Sloveniji, ki čistijo odpadne vode na primarni, sekundarni in terciarni ravni. »Višja cena čiščenja bo primerljiva s cenami tovrstnih storitev
drugod po Sloveniji, kjer izvajajo le dvostopenjsko čišče nje.
Je
ustekleničenje vode še aktualno?
Na vprašanje, za koliko pa naj bi podražili ceno oskrbe z vodo, pa je Jedovnicki odgovoril: » Leta 2006 smo napovedali za 10 odstotkov višje cene oskrbe, vendar zadeve nismo uresničili v celoti. Avgusta lani smo tako izvedli del podražitve, drugo polovico smo nameravali udejanjiti 1. januarja letos, vendar zaradi uredbe in še nekaterih drugih zadev to ni bilo mogoče. Zato predvidevamo, da bo cena storitve poskočila za toliko kot avgusta lani v drugi polovici prvega letošnjega polletja. Razlog za povišanje je znan - padanje porabe vode. Pri industrijskih porabnikih je prodaja lani padla še za 12 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. Manj prodanih količin pri slednjih se odraža v rezultatih bolj kot padec prodaje pri gospodinjstvih zato, ker so cene za industrijske porabnike višje. Tako se na eni strani srečujemo z izpadom prihodka, na drugi pa z rastjo kilometrov vodovodnega omrežja. Naj povem, da smo pred 15 leti upravljali 410, danes pa 620 kilometrov omrežja. Slednje seje razširilo predvsem na redko poseljenih območjih. Izračuni so pokazali, da je
pred 15 leti znašala poraba 14,5 kubičnih metrov na meter vodovoda na leto, danes pa znaša 6,5 kubičnih metrov. Več je tudi opreme in objektov, ki jih je potrebno vzdrževati, obnavljati." Kot je še poudaril, za zdaj vztrajajo pri zagotavljanju zelo visoke ravni oskrbe s komunalnimi dobrinami za najnižjo možno ceno, vendar v nedo gled tako ne bo šlo. »Cene vhodnih materialov, stroški se dvigujejo in morali bomo zadeve postaviti na svoje mesto. Podjetje bi moralo za morebitne nepredvidene večje okvare imeti rezerve, ki pa jih vsa ta leta ob teh cenah in prihodku nismo mogli oblikovati."
Da bi »vnovčili« količine kakovostne pitne vode, so pred leti predlagali lokalnim skupnostim v Šaleški dolini ustekleničenje. Je ta ideja še aktualna? »Ne vem, če je zadeva že zrela za javnost, z vsem spoštovanjem do nje. Razmišljamo o tem, kam z odvečnimi količinami pitne vode, vendar v tem trenutku o tem ne bi go-voril. Se pa z obžalovanjem spominjam naše pobude o gospodarnem ravnanju s pitno vodo, ki pa je žal, ena od lokalnih skupnosti ni podprla. Takrat je prodaja ustekleničene vode rasla za 60 odstotkov na leto, sedaj se ta trend umirja. Če se bomo odločili za kaj takega, bo vse skupaj precej težje, kot je bilo takrat, ko smo predlagali ustekleničenje vode,« je še dejal Jedovnicki.
MarijanJ edovnicki:» Vc eloti podražitve ne bodobi stveno dvigniles troškovk omunalne oskrbe.
Rezervni sklad je prava stvar
V Šaleški dolini ekstenzivna stanovanjska gradnja (še) ni prisotna -Da lastnina stane, lastniki stanovanj najbolj občutijo pri večjih investicijskih posegih - Rezervni sklad je prava stvar
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Na območju Šaleške doline se z upravljanjem s stanovanji in poslovnimi prostori ukvarja kar nekaj družb. Ena od njih je Linea, hčerinsko podjetje Gorenja, d. d. Družba je bila ustanovljena leta 1992. V več kot sto poslovno-stanovanjskih objektih upravlja približno 2.000 stanovanjskih enot, njihova dejavnost pa je tudi poslovanje z nepremičninami. V Linei je zaposlenih štirinajst ljudi.
»Število nepremičnin, ko jih upravljamo, počasi, vendar konstantno raste«, pravi direktor družbe Franjo Gjerkeš in dodaja, da je ohranjanje takšnega trenda vedno težje. »Vedeti je namreč treba, da v Šaleški dolini ekstenzivna gradnja predvsem v zadnjem času ni prisotna in to se seveda upravljavskim družbam pri poslovanju pozna. Prihodek od stroškov upravljanja je namreč na drugi strani že nekaj let praktično zamrznjen, pa tudi konkurenca na področju upravljanja je precej močna. Zaznati je poskuse monopo-lizacije v dejavnosti, kar za samo konkurenčnost pri upravljanju ni dobro, ker ostanejo uporabniki storitev brez realne možnosti izbire. Za ohranjanje ali pridobitev novih nepremičnin v upravljanje se je zato potrebno maksimalno truditi
predvsem s kakovostnimi storitvami, kar skušamo v naši družbi opravljati na najboljši možni način. Ker se ukvarjamo tudi s posredovanjem pri nakupu ali prodaji nepremičnin, lahko ocenimo, da tudi na tem področju vlada precej-šnja stagnacija.«
Gjerkeš ocenjuje, da so razlogi za takšno stanje različni. »Atraktivnost lokacije za bivanje se ocenjuje tudi z omogočanjem mobilnosti prebivalcev. Mi pa vemo, da je velik problem Šaleške doline avtocestna povezava z ostalim delom Slovenije. Poleg tega je tudi ponudba starejših stanovanj na uradnem trgu majhna, tako da cene teh rastejo - tako kot povsod po Sloveniji - od pet pa do deset odstotkov letno, vsekakor pa precej manj kot na najatraktivnejših območjih - v Ljubljani in na Primorskem.«
Ena od osrednjih nalog upravljavskih podjetij in tudi Linee je skrb za redno vzdrževanje objektov. Pri tem pomembno vlogo odigra rezervni sklad, kjer so mu, ko se je pojavil, marsikje nasprotovali. Izkazal pa se je za dobrega, je prepričan Gjerkeš. »Glede na slabšanje socialnega položaja, je
Franjo Gjerkeš: »Ugotavljamo, da število nepremičnin, ki jih upravljamo, počasi, vendar konstantno raste.«
način varčevanja za rezervni sklad nekakšna varovalka. Ljudje, če so obvezni nekaj izdvajati, potem tako tudi delajo. To je veliko bolj enostavno in tudi lažje, kot pa če bi bilo treba kak investicijski poseg v stanovanjski objekt poravnati naenkrat. Pri večjih naložbah in večjih vzdrževalnih delih je to tudi edina rešitev. Prepričan sem, da je bil z obveznim rezervnim skladom napravljen velik korak naprej.« To ni nepomembno tudi zato, ker
se stanovanjski fond na tem področju stara. »Prvi večji posegi na stanovanjskih objektih, vsaj pri nas je bila praksa taka, so bili opravljeni pri sanacijah streh. Mnogi objekti, ki smo jih prevzeli v upravljanje, so bili zlasti pri strešnih kritinah na meji že vzdržnega in zato je bilo treba poskrbeti najprej za to. Ta težava je zdaj v glavnem rešena, čeprav še ne v celoti. Aktualne pa postajajo že druge stvari, denimo sanacije fasad, menjava dotrajanih instalacij ... Priložnosti za črpanje sredstev iz rezervnega sklada zlepa ne bo zmanjkalo, saj je treba objekte konstantno obnavljati.«
Tudi pri teh obnovah, ki terjajo precejšnja finančna sredstva, se kaže, da lastnina stane. Kdor je mislil, da je z nakupom stanovanja s posegi v denarnico opravil, se je motil. »Dejstvo je, da tako razpršene etažne lastnine, kot je v Sloveniji, ni nikjer v svetu, v Evropi pa sploh ne. In ta lastnina dejansko ni poceni. Res bi se lahko reklo, da stane. Nepremičnine je treba konstantno vzdrževati in obnavljati, če hočeš ohranjati njihovo vrednost in si zagotavljati prijetno bivanje.«
Tukaj se lahko, če se bo socialni položaj še slabšal, pojavijo tudi težave. Nekaj se jih kaže že danes s plačilno nedisciplino oziroma z nezmožnostjo plačevanja, vendar ta vsaj v Linei še ni tako velik problem, da bi bil potreben preplah. »Pri nas smo v vsakem trenutku pripravljeni poiskati rešitev, pri čemer posvečamo pri našem načinu dela posebno pozornost osebnemu pristopu,« pravi direktor Linee Franjo Gjerkeš.
Jeseni v Velenju fakulteta za energetiko in visoka šola za varstvo okolja
V	šolskem letu 2008/2009 se bodo redni ter tudi izredni študenti imeli možnost vpisati v nove ter v Slovenji edine študijske programe:
-	na Fakulteti za energetiko v študijski program energetika na
visokošolski strokovni, univerzitetni ter magistrski stopnji,
-	na visoki šoli za varstvo okolja pa v visokošolski študijski program varstvo okolja in ekotehnologija.
Fakulteta za energetiko je članica univerze v Mariboru. Ustanovljena je bila junija 2006, študijski programi 1. ter 2. bolonjske stopnje so na svetu RS za visoko šolstvo bili akreditirani v novembru 2007. V izdelavi je doktorski študijski program, predvidoma bo vpis v ta program možen v šolskem letu 2009/2010. Diplomanti študijskih programov energetika bodo, odvisno od izbrane stopnje izobraževanja, pridobili potrebna znanja za opravljanje zahtevnih tehnoloških ter vodstvenih nalog s področja energetike. Izbrali bodo lahko specializacijo za hidro- ali termoenergijo, za jedrsko energijo, za alternativne vire energije ali za ekologijo v energetiki. Izobraževati se bo možno v Krškem ali Velenju. Do konca leta 2009 bodo v Velenju (v stari termoelektrarni) ter tudi v Krškem izgrajeni manjkajoči laboratoriji za izvedbo vaj. V Velenju bomo v okviru Centra za energetske študije in raziskave izvajali tudi raznoliko energetsko raziskovalno ter razvojno dejavnost, ki bo po opravljenih obnovitvenih delih v stari elektrarni prerasla v Inštitut za energetiko.
Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program energetika, 1. bolonjska stopnja, bo trajal 6 semestrov. Ovrednoten je s 180 kreditnimi točkami, naziv diplomantov bo dipl. inž. energetike (VS). Vpisnih mest bo 80, od tega 40 v Velenju ter 40 v Krškem. Na obeh lokacijah bo omogočen vpis tudi izrednim študentom, 20 v Velenju ter 20 v Krškem.
Univerzitetni študijski program energetika, 1. bolonjska stopnja, bo trajal 6 semestrov. Ovrednoten je s 180 kreditnimi točkami, naziv diplomantov bo dipl. inž. energetike (UN). Tudi za ta program bo za redne študente na razpolago 80 vpisnih mest, 40 v Velenju ter 40 v Krškem. Na obeh lokacijah se bodo lahko vpisali tudi izredni študenti, 20 v Velenju ter 20 v Krškem.
Magistrski študijski program, 2. bolonjska stopnja, bo trajal 4 semestre. Ovrednoten je s 120 kreditnimi točkami, naziv diplomantov bo mag. inž. energetike. Za redne študente bo v tem šolskem letu razpisanih 40 mest, 20 v Velenju ter 20 v Krškem.
Analize, ki smo jih pridobili avtorji navedenih študijskih programov, kažejo na izjemno visoko zaposljivost diplomantov, dober odziv gospodarskih družb pa pričakujemo tudi pri štipendiranju.
Podrobnejše informacije o vpisu, načinu študija ter študijskih programih je možno pridobiti na spletni strani fakultete: http://www.fe.uni-mb.si ter v prostorih dekanata v Krškem, Hočevarjev trg 1, ali od 1. februarja 2008 naprej tudi na Trgu mladosti 2, Velenje.
Visoko šolo za varstvo okolja je v letu 2006 ustanovilo Regijsko študijsko središče Celje. Visokošolski dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologija, 1. bolonjska stopnja, je bil na svetu RS za visoko šolstvo odobren oktobra 2007. Ustanovitev Visoke šole za varstvo okolja so omogočile občine savinjske statistične regije, obe območni gospodarski ter območne obrtne zbornice. V izdelavi je magistrski študijski program, predvideni vpis v ta program bo po pridobitvi akreditacije. Diplomanti študij-skega programa se bodo zaposlovali v podjetjih, ki že zagotavljajo ali pa še bodo zagotavljala okolju prijazno tehnologijo, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjala z odstranjevanjem in predelavo odpadkov, v kmetijstvu, gozdarstvu, v institucijah za presojo vplivov na okolje, v upravnih in nadzornih službah, povsod tam, kjer bo potrebno skrbeti za izvajanje okoljevarstvenih standardov.
Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Varstvo okolja in ekotehnologija, 1. bolonjska stopnja, bo trajal 6 semestrov. Ovrednoten je s 180 kreditnimi točkami, naziv diplomantov bo dipl. ekotehnolog (VS). Izbirati bo mogoče med moduli: ohranjanje narave, raba in varstvo tal, okolje in zdravje ali okolje in industrija.
V	študijskem letu 2008/2009 je razpisanih 50 vpisnih mest za redne ter 50 vpisnih mest za izredne študente. Tako redni kot izredni študij bosta potekala v Velenju, vaje bodo študentje opravljali v zelo dobro opremljenih laboratorijih ekološkega inštituta ERI-CO ter v Komunalnem podjetju Velenje. Tudi za diplomante tega študijskega programa je ugotovljena visoka stopnja zaposljivosti, nakazuje se tudi dober odziv pri štipendiranju.
Podrobnejše informacije o vpisu, načinu študija ter študijskem programu lahko pridobite na spletni strani Visoke šole: http://www.vsvo.si, ali od 1. februarja 2008 naprej na dekanatu šole, Trg mladosti 2, Velenje.
■ Doc. dr. Franc Žerdin,
v. d. prodekana Fakultet za energetiko ter predsednik
Sveta RŠS Celje
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
24. januarja 2008
Med Dreto in Savinjo
Karitas zaG linovedela vce
Kdor hitro da, dvakrat da, pravi slovenski pregovor, in to velja tudi za škofijsko Karitas Celje, kjer so brez odlašanja priskočili na pomoč delavcem nazarskega Glin Žagarstva, ki so zaradi stečaja podjetja ostali brez dela. Nad takojšnjim odzivom vodje Karitasa Darka Bračuna je bila presenečena tudi predsednica sindikata Ana Mavrič, kateri je bila obljubljena denarna pomoč za vseh 69 delavcev. »Vsak delavec naj bi dobil okroglih sto evrov pomoči, zato smo Karitasu že dostavili njihove bančne račune. Poleg tega so nam za vsakega obljubili paket, v katerem je 12 litrov mleka, 2 litra olja, 4 kg moke, 2 kg sladkorja in 4 kg pšeničnega zdroba,« razlaga Mavričeva, ki takšnega odziva ni pričakovala. Pomoč so obljubili tudi na Rdečem križu v Mozirju, kjer bodo delavcem pomagali s hrano, dodaja nadvse aktivna predsednica Glinovega sindikata, nekoliko razočarana nad - po njenem - medlem odzivu velenjske Območne organizacije ZSSS. »Od 70 zaposlenih je 35 članov sindikata in v konkretnih težavah se bo izkazalo, kaj lahko pričakujemo od organizacije, ki ji vsa leta plačujemo članarino,« je bila dovolj konkretna Mavričeva.
Premalo ukrepov za zadrževanje vode
Kaj storiti in s kakšnimi ukrepi preprečiti škodljivo delovanje hudournikov, je bilo osnovno vprašanje četrtkovega predavanja, katera na temo poplavne ogroženosti celotne Zgornje Savinjske doline pripravlja nazarska območna enota Zavoda za gozdove. Jože Papež in Janko Černivec s Podjetja za urejanje vodotokov ugotavljata že ugotovljeno, da se ekstremne vremenske razmere povečujejo, zato želijo omejiti nastanek erozijskega grušča, kar pomeni, da je potreben načrten pristop k urejanju hudourniških strug. Ker je Zgornja Savinjska dolina pretežno gozdnato območje, je seveda osnovno vprašanje, kaj lahko storijo lastniki gozdov za zmanjšanje nastanka erozijskih procesov, in to na pokrajini prijazen način. Ker so vodotoki državna last, obstaja nejasno, kdo mora oziroma sme opravljati vzdrževalna dela ob vodotokih. Za gospodarja Ribiške družine Mozirje Dušana Žunterja je ob padavinah nujno čim več vode ustaviti v zgornjem toku, kar bi po njegovem lahko dosegli s suhimi zadrževalniki, s čimer bi rešili vprašanje pitne vode, suše in poplav. »Včasih je voda tekla iz Luč do Mozirja šest ur, sedaj potrebuje za isto pot pol manj časa. Premalo se razmišlja in nič ne stori za to, da se čim več vode zadrži na povirju,« je prepričan Žunter. Dr Franc Zagožen je ponovno opozoril, da se vremenske razmere drastično spreminjajo in zaradi vse večjih količin vode izrazil dvom o učinkovitosti zadrževalnikov. Zato pa bo morala po njegovem vlada nameniti več pozornosti in predvsem denarja za urejanje hudournikov.
Zaposlovanje vp olnem teku
V	nazarskih BSH hišnih aparatih so od sredine lanskega leta zaposlili 150 ljudi, do marca jih nameravajo še 50. Ti bodo dobili zaposlitev v novi industrijski hali, v kateri bodo izdelovali visoko-kakovostne kavne aparate. Direktor za področje gospodarjenja Boštjan Gorjup je glede prihodnosti optimist, saj imajo zagotovljena tako naročila kot trg. Tako naj bi v prihodnjem letu ustvarili nad 200 milijonov evrov prihodkov, predvsem pa je spodbudno dejstvo, da se je nazarsko podjetje v dvanajstih letih iz proizvodnega obrata razvilo v kompetenčni center za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon. V novem objektu, kjer naj bi proizvodnja stekla v prihodnjih tednih, bodo izdelali dva vrhunska kavna aparata na minuto, letni obseg proizvodnje pa bo zajemal milijon tovrstnih izdelkov.
Kmetjep roizvajalcie nergije
Zadruga Mozirje s sedežem v Gornjem Gradu je preteklo leto zaključila brez rdečih številk, zato bistvenih sprememb v poslovanju ne mislijo uvajati. Ostajajo torej servis za odkup mleka, lesa in živine, sicer pa je po besedah direktorja Andreja Presečnika po obsegu trgovina še naprej njihova najpomembnejša dejavnost. Ker se zavedajo, daje kupec kralj, pripravljajo za vse trgovce posebno izobraževanje na temo prijaznosti in osebnega pristopa do kupcev. V času, ko so podražitve hrane skoraj dnevni pojav, kar naj bi povzročali koreniti premiki na svetovnem trgu, Presečnik napoveduje, da bo hrana za potrošnike še dražja. Kmetijstvo namreč ni več name njeno izključno proizvodnji hrane, ampak pos taja vse bolj pomemben proizvajalec energije.
Obveznosti dod ruštevp oravnane
V	občini Solčava so kljub pozno sprejetemu lanskoletnemu proračunu pravočasno izpolnili pogodbene obveznosti o financiranju društev, ki delujejo na Solčavskem. Predsednica odbora za finance in podžupanja Katarina Prelesnik je prepričana, da so društva duša občine, zato bo odbor za družbene dejavnosti napel vse sile in pripravil razpise za letošnje financiranje že februarja. Seveda pod pogojem, da bodo druš tva pravočasno dostavila programe dela za teko če leto.
■ EdiM avrič -S avinjčan
Kako rešiti tudi pravno vprašanje?
V	občini Ljubno ne morej o urediti poslovno-obrtne cone tako, kot si želij o -Lastništvo razpršeno na kar 117 lastnikov, od katerih j ih je več kot polovica umrlih -
V	ognju še trij e proj ekti
TatjanaP odgoršek
V občini Ljubno so lani med prednostne naloge, od katerih si obetajo nadaljnji razvoj okolja, uvrstili ureditev obrtno-poslovne cone v Lokah. Po informacijah stvari ne tečejo po načrtovanju in pričakovanjih. »Drži. Ureditev obrtno--poslovne cone v izmeri pet in več hektarjev je prednostna naloga lokalne skupnosti in nenazadnje zgornjega dela Zgornje Savinjske doline. Je zadnja na območju od Mozirja do Solčave in na že pred leti urejenem delu zagotavlja danes kruh 450 delavcem. S pridobitvijo novih površin, novega lokacijskega načrta bi lahko novi investitorji zagotovili še precej več delovnih mest in okrepili gospodarsko dejavnost zlasti v lesarski in kovinarski dejavnosti. To so bili osrednji razlogi, zaradi katerih se je občina odločila za projekt, vreden več kot milijon evrov. Poleg denarja iz občinskega proračuna smo zanj pridobili tudi sredstva evropskih in republiških skladov,» je povedala županja občine Ljubno Anka Rakun. Na vprašanje, kje se zatika, pa je odgovorila: "Splet okoliščin nam dela škodo in zavira nadaljnji razvoj. Natančneje, nekaj več kot 400 kvadratnih metrov veliko zemljišče 117 lastnikov, združenih v Agrarni skupnosti Ljubno. Od slednjih je približno 60 odstotkov neaktivnih. Večina med njimi ni uredila zadeve glede dedovanja ali pa njihovi nasledniki niso uredili zapuščine. Parcele agrarne skupnosti še živečim članom niso življenjsko pomembne, a je njihova pripravljenost za rešitev težave velika. Vendar imamo zvezane roke. Dokler lastništvo zemljišč ni rešeno, so vsi nadaljnji postopki brezpredmetni.« Kljub številnim poskusom, je še povedala Rakunova, ne vedo, kako bodo lahko razpletli ta pravni gor-dij ski vozel. Za pomoč pri tem so napos led
. , i ... >
ir :
/Mi
Županja Anka Rakun:» Prepričani smo, da boo brtno-poslovna cona predstavljala za lokalno skupnost višjod oda nov rednost.«
poprosili tudi Upravno enoto Mozirje.
Na razplet, zatrjuje Anka Rakun, ne čakajo križem rok. Tako so že pridobili lokacijski načrt za cono, pred leti so poskrbeli za spremembo namembnosti zemljišč, z aktivnostmi, ki jih vodijo, naj bi letos na območju uredili komunalno nadgradnjo, v polnem zamahu so dela pri urejanju cestne infrastrukture oziroma pri urejanju povezovalne ceste med regionalno in sta-
Zadnje leto nepoklicna županja
Po nekaterih informacijah se bo prihodnje leto Anka Rakun upokojila. »Drži. Odločila sem se, da bom to pravico izkoristila s tistim dnem, ki so mi ga izračunali na SPIZ-u. Vendar glede razvoja, obljub, ki sem jih dala volilcem in volilkam, zadeva ničesar ne spremeni. To samo pomeni, da bo občinski proračun manj obremenjen z mojo plačo, mogoče ne bom prisotna na vseh prireditvah, tudi ne bom več spremljala tako zavzeto vsak dan izvajanja kakšne naložbe. Zadnje leto tega mandata bom nepoklicna županja.«
ro ter novo poslovno obrtno cono, zaprli naj bi lokalno cesto, ki sedaj vodi v cono, in uredili za Koritnike poseben izvoz in uvoz. »Naš letošnji cilj je, da uredimo stvari tako, da bodo bodoči investitorji lahko pristopili k pridobivanju gradbenega dovoljenja." Za dva uspešna podjetnika, ki menda komaj čakata na ta trenutek, posebnih težav naj ne bi bilo, tretji -KLS Kovinarstvo Ljubno - pa je načrte za predvideno izgradnjo novih proizvodnih prostorov moral prilagoditi danim možnostim. Kot je dejala Anka Rakun, je družba za zdaj pridobila dovolj zemlje za naložbo, ki ji bo omogočila uresničitev že podpisanih pogodbenih obveznosti do kupcev, v letu ali dveh pa upa, da bodo rešili lastništvo zemljišča agrarne skupnosti in s tem omogočili investitorju nadaljnjo izgradnjo.
Letos šeo skrba z vodo, most in stanovanjsko naselje
V občini načrtujejo, da se bo letos nateklo v občinsko blagajno 2,2 milijona evrov prihodkov, od tega naj bi dobro polovico namenili za naložbe. Poleg aktivnosti, povezanih z ureditvijo obrtno-poslovne cone Loke, nameravajo letos zgraditi most v Rastke. Aktivnosti so načrtovali že lani, vendar za projekt niso zbrali dovolj denarja. Gradnja naj bi stekla letos spomladi. Drugi večji projekt, ki bo v končni fazi vreden prav tako milijon evrov, je zagotavljanje nemotene oskrbe z zdravo pitno vodo. »V minulih 12 letih smo vlagali velike napore, porabili kar precej denarja, vključili priznane slovenske strokovnjake s tega področja, vendar virov pitne vode, ki bi zadovoljili zahtevam po izdatnosti in kakovosti, nismo našli. Zato smo se sedaj dogovorili z Občino Rečica ob Savinji, da bomo vod vodovodnega omrežja vlekli preko Homc in tako letos zagotovili zdravo pitno vodo gospodinjstvom v zaselkih Okonina in Radmirje, kasneje pa še Juvanje in Meliše. Naložba bo finančno zelo zahtevna, zato se bomo prijavljali na razpise skladov in regionalnih spodbud.«
Tretji večji projekt, ki ga snujejo letos, pa je komunalna opremljenost zemljišč na Janezovem polju, kjer bi radi posamezniki odkupili zemljišča za individualno gradnjo. Hkrati z ureditvijo naselja naj bi uredili celotno infrastrukturo Zaljubnice.
Anton Seher, 90 let
19. januarja je v krogu svoje družine - žene Katke, hčera Alenke in Margarete, zeta Jožeta in vnukov Primoža, Tjaše in Andreje - praznoval 90 let Anton Seher, diplomirani montanist, avtor 1. in 2. dela knjige Zgodovina Premogovnika Velenje.
Anton Seher se je rodil 19. januarja 1918 v Borovljah. Po plebiscitu so se Seheijevi preselili v Rajhenburg, kjer je oče našel delo pri senovškem premogovniku. Tudi Antona je odraščanje v tem okolju navdihnilo za študij montanistike, ki ga je začel leta 1938 in ga zaradi vojne in težav z zdravjem končal šele leta 1947.
1. maja 1947 se je zaposlil v se-novskem premogovniku, še istega leta pa gaje beograjska direkcija premestila v Kakanj. V Bosni in Hercegovini je nato služboval v premogovnikih v Miljevini pri Foči in Mostarju. Povsod je opravljal odgovorne in zahtevne naloge tehničnega vodje in ravnatelja premogovnika, pri čemer ni bilo treba skrbeti le za odkopavanje čim več premoga in varnost pri delu, temveč je bilo treba reševati številne druge težave premogovnika, pa tudi kraja in ljudi.
