Najreiji alovenaki dnevnik v Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New Yerk celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n ! J GLAS NARODA list. slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelaa S—3S78 Entered as Second Clan Matter September 21, IMS, at the Fast Office at New York, N. Y- under Act of Congreas of March 3, 1870 TELEFON: CHrtsea 1 Hit NO. 267. — ŠTEV. 267. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER IS, 1931. — PETEK, 13. NOVEMBRA 1931 VOLUME RUSIJA BO POSEGLA V JAPONSKO-KITAJSKI SPOR SOVJETSKA UNIJA JE BAJE POSLALA NANKINŠKI VLADI VELIKO ZALOGO MUNICIJE Japonci so mobilizirali nadaljnih deset tisoč mož. V Washingtonu so trdno prepričani, da stremita Japonska in Kitajska po sporazumu, kateri bo dosežen na zborovanju sveta Lige narodov v Parizu. — Kitajski general Mah je priznal, da so se Kitajci umaknili dvanajst milj proti severu. LONDON, Anglija, 12. novembra. — "Daily Mail" je dobil iz Harbina poročilo, da je rekel kitajski geenral Mah Can San, da prodira japonsko vojaštvo proti mestu Tsitsiharu najbrž v namenu, da bi preprečilo vstop sovjetske Unije v mandžur-ski spor. Generalova izjava se glasi: — Po bojih pri reki Nonni smo se umaknili dvanajst milj proti severu, in našo sedanjo črto je zasedlo deset tisoč mož. Ker pa zamore izdelati arzenal v Tsitsiharu na dan le deset tisoč patron in sto pušk, bo v prihodnjih bo -jih naša obramba oslabljena, in nudila se nam bo prilika umreti pri izpolnjevanju svoje dolžnosti. HARBIN, Mandžurija, 2. novembra. — Nocoj so sporočile kitajske oblasti, da skušajo Japonci obkoliti Tsitsihar. Skvadron japonske kavalerije je prekoračil železniško progo dvajset milj zapadno od Anganchia, dočim prodirajo močni japonski oddelki severo-zapadno od Tsitsihara. TOKIO, Japonsko, 20. novembra. — Vojno ministrstvo je dobilo sporočilo, da je dospelo v Nonni okraj v Mandžuriji petnajst vagonov ruskega o-rožja in municije ter dva tisoč mož močna "mednarodna komunistična armada". Vsak hip je pričakovati novih bojev. Japonsko vojno ministrstvo je mobiliziralo nadaljnih deset tisoč vojakov, ki bodo poslani v soboto v Mandžurijo. Časopisje poroča, da je padlo v boju blizu Kung-čulinga petdeset Kitajcev, dočim jih je bilo 300 ranjenih. "Mednarodno komunistično armado tvorijo Rusi, Korejci in Kitajci. —- Rusi najbrž nekaj nameravajo, — dostavlja vojno ministrstvo. WASHINGTON, D. C., 12. novembra. — Tukajšnji vladni krogi so prepričani, da bo seja sveta Liga narodov, ki se bo vršila prihodnji teden in pri kateri bo zastopal Združene države poslanik Dawes, uspešna. Tako Kitajska kot Japonska sta spoznali, da sta zašli predaleč in se bosta mirnim potom pobotali. Jeklarne so razširile obratovanje V ZNAMENJU DELAVSKIH RAZMER Rojstvo hčere pred dvema dne Toma je tako povečalo obup Tho-masa Tomanellija iz Bronxa, ki se je že ie«t mesecev trudil, kako bi preživel svojo družino z $11 na teden, da se je obesil v kleti svojega stanovanja. tXovorojenka je bila sedmi o-otrok Totnanellijeve družine. Za Tomanellijevih šest otrok skrbe njegovi sotted je, mati z naj-mlajio hčerko pa se nahaja v porodnišnici. Se včeraj je Tomanelli obiskal svojo ženo in novorojeno hčerko in ni kazal, da bi bil kaj potrt ^rwW^d ^ v o^^f tiMode. p MALQ UPANJA ZA REŠITEV HALBOA, Panama, 11. nov.— Vihar in dež je skoro pregnal vsako upanje, da bi bilo mogoče rešiti 13 mož, ki se nahajajo v čolnu, katerega premetavajo valovi po morju. ■V soboto jih je nek letalec ame riškegfa poštnega aeroplana zapazil in im-je skušal pomagati, toda vsled premočnega vetra ni mogel. Sporočil je anieriški mornarici, ki je takoj poslala eno ladjo, da jih reši. .Tudi ladje, ki plovejo v oni bli žlni. so bile obveščene o tem, toda do sedaj še ni nobena sporočila. da bi bila videla ponesrečence. H00VERJEV SVAK JE V ZAGATI Leavitt se izgovarja zara-radi žganja. — Nekdo drugi mu je dal vrečo, da jo drži. — "Drugega" pa ne pozna. SANTA MONICA. Cal., 12. novembra. —• C. V. Leavitt, svak predsednika llooverja se bo v pondeijek moral zagovarjati pred sodnikom, ker je nosil žganje. Izgovarja se pa. da je postal žrtev trika, ker ga je nekdo drugi pustiti stati z vrečo. Tega "drugega" pa pravi, da ne pozna. Zvezni prohibicijski agenti pravijo, da je vrečo, katero je v pondeijek držal Leavitt, vsebovala 19 pajntov žganja. — Vzel sem vre o in jo držal, — rekel danes Leavitt. — Hil sem v Cliff Daileycvi trgovini in sem se tehtal, ko nekdo zakliče: "Tommy Carr prihaja". Tommy Carr je prohibicijski agent v Santa 'Monica. — Takoj nato mi nekdo izroči vrečo, rekoč: — Skrij to-le! — Nisem vedel, kaj je v vreči, toda sem hotel biti "fejst fant" in sem hotel iti skozi zadnja vrata. — Ko pa stopim na cesto, me ustavi zvezni agent, odpre vrečo -bila je polna žganja. Leavitt, ki ima za ženo edino sestro predsednika llooverja, je takoj moral iti pred sodnika in je položil jaluščim . Ž njim je bil tudi aretiran Dai-lve, lastnik trgovine, ker je Leavitt iz njegove trgovine nesel žganje. — iNe strinjam se popolnoma s Hooverjem glede prohibicijskega vprašanja, toda nisem pil, — je rekel pozneje Leavitt. WASHINGTON, D. C., 12. nov. Iz Dele hiše ni prišla nikaka izjava glede aretacije predsednikovega svaka zaradi kršenja prolii-bicijske postave. KAR0L JEZEN NA BRATA Romunski kralj je bolan. Huduje se nad svojim bratom, ker se ni vklo-nil njegovemu povelju. NESREČE NA LOVU Sodnik in dve ženski ob-streljeni. — 17 drugih ranjenih. — Sto lovcev brez pravice aretiranih. PORTII AM BOY, (N. J.. 12. novembra. — Danes se je pričel lov na srne v državi New Jersey. Kot navadno je tudi tukaj imel prvi dan lova svoje nesreče. Iz posameznih okrajev so bile naznanjene naslednje nezgode: Ranjenih: dvajset oseb, med njimi dve ženski in en sodnik. Ubitih: neznano število srn in male divjačine. Aretiranih : okoli sto brez "lovske pravice. Alex Prusice, star 17 let. je šel na lov. se je izpodtaknifin si je odstrelil desno roko Mirovni sodnik William de Pero iz Jamesburga. je zaukazal , črncu Charles« Schenku, da se odstrani s sodnikovega privatnega posestva. Schenek pomeri in strel je zadel sodnika v hrbet. Sodnik je v bolnišnici, Sehenck pa v zaporu. ^ Med drugimi, ki so bili obstre-Ijeni, je ena ženska, ki je bila na , lovu. druga pa. ki se je peljala skozi gozd v avtomobilu. Lovci brez lovske pravice, katerih je okoli sto. so bili kaznovani po $10 do $100. BBOGtRAlD, Jugoslavija. 