Leta 19 64 se je vrnil v Slovenij o in se zaposlil v velenjskem premogovniku, kjer je najprej delal v tehničnem sektorju, nato pa je vodil plansko-analitski sektor. Službovanje je zaključil s pripravo dokumentacije za gradnjo Novih Prelog. Upokojil seje 1. avgusta 1979.
Za predanost delu in uspešnost je prejel državno odlikovanje Red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Ti skopi podatki zelo malo povedo o pravi
Seherjevi naturi. Kot ga je nekoč v pogovoru z njim označil Damijan Kljajič, direktor Muzeja Velenje, je Anton Seher tehnik s humanistično dušo. Pri vsem, kar je počel v svoji stroki in tudi sicer v življenju, se je namreč vedno spraševal 'zakaj', 'od kod', 'od kdaj', 'kako'?. Zanimalo pa ga je domala vse in za vsako dejanje je skušal najti tudi vzrok.
Seherja zanima predvsem zgodovina. Po upokojitvi se je začel najprej intenzivno ukvarjati z zgodovino svoje in ženine družine. Daleč
v preteklost je iskal in našel njune korenine. Nato seje lotil pisanja zgodovine premogovnika Senovo, kar gaje povleklo še v odkrivanje zgodovine kraja in celotne doline. Ob 190-letnici senovškega premogovnika je izšla njegova zgodovina, ogromno zbranega materiala o kraju in dolini pa še čaka pri Seherjevih doma.
Leta 1988 je začel zbirati gradivo za zgodovino velenjskega premogovnika. Leta 1995 je izšla prva knjiga, leta 1998 druga. Tretja je narejena do dveh tretjin, vmes se je začelo nabirati gradivo za četrto.
Seherjevo življenje je pestro, polno doživetij in srečanj z ljudmi, ki so v dobrem in slabem vplivali na njegov pogled na svet, pridobivanje različnih znanj, raziskovanje, zapisovanje. Kritičen je, a ne kritikarski, saj za vsako dejanje vsakega človeka skuša najti vzrok, razlog, ne kot opravičilo, temveč kot trezno razlago, razumevanje. Natančnost, doslednost, temeljitost, sistematičnost in čut za jezik so Seherjeve značilnosti, ki mu tudi kradejo čas, ga nezavedno jezijo, ker dela, ki si gaje naložil, ne more opraviti »pravočasno«. In čas mu po svoje krade tudi neverjeten spomin, ki mu pri 90 letih še vedno kliče na dan številne podrobnosti, ljudi, dogodke.
Antona Seherja upravičeno imenujemo za kronista slovenskega premogovništva. Z zbiranjem gradiva in njegovim ubesedenjem v treh knjigah je prispeval sicer le kamenček v zgodovino slovenskega naroda, a njegov cilj je vedno bil iztrgati pozabi dosežke slovenskih premogovnikov, ki so pomembno vplivali na razvoj Slovenije in življenja mnogih Slovencev.
Antonu Seherju iskreno čestitamo ob življenjskem jubileju!
■ DianaJ anežič

NASI KRAJI IN LJUDJE
Na Gorici (vendarle) garažna hiša
Maja naj bi porušili trgovski center pri osnovni šoli - Do jeseni 2009 naj bi tam stal nov objekt z veliko garažno hišo, s poslovnimi prostori in stanovanji
BojanaŠ pegel Foto:S tane Vovk
Velenje - Kar nekaj let že prebivalci na Gorici, pa tudi tamkajšnja Krajevna skupnost, opozarjajo, da je stanje pri parkiranju v največji mestni krajevni skupnosti nevzdržno. Čez dan morda prebivalci blokovnega naselja še najdejo kakšen prostor za avto, pa čeprav težko. Zvečer, ko se vračajo domov, je to misija nemogoče. Prostora za ureditev novih parkirišč ni, že nekaj let pa se govori o gradnji garažne hiše, ki bi lahko močno omilila problematiko. Kot kaže, se bo letos spomladi vendarle premaknilo. Ne le da bo Gorica dobila garažno hišo, dobila bo tudi nov poslovno- stanovanjski objekt.
Jože Kandolf, predsednik sveta KS Gorica, nam je v začetku tedna povedal, da so tudi v svetu krajevne skupnosti veseli, da se bo letos resnično začelo premikati. Dodal je: »Iz leta v leto se je začetek del prestavljal, sedaj pa smo prišli tako
Trgovski center na Gorici naj bi začeli rušiti maja. Na istem mestu naj bi več investitorjev zgradilo večji poslovno-stanovanjski objekt, v pritličju pa naj bi bila garažna hiša s 500 parkirnimi boksi. Bo to končno rešilo vprašanje
parkiranja na Gorici?
daleč, da so nam že predstavili idejne osnutke objekta, ki bo veliko več kot le garažna hiša. To bo nov poslovno-stano-vanjski objekt, ki bo stal na mestu sedanjega trgovskega centra na Gorici pri šoli,
le da bo veliko večji. V spodnji etaži naj bi bilo okoli 500 pokritih parkirišč, poleg tega pa bo v zgornjih etažah urejen poslovni center, nova trgovina in še nekaj drugih dejavnosti. Ponovno naj bi dobili ban-
ko, nove prostore pošte, morda dobimo tudi lekarno. V stavbi bodo novi prostori krajevne skupnosti, še vedno pa se dogovarjamo, da bi ta dobila tudi večji prostor za potrebe krajanov. Nimamo namreč svojih prostorov, zato se zbiramo v osnovni šoli, kjer so nam sicer naklonjeni, vendar vseh aktivnosti in dejavnosti tam ne moremo izvajati.«
Izvedeli smo še, da naj bi zgradbo sedanjega trgovskega centra začeli rušiti maja in potem naj bi takoj stekla gradnja. Po predvidevanjih naj bi bila končana do jeseni 2009. V objektu naj bi bilo tudi 130 stanovanj, verjetno zgrajenih tudi s pomočjo Stanovanjskega sklada RS. Zanimalo nas je, kdo naj bi bil nosilec investicije. Izvedeli smo, da je to MO Velenje, pri investiciji pa naj bi sodelovalo tudi več podin-vestitoijev. »Kar se garažne hiše tiče, bo mogoče v njej bokse kupiti ali vzeti v najem. Tudi dnevno parkiranje naj ne bi bilo brezplačno,« nam je še povedal Kandolf, ki upa, da bo prav z izgradnjo garažne hiše akutna težava s parkiranjem dokončno rešena. Kar je ob podatku, da garažna hiša ne bo brezplačna, kar težko verjeti. A dejstvo je, da so sedaj na Gorici zaparkirane intervencijske poti, zelenice, hoja po pločnikih pa je nemogoča, ker so na njih avtomobili. In to seveda ni niti najmanj varno.
Promet čezG orico še
v • •
večji
Decembra so v svetu KS sprejeli letno program dela za leto 2008. Tradicionalne prireditve so ostale. »Osnovna naloga sveta KS bo še naprej, da poskušamo poma-
gati krajanom pri razreševanju njihovih težav, ki jih niko li ne zmanj ka. V prvem trimesečju želimo - če bo kaj snega - spet pripraviti prireditev, na kateri bomo postavili velikega snežaka. Za dan žena bomo skupaj z osnovno šolo Gorica pripravili proslavo. Marca bomo temeljito pregledali stanje v KS in opozorili na vse, kar bo treba obnoviti, pri čemer bomo poskušali aktivno sodelovati.«
Še ena težava je na Gorici. »Promet na povezovalni cesti s Celjske ceste čez Gorico, mimo Zivkoviča, je po tem, ko je bilo pod naseljem dokončano krožno križišče, po naših občutkih še večji, kot je bil. Verjetno tudi zato, ker je vključevanje v promet sedaj veliko varnejše. Zato menimo, da bo potrebno ob cesti poskrbeti za dodatno zaščitoe hiš, ki so tik ob cesti. Razmišljamo o postavitvi protihrupnih ograj. Rešitev bo šele tedaj, ko bo zgrajena cestna povezava med Koroško in avtocesto.«
Potreb na področju infrastrukture je v naselju še več. Zelijo si pločnik od Goriške ceste do naselja Lipa, sploh ker naj bi se začela gradnja na predelu, imenovanem Lipa - zahod (dolina pod Belim dvorom). Tudi cesta na Vrtače je močno uničena, verjetno tudi zaradi številnih novogradenj. Tudi tam bi morali urediti varnejšo pot za pešce. Pločnik bi radi uredili tudi od trgovine Tuš do Ceste X. Prej je bila namreč na tem delu ureje na pešpot, sedaj pa je ravno zaradi novega bloka in trgovine ni več. Zato morajo šolarji na poti domov hoditi po precej prometni cesti. Jože Kandolf pravi, da računajo, da bodo te investicije uspeli uresničiti do leta 2011.
Grilova domačija je muzej
Lani j e občina poskrbela za obnovo hiške, letos bodo obnovili še gospodarsko poslopje in okolico - Domačij a bo protokolarni objekt
Vele nje - Grilova domačija v Vinski Gori, ki jo domačini bolj poznajo pod imenom Nacetova domačija, se močno spreminja. Po smernicah Zavoda za kulturno dediščino je domačija opredeljena kot etnološka dediščina, torej je to etnološki muzej na prostem. Domačija je v lasti MO Velenje že vrsto let, saj ji jo je po smrti zapustila lastnica Milica Gril. Najprej je občina imela namen domačijo prodati, čemur so takratni svetniki v mestnem svetu nasprotovali. Potem se nekaj let na njej ni nič dogajalo, v bližnjem grmovju so bile še najbolj živahne kače. Domačija, ki je vsekakor arhitekturno in zgodovinsko zanimiva, pa je propadala. Pred nekaj leti so se na MO Velenje odločili, da domačiji dajo novo vsebino in jo obnovijo. Še najbolj primerno se jim je zdelo, da jo spremenijo v muzej na prostem, da ji dajo nekdanjo podobo, ustavijo propadanje in poskrbijo tudi za nove vsebine na domačiji sami.
Poročilo o tem, kaj se je v preteklih letih dogajalo na Grilovi domačiji, kako daleč je obnova in kako se bo nadaljevala, saj še zdaleč ni končana, so na torkovi seji obravnavali tudi velenjski svetniki in svetnice. Nam pa je nekaj dejstev predstavila Mojca Kodrič, svetovalka za kmetijstvo na MO Velenje. Povedala nam je: »Leta 2005 smo projekt obnove Grilove domačije prijavili na Službo vlade RS za pridobitev finančnih sredstev. Bili smo uspešni, po tem, ko smo leta 2006 dobili odločbo o odobritvi sredstev, smo začeli tudi obnovitvena dela. Najprej smo se odločili, da obnovimo stanovanjsko hišo, ki jo je zob časa res že krepko načel. V letu 2007 je bila obnova hiše tudi končana, hkrati je dobila nov vodovod. Denar, ki
smo ga pridobili na razpisu, smo porabili, a bomo obnovo letos nadaljevali. Pri tem upamo, da nam na novem razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, uspe pridobiti še nekaj sredstev iz naslova ohranjanja podeželja in izboljša-
nja dediščine podeželja. V letu 2008 načrtujemo obnovo gospodarskega poslopja, v katerem želimo urediti prostore za protokolarne namene. V njem bomo uredili tudi večji prostor, kjer bodo lahko potekali manjši sejmi, predavanja, delavnice, v njej bo
lahko župan sprejemal goste. V kletnih prostorih bo urejen prosto za hrambo orodja, postavili naj bi tudi hlev za drobnico.«
Obnovi li pa bodo tudi oko li co obeh objektov, travniški sadovnjak, v katerem bodo posadili le stare vrste jabolk in hrušk. Zasadili bodo vinograd, in to s sorto, ki izhaja iz našega okolja, vsaj en trs pa naj bi dobili z Lenta, kjer raste najstarejša trta v Sloveniji. Sodelovalo naj bi tudi društvo vinogradnikov iz Vinske Gore. Zeliščni vrt na domačiji že nekaj let uspešno živi, sedaj naj bi uredili tudi zelenjavni vrt. V spodnjem delu domačije predvidevajo ureditev parkirišč, nova pa bo tudi dovozna pot do domačije.
Po končani obnovi bodo na MO Velenje poskušali k delu pritegniti tudi številna društva, ki bodo lahko svojo dejavnost opravljala tudi na domačiji. To doslej edini uspešno počnejo člani Društva zeliščar-jev Velenje. Na občini si želijo, da bi Grilova domačija povezala ne le tamkajšnje krajane, ampak tudi društva.
■ bš
Hiška nag rilovid omačiji predo bnovo...
...i n po njej. Sedajp ride nav rsto še» marof« ino kolica, kjer bodou redili tudiv inograd in
sadovnjak.
Delaven študentski januar
Januar je že tradicionalno re-zervi-ran za učenje, pisanje še zadnjih seminarskih nalog in zagovarjanje vaj. Stresno in za večino študentov naporno obdobje pa potrebuje tudi malo sprostitve. Tudi mi smo se po napornem tednu v soboto zvečer zbrali v MC, kjer smo poskrbeli za ljubitelje pokra. S pomočjo Poker kluba iz Velenja smo uspešno organizirali turnir za 40 članov. Na žalost niso prišli na svoj račun vsi, saj jih je kar nekaj ostalo brez prostega stolčka zaradi hitro razprodanih mest. Po naporni igri so se v
ŠALEŠKI
Študentski
www.ssk-klub.si
bazenom), prostih je 24 mest, pri-javnina pa znaša 5 evrov (vključuje tudi pogostitev). Vse podrobnosti so na naši spletni strani.
Naj pa vas še enkrat opozorimo na 2 novi ugodnosti: Kino abonma (16 evrov za 8 kino vstopnic v Kinu
finalu pomerili: Janko Urbanc, Anže Guček, David Danev, Prek-murec, Peter Žagar, Matevž Rogan, Marko Rendarič in Grega Zimic. Na koncu pa je slavil Matevž Rogan, ki je prejel POKER SET s 600 žetoni, 6 paketi kart, podlogo za mizo, elektronskim mešalcem in delilcem. Drugo mesto je osvojil Peter Žagar, ki bo lahko peljal v Kino Velenje še 7 svojih prijateljev ali prijateljic, kot tretji pa se je moral zadovoljiti s ŠŠK skodelico g. Marko. Vsi trije pa so oproščeni prijavnine na naslednjem ŠŠK poker turnir. Fotogalerijo s turnirja si lahko ogledate na www.ssk-klub.si.
Odigral se je tudi prvi krog študentske košarkarske lige, ki poteka vsako soboto ob 18.00 v gimnazijski telovadnici.
V tem tednu boste lahko vsi ostrostrelci svoj adrenalin sproščali na že tretjem, tradicionalnem 'Vasilij Zajcev open'. Ta petek, 25. 1., se ob 20. uri dobimo na strelišču MROŽ (nad velenjskim
Velenje) in nižja članarina v Velenjski knjižnici (3 evre). Novost, ki jo je večina članov že prejela v svoje elektronske predale, je mesečnik ŠŠK-ja, imenovan e-Skovik. Vsi, ki bi si informator radi prebrali, ga lahko najdete na spletni strani www.ssk-slub.si. V prvi vrsti je namenjen študentom in dijakom, ki želijo aktivno preživeti svoj prosti čas v družbi Šaleškega študentskega kluba. Prav tako se bomo potrudili, da bo informator zanimiv tudi za širšo družbeno okolje, kjer bodo ljudje lahko mesečno spremljali projekte in dejavnosti pod okriljem ŠŠK-ja. Vsebinsko je spletni časopis razdeljen na več zanimivih rubrik, med katerimi bo lahko našel vsak nekaj zase. Vabim vse, ki bi radi s svojimi prispevki ustvarjali naše glasilo, da svoje ideje, izdelke, prispevke pošljete na e-mail: ssklub@gmail.com . Lep pozdrav do naslednjič in čim več uspeha pri izpitih.
■ Ema
Učna ura fizike in geologije
17. januarja sta se zanimivim stalnim in občasnim razstavam v Muzeju premogovništva Slovenije pridružili še dve. V sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije so odprli razstavo lesenih modelov Jurija Vege, ki bo na ogled tri mesece, ter stalno razstavo mineralov in fosilov iz zasebne zbirke Velenjčana Jožeta Rihtarja.
V kopalnici muzeja je razstavljenih 13 lesenih modelov, ki jih je po načrtih, najdenih v enem od več učbenikov, ki jih je Jurij Vega napisal za avstrijsko vojsko, izdelal Janko Samsa. Gre za modele, ki so po besedah direktorja Tehniškega muzeja dr. Oresta Jarha hkrati fizikalna učila in historične replike.
Med njimi (večinoma so v sedemkratni pomanjšavi) so različni škripci, vijaki, zobče-
niki in druge naprave, ki naj bi v času pred iznajdbo parnega stroja lajšale muke človeške in živalske sile v vojski. Skupaj z natančno izdelanimi modeli so razstavljene kopije Vegovih ilustracij, tako da razstava ni zanimiva le za »učene« ljudi, marveč ima tudi didaktično vrednost.
Razstavo so v Tehniškem muzeju zasnovali v letu 2002, ko je minilo dvesto let, odkar je na Dunaju v skrivnostnih okoliščinah umrl eden največjih matematično-naravoslovnih znanstvenikov slovenskega rodu Jurij Vega, znan po logaritemskih tablicah, manj pa kot teoretik in praktik balistik in prostozidar. Razstava je bila najprej na ogled v Tehniškem muzeju, do sedaj pa je že gostovala v muzejih v Kropi, na Dunaju, v Genovi, Idriji in na Jesenicah.
ModeliJ urija Vege
Kamniti svet v malemJ ožetaR ihtarja
Hkrati so v muzeju odprli tudi stalno razstavo mineralov in fosilov iz celega sveta Jožeta Rihtarja, amaterskega zbiralca in člana Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije Tržič, sicer pa zaposlenega kot rudarja v Premogovniku Velenje.
Med njimi so primerki iz velenjskega in drugih slovenskih in svetovnih premogovnikov, rudnikov, pa minerali in neobdelani dragi kamni, ki jih je zbiratelj našel bodisi sam bodisi kupil na sejmih, srečanjih zbirateljem mineralov. Vsi minerali so skrbno označeni.
Zbirka se je dolga leta kopičila v Rihtaijevem stanovanju, zato je toliko bolj zadovoljen, daje za zdaj vsaj del nje našel svoje stalno mesto v Muzeju premogovništva, kjer so prav tako že nekaj časa imeli namen postaviti tudi takšno privlačnost za obiskovalce.
■ DianaJ anežič
Pogovor z dr. Borisom Laptevom
V velenjski Knjižnici bodo letos gostili zanimive moške - Prvi gost je bil ruski znanstvenik
Velenje - V letu 2008, ki ga je Evropska unija proglasila za leto medkulturnega dialoga, bomo v velenjski knjižnici mesečno gostili zanimive moške goste. Januarja smo povabili ruskega znanstvenika, doktorja znanosti, raziskovalca, zdravilca, avtorja številnih knjig in publikacij s področja človekovega zdravja in človeških potencialov, ki je pred leti pričel izvajati svojo dejavnost tudi v Sloveniji, dr. Borisa Lapteva.
V centru alternativne medicine s svojim visoko usposobljenim strokovnim timom, vsi sodelavci centra so namreč doktorji znanosti, razvija in uvaja vrsto novih metod za preventivo in
obnovo zdravja. Postopki temeljijo na naravnih dejavnikih in fizioterapevtskih metodah.
Na vprašanje, kaj je zdravje, odgovarja, da je zdravje naše največje bogastvo, ki ga moramo ohranjati vse življenje. Zdrav način življenja nam pomaga ohraniti zdravje, preprečuje razvoj bolezni in pripomore k hitrejšemu okrevanju. Da bi lahko ohranili ali obnovili svoje zdravje, moramo vedeti, kako človek ohranja ravnotežje v hitrem tempu življenja, kako harmonizirati razum, dušo in telo, kako ohraniti moč in se naučiti obnavljati energijske zaloge organizma ter katera hrana prinaša korist, katera škoduje oziroma je alergena. Pri ohranjanju zdravja ima veliko vlogo tudi osebna sreča; dokazano je, da srečni ljudje živijo 9 let dlje od nesrečnih. Cigarete lahko odvzamejo kadilcu do 10 let življenja...
To je le nekaj informacij z večera z dr. Laptevom. Glede na odziv publike lahko vidimo, da se ljudje v Velenju vedno bolj zavedajo pomena zdravja. Za vse, ki bi se radi bolj poglobili v področje delo dr. Lapteva, priporočamo
Z zanimivim gostom se je pogovarjala Sonja Bercko.
avtorjevo knjigo Mehanizmi realizacije vpliva informacijskih dejavnikov na žive in nežive sisteme, ki si jo lahko sposodite v knjižnici.
■ Bzj
Razstavisce 360 ne bo vec samevalo
Zanimiv umetniški proj ekt naj bi spet zaživel tako v Velenju kot Mariboru in Celovcu
Vele nje - Marsikdo se spomni Razstavišča 360, multikulturnega čezmejnega projekta v okviru progama Phare, Slo-venija-Avstrija, ki ga je vodil Mladinski center Velenje. V njem je bilo mogoče videti kar nekaj zanimivih razstav, ki so krožile po treh mestih; vedno so razstave videli tudi v središču Maribora in Celovca. Potem pa so lesene hišice, namenjene projektu, kar lep čas samevale. V Velenju so razstavišče zato iz cen-
tra preselili na mestno otroško igrišče. V Mariboru so ga iz urbanega mestnega središča, Kraigerjevega trga, prestavili na dvorišče mariborske Pekarne, kjer bodo tudi v prihodnje lahko mladi umetniki razstavljali svoje umetnine.
V Mladinskem centru Velenje, ki je projekt vodil, se pripravljajo na nov cikel razstav. Maja Hostnik, programski vodja v MC Velenje, pravi: »Upamo, da bo razstavišče v prihodnje s svojimi vsebinami zasijalo v vsej svoji pravi podobi. Projektni partnerji kažejo zanimanje, tako slovenski - sedaj Pekarna, kot prejšnji iz Celovca, Slovenska prosvetna zveza. Skupaj bomo pripravili načrt sodelovanja in k sodelovanju ponovno povabili umetnike in kustose.« Ideje za nove razstave že zbirajo.
■ bš
4. mednarodni klavirski seminar
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje bo od danes (v četrtek, 24. januarja) do ponedeljka, 28. januarja, organizirala 4. mednarodni klavirski seminar.
Tudi tokrat ga bo vodil priznani madžarski pedagog in pianist Laszlo Baranyaya, namenjen pa je učencem višjih razredov glasbenih šol, dijakom in študentom klavirja ter klavirskim pedagogom. Zanimanje za seminarje bilo tako veliko, da so morali omejiti število aktivnih udeležencev. Sicer pa bo letos na njem izpopolnjevalo svoje klavirsko znanje, se družilo z vrstniki, primerjalo znanje in izmenjalo izkušnje 17 nadarjenih mladih pianistov iz Slovenije, Madžarske in Portugalske. Kot pasivni udeleženci se ga bodo udeležili tudi klavirski pedagogi, saj pri spremljanju zanimivega pristopa predavatelja ne bo manjkalo svežih idej in novih pedagoških izkušenj. Za svojo udeležbo bodo prejeli točke za napredovanje.
Udeleženci seminarja se bodo širšemu občinstvu predstavili na zaključnem koncertu. Ta bo zadnji dan seminarja - v ponedeljek, 28. januarja, ob 18. uri v velenjski glasbeni šoli.
■ tp
KOLONA
Medkulturni dialog
Nataša Tajnik Stupar
V letošnjem letu, ko Slovenija predseduje Evropski uniji, bomo verjetno še pogosto slišali besedno zvezo »medkulturni dialog«. Tudi v času intenzivnih priprav na predsedovanje prejšnjih mesecev smo jo že slišali in bili priča mnogih debat na to temo. Razmišljala pa sem o tem, ali smo sploh dozoreli ali kakorkoli zreli za medkulturni dialog. Velenje je mesto, kjer sobiva veliko različnih kultur, sploh različnosti s področja bivše Jugoslavije. V Velenju biva veliko različnih verskih prepričanj, subkulturnih usmeritev, političnih prepričanj, vizualnih smernic, različnih narodnostnih pripadnosti in življenjskih slogov. Velenje bi lahko bilo vadbišče za mini medkulturni dialog, kjer se bi lahko zmešali turbo folk in klasika v najstrožjem kontekstu.
Mislim, da je bistvo medkulturnega dialoga v poenostavitvi in izboljšanju bivanja, v spoznavanju bližnjega soseda ali znanca. Verjetno najprej pred domačim pragom kot pa toliko širše, kot si je zastavila slovenska politika. Zahodni sosedi držav Evropske unije so nam, Slovencem, včasih bližji kot pa naši bližnji sosedi, tisti ta pravi sosedi iz istega vhoda v blok. Toliko let smo si želeli, da bi hodili vštric z njimi, dobesedno smo jih preučevali in jih posnemali. Veliko smo se verjetno naučili in stoprocentno vzpostavili z njimi medkulturni dialog, če ne drugače - s kupovanjem riža v vedrih v Pliberku, švercanjem računalniške opreme iz Hamburga, kupovanjem modnih revij iz Milana. Da me ne boste narobe razumeli, kakovosten riž in ostala hrana, pa računalniška oprema .. ipd. tudi pripomore k razvoju kulture. Mogoče so bile naše prejšnje akcije usmerjene k medkulturnemu monologu. Da smo le govorili samim sebi in se trudili v upanju, da bi nas naši dragi zahodni sosedi le slišali. Kot so se naši pravi sosedi tudi verjetno. Ali je pomembno, da je naš pravi sosed prav takšen, kot sem jaz? Da veruje v istega Boga, da nosi iste najkice, da govori z istim naglasom, da bere iste časopise, da njegovi otroci tudi obožujejo Nodija? Pravite, da je pomembno. In kaj nas naredi boljšega soseda, polnih ust medkulturnega dialoga. Zakaj sem boljši in zakaj so moje pravice večje? Prazne farse velikih kulturnih izmenjav v kontekstu medkulturnega dialoga so naši multikul-turni družbi zagotovo v posmeh, zgolj neka lepa zunanja nališ-pana oblačila, polna bleščic in makeupa. Srčika pa ostaja enaka, puhla in gnila. Nestrpnost znotraj majhnih celic družbe, kjer pri vzgoji otrok že od začetka krepimo mišljenje o superiornosti, o poklicanosti za poseben namen in skratka o posebni drugačnosti, je pokazatelj naše nečimrnosti in vasezagledanosti. Da bi zaščitili naše nestrpne poglede na življenje, ne dovolimo, da se naši otroci družijo s sosedovimi otroki, prepričamo jih, da so boljši in pre-posebni, da bi se družili z ostalimi manjvrednimi otroki, ker se lahko nalezejo svobodomiselnosti in potem bo naša prelestna vzgoja izvodenela in naša prepričanja o svetu in življenju postala nična. Mogoče se obratna zgodba zgodi v kontekstu zahodnih sosedov, kjer se postavimo takoj v podrejeni položaj in smo mi tisti mali Cankarčki, ki bosi capljamo okoli. Medkulturni dialog verjetno obsega tudi pojem enakopravnosti in tisti, ki sodelujejo v njem, naj bi bili enakovredni sogovorniki. Kultura je širok pojem. Kultura je naša osebna izkaznica. Ne glede, kje je naše stalno prebivališče, smo lahko ponosni nanjo. Pa če je drugačna, je posebna in vredna, tudi če je čisto domorodsko navadna, je posebna in pomembna. Tudi sosedova (iz istega vhoda v bloku) kultura je verjetno drugačna od naše in enako pomembna in vredna, pa četudi je njegov praded bil musliman, tvoj pa jehovec ali stric komunist, je vredno. In osnova medkulturnega dialoga je v strpnosti drug do drugega, kvalitetnem sobivanju ne le navzven, temveč čisto zares, v naših srcih. In šele potem bi lahko prišel čas kvalitetnega medkulturnega dialoga med vsemi, tistega, za katerega menim, da še nismo zreli zanj. In škoda, da Slovenija predseduje Evropski uniji prav zdaj, ko med nami še vedno prevladuje nestrpnost in mrki pogled našemu sosedu, ker ni takšen, kot bi mi radi, da bi bil.
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
107,8 MHz
^DDJSKD IDO čAs©pasnoi mozaik
Glasbene novičke
Težava je vaša, rešitev naša!
Velenjski radijci skušamo biti vedno tam, kjer se dogaja kaj zanimivega, in to prenašamo v eter. Snovalci programa smo prepričani, da je naše poslanstvo - poleg ustvarjanja prijetnega razpoloženja - predvsem seznanjanje naših poslušalcev z zanje zanimivimi informacijami z najrazličnejših področij. Kot radijska postaja s statusom posebnega pomena ostajamo zvesti informativnim načelom. Temu v prid govorijo nekatere številke: lani smo - na primer - objavili kar 14310 minut poročil, 3710 minut kulturnih oddaj, dobrih 3100 minut aktualnih tematskih, prav toliko različnih izobraževalnih oziroma svetovalnih oddaj. V programih radijskih postaj (ta čas jih je v Sloveniji menda že skoraj 100) so nekatere naše oddaje med zelo prepoznavni, česar smo še posebej veseli.
Ena takih je Težava je vaša, rešitev naša. Na
sporedu je ob sredah dopoldne ob 8. uri. «Prvih 15 minut sprejemamo vprašanja oziroma prisluhnemo našim poslušalcem, ki iščejo rešitve za svoje težave, nato pa stopimo v akcijo mi. Trudimo se, da bi poiskali odgovore na zastavljena vprašanja najkasneje do 10. ure, ko končamo dopoldanski del programa. Če to ne gre, ker pač odgovorni sogovorniki niso vedno tam, kjer mi želimo, pa teden dni kasneje,« pravi voditeljica oddaje novinarka Milena Krstič Planinc.
Tudi v letu 2008 si želimo, da bi nam pri oblikovanju radijskega programa pomagalo čim več naših poslušalcev, da bi še bolj zavzeto povedali o kakšni temi svoje mnenje, nas sproti obveščali o težavah, s katerimi se srečujejo in za katere morda menijo, da bi jih z našo pomočjo lažje rešili.
■ Tp
Milena: "Kar pogumno: 897 50 03, 897 50 04."
ŽSB(b
... na kratko...
ORLEK
Skupina se februarja odpravlja na Kitajsko. Povabili so jih namreč na osrednji festival, ki od 7. do 13. februarja poteka v Pekingu ob praznovanju kitajskega novega leta. Orleki se bodo predstavili na glavnem odru.
BRIGITA ŠULER
Odkar so njo in njeno skladbo Samara kot prvo rezervo uradno uvrstili v program nastopajočih na letošnji EMI, se blondinka na nastop intenzivno pripravlja. Del teh priprav je tudi prenovljena spletna stran.
mZone
Zaživel je spletni portal mZone, ki je namenjen legalni prodaji glasbe preko interneta. Posnetki so v mp3 formatu, v kvaliteti 192 kbps, nekaj skladb in drugih vsebin pa je mogoče prenesti tudi brezplačno.
MAJA SLATINŠEK
S skladbo Time To Rise se bo predstavila na romunskem evrovizijskem predizboru. Tja jo je povabila romunska nacionalna televizija, ki je skladbo izbrala med 282 prispelimi predlogi.
REBEKA DREMELJ
Izgubila (ali pa ji je bil ukraden) naj bi trdi disk s posnetkom nove skladbe Vrag naj vzame, ki naj bi jo prvič slišali na letošnji EMI. Rebeka se zdaj boji zlorabe skladbe in diskvalifikacije. Na disku je bil tudi videospot njene uspešnice Petek 13.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	CASCADA - What Hurts The Most
2.	ANA GABRIEL - Pena de amor
3.	CELINE DION - Eyes On Me
Potem, ko je pred dobrim mesecem dni v tem izboru enkrat že zmagala, in sicer z božično skladbo Last Christmas, je tokrat nemška pevka z umetniškim imenom Cascada že drugič osvojila vaše simpatije. Tokrat ji je to uspelo s skladbo What Hurts The Most, prvim singlom z zelo uspešnega aktualnega albuma Perfect Day.
I-----
. LESTVICA DOM
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 20.1.2008
1.	Tapravi faloti - Sedem otrok
2.	Ansambel Ajda - Deklica
3.	Ansambel Pogum - Tovornjakar
4.	Frajkinclari - Pa je le fajn
5.	Zreška pomlad - Med prijatelji
6.	Novi spomini - Postoj dekle
7.	Ansambel Braneta Klavžarja -Ker smo najraje doma
8.	Ansambel Rubin - Zame si isti
9.	Veseli Gorenjci - Se spomniš
10.	Ptujskih 5 - Navihano dekle
... več na: www.radiovelenje.com
Rollingi z novim albumom k Universalu
Skupina The Rolling Stones je podpisala ekskluzivno pogodbo z založbo Universal Music Group, pri kateri bo izdala svoj naslednji album. Gre za album z glasbo iz filma Martina Scorseseja Shine a Light, ki naj bi izšel marca. Pogodba za izdajo enega samega albuma pomeni nov udarec za britansko založbo EMI, s katero je skupina sodelovala v preteklosti. EMI je napovedala, da bo odpustila do 2000 zaposlenih po vsem svetu, kar predstavlja kar tretjino vseh zaposlenih. Stonesi naj bi založbi EMI po ocenah prinesli od 4 do 5 milijonov evrov letno, njihova petletna pogodba pa se bo iztekla v maju.
Po 15 letih na turnejo
Legendarni kanadski glasbenik in pesnik Leonard Cohen (73) se bo kmalu odpravil na svetovno turnejo, ki bo prva po 15 letih premora. Nastopil bo v Kanadi, Združenih državah in Evropi. Avtor uspešnic Suzanne in So long Marianne pravi, da je malo v skrbeh, saj kitare ni igral že več kot 14 let, a kljub temu pospešeno sestavlja spremljevalno skupino. V Kanadi in
&
m
so med drugim dobili skupini Kaiser Chiefs in Arctic Monkeys ter pevka Kate Nash. Nagrade brit, ki so po pomembnosti v glasbenem svetu takoj za grammyji, bodo razdelili 20. februarja.
Chris Rea v Ljubljani
5. februarja bo v ljubljanski dvorani Tivoli nastopil angleški glasbenik Chris Rea. To bo prvo slovensko gostovanje glasbenika, ki je v svoji karieri prodal več kot 30 milijonov albumov. Znan je predvsem po skladbah Josephine, On The Beach, The
Partibrejkersi v Velenju
Legendarna beograjska skupina Partibrejkers, ki je s svojimi roken-rol uspešnicami Kreni prema meni, Hiljadu godina, Hipnotisana gomila in z drugimi, v osemdesetih letih za vedno zastrupila ljubitelje prvinskega rokenrola na prostorih nekdanje Jugoslavije, je po nekaj povprečnih albumih v zadnjem desetletju tokrat spet pripravila
I ■
I ■
I
ZDA bo predvidoma nastopal maja, v poletnih mesecih pa naj bi ga pot zanesla v Evropo. Še prej pa bo Cohen, skupaj z Madonno, 10. marca končno sprejet v Dvorano slavnih rockerjev (Rock'n'Roll Hall of Fame).
Nominacije za »brite«
Britanska pop skupina Take That je za uspehe na glasbenem področju v lanskem letu nominirana kar za štiri nagrade brit. Nominirani so v kategorijah za najboljšo britansko skupino, za najboljši živi nastop, najboljši album (Beautiful World) in najboljši singl (Shine). Skupina se je v okrnjeni zasedbi Gary Barlow, Howard Donald, Jason Orange in Mark Owen, torej brez Robbieja Williamsa, ponovno zbrala leta 2006. V štirih kategorijah sta poleg Take That nominirana tudi pevec Mika in pevka Leona Lewis. Po tri nominacije pa
Road to Hell, Driving Home For Christmas in mnogih drugih. Pred dvema letoma seje 56-letni glasbenik zaradi zdravstvenih težav poslovil s koncertnih odrov, po dveh letih odsotnosti pa je nepričakovano naznanil vrnitev, tokrat z novoustanovljenim kvintetom in novim albumom The Return of the Fabulous Hofner Blue Notes. Chris Rea je svoj prvi album izdal leta 1978, prvi singl s tega albuma Fool (If You
odlično zbirko novih skladb. Motor skupine, ki ga sestavljata pevec Zoran Kostic -Cane in kitarist Nebojša Antonijevic - Anton, je končno našel pravo formulo in z novo ploščo Sloboda ili ništa spet navdušuje ljubitelje energičnega garažnega rokenrola. Skupina predstavlja nov album tudi na koncertih po Sloveniji. Tako bodo v petek, 1. februarja, nastopili tudi v velenjskem klubu Max. Soorganizatoija koncerta sta Mladinski center Velenje in Šaleški študentski klub, obeta pa se velika rokenrol zabava.
Seks, draks end rokenrol
Tisti, ki so bili v soboto v Mladinskem centru, vedo, da ni šlo niti za koncert, orgijo ali kakršno koli omamljanje z nedovoljenimi substancami. Seks, draks end rokenrol
I Maja Oderlap
Think It's Over) pa je postala velika uspešnica v ZDA. Svoj uspeh je potrdil z albumom The Road to Hell (1989), ki je po mnenju kritikov njegov najboljši album.
je gledališka komedija, ki sta jo odigrala Miha Šilc in Matej Mraz. S predstavo se po novem letu nadaljuje mladinski gledališki abonma, katerega pobudnik je skupina Mamoo-ti, Mladinski center Velenje in Mladinski svet Velenje pa sta podporni organizaciji. Naslednja predstava z naslovom Monthy Python bo na sporedu čez en mesec, 22. februarja.
24. januarja 2008
^ Znana Šmarčana, bivši župan Ivan Rakun (prvi z leve) in uspešen podj etnik Janko Povše rada razpravljata o tem in onem. Prvi zelo pogosto o vinu, drugi pa težko o čem drugem kot o poslu. Če bi kje sklepala koalicijo, bi io zanesljivo pri namiznem tenisu. Oba sta namreč poznavalca, ljubitelja, v svo|ih časih tudi dobra igralca te lgre. Po njunih izrazih na obrazu sodeč ob spremljanju igre mojstrov na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu v Velenju, bi čvek težko presodil, kaj imata v mislih. Morda, kako bi popihala na dušo sedanjemu šmarškemu županu, da bi ta priljubljena lgra, ki íma na območju spodnjega toka reke Pake tradicijo ín tudi dobre igralce, postala paradna disciplina v njunem okolju.
^ Velika ljubitelja namiznega tenisa, šahist iz Šoštanja Grega Rupnik in zdravnik iz Šoštanja (pa tudi prvi Jonasov milijonar, se še spomnite?) Peter Lazar, sta z zanimanjem spremljala mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu v Rdeči dvorani. Morda tudi zato, da se sama še česa naučita?
UM
jpj
K*

ÍN. 1
f*
í'ftN'.v.TV



11
Oče in mama Vladimir in Vojka Vajdič se veselita uspehov sina Bernarda, alpskega smučarja, ki je letos v res izvrstni formi. Dobro vesta, koliko let odrekanj in napornih treningov je za njim.
Bernardu šport, kot je rekel v enem od intervjujev, pomeni užitek, zabavo in zelo dobro pot do novih spoznanj. Seveda pa v njem vidi tudi svojo priložnost. Njegov največji dosežek doslej je bilo 19. mesto na OI v Torinu leta 2006. Starša, ki ga dobro poznata, pa vesta, da z njim še zdaleč ni rekel zadnje besede.
Računalniška postelja
Ameriško podjetje Leggett & Platt je predstavilo posebno posteljo za navdušence nad elektronskimi napravami. Postelja, ki nosi ime Starry Night Sleep Technology Bed, se med drugim lahko pohvali z brez-
ki bo primeren za posameznikovo telo. Znanstveniki so uporabili proces, pri katerem so s srca odstranili obstoječe celice, osnovne kola-genske strukture pa so pustili nedotaknjene. V želatini podobno ogrodje so vstavili srčne celice komaj rojene podgane, jim dodali raztopino, bogato s hranilnimi snovmi, in organ pustili v labora-
imajo slab občutek, ker so ugotovili, da ne morejo izpolniti novoletnih obljub, ki so si jih zadali. Mnogo ljudi naj bi bilo precej čemernih, ker se po dolgih praz-
žično internetno povezljivostjo, priklopno postajo za predvajalnik ipod, sistemom Surround zvočnikov, LCD-projektoijem, dvojnim uprav-ljalnikom temperature in podporo tehnologiji DVR. Postelje naj bi šle v prodajo v prvi polovici leta 2009, za kos pa naj bi bilo treba odšteti med 20 in 50 tisoč dolarji (odvisno od opremljenosti).
Obudili srce mrtve podgane
Ameriškim znanstvenikom je v laboratoriju uspelo obuditi srce mrtve podgane, daje to spet bilo. Uspeh bi lahko v prihodnosti pripeljal do rednih presaditev organov ljudem. Kot je pojasnila vodja raziskave Doris Taylor s centra za kardiovaskularno zdravljenje univerze v Minnesoti, upajo, da bodo v prihodnje lahko oblikovali organ,
osumljenec je postal profesor fizike, ta je nekoč prejel poseb no nagrado, ki jo podelijo najboljšim profesorjem v regiji. Tatovi so ukradli 14 prašičev, deset krav in štiri konje, ravno ti pa so bili krivi, da jih je policija odkrila, saj so le sle di li sle dem, ki so jih pus ti li v blatu, ko so jih odpeljali. Dovedle so jih do ostarelega profesorja. Učitelj je pojasnil, da se je za krajo živali odločil zaradi velikih obresti kredita, s katerim sije kupil avtomobil, učiteljska plača pa ni dovolj visoka, da bi lahko plačeval vse mesečne obveznosti. Skupina je živali ubila, njihovo meso pa prodala na tržnici.
nja stara okrog 50 let, na njej pa naj bi bila res znamenja, ki so jih lahko naredili le patologi. S testom DNK-ja bodo poskušali ugotoviti identiteto osebe.
Radi bi razumeli pse
toriju. Štiri dni pozneje sta se tvorbi začeli združevati. Zatem so srci pove za li tako, da bi lah ko pre čr-pavali tekočino, in dodali nekaj pritiska, da bi simulirali krvni tlak. Osem dni pozneje sta srci začeli črpati tekočino.
Minil najbolj žalosten dan v letu
Če ste ostali vsaj približno dobre volje, iskrene čestitke! Psiholog Cliff Arnal je namreč ugotovil, da je minil uradno najbolj žalosten dan v letu, za kar velja 21. januar. Cliff Arnal svojo ugotovitev utemeljuje z razlago, da je na ta datum praviloma slabo vreme, ljudje se spopadajo s pomanjkanjem denarja zaradi novoletnih praznikov in
nikih še niso privadili na vsakodnevno delo v službi, nekateri pa naj bi imeli tudi prejšnjo noč slabši spanec, saj se zavedajo, da morajo po koncu tedna spet v službo, to pa naj bi vplivalo na njihovo slabo voljo.
Kupite lobanjo
Ujeli tatu
Ukrajinska policija sije kar dve leti prizadevala, da bi ugotovila, kdo stoji za skupino mladeniče v, ki po vaseh kradejo živino. Glavni
Poleg rabljenih knjig, računalnikov, radiev in športne opreme lahko na bolšjem trgu v Beogradu kupite tudi kaj bolj redkega: človeško lobanjo! Neki prodajalec je namreč za 100 evrov prodajal pravo človeško lobanjo. Našel naj bi jo v oma ri, ki jo je kupil. Čeprav se je pri njegovi stojnici iz radovednosti ustavilo veliko ljudi, pa so se le redki zanimali za nakup. »Pravih kupcev ni bilo, ljudje so le spraševali za ceno. Prodajam jo že deset dni,« je spregovoril prodajalec, čigar lobanja naj bi bila, še preden jo je dobil, v lasti Beograjskega inštituta za foren-zično medicino. Patologinja Suzana Matejic je ugotovila, daje loba-
Madžarski znanstveniki si prizadevajo, da bi izumili računalniški program, ki bo ljudem omogočal razumeti pasji lajež. Program bo poskušal razbrati skupne značilnosti pasjega laježa, rjovenja, bev-skanja. Tako bo poskušal ugotoviti, kaj hišni ljubljenčki dopovedujejo svojim gospodarjem. Do zdaj so analizirali šest tisoč pasjih zvokov, prizadevajo pa si, da bi ločili zvoke, ki ljudem dopovedujejo, kdaj se hočejo igrati in kdaj morajo na sprehod. Znanstveniki so le v 43 odstotkih znali prepoznati, kaj želijo hišni ljubljenčki, medtem ko je človek približno v 40 odstotkih sam prepoznal pasje potrebe. Še več težav pa znanstvenikom povzroča, da imajo različne pasme psov zelo različne načine oglašanja, zato svojih ugotovitev ne morejo kar posplošiti, ampak je sko raj za vsa ko pas mo potrebna povsem nova raziskava.
Hitra, a ne hitro
Je že res, da bo cesta, ki naj bi presekala našo dolino ter jo povezala in razdelila hkrati, hitra, a do nje še ne bomo prišli hitro.
Slovenski PISK
Veste, kaj je aktualen slovenski PISK? Podražitve, inflacija, stavke, korupcija!
Dobri sosedje
V	Šmartnem ob Paki so v pričakovanju dobrih sosedov. Enega dobrega soseda sredi kraja in več sosedov iz okolice Letuša. Pri enih in drugih se že kar nekaj časa zatika.
Čudno, a koristno
Enostarševstvo se enim morda res zdi malo čudno, a je zato za mnoge zelo koristno.
Brez upanja
Pravijo, da tisti, ki predlagajo omilitev pro-tikadilskega zakona, nimajo kaj veliko upanja. Njihovi predlogi izpuhtijo kot cigaretni dim.
Vsak po svoje
Slišim, da ima območna organizacija Zveze prijateljev mladine pripravljenih dvesto pustnih oblačil. Za otroke. Odrasli se še predobro znajo maski-rati sami. In to ne le za pusta.
Več rojstev
V	treh letih naj bi tudi v Velenju začelo naraščati število rojstev. Tedaj naj bi namreč rešili vse stanovanjske težave. Pa bodo imele vse družine tudi spalnice.
(Ne)logično
Naša mladina dosega na tekmovanjih iz logike zelo dobre rezultate. Škoda, da odraslim logika tako hitro odpove.
Nedohitevanje
Otroški dodatki bodo višji. Izdatki za otroke še višji.
Aktualna igra
Taborniki so pripravili pred dnevi pravo tekmovanju v igri »Človek ne jezi se«. V sedanjem času je to gotovo najbolj aktualna igra. Žal!
LJUDJE
DJ Teo aktiven že 20 let
Velenjčan Teodor Šlehta se je uvrstil v finale izbora glasbenih nagrad Diamanti - Kot DJ Teo vrti glasbo že dve desetletji
Velenje - Veliko mladih sanja o tem, da bi vrteli glasbo in zabavali publiko na plesišču. Eni le sanjajo, drugi pa to tudi uresničijo. V Velenju imamo kar nekaj DJ-jev, še več je glasbenih producentov. Med tistimi, ki se že dve desetletji ukvarjajo z vrtenjem glasbe v večjih klubih in z ani-miranjem publike na plesišču je tudi Velenjčan Teodor Šlehta, ki deluje pod imenom DJ Teo. V glasovanju za glasbene nagrade Diamanti se je uvrstil med štiri najboljše DJ-je v Sloveniji, v finale pa je prišel kot drugi od štirih finalistov.
Teodor se spominja: »Začelo se je davnega leta 1987, ko sem si kupil prvo ozvočenje. Prva leta sem vrtel glasbo na osnovnih šolah. Prva večja prelomnica se je zgodila leta '91, ko se mi je ponudilo prvo delo v disco clubu. To je bil disko klub "S" v Ravnah pri Šoštanju, kjer sem deloval skoraj eno leto. Naslednji korak je bila diskoteka, v katero smo včasih zelo veliko zahajali, bila pa je tudi zelo znana. Žal ji rok trajnosti ni bil preveč naklonjen. Gre seveda za diskoteko Super Li v podhodu na otroško igrišče. Po odsluženem vojaškem
roku me je pot zanesla v Dobovo pri Brežicah v diskoteko, ki je bila leta '90 v takratni Jugoslaviji izbrana za najboljšo diskoteko v državi. Tam sem glasbo vrtel pol leta. Do leta '95 se nisem vezal na nobeno diskoteko, vsake toliko časa pa sem za kakšen večer menjal katerega od prijateljev - DJ-jev. Večkrat sem glasbo vrtel v disko klubu Duo Šentilj, Jacku v Petrovčah in v Inter clubu v Preboldu. Druga prelomni-
DJ Teo med vrtenjem glasbe in animiranjem publike. (Foto: Gregor Zafoštnik)
ca v moji karieri se je zgodila leta '95, ko sem ponovno začel vrteti glasbo vsak vikend. Med drugim sem takrat vrtel glasbo na dveh lokacijah v Velenju - v klubu Saloon, ki je bil v tistem času poznan po celi Sloveniji, ter v Mariboru v diskotekah Vienna ter Masai, kjer se je naenkrat na plesišču vrtelo tudi do 2200 ljudi. Po mojem mnenju je bil to vrhunec moje kariere. Delati pred tako veliko množico je
bilo posebno doživetje,« opisuje začetke in nadaljevanje svoje kariere Teodor Šlehta, ki se je potem za nekaj časa umaknil, vmes pa veliko delal tudi na radijskih postajah, kjer še vedno pripravlja oddaje o glasbi, ki se vrti v diskotekah.
Proti pričakovanju se je potem zgodila še tretja prelomnica, ki še vedno traja. Ponovno je začel vrteti glasbo v letu 2005, v domačem Shake clubu. Potem je dobro leto resnično užival ob animiranju obiskovalcev znanega šempetr-skega kluba, sedaj pa je dobil priložnost delati v dveh znanih lokalih; vsako soboto vrti glasbo v Bowlin-gu Planeta Tuš Maribor, včasih tudi v Celju.
DJ Teo je več kot srečen, da se je uvrstil v finale izbora najboljšega slovenskega DJ-ja za glasbeno nagrado Diamanti. Glasovanje pa je možno izključno preko SMS sporočil in bo končano 4. februarja. Zanj lahko glasujete tako, da pošljete SMS sporočilo z vsebino DJ G na številko 6400. Od lanske jeseni je verjetno eden prvih uradno registriranih DJ-jev v Sloveniji, saj deluje kot samostojni podjetnik. »V letu 2008 si želim, da bi poslušali veliko dobre in kvalitetne glasbe, kajti glasba je tista, ki pomirja, razveseljuje in druži ljudi,« nam je še povedal naš sogovornik. In seveda si želi čim boljše uvrstitve na Diamantih.
Refleksologija malo drugače - organi in njihovo sporočanje
Refleksologijo malo drugače, o tem, kaj nam sporočajo organi, je prejšnjo sredo v študijski čitalnici mestne knjižnice predstavila Jolanda Štusaj, maserka terapevtka. Klepet je organiziralo Društvo za boj proti raku Velenje.
Refleksologija, refleksna masaža stopal, je več tisočletij stara oblika masaže, ki se kot oblika zdravljenja uporablja na Kitajskem, v Indiji in Egiptu. Blagodejno vpliva na zdravje, samo na Kitajskem pa se je razvila v masažno tehniko - teorijo petih elementov, ki temelji na pojmovanju zdravja in bolezni. Pri refleksologiji se s pritiskom
na določeno točko sproži refleks v določenem organu in ga stabilizira. S pritiskanjem telesu pomagamo uravnotežiti energijo - kjer jo je potrebno dodati, jo telo doda, kjer jo je potrebno odvzeti, jo odvzame.
Pet elementov (les, ogenj, zemlja, kovina in voda) je po teoriji pet različnih kvalitet energije, ki se kažejo tudi v nas in nas povezujejo z okoljem. Elementi se med seboj proizvajajo, stimulirajo, nadzirajo in zavirajo. Med dvema načinoma je Štusajeva udeležencem ponazorila enega, proizvajalni ciklus, in predstavila, katere elemente ''sestavlja-
jo'' posamezni organi v našem telesu, kaj vpliva na njihovo delovanje, kako se navzven kaže neravnoves-je, ki je v telesu ter vpliv čustev in našega razpoloženja na delovanje organov. Masažo stopal lahko izvajamo sami. Strahu, da bi naredili kaj narobe in dosegli kakšne stranske učinke, naj ne bo. Vsakršna masaže je boljša, kot da ne naredimo ničesar, vendar pa Jolanda Štu-saj priporoča vsaj prvi obisk pri strokovnjaku, ki bo svetoval, na kaj biti pozoren.
Po napornem dnevu si lahko privoščite kopel v topli vodi, z dišečo soljo; in ob prijetni glasbi se vsaj za kanček časa popeljete v svet, v katerem se boste počutili čarobno. Tudi to je nekaj, kar lahko naredite zase.