12. novembra. — -Romunski kralj Ka-rol je v postelji, medtem ko se njegov brat princ Nikolaj in njegova žena ne zmenita za kraljevo povelje, da morata priti v kralje-1 vo palačo, da bi izvedela za kraljevo mnenje o njuni poroki. •Kralj Karol je zbolel na bron-hijalnuem kataru in njegova bolezen se je zelo poslabšala, odkar je izvedel, da je njegov brat po- j begnil z navadno meščanko in se j ž njo poročil. Pred nekaj dnevi ( se je nekoliko prehladih ko t je nadzoroval parado in zdravniki ( pravijo, da se je kralj vsled afere svojega brata tako razburil, da se mu je bolezen zelo poslabšala. Njegova mati, kraljica-vdova, Marija, je odpotovala v Berlin, kjer se hoče posvetovati s tamoš-njimi zdravniki gletTe svojega zdravja. CIGAN JE 0DVEDEL ____DEKLETA Deklica pravi, da jo je cigan odpeljal. — Prisiljena poročiti se. — Rešena po treh mesecih. CINCINNATI, O., 12. nov. — Frank Ranko iz Brooklyna. N. Y. je danes našel svojo 14 let staro "hčer Rubv Ranko v ciganskem taboru v Sharonville, blizu Cin-cinatija. Ranko pravi, da jt bila njegova hči oiitožena z 25 let sctarim ciganom Ephriam Marks. Cigana so oblasti zaprle in čaka v ječi na kazen. Ranko pravi, da je cigan ugrabil njegovo hčer, ko je bila na potil v gledališče. Cigansko tolpo je zasledoval skozi St. Louis, Detroit, in Cincinnati. Ko mu je neka druga družba ciganov povedala, da se nahaja njegova hči v ciganskem taboru v (Sharonville, je 'Ranko obvestil šerifa Butterfielda. ki je nato aretoral Marksa in njegovo mater Amelijo Marks, katero smatrajo cigani za svojo kraljico. Šerif je pregledal ves ciganski tabor in okolico, toda deklice ni našel. Šele po drugi natančni preiskavi se mu je posrečilo najti jo. Deklica je pozneje povedala šerifu. da so jo cigani skrili pod posteljo v šotoru, vsled česar je šerif pri prvi preiskavi ni mogel najti. * Deklica dolži Marksa. da jo je potem, ko je prišla, iz gledališča, prisilil, da je šla ž njim in ju je poročil scodnik R. A. Klinton v Brooklvnu. Po poroki je bila prisiljena pridružiti se ciganski družbi. BOMBA V LAŠKEM KONZULATU Italijanski konzul je ranjen pri eksploziji.—Policija misli, da je eksplozija v zvezi z obiskom Grandija. SORANTON, Pa., 12. novembra. —• Pri eksploziji bombe v stanovanju italijanskega podkon- | zula kavalirja Fort una t o Tiscar je bilo ranjenih več oseb in hiša je bila hiša porušena. ' Podkonzul in njegova žena, oba stara okoli 75 let. sta bila vržena iz postelj in sta bila zakopana v razvalinah hiše ter sta se le z veliko težavo izvlekla na prosto. Oba sta zelo prestrašena in podkonzul se nahaja pri sosedu pod zdravniško oskrbo. Mrs. Tisear pravi, da si ne more misliti, zakaj bi bila v njihovo hišo položena bomba. Vsaka hiša v okolici 400 blokov je čutila silo eksplozije. Policija pravi, da je bilo pri eksploziji ranjenih najmanj dvajset oseb. * Ker policija domneva, da je ta atentat z zvezi z obiskom italijanskega zunanjega ministra Grandija, ki pride te dni v New York, bo ob njegovem prihodu italijanski konzulat v iNew Yorku strogo zastražen. Dokler bo Grandi v New Yorku, ga bo stražilo 40 policistov. KAKO JE MOGOČE DOLGO ŽIVETI ALLBNTOWN, Pa., 12. nov. — Michael Neiswender, ki je ravno obhajal svoj 103. rojstni dan. je dal navodilo, kako more človek dolgo živeti. 'Njegovi nasveti so: ne imej preveč skrbi, ne veruj na dijeto, jej in pij, kar si-poželiš. NA WALL STREETU JE ZADNJE DNI ZAVLADAL VELIK OPTIMIZEM WASHINGTON, D. C., 1 2. novembra. — Iz države Pennsylvanije, predvsem iz Pittsburgha in Philadelphije, poročajo, da so se začele gospodarske razmere znatno boljšati. V okolici Pittsburgha so jeklarne razširile svoje obratovanje, dočim je pletilna industrija v Philadelphiji po končanem štrajku začela normalno poslovati. V pittsburških jeklarnah so najeli nadaljnih pet tisoč delavcev. V zadnjem tednu je bilo 471 bankrotov, dočim jih je bilo teden prej 596. Ker potrebujeta Anglija in Japonska dosti bombaža, je upati, da se bodo pridelovalci bombaža po južnih državah kmalu iznebili svojih zalog. Iz Chicaga poročajo, da je cena pšenici nekoliko padla, dočim je koruza obdržala svojo prejšnjo ceno. Cena pšenici je zato padla, ker je Sovjetska 1'nija pred kratkim prodala v inozemstvo nad dva milijona bušljev pšenice. 9 LOS ANGELES. 12. novembra. •Na tukajšnji konvenciji ameriških izdajateljev časnikov je bilo sklenjeno, naj se časopisje več ne poslužuje besede "depresija", češ, da neprestano pisanje o depresiji še bolj bega prebivalstvo. PONESREČEN! MORNARJI SO REŠENI iNa liewyorskeni Wall Streetu je opažati zadnje dni optimizem. Vse kaže. da se industrija in trgovina bližata j*osPf>darski stabilnosti in boljšim časom. ZDRAVILA ZA BREZPOSELNE CLEVELAND. O., 12. novembra. — Lastnik več clevelandskih lekarn. Adolph Weinberger, je obvestil zdravnike, da bo to zimo j vsak bolmk. ki bo prinesel zdravniški recept, s pripombo "ta bolnik je v potrebi", dobil v vsaki njegovi lekarni zdravila zastonj. Weinberger, ki je prišel v Ameriko leta 1912 iz Ogrske, pravi, da se čuti dolžnega, da pomaga na ta način mestu, ki mu je dalo priložnost k njegovemu uspehu. deklico, pač pa dolži dekletovega očeta, da mu jo je jfrodal za $4000. Marks je tudi zagrozil, da bo vložil tožbo proti Rankotu. Marksov brat George Marks, pravi, da nima Rankova obdolži-tev nikake podlage. Pravi, da je bil sam priča pri poroki in da je. pri tem opravilu videl tudi dekletovo mater, brata in neko drugo dekle. Pozneje so cigani poroko slovesno o.bhajali in George je videl, ko je njegov brat plačal Rankotu za dekleta $2250. — To je ciganska postava, da mora mož plačati za svojo ženo, — je rekel George Marks. — Jaz VOLNENE TOVARNE SO ZNIŽALE PLAČE iNEW BEDFORD. Mass., 12. novembra. — New Bedford Cotton družba je naznanila, da bo v vseh njenih tovarnah s sedmim decembrom vpeljano deset odstotno znižanje plač. Pred tem dnevom bo tekstilni svet. ki zastopa devet delavskih unij. predložil to oodločitev 20.000 , delavcem, ki naj odločijo, ali sprejmejo to znižanje ali pa ga odklonijo. Enajst živih, pet mrtvih. Aeroplan jih Je videl v pondeijek. — Kapitan nevarno ranjen. BALBOA. Panama, 12. nov. — Ameriški parnik "Swan", je danes, rešil mornarje ponesrečenega parnik "Baden Baderi". Enajst mornarjev je bilo še živih, pet pa mrtvih. Kapitan je bil nevarno ranjen. Parnik je ponesrečence skupno z mrtvimi vzel na krov in je rešilni čoln vlekel v pristanišče Coco Solo. Kapitan Waller je bil poškodovan na hrbtenici. Parnik "Baden-Baden" je bil last neke parobrodne družbe v Costa Rica. V viharju seje poto-vil v ■Caraibskem morju, ko je bil na potu iz Rio Racho v Colon. V pondeijek je ameriški letalec Ornisbee zapazil ponesrečene v čolnu in je takoj sporočil ameri ški mornarici. Takoj je bil odposlan parnik "Swan", ki jih je po tridnevnem iskanju našel. RIVEROV SIN JE BIL ARETIRAN MADRID, Španska. 