■ Lucija Paradžik
Veliko so postorili
Člani Planinskega društva Šmartno ob Paki ponosni, ker so njihovo delo opazili tudi drugi - Ustanovili vodniški odsek - Novi predsednik društva je Jože Špeh
Šmartno ob Paki, 19. januarja - »Za nami je uspešno štiriletno obdobje. Postorili smo veliko tistega, kar smo načrtovali. Na novo smo si uredili društvene prostore, dogradili nadstrešek pri brunarici, napeljali elektriko in vodo. V ponos nam je novi prapor, ki krasi naše prostore, in seveda najvišje občinsko priznanje - grb občine, ki smo ga prejeli na lanski slavnostni seji sveta Občine Šmartno ob Paki. Res smo veliko postorili, kar so opazili tudi drugi in nas predlagali za omenjeno priznanje,« je na 33. občnem zboru (v dvorani šmarškega gasilskega doma) med drugim dejal dosedanji predsednik 200-članskega Planinskega društva Šmartno ob Paki Marko Barbetti.
V letu 2007 je društvo od načrtovanih 24 izpeljalo 22 pohodov in tako poskrbelo za druženje prijetnega s koristnim za več kot 300 ljubiteljev planin in narave. Na Mar-
Novi predsednik, društva Jože Špeh
tinovi poti, ki jo je lani prehodilo več kot 250 pohodnikov iz cele Slovenije, so obnovili vse markacije in stopnice pod mostom v Loko-vici, obnovili so tudi zaščitne ograje na delu Savinjske poti na Goro Oljko in na novo uredili nekaj stop-
nic. »Vandalizem nam povzroča veliko nepotrebnega dela in nenazadnje tudi stroškov.« Novembra lani so ustanovili vodniški odsek, saj so prizadevanja v izobraževanju »kronali« s kar petimi novimi vodniki A kategorije. Novi vodniki so postali Marko Novinšek, Martin Likeb, Zoran Predolnik, Miran Dobravc in Tomaž Rožič. Prav tako so sodelovali na mladinskem taboru na Jezerskem, na prireditvah v domačem okolju, skrbeli za podmladek na šmarški osnovni šoli. »Ob tej priložnosti se moram zahvaliti za tvorno delo članom upravnega odbora društva, veseli pa me tudi posluh za naše potrebe pri občinskem vodstvu.«
V nadaljevanju občnega zbora, ki so ga popestrili člani šmar-škega gledališkega krožka, so izvolili novo vodstvo društva. Naslednja štiri leta ga bo vodil Jože Špeh, podpredsednik je Marko Novinšek, pri delu pa jima bo pomagalo še 13 članov upravnega odbora.
Novi predsednik društva Jože Špeh je obljubil, da se bodo po svojih močeh trudili čim bolje uresničiti zastavljene naloge, med katerimi so v ospredju pridobivanje novih članov, izobraževanje planincev, obnova klopi in miz, za katere skrbi društvo na planinskih poteh, ter organizacija 23 pohodov.
■ Tatjana Podgoršek
Mladim muzealcem so pripovedovale slike
Mladi muzealci so otroci od 4. do 10. leta starosti, ki prihajajo v Muzej Velenje na Velenjski grad enkrat mesečno skupaj s starši na nedeljske muzejske ustvarjalnice.
V decembru smo se srečali kar tri nedelje, ko so babice otrokom pripovedovale dolinske bajke in pravljice, nato pa so v delavnicah izdelovali izdelke na temo pravljice. 27. decembra 2007 smo skupaj preživeli nepozaben popoldan, ko
so otroci nastopali dedku Mrazu.
V	letu 2008 nadaljujemo z našimi druženji vsako tretjo nedeljo v mesecu. Nadaljujemo tudi spoznavanje stalnih zbirk našega muzeja.
V	nedeljo, 20. januarja 2008, so Mladi muzealci s starši prišli na muzejsko ustvarjalnico z naslovom »Kaj mi pripovedujejo slike?« S kustodinjo pedagoginjo Galerije Velenje Kornelijo Križnič so se
sprehodili skozi zbirko sodobne slovenske umetnosti Gorenje in spoznavali osnovne pojme likovne umetnosti. Izkazali so se kot dobri opazovalci, polni domišljije. Lepo jim je šlo tudi v ustvarjalni delavnici, v kateri so posnemali slikarje in sami ustvarjali.
Kdo ve, morda je med njimi bodoči akademski ali ljubiteljski slikar.
■ Aca Poles
Vrhov se ne osvaja, ampak se jih doživlja
Simona Pogač j e v dveh letih osvoj ila najvišj e vrhove treh celin - Povzpela se j e na Aconcaguo, Elbrus in Denali - Kako ženska lula 6.000 metrov visoko?
MilenaK rstič -P laninc
Simona Pogač je vražja ženska. Vražja v tistem ...Ne vem, kako naj se izrazim, da bo prav, ker ni v onem, ampak je v tistem ... smislu. Ribica, ki pogosto zaplava v sanjski svet. Pa spet ... Njen sanjski svet ni voda, ampak so gore. In teh ne osvaja, ampak jih doživlja. Prebledi, če ji rečeš, daje osvojila Denali, Elbrus, Triglav. »Osvajajo se moški in ženske, gore se ne! Gora nam samo dovoli, da stopimo na njen vrh.«
Ko jo nekaj časa ne srečuješ, ko izgine ko kafra, veš, da je spet nekje visoko. Nikoli vnaprej ne napoveduje, da gre in kam gre. Skrbno in odgovorno pa se pripravlja, preden gre. To pa. Kakšnih petdeset kilogramov opreme, kadar se loti najvišjih vrhov, gre z njo že s Polzele, kjer živi. A, ko se vrne ... Takrat je na mojem (pa najbrž ne samo mojem) meilu, ker lepe stvari vedno rada deli, gotovo kakšna dobra fotografija. Taka je bila v množici drugih tudi tista, ki jo je naslovila Razkošje v bazi. Na njej pa čisto pravi WC. Saj res. Kako ženska lula 6.000 metrov visoko? Ko jo pritisne in ni kje počepniti? »Stoje. Kot kak moški. V pomoč ji je poseben lijak, tako da mu je po njem tudi malo podobna.«
Februarja 2005 se je vrnila z lepotice, kot ji pravi, Aconcague, 6.962 metrov visokega najvišjega vrha Južne Amerike in s tem tudi Andov. »Pred odhodom na odpravo se zavem svojega dolga do slovenskih gora. Najvišje gore Južne Amerike si gotovo ne zaslu žim, če prej ne sto pim na naj -višji vrh Slovenije. Prav žalostno, da na našem oča ku do takrat še nisem bila. Ampak sama raje izbiram poti in brezpotja, ki niso tako obljudena,« berem dnevnik, ki mi gaje tistikrat poslala.
Himalaja, Shishapangma, višina nekaj nad
7.000 metrov.
Pred tem so se nje ne mis li kakih deset mescev vrtele samo okrog te gore. Njena prva odprava. Prve ljubezni nikoli ne poz-
abiš. »Prve odprave tudi ne,« pravi. Vrh je - njena želja je bila močna, volja in vztrajnost pravbikovska, čeprav bi se lahko prav na tej gori ob malo drugačnih zapletih, ki so jo spremljali, končalo tudi drugače - »doživela« 25. januarja 2005. Črno na belem, v dnevniku, ta doživljaj opiše: »A mene kdo 'zajebava'? Takšen raven plato? Pa saj je prostora za kako veselico! Samo še to manj ka, da bi kdo čevap či če pekel ... Take bedarije mi gredo po glavi. Gledam križ na vrhu in čakam evforijo. Ampak je ni. Ko sem doma sanjala o gori, sem vedno sanjala, kako bom na vrhu skakala od sreče, zdaj pa tole ... Nič. Poberem par kamnov in se odločim za ses top.«
Potem napade doživljaj Elb-rusa v odpravi z Davom Kar-ničarjem. Pa osemtisočaka Shishapagme v Himalaji. Gora je na višini 7.070 metrov ocenila, da je bolje, da jo zaradi težav z zdravjem ne doživi. Da je bolje, če preživi. Ker bi bilo škoda, če Simona nalezljivega veselja do življenja ne bi še naprej širila v tostranstvu. K sreči si da dopovedati. Razum ima namreč na več tisočakih drugačno logiko kot tu spodaj. Pa Denali! McKinley. Najvišji vrh Severne Amerike. Dosegla gaje 10. junija lani. Šla je sama. In spet ni nič o njem pripovedovala prej. Šele potem. »Živi-
Z Denalija se je vrnila z ozeblim nosom.
jo. Vrnila sem se z Aljaske. Živa in zdrava, le z malce ozeblinami na nosu. Aljaska je prečudovita dežela, ljudje prijazni, gore divje in noro lepe ...«, je sporočila in pripela še nekaj prav tako noro lepih fotografij. Tudi tisto že omenjeno in tudi tisto z ozeblinami na nosu. V hudem mrazu, norem vetru jih je staknila. Na vrh se je povzpela direktno iz baze, kar je pomenilo 2.000 višinskih metrov v enem zamahu.
Pred vsako goro je opravila številne treninge, krepila telo in duha. Garala. »Ker sem vede la, da bom na Aljaski za seboj morala sama vleči težke sani, tam ni šerp, ni nosačev, sem doma po raznih planinskih poteh, po goz dovih, vle kla avto mo -bilske gume. Seveda med tednom, da me
J*
^ T
_:_
WC na Aljaski. Na tem gotovo nihče ne bere.
ne bi kdo videl, ker bi mi hitro priskrbel kako »pomoč.« Bil pa je to dober trening, ker z vleko sani na Denaliju potem nisem imela nobenih težav.«
A čez slovenske gore jih ni. Te obožuje. Jih nosi v srcu. Prevzele so jo že kot osnov-nošolko v planinskem krožku, ki ga je vodila Magda Žist. Potem jih je nekaj časa pustila ob strani. Posvetila se je študiju, pa podjetništvu. »V najtežjih časih podjetništva, ko nisem več vedela, kako in kaj, takrat sem se v spominih vrnila v čas otroštva in pre miš ljeva la, kaj je bilo tis to, kar sem takrat rada počela. Mama mi je omenila hribe. »Ja, tja si pa res rada hodila,« je rekla. Šla sem si kupit svoj prvi nahrbtnik po dolgih letih in gojzaije ter jo mahnila na Savinjsko sedlo.«
In še vedno vzame slovenske gore s seboj, kamorko li jo že mahne. In kamor koli jo še bo. V zadnjem času v Milano. »Greva gor v hribe, vohat gorski zrak, ven iz te sivine ...,« si naj brž mrmra kot kak čuk, ko vozi proti Italiji. Ali pa si mrmra, ko doma čaka, da pride nekdo od tam, da mu raz-kaže slovenske gore. Ampak to je že druga zgodba. Za kdaj drugič. Za valentinovo?
European Business Competence' Licence
EBC*L - European Business Competence* Licence
Evropsko spričevalo poslovnih kompetenc
Za razvoj posameznikov in podjetij ni več vprašanje tehnično znanje, ampak znanje poslovnosti, to je ne samo, kako napraviti izdelek, storitev, ampak tudi, kako prodati, se razvijati in postati vodilni na nekem področju ...
Evropska unija (EU) je poslovna znanja prepoznala kot faktor, ki omogoča večjo produktivnost in konkurenčnost podjetij, proaktiven odnos in razumevanje poslovnega procesa zaposlenih v podjetjih ter večjo mobilnost, fleksibilnost in zaposljivost. Trend vseživljenj-skega učenja in aktualnost poslovnih znanj sta pogojila nastanek in razvoj sistema EBC*L, znotraj katerega je - ne glede na stopnjo oziroma smer formalne izobrazbe ter že pridobljene poklicne izkušnje - mogoče pridobiti konkurenčna poslovna znanja in jih tudi potrditi z mednarodno veljavnim spričevalom.
Splošno o sistemu EBC*L
European Business Competence* Licence (EBC*L) je mednarodno veljavno spričevalo poslovnih znanj, ki potrjuje, da ima imetnik osnovna znanja, potrebna za vstop v poslovni svet, vodenje -vključno s finančnimi odločitvami, finančnim upravljanjem in kontroliranjem projektov ter ustanovitvijo in zagonom novega podjetja.
Mednarodni center EBC*L ima sedež na Dunaju (Avstrija). Njegov kuratorij s sedežem v Paderbornu (Nemčija) sestavljajo znani evropski profesorji poslovne ekonomike, ki zagotavljajo sistemu akademsko in strateško vodstvo.
EBC*L se trenutno izvaja v 22 evropskih državah (med drugimi tudi v Avstriji, Italiji, Švici, Nemčiji, Veliki Britaniji, Ukrajini, Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem ... ). V Avstriji je od leta 2003 do danes bilo podeljenih že 10500 certifikatov. EBC*L sistem pa se širi tudi zunaj evropskih meja - v Keniji, npr., so leta 2007 podelili 50 certifikatov. Ker sistem zagotavlja najvišjo stopnjo preglednosti, postaja vse bolj zanimiv za gospodarstvenike. Večje število tujih pod-
POSLOVNA ZNANJA
- NAJPOMEMBNEJŠA ZNANJA ZA USPEH
jetij (med njimi Siemens, T-Mobile, Xerox, Bayer, Uniqa, Samsung) je zato EBC*L sistem že integriralo v svoje programe za razvoj zaposlenih.
Kdo in zakaj naj se vključi v sistem EBC*L?
Implementacija sistema ima pozitiven vpliv na razvoj podjetniške kulture pri vodilnih in strokovnih delavcih, podjetnikih, študentih, učencih in ostalih. Za menedžerske in poslovne veščine si prizadevajo vsi, ki ugotovijo, da brez njih ne morejo več učinkovito in konkurenčno opravljati svojega dela. Vključitev v sistem tako priporočamo vsem, ki razpravljajo o projektih in proračunih ter nasploh vsakodnevno komunicirajo s poslovnimi ljudmi. Sistem prav tako omogoča podporo procesom samozaposlovanja. Brezposelnim in drugim iskalcem dela omogoča razvoj veščin, ki so potrebne za njihovo zaposljivost ter večjo mobilnost na trgu dela.
Kaj obsega učni program EBC*L?
Učni program stopnje A zajema štiri module: •Finančna bilanca (cilji letnega poročila, sestava bilance, aktiva, pasiva, inventura, likvidnostne rezerve, amortizacija .)
•	Cilji podjetja in kazalniki (ekonomičnost, rentabilnost, likvidnost, denarni tok, produktivnost, izračunavanje dobička in izgube, analiza letnega zaključka...)
•	Izračunavanje stroškov (kalkulacija cene, izračunavanje stroškovnih mest, izračunavanje profita . )
•	Gospodarsko pravo (pravne oblike, kupna pogodba, združevanje podjetij / kooperacija, plačilna nespo sob nost . )
V primeru zadostnega števila izdanih certifikatov za stopnjo A bo državno predstavništvo konec leta 2008 pričelo pripravljati in uvajati še stopnji B in C, ki bosta obsegali module marketinga in prodaje, finančnega svetovanja, investiranja, kadrovanja oz. HRM in osnove izdelave poslovnega načrta.
Kje in kako potekajo priprave na izpit?
Izpit izvajajo izpitni centri (IC), ki so akreditirani pri državnem predstavništvu Slovenije za EBC*L (Atama, d. o. o., Ljubljana). Na celjskem, koroškem in savinjsko-šaleškem regionalnem področju je akreditirani IC za izvajanje EBC*L izpita ModART, d. o. o., Velenje.
ModART - EBC*L izpitni center organizira vključitev v izobraževalne tečaje za pripravo na EBC*L izpit. Tečaj traja 32 ur in poteka kot intenzivno predavanje s pomočjo standardizirane literature in s poudarkom na mnogih praktičnih ter aktualnih primerih. Tečaj izvajajo predavatelji z dolgoletnimi izkušnjami, pridobljenimi v svojih podjetjih in v pedagoškem procesu.
Kako do spričevala EBC*L?
Izpite izvajajo v EBC*L izpitni centrih po mednarodno veljavnih pravilih in v obliki pisnega testa. Izpit oceni certificirani ocenjevalec na državnem predstavništvu. V šestih tednih mednarodni center EBC*L izda spričevala vsem kandidatom, ki izpit uspeš no opravijo.
Kandidati, ki izpit opravijo nadpovprečno uspešno, imajo možnost sodelovanja na letnem državnem in mednarodnem tekmovanju EBC*L. Vsekakor velik izziv za ambiciozne in podjetne!
Mag.Mo jcaH rustel, ModART, d.o .o.
ModART, d. o. o., Velenje, tel: 03 4912300, e-pošta: modart@111odart.si, http://www.ebcl.si
V SREDISCU
Rotavirusne driske se širijo tudi na Celjskem
Januarja zbolelo že 57 oseb - Tveganje lahko zmanjšamo s higienskimi ukrepi -Posebnega zdravljenja ni
Tatjana Podgoršek
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so konec decembra zaznali povečano število rotavirus-nih okužb, samo v prvi polovici letošnjega januarja pa so laboratorijsko potrdili 57 primerov bolezni na Celjskem. Za zelo nalezljivo okužbo so najbolj dovzetni dojenčki in majhni otroci. Rotavirusi povzročajo drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino.
»Tveganje za okužbo lahko omilimo predvsem s temeljitim in
pogostim umivanjem rok ter z drugimi higienskimi ukrepi,« pravi predstojnica oddelka za epidemiologijo na omenjenem zavodu dr. Alenka Skaza in dodaja: "Otroci, ki imajo prebavne težave, morajo ostati doma. Pri bruhanju je treba izbruhanino čim prej očistiti, krpe zapreti v vrečke in jih vreči v smeti, da se rotavirusi ne širijo po zraku. Prostor moramo dobro očistiti z vročo vodo in prezračiti. V delovnem in družinskem okolju morajo veljati enaki preventivni ukrepi."
Ker drisko in bruhanje povzroča
virus, bolezni ne morejo zdraviti z antibiotiki, smiselno tudi ni jemanje živalskega oglja. »Posebnega zdravljenja torej ni. Zelo pomembno je nadomeščanje izgubljene
tekočine. Otroci in odrasli lahko pijejo kakršnokoli tekočino. Odsvetujemo močno gazirane pijače, ker povzročajo napetost v trebuhu. Otrok mora piti velikokrat, vendar
po malem, nekaj žlic ali požirkov, kolikor prenese. Posebna dieta ni potrebna, zato naj je otrok hrano, ki jo želi. Če otrok še pije materino mleko, je treba med boleznijo dojiti pogosteje kot običajno. Zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature lahko hitro pride do izsušitve, ki otroka življenjsko ogroža. Otrok postane utrujen, brezvoljen, zaspan, odvaja malo ali nič urina, urin potemni. Pri tako hudi izsušitvi nadomestimo tekočino le z dajanjem raztopine direktno v žilo in je zato najpogosteje potrebno zdravljenje v bolnišnici.«
Rotavirus traja v povprečju od pet do sedem dni. Bolnik izloča virus predvsem med boleznijo in še nekaj časa po njej, ko driska in bruhanje pojenjata. Otroci, ki so preboleli rotavirus, naj bodo zara-
di preprečevanja širjenja okužbe doma najmanj dva dni po koncu bolezni . »Ta se namreč zlahka prenaša z osebe na osebo na več načinov, največkrat z neposrednim stikom oziroma preko rok. Prenaša pa se tudi posredno z onesnaženih površin, ko se osebe dotikajo okuženih predmetov, površin, igrač. Čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov je najpogosteje en dan do tri dni.
V Sloveniji je že eno leto na voljo cepivo proti rotavirusnim okužbam. Prvi odmerek cepiva lahko prejme dojenček, starejši od šest tednov, drugi odmerek pa vsaj štiri tedne po prvem. Cepivo dajo otroku v usta s posebnim pripomočkom.
Farmacevt svetuje
Gripa
(1)
Piše: Veronika Rebernik, mag. farm.
Tokratni Teden zdravja v lekarnah, ki poteka med 21. in 26. januarjem, je posvečen gripi ali influenci. Za obiskovalce so v lekarnah pripravili informativno gradivo, magistri farmacije pa jim bodo na voljo tudi za strokovno svetovanje glede preventive in samozdravljenja gripe.
Gripa je akutna nalezljiva bolezen
Povzročajo jo virusi influence A, B in C.
Pri pojavu gripe moramo razlikovati med običajno sezonsko gripo, pandemijo gripe in ptičjo gripo.
Za sezonsko gripo je značilno, da se pojavlja v obliki epidemij. Te so posledica stalnega spreminjanja virusov gripe. Začnejo se nenadoma, običajno najprej zbolijo otroci, nato tudi odrasli. Te epidemije trajajo približno 5 do 6 tednov, svoj vrh pa dosežejo v 2. do 3. tednu. Gripa predstavlja velik javni zdravstveni problem, saj običajno zboli 10 do 20 odstotkov celotne populacije, v določenih starostnih skupinah pa celo 40 do 50 odstotkov, kar lahko povzroči večjo odsotnost z dela in povečan obisk v ambulantah. Zaradi zapletov gripe in poslabšanja osnovnih bolezni se poveča tudi sprejem v bolnišnice in umrljivost.
Pandemija je pojav posamezne nalezljive bolezni, ki se v obliki epidemij pojavlja v več državah, regijah in celinah. Nastane ob pojavu novega virusa gripe, ki se bistveno razlikuje od virusov, ki so do takrat krožili med prebivalstvom. Pandemija gripe zaradi večje obolevnosti predstavlja širši družbeni problem, ker zboli več ljudi kot pri običajni sezonski gripi.
Virus ptičje gripe se pojavlja pri perutnini in divjih pticah. Možnost prenosa ptičje gripe na ljudi obstaja, vendar je zelo majhna, ogroženi pa so predvsem prebivalci, ki živijo v tesnem stiku s perutnino in v slabih higienskih pogojih.
Zakaj je influenca nevarna?
Sezonski virusi influence vsako leto na svetu povzročijo od 3 do 5 milijonov primerov hude bolezni in od 250.000 do 500.000 smrti. V ZDA v sezoni zaradi gripe umre povprečno 36 tisoč ljudi. Leta 1918 je pandemija zahtevala 20 milijonov življenj. Virusi influence A se antigensko spreminjajo, zato je influenca bolezen, ki najpogosteje povzroča epidemije. Epidemije influence A se tako pojavljajo na 2 do 3 leta, epidemije influence B pa na 4 do 5 let. Pandemije povzročajo samo virusi influence A. Virus influence C je stabilen, zato ne povzroča epidemij, ampak samo blage okužbe dihal pri otrocih. Zapleti, ki se lahko pojavljajo zaradi influence, so lahko pljučnice, poslabšanje astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni, možni so tudi bolj nevarni zapleti, npr. miokarditis, encefalitis.
Kako se okužimo?
Virusi influence se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki jih razširjajo bolniki v okolico s kašljanjem, kihanjem in glasnim govorjenjem. Virus influence se prenaša tudi s posrednim stikom preko površin, na katere je okužena oseba zanesla kužne kapljice, npr. preko kljuke, telefona, izmenjave predmetov, pri rokovanju. Ljudje pogosto prenašajo bolezen, preden ugotovijo, da so zboleli, ker se lahko bolezenski znaki lahko kažejo šele v času enega ali dveh dni po okužbi, pre-našalci virusov pa so lahko še pet dni potem, ko simptomi bolezni že izginejo. Pri otrocih se to obdobje lahko še podaljša na šest dni pred začetkom simptomov do deset dni po preboleli bolezni.
Primer širjenja virusa influence
Okužena oseba kašlja in kiha, pri čemer se sproščajo virusni delci v okolje, druga oseba v tem prostoru vdihne te majhne virusne delce. Virusni delci se pritrdijo na celice v nosu, žrelu in pljučih te osebe.
Vsaka celica, ki je okužena z virusom influence, postane proizvajal-
ka novih virusov. Poškodovane celice v nosu, žrelu in pljučih lahko povzročijo kašljanje, kar pomeni nadaljnjo širitev virusov v okolje.
Virusni delci, ki so prisotni na telefonih, kljukah in drugih površinah, lahko ponovno povzročijo okužbo pri osebah, ki te delce zanesejo na nos, usta ali oči.
Razlike med prehladom in gripo
Prehladna obolenja se pojavljajo vse leto, najpogostejša pa so jeseni in pozimi. Gripa je bolj sezonska in se pojavlja od konca oktobra do sredine aprila. V povprečju imamo desetkrat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo, ki je veliko resnejše obolenje kot prehlad.
Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihal. Običajno se začne z bolečinami v žrelu. Oteženemu požiranju sledijo znaki prehlada: izcedek iz nosu, kihanje, hripavost in suh kašelj. Prehlad se običajno konča po tednu dni. Lahko traja tudi do dva tedna, pri blagih okužbah pa samo dva do tri dni. Pri nekaterih bolnikih se razvijejo okužbe obnosnih votlin ali srednjega ušesa. Okužbe
srednjega ušesa so pogoste pri otrocih. Simptomi so obrambna reakcija telesa na okužbo z virusi. Prehlad spremljajo zamašen nos in obilen izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, včasih tudi glavobol in rahla utrujenost. Pri gripi zamašeni nos ali obilni izcedek iz nosu običajno nista prisotna, pogostejši simptomi pa so zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih in velika utrujenost oz. izčrpanost, ki lahko traja tudi do tri tedne.
Klinična slika influence
Bolezen se začne nenadoma po 1- do 3- dnevni inkubaciji. Začetni znaki gripe so mrazenje, glavobol, utrujenost, močne bolečine v mišicah in križu, postopoma se pojavijo še pekoče bolečine v očeh, hri-pavost in suh kašelj. Telesna temperatura je običajno visoka, do 40 stopinj C, traja 3-4 dni , v redkih primerih tudi do 8 dni. Sama bolezen traja navadno en teden. Bolezen je nevarnejša za majhne otroke, nosečnice in starostnike. Virusi influence B povzročajo lažji potek bolezni. Pri ogroženih bolnikih (nosečnice, bolniki s srčno-
žilnimi boleznimi, kronični ledvični bolniki, bolniki s presnovnimi motnjami) je klinični potek bolezni hujši. Temperatura je dolgotrajnejša, bolniki so močno prizadeti, kašelj je hujši, pojavijo se klinični znaki pljučnice. Tudi samo okrevanje je daljše, starejši ljudje so dolgo utrujeni, lahko postanejo celo depresivni. Bolj ogroženi so tudi kadilci, saj je večja verjetnost, da bodo zboleli za prehladom ali gripo, močneje so tudi izraženi simptomi, kar je lahko posledica spremenjene mukokineze in imunskega odgovora organizma.
Preprečevanje influence
Najbolj učinkovito preprečevanje gripe je cepljenje. Cepljenje proti gripi je učinkoviti v 60 do 70 odstotkih. Zaščitna učinkovitost cepiva je odvisna od starosti, imunskega stanja cepljene osebe, ujemanja podtipa virusa, ki kroži v sezoni gripe, s tistim, ki je vključeno v cepivo. Cepivo mora vsebovati antigene, ki so enaki ali zelo podobni virusom influence, ki povzroča trenutno epidemijo. Odpornost je kratkotrajna, zato je potrebno cepljenje ponoviti vsako zimo. Po
vbrizgavanju cepiva morata preteči najmanj dva tedna, preden postanemo odporni, zato je cepljenje nesmiselno, ko se znaki obolenja že pojavijo.
Cepljenje priporočajo vsem zdravim osebam, ki nimajo alergije na cepivo, še posebno pa: bolnikom z boleznimi srca in ožilja, bolnikom s kroničnimi pljučnimi boleznimi, osebam, starejšim od 65 let, majhnim otrokom, starim od 6 do 23 mesecev, nosečnicam v drugem in tretjem trimesečju.
Kdaj je potrebno obiskati zdravnika
V večini primerov obisk pri zdravniku ni potreben, saj si večinoma lahko pomagamo sami. Obisk zdravnika pa je nujen za starejše od 65 let, za nosečnice in doječe matere, dojenčke in mlajše otroke. Obisk pri zdravniku je potreben tudi, kadar trajajo simptomi bolezni več kot 7 dni, pri povišani temperaturi, ki traja več kot 3 dni, pri težkem požiranju in dihanju, težkem kašlju, ki traja več kot 7 dni, pri glavobolu in bolečinah v predelu sinusov in pri bolečinah v ušesih.
Prihodnjič: Zdravljenje influence
gorenje
Skupina Gorenje
Skupino Gorenje sestavlja krovna c/ružba Gorenje, d.d. ter 57 družb, od tega 43 v tujini. Skupina je največji neto slovenski izvoznik in svoje izdelke prodaja v več kot 70 državah sveta.
V Gorenju razvijamo, proizvajamo in tržimo vrhunsko oblikovane in okolju prijazne izdelke za dom ter sodimo med največje tovrstne ponudnike t Evropi.
Široko paleto izdelkov na področju gospodinjskih aparatov, notranje opreme in toplotne opreme nenehoma dopolnjujemo z lastnimi izboljšavami in inovacijami, dejavni pa smo tudi na področju storitev. Več kot petdesetletne mednarodne izkušnje združujemo z mladostnim entuziazmom in zagonom.
Ste ambiciozni, strokovni, samoiniciativni, fleksibilni, ustvarjalni, motivirani, usmerjeni k rezultatom in pripravljeni na učenje? V Skupini Goren/e spodbujamo izobraževanje, omogočamo osebno rast in razvoj tistih zmožnosti zaposlenih, ki vodijo k uresničevanju strateških ciljev podjetja.
K sodelovanju vabimo kandidate za delovno mesto:
Inženirja
za tehnično pripravo servisnih storitev
Od kandidatov pričakujemo:
•	VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri
•Aktivno znanje angleškega jezika
•	Poznavanje osnovnih uporabniških računalniških orodij
•	Vozniški izpit B kategorije
Iščemo osebo, ki je komunikativna, ima občutek za delo z ljudmi in bi delo samostojno opravljala.
Pripravljena mora biti na dodatna izobraževanja. Delo vključuje potovanja doma in v tujini.
Pisne prijave s kratkim opisom delovnih izkušenj pošljite v osmih dneh od objave na naslov Gorenje, d.d., Kadrovska dejavnost, Partizanska 12, Velenje ali po elektronski pošti: irena.permansek@gorenje.si
nikoLi sam i 1 H7 O^
'lOZ,®
^Hjs
Zavzeto trenirajo in tudi vadijo
Rokometaši Gorenja, ki so se zaradi zasedenosti Rdeče dvorane prejšnji četrtek preselili na priprave v hrvaški Poreč, so odigrali že prvo prijateljsko tekmo. Trener Ivi-ca Obrvan ima na voljo vse igralce, z izjemo petih reprezentantov, ki igrajo za svoje države na evropskem prvenstvu na Norveškem. Matjaž Mlakar, Jure Dobelšek za Slovenijo, Drago Vukovič za Hrvaško, Tomaš Rezniček pa za Češko. Jurij Gromko, ki je v zimskem odmoru postal novi Gorenjev igralec, pa za Belorusijo. Medtem se je moštvu pridružil tudi Boštjan Kavaš, saj ga selektor Miro Požun ni uvrstil v ožji krog reprezentance.
Harmandic že na začetku drugega dela prvenstva
Iz velenjskega kluba tudi sporočajo, da so se z vodstvom sarajevske Bosne dogovorili, da bo repre-zentant BiH Adnan Harmandič prišel v Velenje že pred začetkom (menda že te dni) drugega dela prvenstva in ne šele prvega julija. Zato bo lahko za novo moštvo zaigral že na začetku drugega dela tekmovalne sezone. Ne bo pa smel za Gorenje igrati v drugem delu lige prvakov, ker je v njej jeseni igral kot član Bosne.
»Vsekakor smo izjemno veseli, da smo na zadovoljstvo obeh klubov uspeli rešiti Harmandicev status. Po
vseh dogodkih, ki so sledili podpisu pogodbe smo bili seveda zainteresirani, da se nam eden najbolj nadarjenih mladih igralcev s področja bivše Jugoslavije čim prej pridruži in uigra z ekipo ter pripomore k dobrim rezultatom kluba. Veijame-mo, da bo, če ne že letos, pa prav gotovo v naslednji sezoni Adnan Harmandič zasijal v polnem sijaju in potrdil svoj razkošni talent,« je dejal predsednik kluba Jani Živko.
Prijateljske tekme
Pred odhodom na Hrvaško so v Slovenj Gradcu s 36 : 27 premagali Prevent, v soboto pa so bili najboljši na turnirju v Poreču, kjer je poleg njih in gostitelja igrala še Kolubara, trenutno drugo moštvo srbskega prvenstva. Poreč so premagali z 32 : 27 (13 : 13). Več težav pa so imeli s Srbi, saj jim je zmago zagotovil Rok Golčar z golom nekaj sekund pred koncem tekme.
Danes z Zagrebom
Rokometaši Gorenja, ki so se včeraj vrnili domov, bodo že danes (četrtek) odigrali novo prijateljsko tekmo. V Športni dvorani v Šoštanju bodo ob 17.30 gostili Zagreb CO, za katerega igra tudi njihov bivši igralec Branko Bedekovic. Jutri bodo v Rdeči dvorani prav tako ob 17.30 uri gostili Borac iz Banja Luke.
Trener Gorenja Ivica Obrvan je
pred zaključkom priprav v hrvaški Istri povedal: »Z opravljenim smo lahko zadovoljni. Fantje so dobro trenirali in tudi prenašali naporen ritem in težavnost treningov, čeprav je res, da jih nismo ravno mučili. Še vedno po posebnem programu trenira Luka Dobelšek, saj zaenkrat še čuti bolečine po težki poškodbi noge. Seveda upamo, da bo do začetka državnega prvenstva in lige prvakov
nared. Naslednje prijateljske tekme bodo bolj namenjene uigravanju nekaterih novih igralskih postavitev v zunanji liniji, hkrati pa počasi nastopa čas, da igralci dobro začutijo žogo in igro, ritem tekem, skratka bolj se bomo posvetili taktični pripravi.« Prav tako želi velenjski strateg preveriti zmožnosti nekaterih igralcev, ki so v jesenskem delu igrali manj.
■ vos
Željni so bili žoge
V prvi pripravljalni tekmi rudarji s 5 : 1 premagali najboljše moštvo štajerske lige - Pušnik bi rad še tri okrepitve
Po tednu priprav so nogometaši Rudarja, po jesenskem delu četrto moštvo v drugi ligi, v nedeljo odigrali prvo prijateljsko tekmo. Na pomožnem igrišču so gostili celjski Simer Šampion, najboljše moštvo v jesenskem delu prvenstva v Štajerski ligi, in ga premagali s 5 : 1. Trener Marijan Pušnik je dal priložnost za igro vsem igralcem, ki jih je imel na voljo.
Začeli so Ožbej Krpač, Zan Gre-šovnik, Enver Hankic, Uroš Rošer, Boris Mijatovič, Matej Kolenc, Marko Kolsi, Alem Mujakovič, Ivi-ca Vuka, Luka Prašnikar in Semir Agič.
V nadaljevanju so dobili priložnost še Sebastijan Čelofiga, Nik Omladič, Senad Jahič, Joviša Kraljevič, Almir Sulejmanovič, Damjan Trifkovič, Denis Grbič, Amel Mah-mutovič, Alen Mujanovič. Zaradi poškodb pa niso mogli igrati Aleš Šmon, Aleš Jeseničnik, Safet Jahic (vratar), Almir Rahmanovič, Nikola Tolimir in Sebastjan Jelen.
Rudarjev trener Marijan Pušnik bi rad moštvo okrepil še s tremi igralci. Iščejo drugega napadalca, desnega bočnega in branilca. Tako je v Rudarjevem dresu v nedeljo zaigral tudi Hrvat Ivica Vuka (nazadnje je igral v Marsoniji), ki
bo še nekaj dni treniral z rudarji, nato pa se bo trener odločil, ali bi imel okrepitev ali ne. V prvem delu so domači igralci le enkrat premagali gostujočega vratarja. Strelec je bil že v 4. minuti Prašnikar. Tudi v drugem delu so hitro zadeli (v 50. minuti je bil strelec Denis Grbič), proti koncu tekme pa so gostje povsem opešali in njihov vratar je moral še trikrat pobirati žogo iz svoje mreže. Strelci so bili Nik Omladič (80), Mujanovič (85) in Trifkovič (89). Zanimivo - gostje so svoj edini zadetek dosegli v 80. minuti, v obdobju, ko so bili v povsem podrejenem položaju. V 80.
minuti je bil po hitrem nasprotnem napadu uspešen Tomaž Kožar, sicer najboljši strelec štajerske lige v jesenskem delu prvenstva, V trinajstih tekmah je dosegel kar 20 golov. V drugi ligi pa sta na vrhu lestvice strelcev po jesenskih 14 krogih kar dva rudarja: Mujanovič s štirinajstimi in Denis Grbič z osmimi goli.
"Rezultat še ni bil v ospredju. Zelel sem pač videti, kaj in koliko smo naredili v prvem tednu priprav. V tem času glavno pozornost še namenjamo osnovni vzdržljivosti, moči. Zato igra še ni bila takšna, kot bi morala biti. Igralci imajo še trde noge, kar je normalno za začetno obdobje. Vesel pa sem, da so fantje tolikokrat zadeli. Lahko bi še večkrat, saj je bilo še nekaj priložnosti. A kot sem dejal, nismo se podili za rezultatom. Prav pa je, da jim čim prej pride igralcem v glave zmagovalna mniselnost; to bo od sedaj naprej cilj na vsaki tekmi ne glede na nasprotnika. Le tako lahko izpolnimo to, kar si vsi želimo, priti do konca prvenstva na sam vrh prvenstvene lestvice.
Priložnost za igro so dobili vsi, saj sedaj še ne razmišljamo o prvih enajstih, se bo seveda v do začetka drugega dela prvenstva izkristalizirala postava oziroma moštvo, ki bo nosilec glavnega bremena."
Konec tedna bodo rudarji gostovali v Kranju pri Triglavu, ki je po jesenskem delu prvenstva s 23 točkami (prav toliko jih ima Rudar mesto pred njim) na petem mestu. Naslednji teden bodo odpotovali za pet dni v hrvaški Medulin, nakar bodo deset dni spet vadili doma, nato pa še enkrat za pet dni »skočili« v Medulin. Zadnji teden pred prvenstvom bodo spet pilili formo doma.
Elektra Esotech se je maščevala Krki
Najboljša predstava Elektre letos - Še naprej odlični sedmi - V soboto gostovanje v Sežani
Košarkarji šoštanjske Elektre Esotech so se vrnili v zmagovalni ritem. V soboto so v svoji dvorani v tekmi 16. kroga lige UPC Telemach kar s 73 : 53 ugnali letos odlične košarkarje Krke iz Novega mesta, za katere je bil to šele tretji poraz v tej sezoni. Šoštanjčani pa so vknjižili še sedmo zmago in so s tekmo manj trdno na sedmem mestu prvenstvene lestvice, ki še vodi v ligo za prvaka, kar je tudi cilj Elektre Esotech v tej sezoni.
Domači košarkarji so se z eno najboljših letošnjih predstav tako oddolžili igralcem Krke za poraze v prvem delu prvenstva in tudi v pokalu. Z odlično igro so že v uvodnih minutah uspešno zaustavljali napade gostov in pridno polnili koš nasprotnikov. S številnimi menjavami je poskušal gostujoči trener Mijanovič spremeniti potek srečanja, toda tudi domači trener Stanišak je s svežimi močmi obdržal visok ritem, ki je prinašal domačim tudi rezultatsko prednost, ki je v 17. minuti zrasla celo na 14 točk (36 : 22). Ob izjemno razpoloženem Kuncu, ki se je izkazal s skoki in koši, so bili pri domačih razigrani še Bubnič, Vrečko in Ličartovsky.
Drugi del so sicer bolje začeli gostje, ki so v tretji minuti nadaljevanja z delnim izidom 9 : 0 znižali razliko le na 3 točke (40 : 43) v 33. minuti. Post domačih je prekinil Ličartovsky s trojko in košem, prednost pa je na varnih deset točk povišal Kunc. Do konca srečanja so igralci Krke dosegli le še deset točk, na drugi strani pa so bili košarkarji Elektre Esotech zelo razpoloženi in ob koncu slavili z visokimi dvajsetimi točkami razlike. Za dobro igro so šoštanjski navijači stoje z aplavzom v zadnjih minutah nagradili svoje košarkarje.
Ivan Stanišak, trener Elektre Esotech: »Proti Krki smo igrali sijajno, brez dvoma najbolje v tej sezoni, ob tem pa je potrebno poudariti, da smo hkrati izkoristili tudi slab dan tekmecev. Za izjemno igro tako v obrambi kot v napadu vsem mojim košarkarjem lahko le čestitam, posebej pa bi pohvalil njihovo veliko borbenost. Zmaga proti Novomeščanom je v naši borbi za ligo UPC Telemach za prvaka izjemno pomembna.«
Prvenstvo se nadaljuje v soboto, ko bodo šoštanjski košarkarji gostovali v Sežani pri Kraškem zidarju Jadranu Krasu. Sežanci so trenutno na predzadnjem mestu z le tremi zmagami. Izgubili so tudi v šestem krogu, ko so gostovali v Šoštanju. Takrat je bilo 91 : 77 za Elektro Esotech, ki mora tokrat v Sežani potrditi dobro formo, do konca prvega dela pa čaka šoštanjske košarkarje še nekaj izjemno težkih tekem, med drugim tudi z neposrednima tekmecema za uvrstitev med prvo sedmerico - z Alposom in s Hop-si. Za zdaj ima Elektra najboljše izhodišče v trojici, z zmago v Sežani pa bi svoj dober položaj le še utrdila.
Elektra Esotech: Dobovičnik 2 (2-2), Bujan 2, Ličartovsky 15 (2-2), Ivanovič 2 (02), Kunc 23 (6-8), Vrečko 14 (3-3), Jeršin 2, Goršek 2, Lekič, Šimunič 2 (2-2), Golež (0-2), Bubnič 9 (1-2)
■ Tjaša Rehar
Vu j
j J j j J J j jjjjj ->->-> j J J ->jj i— -> -> j -> • j
Naložbe, urejanje okolja, geodetske storitve d.o.o.
Koroška cesta 62b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 899 66 40, Fax: 03/ 899 66 35 E-mail: lnfo@pvlnvest.sl
razpisuje prosto delovno mesto
VODJA GRADBENIH PROJEKTOV (M/Ž)
Pogoji:
•	univerzitetna izobrazba gradbene smeri,
•	strokovni izpit,
•	vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih,
•	aktivno znanje tujega jezika (angleščina),
•	smisel za organizacijo in timsko delo.
Izbrani kandidat/kandidatka bo sklenil/sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ter šestmesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj kandidati/kandidatke pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov:
PV INVEST.d.o.o., Koroška cesta 62 b, 3320 Velenje, z oznako »ZA RAZPIS«.
SPORT IN REKREACIJA
NA KRATKO
Hitrejša od Bikarjeve
Na drugem dvoranskem atletskem mitingu je mladinski državni rekorderki Mihalinčevi uspelo to, kar je verjetno sanjala kot majhna deklica. V teku na 60 m je tekla v konkurenci večkratne državne prvakinje Alenke Bikar in jo uspela premagati z rezultatom 7.51, kar je le dve stotinki slabše od njenega državnega rekorda. V finalnem teku je za Bikaijevo zaostala le stotinko - tekla je 7.54. Tudi med najboljšimi člani sta tekla dva velenjska atleta, Dejan Škoflek je bil četrti najhitrejši tekač z rezultatom 6.90, takoj za njim je bil Matic Nežmah z rezultatom 6.95. Oba sta dosegla svoja osebna rekorda in sta ob boku najboljšim sprinterjem v Sloveniji. Zmagovalec Osovnikar je dosegel rezultat 6.69, Zumer 6.76, Fridrih iz Slovenske Bistrice pa 6.89. Izkazali so se tudi mlajši atleti AK Velenje.
Rezultati:
St. mladinke - 60 m ovire Urša Jelen 1. mesto 9.45; ml. mladinci - 60 m ovire: 3. Matic Ogrizek 8.81, 4. Nejc Plevnik 8.91; pionirji - 60 m ovire: 3. Nac Visočnik 9.36.
Področno šolsko prvenstvu v judu
V nedeljo je bilo v Mislinji področno šolsko prvenstvo v judu za mlajše in starejše učence osnovnih šol. Tekmovanja se je udeležilo preko 90 tekmovalcev iz 25 osnovnih šol s Koroške, iz šaleškega in s celjskega območja. Učenci osnovnih šol iz Šaleške doline, ki trenirajo judo v Judo klubu Velenje, so bili dokaj uspešni.
Najboljše rezultate so dosegli: mlajše deklice Janja Vranjek in Monika Tajnik, 3. mesto; mlajši dečki: 3. Aljaž Stropnik in Aleksander Gvozden, 3. mesto, mlajši dečki: 4. Nik Koren, Aljaž Dob-nik, Nik Lemež; starejši dečki: 3. Aljaž Slatnar,
Najboljši v kategorijah so se uvrstili na državno šolsko prvenstvo.
Tudi plavali bodo
Velenje, 21. januarja - Od ponedeljka bodo v Šaleški dolini in njeni okolici, nastanjeni pri rejniških družinah na Celjskem, na počitnicah sirote iz Bosne in Hercegovine. Na skupščini Plavalnega kluba Velenje so se odločili, da jim bodo tudi sami skušali popestriti bivanje pri nas. V torek, 29. januarja, od 9. do 13. ure, zanje pripravljajo učno uro plavanja. Na bazenu jih bodo sprejeli vaditelji, učitelji in trenerji Plavalnega kluba Velenje, ki bodo zanje učno uro plavanja opravili prostovoljno.
Slaba igra
Nadaljevanje ligaškega tekmovanja v ligi vzhod je bilo za kegljače Šoštanja neuspešno. V gosteh so s Konjicami II izgubili z 2 : 6 (3120 : 3179). Kljub porazu ostajajo v boju za vrh lestvice, saj za v vodilnima ekipama le za dve točki. V 11. krogu bodo gostovali pri Impolu v Slovenski Bistrici.
Šoštanj: Seči 517 (0), Hasičič 552 (1), Jug 532 (1), Fidej 507 (0), Arnuš 505 (0), Petrovič 507 (0).
Anja Drev iz Florjana se je izkazala
V	soboto in nedeljo je bila Anja Drev iz Florjana pri Šoštanju na mednarodni smučarski tekmi gluhih v avstrijskem Gerlitzenu. Tam je potekalo tekmovanje za Koroški pokal gluhih in Anja je tekmovala v kategoriji otrok do 14 let.
Na obeh tekmah v Avstriji jo je spremljala priznana trenerka Nataša Bokal.
V	veleslalomu je Anja,na veliko presenečenje vseh, zmagala pred Avstrijkama Sarah in Natalie Zack.
V	nedeljo je Anja po najboljši drugi vožnji v slalomu osvojila odlično tretje mesto za tekmovalkama iz sosednje Avstrije, Melis-so in Kristino Kock.
Anja je stara deset let in je članica Zgornjesavinjskega SK Mozirje, kjer trenira pod vodstvom trenerjev Nataše Bokal in Bojana Napotnika.
Od 16. do 18. februarja se bo Anja preko ZŠIS s statusom perspektivne športnice udeležila še enega mednarodnega pokala za gluhe v Vildschonau na Tirolskem, kjer bo prav tako tekmovala v slalomu in veleslalomu.
Jovan drugi na krosu v Murski Soboti
Atletski klub Panvita iz Murske Sobote je v nedeljo, 20. januarja, priredil deseti mednarodni kros. Med okrog 180 tekači iz Avstrije in Slovenije je bilo tudi nekaj velenjski tekačev, ki so dosegli solidne uvrstitve.
Kros šteje za mednarodno pokalno tekmovanje skupaj s tremi zimskimi krosi v Avstriji. Prvi tek je bil v začetku decembra v Velikovcu na Koroškem, tretja tekma bo v St. Paulu naslednjo nedeljo, 27. januarja, zaključna tekma pa bo 16. februarja v Ternitzu (blizu Dunaja). V naslednji sezoni (2008/09)
Rok Jovan, član AK Velenje, s številko100, je dosegel drugo mesto med mladinci
bo v mednarodno pokalno tekmovanje vključen 22. novoletni tek v Podkraju pri Velenju.
Med najuspešnejšimi atleti Velenja je bil v Murski Soboti Rok Jovan,
ki je med starejšimi mladinci dosegel 2. mesto in je 8000 m dolgo progo po mestnem parku pretekel v času 25:50. Tretja med članicami je bila Nastja Kramer,
ki je 4000 m dolgo progo pretekla v času 15:24. Na enaki razdalji je bila Jerneja Smonkar 4. med mladinkami in dosegla čas 16:03.
■ Hinko Jerčič
Več kot tisoč pohodnikov Zdravju nasproti
Polzela, 19. januarja - Planinsko društvo Polzela je tudi letos pripravilo tretjo soboto v januarju pohod na 733 metrov visoko Goro Oljko. Pohod Zdravju nasproti je bil 26. po vrsti, udeležilo pa se ga je več kot 1000 ljubiteljev narave in gora iz cele Slovenije, kar ne preseneča. Vreme je bilo namreč pohodnikom letos zelo naklonjeno. Na cilju so vsi prejeli trdo kuhano jajce in topel čaj.
Najmlajši udeleženec pohoda je bil komaj dve leti star član Planinskega društva Ptuj Jan Vidovič, najstarejša udeleženka pa je bila 79-letna Štefka Jordan iz Šempetra. Slednja je prejela tudi posebno priznanje društva, saj je sodelovala na vseh 26 pohodih. Poleg nje pa si je posebno priznanje za vsakoletno udeležbo na pohodu prislužil tudi Ferdinand Glavnik s Polzele.
■ Tp
Na pot se je podalo tudi 21 članov planinskega krožka Osnovne šole Gorišnica, ki so ugotavljali, da bodo na strmem delu poti zagotovo izgubili
kakšen kilogram.
Spomin na poletje - CIVETTA
V teh kar preveč toplih dneh za januar, ko sezona gorništva v glavnem miruje, nam misli uhajajo med spomine na v preteklosti prehojene poti. Med njimi je spomin na Civet-to, ki smo jo obiskali lani septembra. Udeležence sta glede na težavnost poti sestavljali dve skupini.
ki so se podali še v temo vetrovnega in mrzlega jutra. Vedeli smo, da jih ne čaka lahek dan, saj je njihova pot potekala preko 3.220 m visoke Civette. Poznavalci italijanščine vedo, da že ime pove svoje ... Na pot smo se po zajtrku odpravili tudi mi in ob jezeru (tudi) Col-
na severni strani. Z očmi smo poiskali tudi lansko pot, ki je potekala pod oz. na Piz Boe.
Naša pot se je nato spustila med zelenje borovcev in macesnov, nad katerimi so se dvigali res neverjetno vrtoglavi stebri. Med njimi sta izstopala predvsem Torre Venezia
V Toblachu smo zavili proti znameniti Cortini d'Ampezzo in se skoznjo odpeljali do prelaza Stau-laza (1.766 m), kjer smo izstopili. Družno smo pot nadaljevali do koče Coldai na višini 2.132 m, kjer smo po okusni večerji prespali. Veter nam je vso noč motil spanec, ki je bil za »drugo« skupino krajši kot za »prvo«. Zanimivo, da je statistika poskrbela, da nas je v vsaki skupini bilo enako število.
Tisti, ki smo lahko še malo podre-mali, nismo prav nič zavidali onim,
dai nad kočo najprej potelovadili, obenem pa si ogledovali strme, oši-ljene vrhove ostenja pogorja Dolomitov, pod katerim je potekala naša pot. Naš prvi cilj je bila koča Tissi (2.250 m), ki smo jo v daljavi kmalu uzrli na skalnem pomolu. Helikopter je nanjo neumorno dovažal turiste. Po prihodu do nje smo se najprej podali nad njo na razgle-dišče, od koder je enkraten razgled na jezero in mestece Alleghe. Nad njima se dviga najvišji vrh Dolomitov - Marmolada z ledenikom
in Torre Trieste. Postali smo ob spominskem obeležju leta 1969 ponesrečenima alpinistoma in se zazrli v neizprosne stene, ki so terjale njuni mladi življenji. Ker smo imeli dovolj časa, smo si spotoma privoščili več počitkov in uživali v lepotah narave. Pot se je nato prevesila v dolino, podobno naši Koro-šici. V mislih smo bili vseskozi z našo »vzporedno« skupino, še posebej potem, ko smo prejeli novico, da je zaradi zdravstvenih težav ene od udeleženk moral posredovati
HRIBIH IN DOLINAH
helikopter.
Prispeli smo do koče Vazzoler, kjer smo se sprehodili po stezicah lepo urejenega alpskega vrta in se spet čudili ostenjem mogočnih gora, izpod katerih bi morala priti naša skupina. Njen prihod smo pričakali šele v popolni temi in vsakega posebej smo nagradili z aplavzom priznanja in s čestitko za res zaslužen uspeh! - Šele zdaj je bil čas za počitek!
Naslednje jutro smo se podali v dolino in se spotoma ustavili pri koči Trieste in zatem prišli do vasice Listolade, kamor nas je prišel iskat avtobus. Spotoma je v bolnišnici pobral soudeleženko, ki smo jo z veseljem pozdravili. Vožnja je potekala mimo jezera in mesteca Alleghe, ki smo ju prejšnji dan opazovali od zgoraj, in lepe Cortine d'Ampezzo. Ustavili smo se na prelazu Falzareco, kjer smo se pridružili množici vsakovrstnih turistov, začutili utrip italijanske turistične »industrije« in se po želji predali užitkom lepega sončnega dne.