12. novembra. — Juan Antonio Primo de Rivera, sin bivšega španskega diktatorja, je bil aretiran pod obdolžbo, da je agitiral proti republiki. l^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih sem plačal za svojo in moj bratje tMarks taji, da bi biL od vedel' plačal za svojo. 1 N 9 je zanesljivo varno in zato koristno sa vas, ako se poslu* žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 °/o Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naalovljencev v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljen cl prejmejo to raj ten ar Sama, brat iN* nadaljnih potov in ttroikov. Posebne vrednosti so tudi povratnica, kt ao opremljene ■ f naslovljen cev In tigom zadnjih poit. katera dostavljamo teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebna sa jiiiwi—t ■reč« pri delo radi kompenzacija, kakor mnogokrat t čajih tudi na aodnljl t stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Telephon« BArclay New Torki M, Y, •n mci ... r=B= TT HEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 13, 1931 THE LARGEST SLOVENK DAILY fin U. 8. A. C Glas Naroda" of above officer*: Hew York City, N. T. day« and Holiday* ki je za rasa današnjih težkih finančnih kriz najbolj učinkovito sredstvo v zunanji politiki. Fašistični Italiji, ki vodi ^unanjo politiko v d trim znanega "Sacro egoizmo" in ni v stami razen obljub drugim ničesar nuditi- nihče na svetu več ne zaupa. Mussoli-nijeva politika nima realne zaslombe, zato je obsojena na neuspeh. 13 Ea pol leta Za tnosemrtro 1 celo leto celo leto 97.M Za pol leta BoherrlpUoo Yearly $6.00. — AdvertUemeot on Agreement. "Olae Kfodf Jahala «4ar» nedelj In Prijeta "čarovnica". m ne prlobdojejo. Denar aal ee tola-povoU pniliiatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da ee nam tam prejinje bivalltte naznani, da hitreje najdemo naslovnika. NAKODA", nt W. lBth Street, Nem Tut, N Y. Telephone: CHelsea 3878 VSAK PO SVOJI MOČI vemu j Takoj so jo naložili na voz iti jo .„ „ ... , , . . odpeljali v bolnišnico v Ptuj. Po Belili vodah. st. \ Jtlu in' 1 , . . .... ... u , . . , . . . i i- i Tamkaj so jo skusali spraviti k Kazboru se je ze letošnje pomladil . , ... , 44 ... - ■ „ zavesti, toda bilo je vse zaman. Italijanski zinianji minister Urandi je bil v Berlinu. Tudi Mussolini sam bi se bil rad odzval Brueningo-u vabilu. Priletel bi bil rad z letalom "najsolidnejše konstrukcije", da in v Berlinu občudovali italijansko tehniko. Tam l»j stopil na balkon palače nemškega kanclerja, da bi fctegnil desnico v rimljanski pozdrav stoti-socori množici hiterjeveev, jeklenih čelad, vsem Vllje-rnovim služabnikom od Ludcmlorfa do generala Seekta. ki v brezdelju pričakujejo kralja Matjaža, in »klical bi jim v pristni nemščini — Mussoliui se s svojim znan jeni nemščine rad ponaša: 4Deutscliland, envache!'' In množice bi po fašistovsko odzdravile in navdušeno vzklikale: "Duee, duce!M Nemčija bi se bržkone zopet znašla, pred očmi bi ji zopet zablestel lesk božjega poslanstva nemškega naroda* znašla bi se v okovih železne discipline, ki bi jo duce vrnil Nemčiji, kjer si jo je izposodil in prinesel v Italijo. Nemčija bi zopet korakala. To bi bilo kolosahio! Toda duce, ki ijna nenavaden strah pred ogromnimi masami ruskega naroda, bi pred usodnim poveljem za odhod napravil še kratek skok v Moskvo, da se sporazume s Stalinom za zadnji udar proti "gnili" Evropi. Potem )>i završalo po vsej Evropi, vstal bi nemški Napoleon, tudi ta bi bil italijanske krvi kakor prvi, in maščeval bi Nemcem in Italijanom krivični Versailles ter odprl zaklade, na katerih sedi "stara skopulja Francija". Izginil bi koridor. Poljska, morda tudi Češkoslovaška, Jugoslavija, med Italijo in Nemčijo bi se razdelile francoske kolonije- izginile bi seveda tudi reparacije. Toda to so samo načrti, res napoleonski načrti, ki bi jili mogel izvesti edino drugi Napoleon, toda le z napoleonsko armado in v napoleonskih časih. Resničnost je vse drugaččna. Mussolini ju, ki bi se res rad ganil iz Rima, so njegovi svetovalci odsvetovali pot v Berlin. Mesto v Berlin se je odpeljal na agitacijsko potovanje v Neapelj, kjer je imel sila klavem nagovor o liri, ki jo že dalj časa trese neka sumljiva mrzlica. Državni obračun izkazuje že po prvih treh mesecih skoro milijardo primanjkljaja, brezposelne štejejo že na 800,000, radi 15 odstotnega zvišanja carin se je vse življenje v državi podražilo, trgovinska bilanca izkazuje za september kar prebitek; toda celotni promet (uvoz in izvoz) je v teku prvih devetih mesecev-tega lota padel od 22 miljard v lanskem letu na 16 in pol miljarde, to se pravi- da Italijani čedalje manj uvažajo, ker radi bede vedno manj koiisumirajo in tudi manj proizvajajo za izvoz. Da zavaruje liro, je bil Mussolini prisiljen povišati carine in s tem silno zadeti nemški izvoz. Grandi je šel v Berlin, potem ko so se razbila pogajanja s Francijo za pomorski sporazum, ki ga finančno izčrpana Italija krvavo potrebuje, in je šel po vodi fašistični up glede novega posojila. Iz Berlina je odpotoval Urandi v Washington. Nem-j ški nacijonalisti upajo, da se bo italijanski zunanji minister v Ameriki zavzel za nemško tezo o reparacijah, ko je ceTo njegovo glasilo "Giomale d'Italia" napovedalo, } da je Italija pripravljena glede reparacij iti še dalje kakor Hoover z moratorijem. Toda te želje prihajajo post festum. Hoover se je na-[ pram La valu že odpovedal vsaki iniciativi v zadevi re-ij. Prepomo je prišel Grandi v Berlin, prepozno v Washington. »o ga prehiteli predstavniki Francije, ki si snično miroljubnostjo in tudi z zlatom, potikala "poklicna čarovnica". 