Tudi vožnja je nudila poglede na lepote narave, od jezer do gora neverjetnih oblik in mislim, da ga ni bilo med nami, ki z izletom ne bi bil zadovoljen.
■ Marija Lesjak
VABILO na planinski potep:
-	petek, 25. 1. 08: Pohod MESEČNIKOV
-	PD Vinska Gora
-	sobota, 26. 1. 08: VINSKOGORSKA POT 2. del - PD Velenje, Sekcija Premogovnik in
-	nedelja, 27. 1. 08: VI. ANTONOV POHOD na PAŠKI KOZJAK - PD Velenje, Sekcija Komunalno podjetje.
V križišču pod bazenom umrla sopotnica
Kljub hitri
intervenciji sopotnici ni bilo pomoči -Ponoven poziv lokalne skupnosti državi, da pristopi k ureditvi krožišča
Velenje, 18. januarja - V petek okoli 10.30 se je v križišču Kidričeve in Kopališke ceste pripetila tragična prometna nesreča, v kateri je umrla sopotnica v osebnem avtomobilu, 71-letna S. O.
Nesreča se je zgodila, ko je 75-letni voznik osebnega avtomobila V. O. iz Škal v križišču zavijal levo


v trenutku, ko je iz Rudarske smeri proti Goriški cesti, torej naravnost, pripeljala 53-letna voznica tovornega avtomobila. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja. Sopotnica v osebnem avtomobilu je kljub hitri intervenciji reševalcev poškodbam podlegla na kraju nesreče. Voznik osebnega avtomobila je bil v nes-
reči lažje telesno poškodovan.
Ogled kraja nesreče je opravila patrulja Postaje prometne policije Celje, namenjena reševanju hujših prometnih nesreč. Na kraj nesreče pa sta prišla tudi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec.
V zvezi s prometno nesrečo so se znova odprla številna vprašanja,
povezana s preobremenjenostjo in načrtovano preureditvijo tega križišča, ki pa se vedno bolj odmika. Regionalna cesta Aija vas- elen-je-Slovenj Gradec je tranzitna cesta in prometno zelo obremenjena. To potrjuje tudi šteje prometa, ki je bilo opravljeno novembra 2006 med 5. in 21. uro. V tem času je križišče prevozilo kar 28.048 vozil. Ta izjemno visoka številka prevoženih vozil zgovorno priča o preobremenjenosti križišča in regionalne ceste. Obe cesti, ki se stikata v tem križišču, sta državni cesti in v pristojnosti državnih organov. V Mestni občini Velenje so ob tej nesreči znova pozvali odgovorne, da v najkrajšem možnem času aktivno pristopijo k ureditvi krožišča in s tem preprečijo morebitne nadaljnje žrtve. ■
Izgubil oblast nad vozilom
Črnova, 18. januarja - V petek ob 6.30 se je zunaj naselja Črnova v prometni nesreči hudo poškodoval 29-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Velenja proti Arji vasi.
V blagem klancu je na mokrem vozišču izgubil oblast nad vozilom, tako da gaje zaneslo na nasprotnosmerno vozišče, po katerem je pravilno pripeljal 26-letni voznik tovornega vozila.
Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je povzročitelj huje poškodoval. Policisti, ki so obravnavali prometno nesrečo, so ugotovili, da je povzročitelj vozil brez vozniškega dovoljenja. ■
Trčenje je bilo tako silovito, da je motor vozila vrglo nekaj deset metrov stran. (foto: S. Vovk)
Z nožem v hrbta bratov
Velenje, 18. januarja - V petek malo pred polnočjo so se v Velenju na parkirnem prostoru Nakupovalnega centra sporekli trije mladeniči, stari 22 in 23 let. Prepir se je sprevrgel v fizično obračunavanje, ki se je končalo z lažjima poškodbama dveh sodelujočih bratov, ki sta zdravniško pomoč najprej poiskala v dežurni ambulanti, od koder so ju z reševalnim vozilom prepeljali v Bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da sta k sreči utrpela le površinske rane. Zaradi lažjih poškodb je zdravniško pomoč iskal tudi osumljenec kaznivega dejanja. Začelo se je tako, da je eden od njih drugega najprej udaril v obraz, napadeni pa ga je nato z nožem zbodel v hrbet. Prav tako je zabodel še tretjega, ki je želel posredovati v obračunu.
Osumljenca so policisti prijeli na Rudarski cesti
Trk in naprej
Topolšica, Velenje - Še vedno niso redki trki, ko vozniki, misleč, da se bodo izognili plačilu škode ali kazni, po trku odpeljejo naprej, kot da se ni zgodilo nič.
V petek, 18. januarja, je do prometne nesreče in pobega s kraja nesreče prišlo na lokalni cesti v Topolšici. Neznani voznik osebnega avtomobila laguna, temno rdeče barve, je podrl prometni znak za naselje in odpeljal naprej. V nedeljo, 20. januarja, pa je pred Rdečo dvorano v Velenju voznik terenskega vozila zaradi nepravilnega premika trčil v parkiran osebni avto in po trčenju odpeljal v neznano.
Pregretje deodoranta povzročilo eksplozijo
Velenje, 19. januarja - V soboto zvečer je zagorelo v stanovanju stanovanjskega bloka v Šaleku. Ogled kraja požara je opravila komisija SKP Policijske uprave Celje. Ugotovila je, da so v kopalnici stanovanja zaradi pozabljenega ogorka zagorela odložena oblačila in PVC oprema, kar je povzročilo pregretje deodoranta in eksplozijo, ki je v stanovanju povzročila za okoli 3.000 evrov škode.
Izginil in se potem našel renault 5
Šoštanj, 20. januar - V noči na nedeljo je izpred stanovanjskega bloka na Koroški cesti izginil osebni avto renault 5 campus, svetlo zelene barve, letnik 1993, registrskih oznak MBA6-74D. Vozilo je naslednje jutro v Šoštanju našel oškodovankin mož. Okoliščine tatvine policisti še raziskujejo.
Vlomilec pri
preiskovalnem
sodniku
Velenje, 18. januarja - Policisti so v petek k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju privedli na zaslišanje 22-letnega Velenjčana, sicer povratnika, ki ga sumijo storitve več vlomov v prodajalne in poslovne prostore na območju PP Velenje. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pridržanje.
V povezavi s tem primerom pa so odkrili še 17-letnega fanta, prav tako povratnika, ki naj bi nekaj kaznivih dejanj izpeljal skupaj z njim, nekaj pa sam.
Oba sumijo večjega števila vlomov in poskusov vlomov v mestu in okolici.
Vlomilci v Šmartnem ob Paki
Šmartno ob Paki, 21. januarja - V
noči na ponedeljek je bilo vlomljeno v Mladinski center v kraju. Vlomilec je odnesel 150 evrov. V kraju Gorenje je bilo vlomljeno v gostinski lokal Pri Srebret. Pogrešajo registrsko blagajno z menjalnim denarjem in več paketov različnih cigaret. Škoda je ocenjena na 200 evrov. Neznanec pa je tega dne v Šmartnem ob Paki iz odklenjenega kombiniranega vozila odnesel tudi več kosov različnih modelov masažnih aparatov, več kosov blazin in različno dolgih električnih podaljškov.
Dolgi in lepljivi prsti
Velenje - V torek, 15. januarja, je
neznanec, za katerega se ve le, da ima dolge prste, iz jakne, odložene v čakalnici zdravstvenega doma, vzel denarnico, v kateri je imel oškodovanec dokumente, bančne kartice in denar. V četrtek, 17. januarja, je policistom krajo prijavila oškodovanka, ki ji je na praznovanju rojstnega dne v večnamenskem domu v Kavčah nekdo z mize vzel fotoaparat, iz denarnice pa manjšo vsoto denarja. Iz kolesarnice
stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu je v nedeljo, 20. januarja,
izginilo moško gorsko kolo črne barve. Prodajalki v TUŠ-u na Splitski cesti pa je tega dne nekdo iz brezrokavnika izmaknil mobilni telefon.
Odnesel kombinezone
Mozirje, 15. januarja - V torek je bilo vlomljeno v prostore postaje gondolske žičnice v Radegundi, od koder je neznanec odnesel tri smučarske kombinezone, vredne okoli 1.000 evrov.
Delovna nesreča v Metlečah
Šoštanj, 21. januarja - V ponedeljek malo pred 13. uro se je v Metlečah zgodila delovna nesreča. 26-letnemu delavcu je pri opravljanju strešnih del pod nogami počila salonitna plošča. Padel je približno štiri metre globoko. Pri padcu se je huje poškodoval.
Dva poškodovana
Žalec, 15. januarja - V torek zjutraj, ob 5.35, se je na regionalni cesti zunaj naselja Žalec zgodila prometna nesreča, v kateri sta se poškodovala voznika osebnih vozil.
49-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri Žalca proti Šempetru. V križišču z lokalno cesto je trčil v voznika osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Gotovelj proti Žalcu. V nesreči se je 49-letni voznik huje, 57-letni voznik pa lažje poškodoval.
Črno-rdeče številke
Adil Huselja
Leto 2007 bo v policijskih statistikah zapisano kot eno najbolj »črnih« v tem desetletju. Ne zgolj zaradi povečanega števila mrtvih, ampak tudi zaradi negotovosti in skorajda zadrege med strokovnjaki - predstavniki pristojnih inštitucij, ki so soodgovorni za področje cestnega prometa. Zakaj? Ne samo oni, tudi mi, državljani in udeleženci v prometu, smo bili veseli spoznanja, da se število smrtnih žrtev v prometu iz leta v leto zmanjšuje. Rezultati nacionalne strategije varnosti v prometu, v sklopu katere so predstavniki pristojnih inštitucij izvajali načrtovane aktivnosti, so potrjevali ustreznost načrtov. Hkrati so tudi upravičevali številne represivne ukrepe policistov, na katere smo kot udeleženci v prometu najbolj občutljivi. Kazalo je, da se stanje izboljšuje in da se ne bomo več vrnili nazaj, v črno-rdeče številke statistike, za katerimi se »skrivajo« smrti. In za njimi hude stiske zakonskih partnerjev, otrok, staršev, sorodnikov in prijateljev, ki niso nikjer evidentirane in se jih ne da »izmeriti«. Čeprav je smrt sestavni del življenja, nas tragična smrt vedno prizadene; še takrat, če osebe sploh ne poznamo.
Ravno zato bode v oči spoznanje ali še bolje vprašanje, ali je mogoče še kaj narediti, da preprečimo »morijo« na cesti? Ali bodo višje globe in restriktivnejše kaznovanje pripomogli k zmanjšanju smrtnih žrtev? Veliko ljudi se strinja z višjimi globami in bolj doslednim nadzorom prometa, saj se ob pogostih prizorih posledic nesreč v medijih res zgrozimo in smo pripravljeni plačati višjo ceno. Toda le do takrat, dokler nas policisti ne ustavijo in obravnavajo kot kršitelja cestnoprometnih predpisov, še posebej, če s prekrškom nismo nikogar ogrožali. Ja, takrat smo mnenja, da policisti kaznujejo le tiste, ki izjemoma peljejo malo hitreje, tistih, ki resnično ogrožajo druge udeležence v prometu, pa ne.
In takrat pademo v začaran krog hkratnega opravičevanja in kritiziranja pristojnih služb in njihovih ukrepov, ki so namenjeni prav nam oziroma naši varnosti. To je težko razumeti, še težje pa sprejeti, saj je pred svojim pragom najtežje pomesti. Ko se nam kaj slabega dogaja, pogosto iščemo krivdo drugje ali pri kom drugem, le na naši strani ne. In tako je tudi v prometu. S strpno in odgovorno vožnjo bomo ne samo spoštovali predpisov, ampak v vožnji tudi uživali in prispevali k varnostni kulturi, v kateri vsak posameznik le pridobiva. Ne glede na to, kako nekateri kršijo predpise in se »požvižgajo« na preventivne in represivne ukrepe, je pomembno, kaj počnemo sami. Da ne pademo v začaran krog dokazovanja (kdo ima boljši in hitrejši avto?), predrznosti (tudi če imaš prednost, počakaj!) in ogrožanja (če nočeš imeti nesreče, se ustavi ali umakni!) - bodimo predvsem odgovorni vozniki. Tako bomo aktivno prispevali k izboljšanju varnostnih razmer na naših cestah in naše varnosti. Z zgledom pokažimo drugim, kaj je prav in kaj ne, še posebej mlajšim, ki se učijo od nas ali smo jim vzorniki. Ne gre za statistiko. Za življenja gre. In tudi če je le eno, je
vredno truda.
Iz policistove beležke
Marihuana pri policistih Otrok zažgal žaluzije
V	sredo, 16. januarja popoldan, so policisti na Vodnikovi cesti v Velenju mlajšemu moškemu, sicer povratniku, zasegli tri zavitke marihuane; v soboto, 19. januarja ponoči, pa je brez enega zavitka ostal mlajši moški na Jenkovi cesti, prav tako v Velenju.
Dvakrat preglasno
Prejšnji teden so občani policiste klicali dvakrat in jih prosili, da pomagajo utišati preglasno glasbo. V sredo, 16. januarja ponoči, v stanovanjskem bloku na Kajuhovi v Šoštanju, v petek, 18. januarja ponoči, pa v stanovanjskem bloku na Šercerje-vi v Velenju. Obema kršiteljema so v zameno, da sta znižala zvok, vročili plačilni nalog.
Mož pretepel ženo
V	ponedeljek, 21. januarja zvečer, je v Šoštanju na Primorski cesti v domačem stanovanju mož pretepel ženo in jo telesno poškodoval. Nasilneža bodo policisti kazensko ovadili.
V sredo, 16. januarja popoldan je v velenjski glasbeni šoli 12-letni deček zažgal in uničil žaluzijo na oknu. O dogodku so policisti obvestili starše.
Vredno pohvale
V	sredo, 16. januarja
dopoldan, je občan na Kraigherjevi v Velenju našel denarnico z denarjem, osebnimi dokumenti in bančnimi karticami. Policisti so denarnico lastniku že vrnili. Bil je je zelo vesel.
V	ponedeljek, 21. januarja zvečer, pa je stanovalec stolpnice na Kardeljevem trgu v svoji odklenjeni kleti našel torbico s športno ročno uro. Lastnika policisti še ugotavljajo.
UTRIP
m
orosRoD
Oven od 21.3.do21.4.
Niste več navajeni lenariti. Zato boste naslednje dni, sploh, če bodo obsijani s soncem, težko preživljali kot medved med zimskim spanjem. A vas bo morda v to prisililo zdravje. Če ne drugega, se boste morali zamisliti nad svojim početjem in počutjem tudi zato, ker se že nekaj časa zavedate, da se preveč razdajate drugim, zase pa storite veliko premalo. Ker imate oslabljen imunski sitem, ni dvakrat za reči, da vas ne bodo napadli virusi. Ti bodo namreč v naslednjih dneh veselo krožili tudi v vaši okolici.
Bik od 22.4. do 20.5.
Na glavo ste si spet nakopali celo kopico dela. Uživali boste v njem, vendar se vam bo vsak dan še malo nakopičilo in nikakor ne boste znali iz nastale situacije. Če boste poskrbeli za nekaj prostih dni, ki jih boste izključno namenili delu, se bo dobro izšlo. V nasprotnem primeru pa se vam lahko zgodi, da vam bo spet začelo nagajati zdravje, saj je vaše počutje močno odvisno od psihe. Novica, povezana z vašim prijateljem, ne bo najboljša, najslabša pa tudi ne. Ne bo vam žal niti minute, ki mu jo boste posvetili!
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Sami nase ste jezni, ker ne znate in ne zmorete iz krize, ki jo sicer opazijo le vaši najbližji. Sploh ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si želite v vašem življenju veliko sprememb. Nimate pa ne volje in ne moči, da bi z njimi začeli spreminjati svoj svet. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vašem razmišljanju. Tudi vaši najbližji se znajo obrniti proti vam. In to le zato, da bi vas spodbudili k nujnim spremembam.
Rak od 22.6. do 22.7.
Nekaj lepih, prav nič napornih dni je pred vami. Uživali boste v vsakem trenutku z osebo, ki vam veliko pomeni. Tudi v naravi boste več kot sicer, kar bo odlično vplivalo na vaše počutje. Se pa zna zgoditi, da se boste ravno zato, ker se boste sprostili in po nekaj napetih tednih lažje zadihali, ime-i nekaj težav z zdravjem. Kaj več od prehlada zagotovo ne bo, vseeno pa bodite prizanesljivi do sebe in se razvajajte. Nakup, ki ga načrtujete, še dvakrat dobro premislite, preden storite odločilen korak.
Lev od 23.7. do 23.8.
Zgodilo se bo, da vam bo žal, ker ste nekomu razlagali zelo osebne stvari. Na uho bodo namreč prišle povsem napačni osebi. Ker pa bo vsakdo še kaj dodal, bo informacija dobila povsem novo razlago in zalet. Žal vas bo nekdo zelo prizadel, potem pa boste odkrili, da zato, ker ni razumel, kaj ste hoteli vi povedati. Kdor molči, številnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi zelo redko držite in tudi tokrat bo tako. Tokrat boste molčali predvsem zato, ker vam bo nerodno, da bi stvar razlagali naprej. Bolje bo, da stvari ne zaostrujete, ampak pustite času čas.
Devica od 24.8. do 23.9.
Udločitev, da boste svoj čas bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna, saj se bo že kmalu obrestovala. A kaj lahko se zgodi, da bo ostalo le pri odločitvi, da pa je ne boste uspeli kaj dolgo izpolnjevati. Ker bo zime, kolikor jo je sploh bilo, že prav kmalu konec, bo prav, če začnete večjo investicijo načrtovati že konec tega meseca, ki je pred vrati. Saj veste, birokratske zadeve vam niso blizu in vam bodo vzele veliko več časa kot si mislite. Zato ne odlašajte na jutri, kar lahko storite danes. Kot kaže, je pred vami dobro, uspešno obdobje. Izkoristite ga.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Udločili ste se za nekaj korenitih sprememb svojih navad. Prezahtevno bi bilo, če bi pričakovali spremembo kar čez noč. Čestitate pa si lahko, da ste se odrekli neki razvadi, ki vam zagotovo ni čisto nič koristila, pa še finančno vas je precej bremenila. Sedaj vas čaka oseben boj še z nekaj manjšimi razvadami. Ne bodite preveč strogi do sebe, saj čez noč ne morete spremeniti prav vsega v vašem življenju. To bi bil zagotovo prehud stres ne le za vaše telo, ampak tudi za vaše živce. Zadnji januarski teden bo za vas uspešen, zvezde vas bodo razvajale.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Ko se vam bo ravno začelo odpirati, se bo začelo tudi lomit. Tam, kjer niste pričakovali. Čeprav ne boste čisto nič krivi, in toka dogodkov ne boste mogli spremeniti, boste nemirni. Še nekaj dni vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izšlo. Ne čakajte le doma, na kavču, raje se zamotite s stvarmi, za katere si že dolgo niste znali vzeti časa, pa veste, da vas sproščajo. Finančno stanje vam še nekaj tednov ne bo dopuščalo, da bi se igrali z denarjem. Tvegane investicije prestavite za nedoločen čas. Bolje tako, kot še več težkih dni.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Ljudje vam zaupajo, ker vedo, da ste zanesljiv človek. Preveč popustljivi ste in preveč pridni, besedice »ne« skorajda ni v vašem besednjaku. S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pa si žal v zadnjih dneh delate levjo uslugo. Mnogi bodo menili, da ste navaden slabič, kar se bo poznalo na več področjih vašega življenja in dela. Predvsem boste precej nervozni in brezvoljni. Kar se ljubezni tiče, letošnje Valentinovo ne bo po vaši meri. Kar se denarja tiče, pa bodo poplačani vsi dolgovi, tako, da boste zadovoljni.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Želeli si boste, da se čas ustavi. Da vse ostane vsaj tako kot je sedaj. Ker veste, da v bližnji prihodnosti ne bo bolje, boste temu primerno uživali v vsakem dnevu posebej. Sicer boste še nekaj časa raje kot v realnost bežali v sanje, a bo vsakdanjik začel preveč boleti, da bi to lahko trajalo. Poskrbite vsaj za to, da se boste sprostili in iz sebe vrgli najhujše napetosti. Skrajni čas je, da za to najdete nek način, saj ste bili zadnje tedne precej napeti. Narava vabi, odzovite se ji. Morda ne bi bilo slabo, če bi se odločili za bolj redno telesno vadbo.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Čisto preveč se zapirate vase in svet, ki se vam podi po glavi, pestujete v sebi. To ni dobro ne za vaše počutje in ne za vaše ljubezensko življenje. S partnerjem postajata vse bolj odtujena, dogaja se vama že, da se prav oddahneta, ker vama ni treba biti skupaj. To pa je lahko zelo nevarno, ker bosta oba začela iskati nove izzive in nove iskrice. Pa nikar ne mislite, da lahko ob vaši pasivnosti vse ostane tako kot je bilo. Ker ne more. In ker je le vprašanje časa, ko bo vašemu partnerju zaradi vaših novih poznanstev res prekipelo. Ima sicer jeklene živce, ampak enkrat vsakemu prekipi.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Dnevi vam bodo vse prehitro minevali, sploh, ker so še vedno zelo kratki. Kljub temu se vam bo zdelo, da ste premalo učinkoviti in da ste postai rahlo leni. To se vam sicer zgodi skoraj vsako zimo, saj je ne marate preveč, a letos se ne boste mogli pritoževati nad vremenom. Gre bolj zato, da imate kar nekaj težav s svojimi željami in pričakovanji vaše okolice. Vsi si vas lastijo in od vas pričakujejo preveč. Vi pa le dajete in nič kaj ne dobite nazaj. Ko se boste temu uprli, bo pa huda zamera. Zberite pogum in se imejte bolj radi. V vaše dobro!
Nagradna križanka
OSTAJ N E R
ŠAHOVSKA FIGURA, KONJ
PRIPRAVA
ZA TRKANJE
POTNINA,
POTNI STROŠKI
JUŽNOAMERIŠKO DREVO
tr0o-
O"
ODSTRANIT.
OSEB Z DOLOČENEGA OBMOČJA
SLOVENSKI
PISATELJ-STANE
KOSITRU PODOBNA KOVINA (La)
OTOK V
ALEUTIH
SYLVIA EDER
C,
O"
POSTELJICA ZA DOJENČKA
FRANCOSKA IGRA S KARTAMI
GRŠKO MITOLOŠ. PODZEMLJE
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV V
KOPRU
BOLEZEN
PRI KATERI KOŽA PORUMENI
OSNOVNEGA
ŠIROKO ODPRTJE UST
MORSKI PRISTAN (ANGL.)
MESTO V BELGIJI
AMERIŠKA
PEVKA (JACKSON)
MUHI PODOB. ŽUŽELKA, BRENCEU
SREDIŠČE VRTENJA
O
N
OKRASNA RASTLINA. DEŽEN
ZAČETNIK ONANIJE
K
KOCKA (LAT.)
FINSKI ARHrTEKT-
ALVAR
ELITNA VOJAŠKA ENOTA
KESANJE, OBŽALOVANJE
HRVAŠKI POLITIK (MARKO-VIČ)
RUDNIŠKA POSODA ZA PREMOG
POLOŽAJ TELESA
SLOVENS. PREVAJALEC, ESEJIST-DRAGO
ANTIČNO IME REKE GUADIANE V ŠPANIJI
K
VOJAŠKA OMARICA
O
AŠKERČEVA SOCIALNA „ PESEM
VLADAN DESNICA
TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA
BRIGA, SKRB
BOJAN ADAMIČ
N
PREDAJA, PRIZNANJE PORAZA
PLESNI KORAK
METANJE PUŠČIC V
TARČO V ANGLIJI
Trgovina z gradbenim
materialom POŠTAJNER, d. o. o.
Ravne 21, Šoštanj Telefon: 897 09 90 GSM: 041/ 441 448 e-mail:?info@postajner.si
www.postajner.si
Zimski delovni čas: od pon. - pet. 8 h - 18 h, ob sob. od 8 h - 13 h
■ Odlično založena trgovina z GRADBENIM MATERIALOM (od temeljev do strehe)
■	Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE
daleč naokoli!
■	Ne spreglejte akcijskih cen izdelkov
skupine TOPDOM ■ Dostava in razkladanje na domu
AKCIJA:
keramika, rjavi premog, vse za ogrevanje in hlajenje, fasade, strehe
Ttopclom
skupina
Za male in velike mojstre. Ugodni plačilni pogoji!
Rešeno križanko pošljite do 4. 2. 2008 na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Poš-tajner«. Izžrebali bomo tri nagrade:
-	dvakrat posoda PVC za piknik
-	enkrat Agrofilc Vrtičkar
Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
Zgodilo se je ...
od 25. do 31. aprila
-	25. januarja leta 1984 so krajani krajevne skupnosti Staro Velenje prvič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na 15 talcev, ki so jih okupatorji 25. januarja leta 1944 ustrelili na starem sejmišču v Velenju;
-	prva številka časopisa Naš čas je izšla 26. januarja 1973; po Velenjskem rudarju, Rudarju in Šaleškem rudarju torej Naš čas; ime, ki se je izoblikovalo v komisiji za informativno in politično propagando, potrdil pa ga je izvršni odbor občinske konference SZDL,
-	26. januarja leta 1978 je četrti blok šoštanjske termoelektrarne prenehal poskusno in pričel polno obratovati;
-	26. januarja leta 1993 je današnji velenjski župan Srečko Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvršnega sveta;
-	27. januarja 1996 sta Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Radio Slovenija v Gasilskem domu v Gaberkah pripravila 34. srečanje slovenskih zadružnikov;
-	27. januarja leta 2001 je velenjsko podjetje Esotech obiskal slovenski minister za
okolje in prostor Janez Kopač;
-	28. januarja leta 1996 sta na
mednarodnem namiznoteni-škem memorialu na Jesenicah člana velenjskega namiznote-niškega kluba ERA - Tempo Jure in Uroš Slatinšek v igri parov osvojila tretje mesto, med mladinci pa je Uroš Sla-tinšek na istem tekmovanju osvojil prvo mesto;
-	29. januarja leta 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Ževartov, po domače Gor-janov kozolec, na vrhu tako imenovanega Gorjanovega klanca v Velenju; navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes še kar vztraja in vztraja;
-	29. januarja 2002 je Velenj-čanka Jolanda Čeplak zmagala v teku na 800 metrov na velikem dvoranskem mitingu v Bostonu z novim državnim rekordom in takrat najboljšim rezultatom na svetu 1.57,79;
-	leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; Prva nesreča se je zgodila 30. januarja, druga pa 20.
Prva številka tednika Naš čas (Arhiv Muzeja Velenje)
februarja leta 1893; to sta bili največji in najbolj tragični nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev;
-	30. januarja leta 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Šoštanja v Velenje;
-	konec januarja leta 1983 je v Velenje na šolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Libijcev;
-	delavci temeljnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje, Elektrostrojne opreme in Plastike ter delavci enovitih delovnih organizacij Avtopark, Elektrofiltrski ele-
menti in Tisk so se 31. januarja leta 1978 na referendumu odločili za združitev v Sestavljeno organizacijo združenega dela Rudarsko elektroenergetski kombinat - SOZD REK Velenje, delavci temeljnih organizacij združenega dela Termoelektrarne Šoštanj pa so se o tem odločili na referendumu 5. februarja istega leta;
■ 31. januarja leta 1992 se je
iztekel natečaj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča, ki je danes tudi uradni grb Mestne občine Velenje.
Damijan Kljajič
nikoli
ČETRTEK, 24. januarja
tv slo rr
D7.DD	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Ana z zelene domačije, 3/26
09.30	Pod klobukom
10.05	Risanka
10.15	Obramba, dokum. nan.
10.20	Novi jutri, 18/26
10.50	Kraljestvo planinskega orla,
2/3
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Začnimo znova, 14/35
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Srebrnogrivi konjič, 25/39
16.10	Monika, dokum. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Štafeta mladosti
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	In to je vse, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Komunizem - zgodovina iluzije,
3/3
20.50	Tednik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan 23.35 Čas želja, 1. del nemškega filma
01.00	Duhovni utrip
01.15	Dnevnik
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO Ü
06.30	Zabavni infakanal
07.00	Infakanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infakanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Otroški infakanal
13.00	Zabavni infakanal
13.50	EP v umet. drsanju, pari - prosti
program, posnetek
15.20	Tv prodaja
15.50	Studio city
16.50	Prvi in drugi
17.15	Mostovi
17.50	Poročila
18.00	EP v rokometu (M), Slovenija -
Danska,prenos
19.50	Šport
20.35 Evroliga v košarki (M), Union
Olimpija - Virtus, prenos
22.30	EP v umet. drsanju, moški -
prosti program, posnetek
23.30	4400 povratnikov, 2/13
00.15	Glasovi noči, španski film
01.55	Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Oceanske pustolovščine, dok. serija
09.00	Razigrani par, nad.
09.50	Ukradena sreča, nad.
10.45	Tv prodaja
11.15	Ricki Lake
12.05	Neukrotljivo srce, nad.
13.00	Tv prodaja
13.30	Strast, nad.
14.20	Zločini pred domačim pragom, nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan. 22.35 24 ur zvečer 22.55 Skrivnostni otok, nan. 23.45 Prijatelji, nan.
00.15	Newyorška policija, nan.
01.05	24 ur, ponovitev 02.05 Nočna panorama
Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, ponovitev:
Predsedovanje Slovenije Svetu EU
11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.30 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: Pravljice 18.55 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.45 Regionalne novice 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja
21.30 Naj viža, kontaktna oddaja za narodnozabavno glasbo, gostje: Okrogli muzikanti, Stanko Fajs in Diamanti 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videostrani, obvestila
TV SLO fT
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Fliper in Lopaka, 25/29
09.30	V znamenju dvojčkov, 9/12
09.50	Nagajivčki, risanka
09.55	Monika, dokum. film
10.10	Enajsta šola
10.45	Štafeta mladosti
11.30	Osmi dan
12.00	Vsakdan našega telesa, rlnhim nrlrliiip
13.00	UUMJIII. UUUaJa Poročila, šport, vreme
13.15	Duhovni utrip
13.35	Doktor Martin, 3/9
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Stavka otrok, ris. nan.
16.10	Iz popotne torbe: mačka
16.25	V dotiku z vodo, 3/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Vse o vesolju
17.40	Bela meja, 2/3
18.40	Karli, risanka
18.45	Pingu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Začnimo znova, 15/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Polnočni klub
00.20	Četrti protokol, ang. film
02.15	Dnevnik, ponovitev
02.50	Dnevnik zamejske tv
03.15	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Zabavni infokanal
10.20	Tv prodaja
10.50	Glasnik, tv Maribor
11.20	Pisave
11.50	Evropski magazin, tv Maribor
12.20	Tv prodaja
12.50	Črno beli časi
13.05	Diagonale
13.45	Tri zgodbe, čb film
15.30	Primorski mozaik
16.00	Študentska
16.20	Magazin v alpskem smučanju
16.55	SP v smuč. skokih, prenos,
vmes poročila
18.55	Velika imena malega ekrana
20.00	EP v umet. drsanju, plesni pari,
prosti program, prenos
22.50	Ne gani se, ital. film
00.50	4400 povratnikov, 5/6
01.35	Zabavni infokanal
POP
06.55	24 ur
07.55	Trenja
09.45	Razigrani par, nad.
10.35	Tv prodaja
11.05	Ukradena sreča, nad.
12.00	Neukrotljivo srce, nad.
12.55	Tv prodaja
13.25	Strast, nad.
14.20	Zločini pred domačim pragom, nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Vsota vseh strahov, am. film
22.05	24 ur zvečer
22.25	Brez sledu, nan.
23.15	Tanka linija smrti, am. film
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, gostje: Okrogli muzikanti, Stanko Fajs in Diamanti 11.50 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddajaovice 18.45 Otrokom za lahko noč: Pravljica 18.55 Magični festival slovenskih čarodejev v Velenju, posnetek 1. dela 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Spodnje Savinjske
doline, informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja 21.30 Sodobna umetnost, 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Vabimo k ogledu
SOBOTA, 26. januarja
tv slo rr
06.10 Odmevi
06.40 Evropa.si
07.00 Zgodbe iz školjke
07.30 Mačka, iz popotne torbe
07.45 Pod klobukom
08.20 Monika, dokum. film
08.35 V dotiku z vodo, 3/13
09.00 Oda radosti, J/6
09.15 Najboljši na Švedskem, šved. f.
10.45 Polnočni klub
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Absalonova skrivnost, 3/24 13.45 Zaljubljeni v živali, 7/16 14.15 Zlobna pisma,, ang. film 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Fifi in cvetličniki, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Tajna služba, 3/3 21.30 Korenček ali palica, ang.
zabavna oddaja 21.55 Poročila, šport, vreme 22.30 Hri-bar 23.35 Huff, 10/13 00.35 To ni ljubezenska pesem, ang. film
02.00 Dnevnik 02.20 Dnevnik zamejske tv 02.45 Infokanal
TV SLO H
07.05 Tv prodaja 07.35 Skozi čas 07.45 Primorski mozaik 08.15 Študentska 08.35 Vroči stol 09.30 Tekma, debatna oddaja za mlade
10.25 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1. vož. 11.55 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos
12.55 EP v rokometu (M), tekma za
5. mesto, prenos 13.25 SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2. vož. 14.20 EP v umet. drsanju, posnetek 15.25 EP v rokometu (M), polfinale, prenos
16.55 SP v smuč. skokih, prenos 18.45 EP v umet. drsanju, posnetek 20.00 Naj nam zaigra srce! 21.30 Bleščica, oddaja o modi 22.00 Alpe, Donava, Jadran 22.30 Medeja, 3/6 23.20 Laibach, posnetek koncerta
skupine v Trbovljah 01.00 Trpinčenje, ang. tv film 02.05 Zabavni infokanal
POP
07.30 Tv prodaja 08.00 Bombažki, ris. serija 08.05 Mali rdeči traktor, ris. serija 08.15 Jaka na Luni, ris. serija 08.25 Nerodni Bernard, ris. serija 08.30 Art Attack, izob. oddaja 09.00 Bratz, ris. serija 09.25 Winx klub, ris. serija 09.50 Ninja želve, ris. serija 10.15 Transformerji, ris. serija 10.35 Di-Gata, ris. serija 11.00 Nosorogove pustolovščine,
dokum. oddaja 12.00 Ljudstva sveta, dokum. serija 13.00 V živalskem vrtu, nan. 13.55 Spartak, am. film 17.15 24 ur, vreme 17.20 Večna ljubezen, am. film 19.00 24ur
20.00 Lepota po ameriško, am. film 22.05 Beg iz zapora, nan. 22.55 Amistad, am. film 01.35 24 ur 02.35 Nočna panorama
liš maš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Fair play, oddaja o športu 10.15 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.45 Duhovni vrelec: Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji Velenje, Bl. A.M. Slomšek 18.50 V harmoniji z naravo, kmetijska
19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1619. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Turneja po Avstraliji: »Veselite se z nami-Join us in happiness«, dokumentarni zapis - 2. del 21.30 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Odprta tema, ponovitev:
Predsedovanje Slovenije Svetu EU
23.05 Videospot dneva 23.10 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 27. januarja
tv slo rr
07.00	Živžav
10.10	Oddaja za otroke
10.25	Maina Sofie in iskanje zlatega
jelena, 3/4
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.30	Paradiž - drevo, tv trilogija
15.30	NLP, 5 minut slave
15.35	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.45	Glasbeni dvoboj, 1. krog
16.10	Človeški faktor: Destri iz
pornofilma
16.15	Šport z Gregorjem
16.30	Oglasni blok z Jimom
Davidsonom, 6. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, naglas!: Eva Hren
17.20	Družabna
17.45	Fokus: Ema spet doma
18.30	Žrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Spet doma
21.45	Dišalo je po jazzu, dok. portret
22.40	ARS 360
23.00	Poročila, vreme, šport
23.25	Vožnja, češki film
00.55	Dnevnik
01.15	Dnevnik zamejske tv
01.45	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 07.35 Tv prodaja 08.05 Skozi čas 08.15 Pomagajmo si, tv Koper 08.45 Alpe, Donava, Jadran 09.20 SP v alp. smuč., SL (Ž), 1. vož. 10.55 SP v alp. smuč., smuk za kombinacijo (M), prenos 12.20 SP v alp. smuč., SL (Ž), 2. vož. 13.20 Tv prodaja 13.55 SP v alp. smuč., SL za
kombinacijo (M), prenos 14.55 EP v umet. drsanju, revija, prenos
15.55 EP v rokometu (M), finale, prenos
17.30 EP v umet. drsanju, revija, posn. 18.45 Magazin deskanja na snegu 20.00 Michael Palin v novi Evropi, 2/7 20.55 Jane Eyre, 4/4 21.50 Š - športna oddaja 22.35 Sopranovi, 4/21 23.30 Zlata resna glasba in balet tvs
(1958 - 2008) 00.35 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Drobižki, ris. serija 08.05 Bombažki, ris. serija
08.10	Mali rdeči traktor, ris. serija
08.20	Jaka na Luni, ris. serija
08.30	Nerodni Bernard, izob. oddaja 08.35 Art Attack, izob. oddaja 09.05 Bratz, ris. serija
09.30	Winx klub, ris. serija 09.55 Ninja želve, ris. serija
10.20	Transformerji, ris. serija
10.40	Di-Gata, ris. serija
11.05	Šolska košarkarska liga
12.05	Smeh ni greh, zabavna oddaja
12.30	Sporočilo, 3/4
13.15	Skrivnostne poti, nan.
14.10	Na lovu za pravico, nan.
15.00	Dotik zla, am. film
16.55	Jamie: Osnove kuhanja doma
17.25	24ur - vreme
17.30	Policijska akademija 4, am. f.
19.00	24 ur
20.00	Junior, am. film
21.50	Shark, nan.
22.40	Izginotje Kevina Johnsona, am. film
00.30	24 ur, ponovitev
01.30	Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA
09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1618. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.25 Športni gost, pogovor 11.05 Duhovni vrelec: Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji Velenje, Bl. A.M. Slomšek
11.10 Župan z vami, ponovitev, gost: mag. Tomaž Rožen, župan občine Ravne na Koroškem 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, gostje: Okrogli muzikanti,
Stanko Fajs in Diamanti 13.30 1619. VTV magazin 13.55 Kultura, informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše, pon. 18.40 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 19.25 Pop corn, glasbena oddaja 20.15 Velenje Slovenian Open 2008: 9. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, reportaža 21.15 Turneja po Avstraliji:»Veselite se z nami-Join us in happiness«, dokumentarni zapis - 2. del 22.15 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 28. januarja
TV SLO [7
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Mali Mozart, 25/26
09.35	Mačka, iz popotne torbe
09.50	Risanka
10.00	Zgodba na gumbe, lutkovna
predstava
10.40	Maina Sofie in iskanje zlatega
jelena, 3/4
11.05	Bela meja, 2/3
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Spet doma
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Timotej hodi v šolo, 3/26
16.10	Afna Friki, 1/10
16.35	Dvoličnost, dokum. nan.
16.40	Boter, igrani film
17.00	Novice, šport, vreme
17.40	Ganges, 2/3
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Eli in Fani, risanka
18.45	Adi v morju, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Vroči stol
21.00	Doktor Martin, 4/9
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Opus
23.25	Glasbeni večer
01.00	Ganges, 2/3
01.50	Dnevnik
02.25	Dnevnik zamejske tv
02.50	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.20	Tv prodaja
08.50	Sobotno popoldne, ponovitev
11.05	Tv prodaja
11.35	Slovenci v Italiji
12.05	Š - športna oddaja
12.50	Osmi dan
13.20	ARS 360
13.40	Alpe, Donava, Jadran
14.10	Tv prodaja
14.40	Evropa.si
15.00	Seja državnega zbora, prenos
18.00	Poročila
18.05	Tekma, debatna oddaja
18.55	Dr. Who, 4/13
19.40	Italija, 2/6
20.00	Prodor v razum Adolfa Hitlerja,
dokum. oddaja
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	City folk: Istanbul
22.45	Ognjemet, japonski film
00.25	Seja državnega zbora,
posnetek
02.30	Zabavni infokanal
POP
07.10	24 ur, ponovitev
08.10	Jamie: ponovno pri šolarjih 09.05 Razigrani par, nad. 09.55 Ukradena sreča, nad.
10.50	Tv prodaja
11.20	Ricki Lake
12.10	Neukrotljivo srce, nad.
13.05	Tv prodaja
13.35	Strast, nad.
14.25	Zločini pred domačim pragom, nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Grda račka, nan.
20.55 Razočarane gospodinje, nan.
21.45	Tabloid, nan.
22.40	24 ur zvečer
23.00	Črni Donnellyji, nan.
23.50	Prijatelji, nan.
00.20	Newyorška policija, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama

09.00	Dobro jutro, informativna nrl MQ 11
10.30	oddaja Vabimo k ogledu
10.35	Odprta tema, ponovitev:
	Predsedovanje Slovenije Svetu
	EU
11.35	Videospot dneva
14.00	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Regionalne novice
18.05	Turneja po Avstraliji:»Veselite
	se z nami-Join us in
	happiness«, dokumentarni
	zapis - 2. del
19.05	Lahko noč, otroci: pravljica
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Dober večer, gospod
	predsednik, gost: mag. Blaž
	Kavčič, predsednik Državnega
	sveta
21.00	Regionalne novice
21.05	Lokalni utrip Spodnje Savinjske
	doline, informativna oddaja
21.45	Iz oddaje Dobro jutro,
	informativna oddaja, ponovitev
23.15	Vabimo k ogledu
23.20	Videostrani, obvestila
TOREK, 29. januarja
tv slo rr	
07.00	Poročila
07.10 08.00	Dobro jutro Poročila
08.10 09.00	Dobro jutro Poročila
09.05	Na potep po spominu
09.20	Deklica delfina in lisica zvitorepka IV.
09.35	Afna Friki, 1/10
10.00	Risanka
10.10	Boter, igrani film
10.25 11.00	Zgodbe iz školjke Ganges, 2/3
11.55	Dišalo je po jazzu, dokum. portret
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Vroči stol
14.25	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Sandokan, 2/25
16.10	Medvedki, 10/16
16.15	Hotel obmorček, nan.
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.35	Srednjeveške freske na slovenskem, dokum. oddaja
18.05 18.30	Z glavo na zabavo Žrebanje Astra
18.40	Angelina balerina, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55 Piramida	
21.00	Velikani Himalaje, dokum. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Komunizem - zgodovina iluzije, 3/3 Srednjeveške freske na slovenskem, dokum. oddaja
23.50	
00.20	Kriki in šepetanja, švedski film
01.50	Dnevnik, ponovitev
02.20	Dnevnik zamejske tv
02.45	Infokanal
TV SLO
06.30	ZabavniInfokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	Studio city
09.00	Seja državnega zbora, prenos
18.00	Poročila
18.05	Aktualno
18.30	Glasnik, tv Maribor
19.10	Hokej na ledu, tekma lige ebel
	Acroni Jesenice - Linz, prenos
21.40	Nogomet, ang. lige, Arsenal -
	Newcastle, prenos 2. polčasa
22.35	Wilde, am. film
00.25	Seja državnega zbora
02.30	Zabavni infokanal
POP
07.05	24 ur, ponovitev
08.05	Ricki Lake
08.55	Razigrani par, nad.
09.45	Ukradena sreča, nad.
10.40	Tv prodaja
11.10	Šolska košarkarska liga
12.10	Neukrotljivo srce, nad.
13.05	Tv prodaja
13.35	Strast, nad.
14.25	Zločini pred domačim pragom, nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur - vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
21.55	Zakon in red, nan.
22.45	24 ur zvečer
23.05	Črni Donnellyji, nan.
23.55	Prijatelji, nan.
00.25	Newyorška policija, nan.
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Dober večer, gospod
predsednik: gost: mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta
11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi@-a+e, mladinska
oddaja 18.40 Videospotdneva 18.45 Otrokom za lahko noč: pravljica 19.00 Videospotdneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1618. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Športni gost, kontaktna oddaja 21.30 Asova gibanica, informativna oddaja
22.00 Šu kham - za soncem, oddaja
o življenju Romov 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
SREDA, 30. januarja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Srebrnogrivi konjič, 10/39
09.30	Risanka
09.40	Medvedki, 10/16
09.50	Hotel obmorček, ris. nan.
10.00	Pepi vse ve
10.25	Zlatko Zakladko
10.40	Knjiga mene briga
11.00	Z glavo na zabavo
11.25	Srednjeveške freske na
slovenskem, dokum. oddaja
12.00	Zapeljivi bleščeči tenor, portret
Jurija Reje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.35	Pisave
14.00	Velikani Himalaje, dokum. film
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ana z zelene domačije, 4/26
16.10	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.40	Kraljestvo planinskega orla,
3/3
18.30	Žrebanje lota
18.40	Ulica sanj, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Pravi moški, avstralski film
21.30	Prvi in drugi
22.00	Odmevi, vreme, šport 23.05 Omizje
00.20	Kraljestvo planinskega orla,
3/3
01.10	Dnevnik
01.45	Dnevnik zamejske tv
02.10	Infokanal
TV SLO fj
06.30 Zabavni infokanal 07.25 Tv prodaja 07.55 Hri-bar
09.00 Seja državnega zbora, prenos
18.00 Poročila
18.05 Črno beli časi
18.20 Diagonale
19.05 Zadnja tramvajska postaja,
dokum. feljton 19.30 Družinske zgodbe 20.25 Odbojka (M), tekma evrop. lige, Noliko Maaseik - ACH volley Bled
22.25 Evroliga v košarki (M), Prokom
Trefl - Union Olimpija 00.00 Seja državnega zbora,
posnetek 02.05 Zabavni infokanal
POP
07.05	24 ur, ponovitev
08.05	Preverjeno
09.05	Razigrani par, nad.
09.55	Ukradena sreča, nad.
10.50	Tv prodaja
11.20	Ricki Lake
12.10	Neukrotljivo srce, nad.
13.05	Tv prodaja
13.35	Strast, nad.
14.25	Zločini pred domačim pragom, nan.
15.15	Neukrotljivo srce, nad.
16.10	Ukradena sreča, nad.
17.05	Razigrani par, nad.
18.00	24 ur, vreme
18.05	Strast, nad.
19.00	24 ur
20.00	Moj mož, morilec, avstr. film
21.40	Na kraju zločina, nan.
22.30	24 ur zvečer
22.50	Črni Donnellyji, nan.
23.40	Prijatelji, nan.
00.10	Newyorška policija, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
9.00 Dobro jutro, Informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja 10.55 Športni gost, pogovor 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Otrokom za lahko noč: pravljice 19.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
19.30 Videospotdneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema - Darovanje organov - tanka meja med življenjem in smrtjo 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 24. januarja
18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Otvoritveni koncert 4. mednarodnega klavirskega seminarja
Laszlo Baranyay (klavir) 20.00 Dom kulture Velenje
Komedija Iz zadrege v zadrego (KD Gledališče Velenje, avtor: Franc Streicher; režija: Jože Krajnc)
Sobota, 26. januarja
8.00 - 13.00 Atrij KSC
Kmečka tržnica 9.00 - 13.00 Knjižnica Velenje,
20.30
Vsi kupujemo, vsi prodajamo Center Nova, velika dvorana Patetico
Nika Perunovic (vokal), Dejan Berden (klavir), Matija Krivec (kontrabas) in Ciril Sem (bobni)
Ponedeljek, 28. januarja
17.00 Interspar Velenje
Zabava s Piko Nogavičko Ustvarjalna delavnica: Pustne maske
Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Zaključni koncert udeležencev 4.
18.00
Na mladih svet stoji
V torek Lions klub Velenje vabi na tradicionalni dobrodelni koncert
Velenje - Dejstvo je, da na mladih svet stoji, kot tudi to, da je med mladimi izredno veliko nadarjenih glasbenikov. Pravi užitek jim je prisluhniti. Nova priložnost, ki bo hkrati dobrodelna, se ponuja ta torek. V orgelski dvorani velenjske glasbene šole se bo ob 19.30 uri začel tradicionalni novoletni koncert, ki ga pripravlja Lions Klub
L


9 [ff]
Nacionalni organ Programa pobude Skupnosti je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj
Mestna občina Maribor
P
Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.
Partner v projektu je Mestna občina Velenje
VABLJENI
na seminar Sodobne tehnologije izkoriščanja sončne energije
Mestna občina Velenje bo v petek, 25.1.2008, med 09. in 13. uro v dvorani Centra Nova v Velenju pripravila seminar o sodobnih tehnologijah izkoriščanja sončne energije. Seminar Sodobne tehnologije izkoriščanja sončne energije je namenjen vsem, ki želijo zmanjšati porabo energije ter s tem stroške in negativne vplive na okolje. Na seminarju bomo predstavili nekaj korakov učinkovitega izkoriščanja sončne energije ter konkretne primere organizacijskih in investicijskih ukrepov. Mestna občina Velenje se aktivno vključuje v različne energetske projekte, s katerimi želi prebivalcem približati trajnostno rabo energije. Eden teh projektov, v okviru katerega pripravljamo tudi tokratni seminar, je projekt Euresun. Projekt sofinancira Evropska unija - Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija -Avstrija 2000 - 2006. Prijavitelj v Sloveniji je Mestna občina Maribor s partnerjem Mestno občino Velenje, partnerji v Avstriji so Koroška deželna vlada, Štajerska deželna vlada in energetska agencija Energie:bewusst Kärnten. Namen projekta je uvajanje energetskega knjigovodstva in osveščanje javnosti o učinkoviti rabi energije, da bi dosegli manjšo porabo energije v zgradbah v javni lasti z dolgoročnim ciljem postopnega zmanjšanja emisij in energetske odvisnosti.
Kdaj - kje - kaj
mednarodnega klavirskega Seminarja
Torek,
29.	januarja
17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev programa usposabljanja Sobarica
17.00 Interspar Velenje
Pustno dogajanje: Najboljši cirkus in cirkuška delavnica
Sreda,
30.	januarja
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljične ure
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Okrogla miza: Gensko spremenjena hrana
ŠOŠTANJ
Četrtek, 24. januarja
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure 18.00 Kulturni dom Šoštanj Naravovarstvena zveza Smrekovec se predstavi
Petek,25. januarja
19.00 Kulturni dom Šoštanj Gledališka predstava
Sobota, 26. januarja
17.30 Telovadnica OŠ Šoštanj Kajuh Šoštanj : Aliansa II
(3. državna odbojkarska liga za ženske)
19.00 Telovadnica OŠ Šoštanj
Šoštanj Topolšica - Vuzenica (3. državna odbojkarska liga za moške)
Ponedeljek,
28.	januarja
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Torek,
29.	januarja
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Predstavitev filma "Štirje letni časi v Šoštanju"
Za dodatne informacije v Velenju lahko pokličete TIC Velenje (03/896 18 60).
Velenje. Kot vedno bodo z izkupičkom pomagali v svojih rednih akcijah, kjer posebno pozornost posvečajo slepim in slabovidnim.
Na letošnjem novoletnem koncertu bodo nastopili predvsem mladi nadarjeni glasbeniki. Na odru se bodo zvrstili Vivijana Rogina, Vito-mil Selič, Jure Oštir, Ana Glu-šič, Eva Nina Kozmus in Janez Uršej. Pri klavirju bo mlade glasbenike spremljala Ana Avberšek, ki je tudi programski vodja dogodka. Karte za koncert bodo na prodaj eno uro pred začetkom dogodka.
■ bš
NZ Smrekovec: Ukrepaj zdaj!
Šoštanj - Danes (24. januarja) ob 19 h bo v veliki dvorani kulturnega doma v Šoštanju predstavljena akcija Naravovarstvene zveze Smrekovec z naslovom Ukrepaj zdaj! Gre za spodbujanje javnosti k aktivni udeležbi v prizadevanju za zmanjšanje neurejenega motoriziranega prometa po Smrekovškem pogorju. Ob tej priložnosti bodo prikazali tudi dokumentarni film Zavzemi se za Smrekovec.
V zadnjem času strmo narašča število motoriziranih obiskovalcev Smrekovškega pogorja, ki se ne vozijo več samo po cestah, ampak tudi po planinskih poteh in brezpotjih in svoje poti utirajo v najbolj občutljive predele narave. Številna nevarna srečanja pohodnikov s hitrimi vozniki motornih sani, kros motorjev in štrikolesnikov, uničevanje gozdnih vlak, povzročanje hrupa v občutljivem naravnem okolju, motenje miru ljudem in živalim ter tragična nesreča smučarja zahtevajo »ukrepati zdaj«, zatrjujejo v Naravnovarstveni zvezi Smrekovec.
■ mkp
KINO VELENJE :: SPORED
PETELINJI ZAJTRK
- slovenska romantična komedija, 125 minut. Režija: Marko Naberšnik. Igrajo: Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemljič, Dario Varga, Janez Škof, Severina Vučkovic, Davor Janjic, Miloš Battelino idr.