44. letna Ana I>ramelj. S pomsočjo posebnih kart je napovedovala ljudem srečo pa tudi nesrečo, kakor so pač nasedli in ji znosili precejšnje vsote. Kadar pa ni šlo vse zlepa, je znala Ana tudi zagroziti. In ljudje so ji. boječ se, da bi jim ue napravila kake škode, dali kar je zahtevala. Ljudski strah je bil ponekod tako velik, da si je niti naznaniti niso upali. Junija letošnjega leta je pot prinesla Ano tudi k pocestnici P. v Belih vodah. S kartami ji je odkrila vso njeno bodočnost, poleg tega pa je še uveljavila svoje tatinske zmožnosti: odnesla je razne obleke in perila. P. je zadevo prijavila orožništvu. Začel se je lov, a Ana jo je hitro pobrisala drugam. Pred par dnevi se je mudil v iS v. Florijanu po službenih o-pravkih komandir šoštanjske postaje »Mesesnel. Tli ga je neka kmetica opozorila, da so ljudje o-pazili ženski, ki prav sliči znani čarovnici Ani. Po vztrajnem zasledovanju in poizvedovanju seje komandirju posrečiuo ujeti čarovnico v Kazboru v neki lovski kočil. Prignana je bila v Šoštanj, kjer so ji odkazali stanovanje v sodnjskem zaporu. Ona sicer krivdo odvrača, dokazi pa menda govore drugače. je Umrla je. ne da bi se zavedla in povedala, kdo jo je napadel. Orožništvo je na delu, da izsledi napadalce in zve za vzrok napada. Huda kriza v industriji. Industrija preživlja hudo krizo, ki bo zapustila žalostne posledice v narodnem gospodarstvu. Še večje zlo prinaša kriza delavstvu. ki je ali reducirano ali pa njegov zaslužek tako pičel, da ne zadošča niti za najnujnejše življenjske potrebščine. Pomanjkanje naročil je prisililo tudi jeklarno na Kavnah, ki ima zaposlenih okrog 300 delavcev. do omejitve obrata v vseji oddelkih. R-educiranih je bil«> s 1. novembrom tudi večje število nilajšh samskih delavcev, da se o-hrani zaslužek očetom. Alislilo se Zakon mer bratom in sestro. V Velikem Bečkereku je sodišče izreklo sodbo v zelo zamotanem prooesu proti Aleksandru Kopelu in njegovi sestri Juliji. Obtožena sta bila namreč zaradi krvoskrunstva. Več let sta živela v zakonu ter sta imela tudi več otrok. .Nenadoma pa se je pajovi-la njegova mati in izpovedala, da sta brat in sestra. Mati je namreč svoječasno živela tako, da ima po vsej Vojvodini 16 nezakonskih otrok, ki se med seboj sploh ne poznajo. Tako tudi Julija in Aleksander, ki sta vsak od drugega očeta, nista vedela, da sta si v tako tesnem sorodstvu in sta se poročila. Mati je naposled prijavila vso stvar oblastem. Obsojena sta bila vsak na tri mesece zapora, to pa zato, ker tudi potem, ko sta že vedela, da sta brat in sestra, nista hotela iti narazen. Zakon je bil obenem razveljavljen. Eksplozija plina v zagreški slaščičarni. V* slaščičarni Čimek v Mcsnič-ki ulici št. !) je eksplodiral plin. Nameščenci zagrebške plinarne so v slaščičarni postavljali plinsko uro. Po delu so odšli, ne da bi zaprli pipe pri plinu. Popoldne sta prišla na delo dva slaščičarska pomočnika in sicer Ivan Zol-naj in Alojzij Omerzo. Blizu plinske naprave sta si hotela prižga- strokovnjak in je deloval že v avstrijskih časih pri finančni u-pravi. Bil je eden izmed najbolj izkušenih uradnikov stare garde. Tragična smrt otroka. V Dal ju je pred nekaj dnevi izginilo 11-letno dekletce Sofija Čutilovič. Starši so jo poslali preko Dunava k šumarju Stojadino-viču po pošto. Otrok pa se ni več vrnil. Trn dni so ga iskali zaman. Zdaj pa so ga našli v travi blizu Dunava. Deklica je bila mrtva, zadavljena. Na njej so spoznali, da jo je neznanec zlorabil. Ubit hajduk. V bližino Stubika so orožniki izsledili že dolgo zasledovanega hajduka Oudiča. na katerega je bila razpisana nagrada 5000 Din. Ko se na poziv ni hotel vdati, so orožniki ustrelili in ga na mestu ubili. POGON NA KORZIŠKE BANDITE AJAIOCIO, Korzika. 11. nov. Štiri stotnije francoske konjenic.* in policija so zasedle glavno središče koriških banditov ter so se! zakopali v zakope in čakajo na napada roparjev, ali pa na njih predajo. Cirkus išče krotilca levov. Priglasi se pogumen fant in pravi, da lahko nastopi službo. — Dobro. — mu odgovori ravnatelj, — kot prvo delo lahko odstranite iz levje kletke ostanke svojega prednika. * — lil res je, da se omuže cesto najlepš«) dekleta z največjimi tepci. ' — Le nikar nobenih poklonov, možice k. * Obsojeni ste na smrt, lahko si ja izberete način, kako boste u-mrli. — Če je tako. bi pa prosil, tla mi dovolite umreti od starosti. * — Kako to, da se sestajaš z lekarnarjem, čeprav si zaročena z zdravnikom — 'Ker je lekarnar edini človek, ki zna citati pisma mojega ženina. * — Jaz in moja žena sva eno. — Jaz in moja stara sva pa deset. — Kako to — Moja žena je ena, jaz sem pa je celo na to. da bi se ustavil za ti cigarete.-Ko pa je zagorela vži- Drzen vlom pri belem dnevu v Krisperjevo trgovino v Ljubljani. 27. oktobra med opoldanskim odmorom je bilo vlomljeno v trgovino 'Krisper v ISibji ulici. Neznani vlomilci so odprli s silo izložbeno okno ter razbili šipo. da so mogli v trgovino. Z dletom so odprli oba predala blagajne in pobrali iz obeh 900 'Din v bankovcih in drobižu. Po izvršenem delu so nemoteno zapustili trgovi-on, ne da bi si prilastili drugega blaga. Na licu mesta so pustili vlomilsko orodje, med katerim je bila odlomljena pila. dva velika močna žeblja, vetrih. na nevaden način upognjena železna kljuka ter dleto. Policija je uvedla preiskavo. Zagoneten uboj. V Varvaselu se je odigral v noči. 32. oktobra zagoneten slučaj, ki je zelo razburil okoliško prebivalstvo in je ostal do danes ne-razjasnjen. Pri Ivani Pulko je bila "23-letu« Katarina Kores. doma iz Žita I, za delo. V četrtek. 22. oktobra, se je okrog 10 zvečer odstranila radi nekega nujnega o-pravka, nazaj pa se ni povrnila. 'Naslednji dan so jo našli. ležečo v krvi. v bližini hiše nezavestno. Na glavi je imela nevarne rane. prizadejane s topim predmetom. nekaj časa ves obrat kar bi bilo usodepolno za tukajšnje razmere. K sreči se je našel povoljnejši izhod. Dela s«» sedaj še v 3 tur-liusih po 8 ur na dan 3 dni v tednu. od sobote do pondeljka pa počivajo vsa dela v tovarni. Posamezni delaveQ napravi tedensko 40 ur proti 48 :poprej, kar po-mieni pri najbolje plačani mezdni uri okroglo 250 Din manj zaslužka na mesec. Tudi del. urad ni štva se bo reduciral. Še hujša usenda je zadela delavstvo tovarn za kose in merila v Slovenj grade u. ki sta bili prisiljeni omejiti obrat do skrajnosti. Kose so šle slabo v denar rn se je njihova zaloga tako povečala. da bo zadostovala še do pomladi. Tovarna kos zaposluje 80 delavcev, ki delajo sedaj samo 4 dni v tednu. I'pati pa je vendar, da bo pomladi uporaba zopet večja in da bo vzpostavljeni zopet normalen obrat. V tovarni meril. kjer ima zaslužek okrog 100 delavcev, znaša tedenski počitek 3 dni galica, se je vnel plin in s straho- Dasiravno je mnogo roparjev pobegnilo v ^roro, predno je prišlo vojaštvo v njihovo utrjeno mesto, so vendar odtrgani od o- vitim pokom eksplodiral. Obema «atalega sveta in ne morejo dobi- se je vnela obleka. Vsa prestrašena sta zbežala na ulico, kjer je bilo polno ljudi. Ljudje so se v prvem hipu razburili in pričeli kričati. tNato pa so oba nesrečne- vati živeža in drugih potrebščin. Mnogo banditov je bilo ujetih in tudi njihove družine. Štiri utrjene postojanke, katere je zavzelo francosko vojaštvo,, ža vrgli na tla in ju pokrili z ode-' so - palencia, glavno bivališče dr j som P^več ne ogulijo, jami. Dobila sta hude opekline in j znega poveljnika banditov Bar- 3C so niorali oba odpeljati v bolnico, folija. Sari d'Ore i no. kateri okraj Kkot poseti soseda. Prijatelja j sedita vsak na svoji klopi za mi-l zo, na mizi pa gori sveča. Gostitelj pa svečo kmalu upiline, češ, saj lahko govoriva tudi v temi. Govoril je v temi. toda gost se je nekam sumljivo vrtel in premikal. — 'Kaj pa počenjaš/ — ga je vprašal gostitelj. — Eh. kaj. sediva lahko v temi tudi brez hlač, pa jih slačim, da POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." Policija je uvedla kazensko postopanje proti krivcem. Samomor bančnega ravnatelja. V 'Ložici je izvršil samomor ta-mošnji direktor podrinske zem-ljoradniške banke Dobrivoje Pa-nič. Vzrok samomora ni znan: Odličen finančni strokovnjak umrl. Po težki bolezni, ki je trajala več mesecev je v pred kratkim v Zagrebu umrl delegat finančnega minrstrtsva v pokoju Pilip Pe-rok. Pokojni je bil znan finančni imajo velik uspeh v Revmatične bolečine V mišicah m sklepih so hitro odpravljene z linimentem PAIN-EXPELLER je strahoval Andre -Spada. Vico. bivališče Caviglioneja in Ouiter-ra, ki je bil glavni stan Bornea, ki je bil prej policist, pa je pozneje postal ropar. Oosta megla je ovirala operacije francoskih vojakov, toda s;> jim je posrečilo uničiti mnogo živil ill municije. namenjene za bandit e. Ivo se je obkol jeva nje francoskih vojakov vedno bolj zoževalo okoli 'Spade, se je odločil, da zbere vse svoje pristaše in nasprotne roparske tolpe za skupni na pad proti postavi in vojaštvu. OSEBNA VEST. Včeraj se je oglasil v našem u-redništvu stari znanec G&sper Korče, ki se vrača iz starega kraja nazaj na svoj dom v Cleveland. Z njim se je vrnil tudi John Pečjak iz 'Medina. 'N. Y. Tamošnje razmere jima niso ugajale in zato sta se tako hitro vrnila. Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso frlogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. { Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4% Sakser State Bank M COBILANDt 8TKXKT •Mjrj^jr^ — Ta zdravnik je zelo dober mož. Od nobenega bolnika ne sprejme denarja. — Od česa pa živi.' — Njemu plačajo vedno dediči njegovih bolnikov. * Zupan: — Dragi sosedje našo cesto bo treba popraviti, saj bi si še živina polomila na nji noge. Včeraj sem šel po nji in malo je manjkalo, da si nisem polomil nog. * — Omožiti se morate, gospodična. pa boste takoj zdrava. — Pa me vzemite. — Pardon, gospodična, mi zdravniki zdravila predpisujemo, sami jih pa ne rabimo. * — Kako se kaj imate, gospodična — Oh, zel«* nemirno življenje imam, dva gospoda me neprestano nadlegujeta in kar ugrabiti me hočeta. — 'Najbrž sta trgovca s starina m i. * —• Slabi časi ho prišli, draga ženica, fit edit i morava in trošiti čim manj denarja. — Prav praviš, možiček. jaz jemljem že ves teden na kredit. * — Gospod advokat, razprava se pa res malo predolgo vleče. Ja/. sem že ves nervozen. Kako dolgo bo pa to še trajalo? — Za mene dve uri, za vas pa — kakor kaže — še dve leti. * Gospodinja: — Kaj pravite. Nežka. da se ne marate poročiti r. dimnikarjem Miclila sem. da je že vse gotovo. Nežka : — Saj je tudi bilo, pa sem ga snoči prvič, videla lepo umitega in opravljenega. »Ne morete si predstavljati, kako grd je. če ni umazan od saj. * — Zakon je težka veriga; zato jo morava vedno nositi dva. — Včasih pa tudi trije . . . * — Povem vam pa, da morute najemnino plačevati točno. Vašega prednika sem posadil na cesto, ker dva mesca ni plačal najemnine. — Dobro. — jaz sem s temi po goji zadovoljen. * Mlad škotski par je bii na ženi* tovanjskem potovanju. On je kupil tablieo čokolade, odlomil košček sebi ~m en košček njej, ostanek pa je vtaknil v : ■— To pa za najme otroke! * 4 111 M 4 ft IS, 1*31 KRATKA DNEVNA ZGODBA , RADO MURNIK, Ljubljana: Učitelj Beda Je sedel sključen pri ple3lnl miai La prepisoval najlepše napeve iz Oounodove opere Mar-garethe. Seznanil se je bil s stotnikom, ki je strastno rad pel in si domišljal, kakor vprek dlletantje, da Je umetnik po Apolonovi volji. Ta stotnik se Je kapriciral za prepis po prvotni, nepopravljeni izdaji opere, kakršno Je dal natisniti mlajši Simrock. Potrpežljive je delal po papirju pike. kroge in črte. Že ga je bolelo v hrbtu, v osrčju in v podlak-tlh in glava mu je bila vroča. Globoko se Je oddahnil, ko je delo dovršil. Vstal je, se pretegnil, spravil note in jel hoditi po sobi gori in doli. Suknja in hlače so mu ohlapno visele ob shujšanem telesu. Upala lica so kazala rumenkastozele-no barvo z idečima lisama. On in njegova rodbina so stradali že nekaj mesecev. Prihranki so izgnili že davno. Prodal ali ramen J al je za živež vse, kar je le količkaj mogel pogrešati: Jepo pohištvo, preproge, ki*vir, obleko, perilo, celo namizni prti, ki ga je vzela rajna mati. Sedaj ni ime! ničesar več prodati. Sredi svetovne vojne je nekaj časa hodil v mestno okolico nabirat gobe po gozdih. Toda vselej se je vrnil tako truden in gladen, da se je kmalu naveličal stikati za Jurčki in lisičkami. Strahoma je gledal v bodočnost. Ob plači ni mogel živeti, stranskega zaslužka ni bilo skoraj nobenega — Akotudi dobim danes nagrado za prepis, kaj mi pomaga Ustih par krcnic? V kratkem bi moral plačati najemnino za stanovanje, zavarovalnino, hčerki in sinu pa čevlje. In Bog ve, kaj pride še vse vrhu tega. Zavarovan Je bil za dvajset tisoč kron na življenje. K temu ga je bil napotil njegov tast in plačal takoj IX) poroki za prvi dve leti zanj O da bi imel vsaj polovico tega denarja! Čutil se Je slabotnega in neizrečeno nesrečnega. Najbolj ga je mučilo, da so morali poleg njega stradati tudi žena in dvoje otrok. Več nege mesec dni ni večerjal. Pu-fčal je svoj del otrokom, češ: otroka sta bolj potrebna, ko še raseta Prav za prav tudi ni imel zajtrka. Tista kuhana voda, tisti robidov krop in kos kepastega, kislogren-kega kruha, kakšen zajutrek je to? In kosilo? Fižolova ali krompirjeva juha dan na dan, vsako drugo nedeljo malo mesa. Kakšno življenje je to? In od nikoder ni pričakovati rešitve, pomoči; prazen ves up, da bi se zboljšale žalostne razmere. Ob vsem te ni smel niti kazati. kakšne skrbi ga tarejo, da ne bi še bolj ožalostil nesrečne rod-, bine. — Vstopila je žena. Skrb in beda je bila zapisana na njenem prerano zgubanem, oglodanem o-brazu. Žena ga je poklicala h kosilu. Delal je miren in zadovoljen obraz, poizkusil je tiho peti in sedel k mizi. Žena je prineslo kotilo: vsakemu malo krompirja v nhit^h skodelico "čaja' in košček vojne "torte, namazane s marmelado '. — O zlaVi časi. ko smo bili vsaj !