Sobota, 26. 1. ob 20.00 Nedelja, 27. 1. ob 18.00
Ljubezenski film o malih ljudeh, v katerih tlijo velike strasti in sanje, se dogaja v Gornji Radgoni, kamor mladi avtomehanik Djuro pride za vajenca k mojstru Gaješu. V delavnico pot kmalu zanese lokalnega kriminalca Lepca in njegovo zapeljivo ženo Bron-jo, ki hitro vname Djurovo srce. Na srečo Gajaš ne opazi teh čustev, saj ima oči le še za hrvaško pevko Sev-erino, ki jo časti kot boginjo. Napetost preseže točko vrelišča, ko Lepec Gajašu obljubi, da ga bo spoznal s Severino, kar usodno vpliva tudi na ljubezen med Djurom in Bronjo.
MICHAEL CLAYTON
(Michael Clayton) - drama, triler, 119 minut. Režija: Tony Gilroy. Igrajo: George Clooney, Sean Cullen, Tom Wilkinson, Tilda Swinton, Sydney Pollack, Michael O'Keefe, Ken Howard idr.
Petek, 25. 1. ob 22.10 Nedelja, 27. 1. ob 20.20
Michael Clayton je uspešen odvetnik priznane odvetniške pisarne, kjer mora opravljati najbolj umazana dela loščenja ugleda strank, ki se znajdejo na drugi strani zakona. Na žalost si zaradi dolgov in ločitve ne more privoščiti, da bi opustil nehvaležno službo, toda usoda ga postavi pred dokončno moralno dilemo. Njegov kolega namerava zaradi napada slabe vesti izgubiti pomembno tožbo, a Michael med raziskovanjem primera ugotovi, da bi utegnilo njegovo posredovanje škoditi številnim nedolžnim ljudem. V pričakovanju letošnjih oskarjev!)
ČEBELJI FILM
(Bee Movie) - animirana akcijska komedija s podnapisi, 90 minut. Režija: Steve Hickner in Simon J. Smith. Igrajo: Jerry Seinfeld, Renée Zellweger, Matthew Broderick, John Goodman, Chris Rock, Megan Mullal-ly, Kathy Bates idr.
Petek, 25. 1. ob 18.00 Sobota, 26. 1. ob 18.15 Nedelja, 27. 1. ob 16.00 - otroška matineja
Radoživi Barry se po končani čebelji univerzi nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da bo vse življenje zgolj nabiral med, zato prekrši najosnovnejše čebelje pravilo in se odpravi v mesto med ljudi. Po številnih nesporazumih se spoprijatelji s prijazno cvetličarko Vanesso, a kmalu zgrožen ugotovi, da so prav ljudje tisti, ki čebelam
nenehno kradejo med. Odloči se tožiti človeštvo, kar ima usodne posledice tako za svet čebel, kot tudi za njegovo prijateljstvo z Vanesso. Film ni sinhroniziran v slovenščino!
NOČ ČAROVNIC
(Halloween) grozljivka, 109 minut Režija: Rob Zombie. Igrajo: Tyler Mane, Malcolm McDowell, Brad Dou-rif, Daeg Faerch, Sheri Moon, William Forsythe, Richard Lynch idr.
Petek, 25. 1. ob 20.00 Sobota, 26. 1. ob 22.20
Nov film iz serije grozljivk Noč čarovnic se posveča mladim letom in nastanku enega najbolj zloveščih zločincev - Michaelu Myersu. Po kruti smrti njegove družine Myersa odpeljejo v psihiatrično ustanovo pod vodstvom skrbnega zdravnika Loomisa, ki edini razume misli odraščajočega dečka. V trenutku nepazljivosti Myersu po 17 letih uspe pobegniti, čemur sledi pravi pokol. Zaradi naraščajočega števila izmaličenih trupel se Loomis obrne na šerifa Bracketta, a to je le še ena izmed usodnih napak, ki jo Myers spretno izkoristi.
Naslednji vikend napovedujemo:
romantično komedijo PETELINJI ZAJTRK, športno komedijo KO ŽOGICE POBESNIJO, akcijski triler HITMAN-AGENT 47, slovenski mladinski film POLETJE V ŠKOLJKI 2
Koledar imen
Januar/prosinec
24	. četrtek - Frančišek
25	. petek - Pavel
26	. sobota - Timotej
27. nedelja - Angela
28	. ponedeljek -
Tomaž, Egon
29	. torek - Valerij
30	. sreda - Hijacinta,
Martin
Lunine mene
Vremenski pregovori
b*|
DfflDSS
MIX D.O.O. Stegne 15 1000 Ljubljana
OBJAVLJA
PROSTA DELOVNA MESTA V NAŠI TRGOVINI V VELENJU
1.	Prodajalec gradbenega in instalacijskega materiala (m/ž)
Pogoji: končana trgovska šola ali druga ustrezna šola komercialne smeri (najmanj V.stopnja), 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje gradbenega materiala, znanje tujega jezika
2.	Skladiščnik (m/ž)
Zaposlitev pod 1. in 2. bomo sklenili za določen čas 1 leta z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naš naslov: MIXd.o.o., Stegne 15,1000 Ljubljana.
Rok za prijave: 8 dni od objave razpisa.
ABITURA .«
Podjetje za izobraževanje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZ0RRAZRE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli)
-	EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
VPIS BO 14. FEBRUARJA 2008 OB 16. UBI
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
-	EKONOMIST
Informativna dneva bosta v petek, 15. 2.2008 ob 16. uri in v soboto, 16. 2.2008 ob 9. uri
-	POSLOVNI SEKRETAR
Informativna dneva bosta v petek, 15. 2.2008 ob 17. uri in v soboto, 16.2. 2008, ob 9. uri
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32
^Hjs
ENZ-i naložbeno zavarovanje i z jamstvom glavnice i eko naložbe
RADI O V ELEN J E
eko naložbe
PIJEJQVODO.
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
Opravljamo knjigovodske storitve. Iščete in ne veste komu zaupati?
Smo zelo konkurenčni, lahko se oglasite ali pokličete tel. 03 897 52 10!
STIKI-POZNANSTVA
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505-495, GSM: 031/836-378, tel. in faks: 5726-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378.
PRIJAZNA ženksa, 45-letna, si želi spoznati prijatelja, starega do 60 let. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.superalan.si
RAZNO
VOZILA
KIA, l. 1999, 60.000 km, prodam za 450,00 evrov. Gsm: 041/227-336.
Starejši, mlajši, osamljeni, bolni potrebujejo pogovor.
Pridem na dom. Svetovanje za pravilno življenje, Rizman Stanko s.p. 090 142 680
mali OGLASI
ISCEM
IŠČEM delo (čiščenje, likanje). Gsm: 030/915-898.
PRIDELKI
HRASTOVE suhe deske, bukova drva in seno prodam. Gsm: 041/863-141.
VINO, belo (rizling in muškat) in rdeče (modra frankinja) prodam. Cena: 1,20 evra/l. Gsm: 041/748-315. BOROVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
VINO ŠTAJERSKO (belo S. pinot, R. in L. rizling, R. muškat, rdeče Zweigelt) Zasebno vinogr. vam nudi v odprti prodaji. Donegovano, kristalno čisto z izrazito nežno kislino. 051/423-389.
BREZOVA drva za kamin prodamo. Gsm: 031/459-602.
ŽIVALI
DVE LESENI klopi primerni za v kemčko sobo prodam. Gsm: 041/861-309. MIZARSKO prešo z vsemi pripomočki in orehov furnir prodam. Gsm: 041/351-913
RAZTEGLJIVO sedežno garnituro, omaro za dnevno sobo in kuhinjske elemente z električnim štedilnikom ugodno prodam. Gsm: 051/380-544. TRAKTOR lindner, 4 pogon, balirko za štirioglate kocke, zgrabljalnik in obračalnik, štiri reden, prodam. Gsm: 041/227336.
PRAŠIČA, domače reje, za zakol, ugodno prodam. Gsm: 041/942-898. TELIČKO, sivo, staro 10 dni, prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031/459602.
TELIČKO sivko, težko 125 kg in prašiča, težkega okoli 140 kg, domače reje, prodam. Telefon: 5893-

BMMISte
041/624-775, 897-58-13 PRODAMO: PRODAMO STANOVANJE V VELENJU:
3-sobno stanovanje v Velenju (okolica tržnice), 1. nadstropje, delno obnovljeno, 81,30 m2, letnik 1958. Cena 85.000 EUR
PRODAMO STANOVANJE V ŠOŠTANJU:
2-sobno stanovanje v Šoštanju, 2.nadstropje, delno obnovljeno, 61,05 m2, letnik 1970, vseljivo konec leta 2008. Cena: 68.000 EUR
255, gsm: 031/640-369. BELI višavski terier, odličnih staršev, mladič, prodam. Cena: 600,00 evrov. Gsm: 041/565-389, popoldan. PRAŠIČA, 100 kg in bikca simentalca starega dva meseca, prodam. Gsm: 051/341-360.
JAGENČKE, 30 do 35 kg žive teže, ugodno prodam. Gsm: 040/996-259.
PRAŠIČE švede, težke od 20 do 300 kg prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Lahko tudi očistim in dostavim. Gsm: 041/239-651.
Visok krvni tlak ni prijeten, zato poskusite živeti z normalnim krvnim tlakom. Svetovanje za pravilno življenje, Rizman Stanko s.p. 090 142 680
PRODAMO: Zelo lepo 3 sobno stanovanje nad Staro Namo, 76,42 m2, letnik 1992, V. nadstropje, nova PVC okna, cena 90.000 Evr
3 sobno stanovanje pod tržnico, 81,37 m2, letnik 1953, I. nadstropje -delno obnovljeno ( Pvc okna + kopalnica ), cena 85.000 Evr
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a, Velenje, 041 299 919
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok v tem tednu ni bilo.
Smrti:
Weissenbach Franc, roj. 1927, Prelska 13, Velenje; Polutnik Karol, roj. 1928,
Celje, Kamniška ulica 3; Divjak Ana, roj. 1928, Prebold, Skozi gaj 15; Strožič Ivan, roj. 1929, Lokovica 87/a, Šoštanj; Oblak Silvestra, roj. 1936, Škale 10, Velenje; Koželj Emilijan, roj. 1935, Pod-vine 8, Šentjur; Savinek Franc, roj. 1943, Rakovlje 37, Braslovče.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
26. in 27. januarja - VLASTA ŠTER-BENK(delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
ČETRTEK, 24. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 25. januarja:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 27. januarja:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 28. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 29. januarja:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 30. januarja:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 14. januarja 2008 do 20. januarja 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. januarja 2008 do 20. januarja 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše
SILVESTRE OBLAK
iz Škal
12. 11. 1936 -18. 1. 2008
Kogar imaš rad ne umre, samo nekje daleč je.
Žalujoči: mož Vinko, hči Irena z možem ter vnukinja Maja z družino
Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali in stali ob strani ter karkoli darovali v slovo naši Silvi. Hvala tudi škalskemu lovskemu zboru, Pogrebni službi Tišina, govorniku ter g. župniku in g. Hudourniku za zvonjenje.
ZAHVALA
Utrujen od bolezni je za vedno zaspal naš dragi brat in stric
IVAN STROŽIČ
Grmov Ivan iz Lokovice 87 a, Šoštanj
22. 7. 1929 -17. 1. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Topolšica, g. Borutu Rijavcu, dr. med., praporščaku in Društvu upokojencev Šoštanj. Hvala Pogrebni službi Usar, gospodu kaplanu iz župnišča Šmartno pri Slovenj Gradcu za opravljen cerkveni obred, govorniku Filipu Vrabiču, moškemu pevskemu zboru Šmartno pri Slovenj Gradcu ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
OBVESCEVALEC
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
MIHAELA SEVCNIKARJA
1. 9. 1941 -11. 1. 2008
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za sočutje, cvetje in sveče. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste mu na kakršen koli način lajšali trpljenje.
Njegovi najbližji
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
HELENE KUGONIČ
iz Topolšice 130/b
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica in zdravniku prim. Janezu Polesu, dr. med., gospodu župniku Jožetu Pribožiču za lepo opravljen obred, govorniku, pevcem, praporščakom in Pogrebni službi Usar za opravljene pogrebne storitve ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: brat Franc z ženo Pepco in nečakinja Metka z družino
Odšel si tiho, brez slovesa, srce je utrujeno zaspalo.
A kogar imaš rad, ne umre, samo zelo, zelo daleč je ...
ZAHVALA
FRANC WEISSENBACH
iz Prelske 1927 - 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje ali nam kakorkoli pomagali ob slovesu. Hvala rudarski godbi, častni straži, praporščakom, kolektivu Esotecha, cvetličarni Gradišnik, Gasilskemu društvu Vinska Gora, govorniku Dragu Kolarju, Pogrebni službi Usar, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Otroka moja ne žalujta, dragi sin in draga hčerka jaz počivam, mirno spim, se nič več ne prebudim.
Iz večnosti vrnitve ni, tam že ata 4. leto mirno spi, ker me ob sebi imel bi rad, poklical me je v večnost spat.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete, sestrične, svakinje in botre
JOŽEFE AUBREHT
iz Pirešice pri Velenju
22. 4. 1933 - 13. 1. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času njene dolgotrajne bolezni obiskovali in jo bodrili. Lepa hvala osebju internega in intenzivnega oddelka Bolnišnice Topolšica ter Patronažni službi Velenje. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev, zvonjenje in spremstvo ob žari. Topla hvala vsem dobrim ljudem, ki ste nam v dneh slovesa stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Posebno zahvalo izrekamo Dragici in Srečku Petek za skrb in vso pomoč v času njene bolezni in našega žalovanja. Hvala govorniku in g. župniku za ganljive besede slovesa, pevcem Flamingo, praporščakom in Pogrebni službi Usar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat en velik HVALA.
Žalujoča: hči Danica z družino in sin Milan
Nagrajenci nagradne križanke "Apart hotel Natura", objavljene v tedniku Naš čas dne 17.1.2008, so: Milica Kožar, Kardeljev trg 5, Velenje (nedeljsko kosilo za 2 osebi);
Peter Krepel, Linhartova 13, Velenje (obisk bazena za 2 osebi); Ljubica Hebar, Ljubljanjska 102, Maribor (obisk savn za 2 osebi). Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. ČESTITAMO! Rešitev gesla: NATURA
MESTNA OBČINA VELENJE
sporočilo za javnost
Mestna občina Velenje obvešča športna društva in klube, zavode in druga združenja, registrirana za opravljanje dejavnosti na področju športa, da je v Uradnem listu RS št. 5, ki je izšel 18. januarja 2008, objavljen
Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa, ki ga bo v letu 2008 iz proračuna (so)financirala Mestna občina Velenje.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija je objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (razpisi).
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
NA POKOPALIŠČU P0DKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
ZAHVALA
V 85. letu je prenehalo biti srce našega ata
STANKA HABETA
iz Raven pri Šoštanju 16. 10. 1923 - 2. 1. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Žena Berta, sin Jože, hčeri Bernarda in Olga z družinami
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
V SLOVO
Po kratki hudi bolezni nas je zapustil dolgoletni član in tajnik Občinskega odbora SLS Šoštanj
ANTON POTOČNIK
26. 4. 1941 -17. 1. 2008
Ostal boš v naših mislih in kot vzor pripaden svojim ciljem in dejanjem.
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Šoštanj
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Odšel si tiho brez slovesa, med nas se vrnil več ne boš, na grobu svečka je spomina, ob njej pa šopek svežih rož.
Čeprav te črna zemlja krije, tvoj lik še z nami bo ostal, za vse ti hvala dragi Tone, kar si nam in kraju dal.
A. Meža
V SLOVO
ANTONU POTOČNIKU
predsedniku Krajevne skupnosti Zavodnje 26. 4. 1941 -17. 1. 2008
Pogrešali te bomo kot dobrega sodelavca, sokrajana in prijatelja!
Člani sveta KS in krajani Zavodenj
Bojan Tokič zadovoljen in razočaran
MALA ANKETA
Vladimir Samsonom upravičil sloves prvega nosilca - Prirediteljem za brezhibno izvedbo čestital sam predsednik mednarodne zveze
Beloruski namiznoteniški igralec Vladimir Samsonov, trikratni evropski prvak, aktualni evropski pod-prvak in šesti na svetovni jakostni lestvici, je v odsotnosti kitajskih igralcev upravičil vlogo prvega
Lasan in Biljana Todorovič že v prvem, Martina Safran pa v drugem krogu.
Tokič je v prvem krogu glavnega turnirja premagal Slovaka Lubo-mira Pisteja, ki igra v francoski ligi
Na pragu življenjske zmage
J	J
Visoki Samosnov je oba svoja dvoboja do tedaj dobil tesno -s 4 : 3. V drugi igri, proti Rusu Fedorju Kuzminu, ki je pred leti že zmagal na velenjskem turnirju, je že izgubljal z 1 : 3, vendar je potrdil, da je zelo izkušen igralec, in zmagal s 4 : 3. Prav ta njegova ne preveč prepričljiva igra je vplivala, da je Tokič začel sanjati o zmagi
sloves. Do 5 : 5 mu je Tokič še bil enakovreden, nato pa je napravil nekaj nepotrebnih napak, nasprotnik pa zaigral bolj odločno in ta niz dobil kar z 11 : 6. Tako je bil Tokič v tem boju zelo blizu življenjski zmagi, a hkrati daleč od nje.
To našo ugotovitev in Tokičevo igro je slovenski selektor Bojan Rak takole razložil: »Resnica je, da je bil na pragu življenjske zmage, a moramo biti realni. Samsonov je igralec svetovnega formata. To je zlasti pokazal predvsem v odličnem zadnjem nizu, ko je dosegel nekaj točk na način, ki ga do tedaj nismo videli. Vedeti je treba, da je povedal kar s 3 : 0, in loviti tak zaostanek proti tako odličnemu igralcu je zelo težko. Sem pa seveda zelo zadovoljen s Tokičevo igro, njegovim pristopom, nekaj več mora v prihodnje narediti še s samozavestjo.«
Bojan Tokič pa je žalosten govo-
pa ostaja grenak priokus ... »
Tako je Velenje od torka do sobote dihalo in živelo s svetovnimi mojstri drobne bele žogice. Trud članov organizacijskega odbora s predsednikom Bojanom Kontičem na čelu je bil povrnjen s Tokičevo uvrstitvijo med šestnajst najboljših. Najbolj pa s tem, da so prvenstvo znova brezhibno izvedli. Za njihov trud, odlično izvedbo jim je v pozdravnem pismu čestital celo predsednik Mednarodne namiznoteniške zveze, Kanadčan egiptovskega rodu Adham Shara-ra. Prav zato je imel razlog za zadovoljstvo tudi predsednik organizacijskega odbora Bojan Kontič: »Zahvaljujem se vsem članom organizacijskega in častnega odbora, organizacijam, gospodarstvu, skratka, vsem za vložen napor in prispevana sredstva, da smo lahko izvedli prvenstvo. Želel pa bi, da bi se v izvedbo naših turnirjev tvor-nje vključilo tudi kakšno od minis-
nosilca na 9. mednarodnem odprtem prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu v velenjski Rdeči dvorani.
V finalu je s 4 : 2 premagal Ching Lija iz Hongkonga, med ženskami pa je bila druga nosilka in aktualna evropska prvakinja s 4 : 2 boljša od Belorusinje Veronike Pavlovič.
Samsonov se je za ta uspeh moral nekajkrat zelo potruditi. Med tistimi, ki so ga zelo namučili, je bil tudi najboljši slovenski igralec Bojan Tokič, 44. na svetovni lestvici. Ljubljančan je v Velenje prišel kot član nemškega prvaka Frickenhausena. S tem moštvom je lani postal tudi nemški prvak, kot pa smo zvedeli, se bo preselil v Italijo.
Neposredno so se v glavni turnir, torej med 64 najboljših, poleg Tokiča uvrstili še trije Slovenci, ki pa so hitro izpadli. Saš
oin je 118. na svetovni jakostni lestvci, v drugem pa Kitajca s španskim potnim listom He Zhi Wen (26). Španec si je že zagotovil igranje na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu, kamor si želi tudi Tokič. Ta svoj največji cilj bo skušal doseči na bližajočih se kvalifikacijah. Če bo igral tako samozavestno in pogumno, kot je v Velenju, potem mu Peking najbrž ne more uiti.
Po dveh imenitnih zmagah je navdušeno pripovedoval: »Španec je odličen igralec. Z njim imajo težave še večji mojstri od mene. Toda bil sem zelo samozavesten.«
Z imenitnima zmagama se je Tokič uvrstil v šestnajstino finala, kjer pa je naletel na Samsonova. Tudi pred tem bojem je bil zelo samozavesten, se je pač zavedal, da v igri z odličnim Belorusom nima kaj izgubiti.
proti odličnemu Belorusu. Začel pa je slabo, preveč spoštljivo. Samsonov je dokaj hitro povedel s 3 : 0. Kazalo je, da bo najboljši Slovenec z gladkim porazom in skorajda brez pravega odpora razvrednotil zmagi v prvem in drugem krogu. Tedaj pa je nastopil nepričakovan preobrat. Konec je bilo spoštovanja nasprotnika, zaigral je kot prerojen in ob bučnem bodrenju gledalcev izenačil v nizih na 3 : 3. A veličina velikih igralcev je v tem, da se znajo izvleči tudi tedaj, ko se zdi nemogče, in v sedmem, odločilnem nizu, je Saamsonov potrdil svoj svetovni
ril: Dal sem vse od sebe. Ponudila se mi je velika velika priložnost, da premagam odličnega nasprotnika. Zmago sem imel tako rekoč a krožniku, a je nisem izkoristil. Po zmagi proti He Zhi Wenu, ki je kar precej mest pred mano na svetovni lestvici, sem si dejal, da lahko odidem iz Velenja zadovoljen. Sedaj
trstev, ki je pristojno za to področje. Na žalost pa lahko tudi letos ugotovimo, da je bilo edini prispevek države v tem turnirju ta, da so pobrali davek od nagrad.«
■ S. Vovk
Investitorji vlagajo (tudi) v ceste
Velenje - Investitorji, ki gradijo večje poslovne prostore ali trgovske centre v mestu, sodelujejo tudi pri ureditvi cestne infrastrukture v bližini svojih objektov. Ob cesti Simona Blatnika v Stari vasi je tako Merkur poleg plačila komunalnega prispevka prispeval tudi sredstva za gradnjo cest, financiral pa je del bodočega krožišča, ki bo zgrajeno v križišču cest Simona Blatnika in Koroške ceste. Podjetje Jager, ki gradi trgovski center na istem območju, pa bo zgradilo krožiš-če v križišču Ceste Simona Blatnika in Koroške ceste, torej pri bivših Vegradovih samskih domovih. Financirali pa bodo tudi izgradnjo hodnikov za pešce in kolesarske steze ob svojem nakupovalnem centru.
To je le eden od odgovorov na vprašanja svetnikov na prejšnji, decembrski seji. Na njej je Franc Sever podal tudi pobudo, da se nadaljuje izgradnja pešpoti ob Celjski cesti, torej proti Vinski Gori. Kot je znano, je pločnik zgrajen do novega krožišča pod naseljem Gorica, naprej pa ne. V občinskih strokovnih službah so pripravili odgovor, v katerem so zapisali, da gradnja pešpoti proti Vinski Gori ni vnesena v načrte razvojnih programov občine, da pa bodo skupaj z Direkcijo Republike Slovenije proučili vse možnosti za nadaljevanje gradnje pešpoti proti Vinski Gori.
Radar na Kidričevi že meri
Malo po novem letu je bil na Kidričevi cesti, malo pred prehodom za pešce pri OŠ Miha Pin-taija Toleda, postavljen stacionarni radar, ki voznikom natančno izmeri hitrost vožnje in jo tudi izpiše na monitorju. Na tem delu ceste je omejitev hitrosti 40 km na uro, namen postavitve radarja pa je predvsem opozoriti voznike na morebitno prehitro vožnjo. Podatke pošiljajo na Policijsko postajo Velenje. Tudi zato, da so policisti obveščeni o dejanskem stanju na tem odseku in bodo lahko po potrebi tudi povečali nadzor nad prometom. To je bil odgovor na kar nekaj zastavljenih vprašanj v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, ki jih je na seji sveta postavila Katarina Praznik. V odgovoru izvemo tudi, da bodo Jenkovo cesto, ki vodi mimo OŠ Antona Aškerca, rekonstruirali in s tem rešili vprašanje previsokih talnih ovir na njej. Na Gorici, v bližini tamkajšnje šole, pa bodo občinski redarji izvajali pogostejše obhode, sploh ker je varnost otrok ogrožena tudi zaradi nepravilno parkiranih avtomobilov na pločniku, ki s tem onemogočajo šolarjem varno hojo po njih.
■ bš
Bolni : zdravi
Kristina Lukanovič: »V teh
mesecih je res veliko ljudi bolnih. Sama sicer z zdravjem zaenkrat še nisem imela težav, sta jih pa imela moja otroka. Seveda mi ni preostalo drugega, kot da ju spravim do zdravnika, ta pa ju je poslal v bolnišnico. Vesela sem, da tudi zaradi nekoliko večje gneče v čakalnicah zdravniki niso nervozni.«
Danica Krivec: »Na srečo sem še vedno, kljub temu da razsajajo številni virusi, popolnoma zdrava. Najbrž mi uspeva, ker se trudim, da živim čim bolj zdravo. Redno namreč pijem čaj, se toplo oblačim, predvsem pa se mi zdi pomembno, da gremo ljudje kljub mrazu na zrak. Na sprehod. In to jaz počnemo vsakodnevno.«
Iztok Holešek: »Ne, z zdravjem nimam težav niti v teh mesecih niti jih nisem imel prej. Tudi moji sorodniki so zdravi, kar je glede na trenutno stanje, ko je bolnih vedno več ljudi, presenetljivo. Mislim, da moramo v zimskem času pač nekoliko bolj paziti nase, si skuhati kakšen čaj ali kaj podobnega. Bolje preventiva kot kurativa.«
Bilijana Vulič Obradovič: »V naši družini smo bolni oziroma na pol bolni skorajda vsi.
Predvsem pa se mi zdijo pozimi občutljivi otroci. Tudi moji. Bili smo pri zdravniku, dobili zdravila, sedaj pa upam, da bomo hitro zdravi.«
Jože Rituper: »Zdrav sem kot riba! Še dobro, kajti zdi se mi, da s(m)o ljudje nekoliko nepazljivi v zimskih dneh. Premalo pazimo na svoje zdravje, na zaščito pred raznimi boleznimi. Če pa že do bolezni pride, mislim, da je treba najprej k zdravniku, upoštevati njegova navodila, potem pa nekoliko počakati. Tako kot za vse drugo je namreč tudi pri boleznih potreben čas, čas, da se pozdravi.«
■ vg
Radar meri hitrost v bližini prehoda za pešce pri OŠ Miha Pintarja Toleda. Podatke o doseženih hitrostih voznikov na odseku, kjer je dovoljena hitrost 40 km/h, beležijo tudi na policijski postaji. (Foto: vos)