*e krompirja siti* — je vzditmiU. — Zdaj še tega ne bo: sfcoro polovica se mi ga je pokvarilo r vlažni kleti Jako shujšana. Meda otroka, desetletna hčerka in osemleten deček. sta žalostno očeta in nado povesila oči. — Ej. bomo pa drugega kupili. — jo je tolažil. — Po kosilo dobim denarja. Upam. da bodo drevi malo bolje večerjali. Me bodi žalostna!— Davi sem slišal na ulici dober dov tip. Invalid, ki mu je bila j al drugemu: — 6e smlraj se ko oAcnim. čeprav % eno nogo v grobu! — Žalosten dovtip, — si je mislila žena; nasmehnila se je pa le in *nato sta se otroka zasmejala na glas. Vsel je slamnik, palico In nou Ur odšel k m — Oospod so se odpeljali fte včeraj, — Jo — Prišla jo X UČITELJ BEDA Učitelju so privrele solze v oči. Toliko se je trudil, tako trdno je upal, tako težko pričakoval — sedaj pa nič! Težko je dihal. Oči so mu gledale kakor skozi meglo. Nad njimi, za čelom, je čutil, da mu nekaj pritiska možgane Kakor o-mamlj-en od nenadnega hudega u-dara je taval po stopnicah. Nad Ljubljano je gorel vroč julijski dan. Nad Šiško so se dolgočasili debeli, leni oblaki. Za vozovi se je dvigal gost prah. Otožno so zvonili ljubljanski zvonovi. Učitelju se je zdelo, da žalujejo za razbitimi tovariši, ugrabljenimi za vojne namene. Blodil je po ljubljanskih ulicah dalje, dalje. Noge so se mu opotekale. V kolenih je čutil nekaj suhega, trdega. — Ljudje bodo mislili, da sem pijan! Lejte, hinavca, venomer tro-oi, kako slaba mu prede, zdaj se ga je pa napil, ko je vendar vino tako drago! Vzravnal se je in pazil, da se ni več opotekal. Srečavali so ga ljudje, sestradani in izdelani kakor on, napol onemogle postave z umaza-nozelenkastimi in sivkastimi obrazi, s temnimi kolobarji pod medlimi, trudnimi, očitajočimi očmi. Deklicam so bila krila že davno prekratka, kazale so suhe nožicef Ob ograji so se prepirali dečki in pun-oe in vsi so kleli kot vozniki. Srečal Je pa tudi marsikatero rejeno in bujno postavo, lepo oblečeno, z drugim klobučkom in razkošnimi čeveljčki in z veselim obrazom, kakor ne bi bilo vojske in gorja. Sre-čaval je hira've starce, ki so se bolj plazili nego hodili. Po sredi ceste je korakal oddelek ujetih Italijanov. V nizke vozičke vpreženi psi so tiho vlekli svoje tovore. — Kaj hočejo ti stari ljudje? — Kaj še pričakujejo? Zakaj se ne... Pri nekaterih narodih se starci sami.... Ah, grda misel! Toda misli prihajajo same izza sebe, grde in lepe.... Revna starka begunka je obsta- Prava pot za odpravo zaprtnice "Kast St. I< dobro »linvijo. u*lprayi ntitrtuico in vred i ves sistem. VarS Ji »s. Ntt»|iaiiek." TR1NERJEV0 GRENKO VINO je milo lit prijazno čistilo. Ne j»rHr»*-se vw»:a črevesja, ojaeuje dnevno odvajanje lahkim jmtoni. Vaš lekarnar ^a iiuu. Poskusite in liitro se foortete zadovoljno prepričali, da Trinivjevo greuke vin« je uajl>olj*i način za odpravo zaprtnice. s!al»ejra a|H*tita. glavobola. - ztfulK' >qmii<'a in energije. Zdravniki to |iri|Kir«K-ajo. ker vedo. da resnično i*juiu£u. Ako »:a ne dobite v vani liliiiui. pišite na Jus. Triner Co.. S. Ashlaml Ave.. Chu-atfo. 111. —(Adv.i la pred njim ln prosila s povzdig-njenimi rokami: — Usmilite se, že dva dni nisem nič jedla. Po vzdignjeni veli roki sta trepetali, solzne ordele, tako žalostne oči so se zaupljivo in plašno u-pirale vanj. Zbodlo ga je v srcu. — Mati, jaz sem — učitelj! Ji ji je dejal tiho. Ni ga razumela. Sel je dalje. Pred njim sta se dva gospoda pogovarjala o lakoti. — Gladu joči oslabi bolj in bolj. — je predaval eden, — mišičje o-peša. Želodec ga boli in prebavi jedi le, ako se mu dajo previdno v majhnih količinah. Človek pogine od lakote po eno in dvajsetih ali dva in dvajsetih dneh. Ako mu ne manjka pitne vode, pretrpi lakoto mnogo dalje, baje do štirideset dni, kakor poroča ameriški zdravnik Tanner. Dvoživke stradajo lahko nekaj let. — O da bi bil jaz dvoživka! — si je želal Beda in se smejal sam sebi. Dospel je do železniškega prehoda, do pregraje. Dolg vlak je ropotal mimo. Peljal je vojake, konje, vole, koze, vozičke, svitke bodeče žice, kopače proti zapadu. Od nasprotne strani je pripeljal vlak Rdečega križa dolgo vrsto voz z ranjenci. Zopet je obšla Bedo grda misel. — Ako bi bil "padel ' par sekund prej pred ta vlak, bi bil zdaj konec muk in žena bi dobila dvajset tisoč kron! Obrnil se je in stopal zopet proti mestu. Nenadoma je zagledal bivšega sošolca Umnika z nahrbtnikom. Potrudil se je, delati vesel obraz. Prijatelj Umnik je bil krepak, lepo rej en in rdečeličen korenjak. Že oddaleč je pozdravljal Bedo in se smejal: — Oho, to me pa res dokaj veseli, da sva se po tako dolgem času vendar zopet srečala, stari kalefakter! Segla sta si v roko. Bedi je zago-dilo v želodcu. — Ti godeš, Beda? — To je himna lakote. — se je nasmehnil Beda, ki je mahoma zardel in takoj zopet obledel. — Himna lakote ali učiteljska himna! — Kakor vidim, si že zmeraj stari veseljak, haha! — Ako nas bi zbral kdo dvajset do trideset učiteljev, bi bil to imeniten mešan zbor, tako lepo so nas naučili stradati po notah. Da, ljubi moj Umnik, zdaj bi bil čas, pisati satire! — Kako se ti kaj godi? — Saj me vidiš, kakšen sem. Komu se pa dandanes dobro godi? — Krasno je zdaj na svetu. Ministre imamo, ki bi potrebovali protez namesto glav. Saj poznaš dovtipek:— Bog kaznuj Angleže z avstrijsko u-pravo! Mi Se Zahvalimo MRS. HANR A.TTY Ker Ste Dovolili Ponatisniti Ta Pisma ^ m UKAJ je izkušnja neke odjemalke, ki je kakor mnogo drugih * ugovarjala proti minimalni ceni $1.00 v naših novih pristojbinah. Nemara ni razumela, da z dolarjem ni plačala stroškov za električno službo in za tok, ki je vključen v minimum. Vsledtega nam je pisala naslednje: • XE\V YORK RDI SOX CO 18. avgruHtu, 1S31 Povejte mi. kako to, da moramo plačati Vafii tvrdki $1.00? Ali bo to vsak mesec? Kako vendar pridete Ou tega? Jaz nisem Santa Claus za Edlsonovo družbo in tega računa ne boiu plafaln. Laura F. Hanratty, 2640 Bailey Ave Z lučjo lahko prenehate — kaj me briga. Saj lahko rabim svetilko. Kaj poročete nato. malopridneži! Kaj bo Ae priSlo? TTbogi revež ne more živeti—denar, neprestano denar. S tokom smo prenehali. Pet tednov pozneje je dospelo sledeče pismo: 22. septembra, 1U31 Prusim, dajte nam zopet luč. Tejja. tir.radu ne morem več prenašati. Petrolejke ne maram več. liaeun v znesku ?2.0o fcum takoj plaCala Laura F. Hanratty Oimprej mogoče prosim. Uvaja. Istega dne smo obnovili zvezo, in prihodnje jutro je dospelo v urad sledeče pismo: 23. septembra. 1031 Zahvaliti a*i vam želim za VaSo točno pozornost, ker ste nam zopet dal! luč. Po vsem tem. kar tem Vam rekla, nisem pričakovala, da boste tako najelo stopili. Saj niste tako brezsrčni, kot sem si mislila. Po vsem tem, l:ar sem rekla, in, kar se je zgidilo, sploh nisle tako slabi. S ponovno zahvalo Vam «ago-tavljam. da Vam ne bom delala nobenih sitnosti več. Laura F. Hanratty Kaj je Elektrika Vredna za VASP Nove cene so bile uveljavljene, da se služi interesom večine naših odjemalcev. Nikak obročni načrt slehernega ne zadovolji. Ta vam nudi priliko, da se poslužujete elektrike v večji meri za razna domača dela, katera tako dobro opravlja, ker je povprečna cena manjša, čimveč toka uporabite. The Xew York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company Xcw York and <|neenS Electric Mglit & Power Company URHOTEV DELAVSKIH > VPRAŠANJ MEB FRANCU? IN JUGOSLAVIJO $ i s. * Te dni so bila v Parizu končana pogajanja jugoslovanske vlade s francosko vlado o ureditvi delavskih vprašanj, ki zanimajo obe državi. Ob tej priliki je bila sprejeta pogodba o delu in javni podpori ter s-porazunj o sezonskih delavcih. .Sprejeta je toila tudi pogodba u kmetijskih, industrijskih in rudniških delavcih, na podlagi katere se bodo mogii jug. delavci zaposliti v Franciji. pogodbo so urejena vprašanja individualne in kolektivne emigracije in imigracije delavcev, javna podpora v priniem bolezni in brezposelnosti, postopanje glede zaslužka, bolniškega zavarovanja ter postopanja v primeru kake nesreče. Vse to je urejeno na podlagi reciproeitete v popolni enakosti z domačimi delavci in to tudi v pogledu rent delavcem in rodbinam, ki živijo na ozemlju druge države. Enakost delavskega zaslužka je priznana tudi v pogledu draginjskih in rodbinskih dodatkov. Pogodbi bo dodana se uredba, ki se nanaša na soeijalno-pravno zaščito delavcev ter na ostala vprašanja v zvezi s čim bolj urejenim postopanjem pri izselitvi na način, ki ne bo škodoval nobeni zainteresirani državi. Predvidena je ustanovitev mešanih komisij, ki se bosta najmanj enkrat letno sestajali izmenoma v Beogradu in Parizu zaradi ureditve števila in kategorije delavcev za izselitev ter olajšanja izvrševanja sprejete pogodbe. Kar se tiče zavarovanja delavcev je predvideno, da se ho tudi to vprašanje rešilo v najkrajšem času. Pogodbe se nanašajo do zdaj samo na evropsko Francijo. s posebnim sporazumom po se bo uredila zaposlitev tudi v iz-venevropskih francoskih kolonijah. S sporazumom o sezonskih delavcih sta se dogovorili obe državi. da bo. vsako leto v svrho professional ne izobrazbe prišlo gotovo število ndadeničev pod 30 leti v enoo ziroma drugo državo. Emigracija vc eno ali drugo državo pa se lahko dovoli tudi neza-visno od odreb pogodbe o delu in javni podpori med jug. državo in Francijo. KONEC "VOHUNSKE AFERE NA BOLGARSKEM Drugi del te povesti izide v ju-trišnji številki. ll DRUŠTVA VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" wm pripini CBS U OGLASE SO ZUUE 44Vohunska afera", ki je nad l leto dni razburjala bolgarsko jav-| nost, se bliža svojemu koncu, ki j pa je popolnoma drugačen, koT so si ga predstavljali oni, ki so; zasnovali to afero. Polkovnika I Marinopolskega. o katerem danes j že vsakdo ve, da se ni končal sam. j temveč, da je bil umorjen v za-j poru. seveda ni mogoče obuditi v življenje, zato pa je druga žrtev. poročnik Aleksijev. dosegel svojo popolno rehabilitacijo. Te dni je namreč sofijsko sodišče izreklo razsodbo v tožbi bivšega vojnega ministra lJakardžijeva proti Aleksijevu zaradi njegovega odprtega pisma, v katerem je razkrinkal vso "vohunsko afero" in obdolžil bivšega vojnega minrst ra in ver drugih višjih oficirjev. da so si izmislili to "vohunsko afero" t muriB. da bi tako mogli odstraniti polkovnika Marinopolskega. ki nikakor ni bil po godu MNforurain terorističnim elementom V3iK< ki *o poil vlad«* "Drniokrat »reškega Sgo-vora" neomejeno gospodarili t državi in imeli svoje pokrovitelje v vseh panogah državne prave. General liakardžijev. ki se je čutil po izvajanjih Aleksijeva užaljenega. je vložil tožbo proti njemu. Te dni je sodišče izreklo razsodbo. v kateri se ugotavlja, tla poročnik Aleksijev ni bil udeležen v nikakšnem vohunstvu in potemtakem v njegovem odprtem pismu ni ne žalitev ne (»brekora nja. ter *e ut«» oprošra krivde in kaani. Za razsmlbo. je kakor je par uuljivo. vladalo kar največje zanimanje in še tembolj, ker se je izvedelo, da je državni pravdnik že tekom razprave umaknil tož-, bo zaradi obrekovanja in je tako | šlo samo še za žalitev.rasti. Raz-| sodba je tako izzvala kar najži-I vahnejae komentarje, ker je bilo f - •v- ž njo izrečeno, jasno, da polkovnik Marinopolski in poročnik Aleksijev nikakor nista bila kriva vohunstva, da vohunstva sploh ni bilo. da je bila vsa ta stvar umetno pripravljena. Ta oprostilna razsodba je pa še tem značilnejša, ker je svoječas-no Malinov, tedanji minister pravde v vladi Ljapčeva izjavil, da ima v rokah neizpodbitne dokaze o udeležbi Marinopolskega in Alkesijeva pri vohunstvu v prid neke tuje države, in sta isto trdila v svojih izjavah, podanih sofijskemu tisku, tudi tedanji vojni minister general Bakardži-jev. in načelnik generalnega štaba Marinko v. Xa razpravi pa so sedaj kot priče zaaliaani vojaški strokovnjaki izpovedali in ugotovili, da vohunstva sploh ni bilo. da je bila vsa afera umetno pripravljena, da bi ž njo odpravili "neodgovornimi rinite!jem" neljubega polkovnika Marinopolskega. Tako se je torej ta velikanska "afera*** končala » popolno rehabilitacijo polkovnika Marinopnft-skega in poročnika Aleksija. samo da je za prvega prišla ta rehabilitacij« šele več kot leto dni po njegovi nasilni smrti v vojaškem zaporu. Seveda pridejo sedaj na vrst«* pravi krivci in proti [Mlikovniku Zahavu. ki je poročnika Aleksijeva izročil rabljem niRO. da so ga toliko časa mučili. da je priznal vse. kar so hoteli. da je namreč s polkovnikom Marinopedskim s*»deloval v vohunstvu. je že uveden vojaški smlni prestopek. Vojni pmktira-tor. ki je imel v rokah predhodno preiskavo proti p«dkovnikit Zahovu. je te dni vrnil spise v«»ja-škemu sodišču, da se izpopolnijo z nekimi uoriuč zaslišanji, nakar bo predložil obtožnico. 8 to razpravo, ki pride že v kratkem na dnevni red. bo menda "vohunska afera" končno likvidirana. Sledile bodo kvečjem še razprave o odškodninskih zahtevah poročnika Aleksija in rodbine umorjenega polkovnika Marinopolskega. ; LLOYD GEORGE GRE NA CEYLON LONDON, Anglija. 11. nov. — Llovd George je toliko okreval od svoje zadnje bolezni, tla bo še i ta teden odpotoval na otok Cev-lon. da popolnoma okreva. 8 pre m ; ljala ga boste njegova žena in hčerka Megan ter en zdravnik in ena bolniška strežnica. VSTAVLJENA PLOVBA V PANAMSKEM PREKOPU BAIjBOA, Panama, 11. nov. — Vsled dolgotrajnega deževja se je na več mestih ob panamskem kanalu utrgala zemlja in zdrčala v prekop. Vsled tega je plovba po kanalu zelo ovirana. .Šestdeset parnikov čaka. da bo ovira od-st ranjena. BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. V KRATKEM IZIDE Stovensko-AmerikaiLski KOLEDAR XL L 1932 KAKOČILA ZA KOLEDAR — Cena RASMUSSEN JE NAŠEL STARODAVNO HIŠO KODAXJ. Danska. 11. nov . — Znani danski raziskovalec severnih dežel Rasmussen poroča, da je našel na vzhodnem obrežju Grenlandije razvaline hiše. ki je bila sezidana iz kamna leta Ko se je liasmussen po dolgem bivanju na Grenlandiji vrnil v Kodanj. je rekel, da so to hišo naj-brže zgradili Vikingu ki &o iz Norveške jodrati proti za|»adu in >e jim je ladja razbila ob greu-lanskem obrežju « URAPOTELFONU Italijanska telefonska družba je uvedla zanimivi* novost. Ker se jf izkazalo, da zahtevajo abonen-ti MJ0U do 15.000-krat na dau napoved ea.ta. m> t«» sitižbo sedaj avtomatizirali. 'Klieatelj zavrti doloeeno številko na vrtilnem številniku svojega aparata, nakar se mu oglasi časovni znak z uro in minuto. To avtomatično napovedovanj«* ea^a sloni na istem prineipu kakor avtomatični znaki za "prosto" in "zasedeno" Z natančno naravnano uro je v zvezi elektromagnet. ki s pomočjo električnega toka pri pozivu vpliva na magnetako jekleno žiea. Tok se spremeni v zvoke in iz teb razbere abonent natančni čas. , . WgW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 13, 1931 tub largest slovene daily to IT. e. a. laaaaaiaaniE^^ Pomladni Sen 8 ROMAN IZ ŽIVLJENJA. —B— Za Glas Naroda priredil (Nadaljevanje.) Kakor včeraj sedita zopet na klopi. Ležala mu je v njegovih rokah. Wolf jo neprenehoma gleda v lepi obraz, katerega se ni mogel nagledati. Igraje ji izvleče lasne igle iz las. da ji debeli zlati kodri padejo na ramena in jo obdajajo kot svetniški sijaj. — Kako krasa* so tvoji lasje, kako čudovita njih barva — po praviei nosiš svoje ime; ti si moje edino sladko dekle! — Meni pa se zdi. da je vse pravljica in le sanje, ko me držiš, moj dragi! Ti, ki te vse obožujejo, si moj'.— Poslušaj, kako žvr-goli slavec. Kako lepo je, Wolf! — Da, Marija, kaka sreča da se enkrat imava, ti moja — in vedno jo poljubuje. Tako sedita in okušata eden drugega. Kesiii mož je bil ves drug. Njegovo lice je žarelo v blaženi sreči, kadar je držal krasno bitje v svojih rokah. Njej pa je bilo še vedno nerazumljivo imeti moža. ki so pa oboževale vse ženske in ki je proseč ljubezni klečal pred njenimi nogami — biti njemu eno in vse! In kako iskreno jo je ljubil, je čutila iz v>;ega njegovega obnašanja. Kako zapeljivo je znal prositi; kako je pogled njegovih oči potrjeval besede njegovih ust! Nad vse srečna je bila v zavesti njegove ljubezni in na svoj ljubeznjivi dekliški način mu sramežljivo zašepeče v uho: — Zdaj pa ti hočem povedati iz svojega življenja. Wolf, — prične po kratkem času. — Ni mnogo, vendar dovolj žalostnega za iibko dekle, kot sem jaz. Iinela sem srečna otroška leta in dobila sjtrbno vzgojo do časa. ko sta mi zaporedoma umrla oče in mati. ko sem bila stara šestnajst let. Moj oče je bil zdravnik v Kigi. moja mati pa je bila iz ruske knežje rodovine. In tako sem ostala sama — kam? Sorodniki moje matere niso hoteli ničesar vedeti o meni; popolnoma so se ji odrekli, ker se je poročila z navadnim meščanom, ki je bil poleg tega še nemške narodnosti. Premoženja ni bilo. Stariši so iuieli veliko stanovanje. Mama je bila tako razvajena in ničesar ni smela pogrešati in oče je bil tako slaboten in-popustljiv; svojo lepo ženo je obdal z vso luksurijoznostjo in mnogo bolj. kot pa so mu dovoljevali njegovi dohodki. In njega, ah. so vsi ljubili in spoštovati, ki so ga poznali. Bil je tako dober in izobražen. Jaz sem bila njegov srček. Oh. ko bi vedel, kako se bom pehala po svetil, da bom morala biti modistinja. da si bom mogla pošteno služiti svoj kruh--vsled ginjenosti ne more več dalje govoriti. — Toda dekle, molči vendar o tem. ako te tako prevzame. In ee ne bi ničesar vedel o tebi. mi zadostuje zavest, da me ljubiš! Ha j ne moreš nič za to; sladka si in dobra, — jo tolaži, — vidiš, zdaj si bom vse resno premislil, bom mislil o svojem bodočem poslu, da »e lahko v kratkem poročiva. Po manevrih bom vložil prošnjo za odpust in za Božič si že moja ženka. Na vsak način moraš pustiti tvojo službo. Primerno stanovanje za svojo zaročenko bom že našel. — Ped 15. julijem tega ne morem. Proti gospej Gundetovi sem nekoliko obvezana in je ne morem sedaj, ko je toliko dela. kar pustiti. Sicer pa se bova še mnogokrat videla, kaj ne? Saj sva se komaj našla. Pred vsem pa. nikar se ne prenagli. Wolf! Saj vem. kako rad si vojak. O, Wolf, zdaj te hočem uživati — saj sem tako srečna, tako zelo, da se kar bojim zbuditi se iz teh sanj. Prelepo je, da bi moglo vedno trpeti. Za mene ni sreče. — pristavi žalostno. Pozabila sta na svet. pazila nista na svojo okolico. Tako tesnobno tiho je postalo okoli nju. Težka sopara je visela v zraku, noben listič se ni ganil. Na obzorju je stala temna stena oblakov, ki so prihajali vedno bližje. Tedaj pa močan veter dvigne Marijin klobuk, ki je ležal na tleh. visoko v zrak — prestrašena oba skočita na noge. — Woilf, nevihta! — reče Marija preplašena. — Pomiri se. Marija, ne bo .prehudo, — jo tolažil. — Hitro bom v je I tvoj klobuč. — Ne. pusti in ostani tukaj. — ga prosi in se trese ter se stisne k njemu kot plaha ptica. — Samo da ničesar ne vidim, ničesar aliiim! Wolf odpne svojo vojaško suknjo in stisne preplašeno dekle k svojim prsim, da jo obvaruje pred silo nevihte, ki je prihajala z velikim hrupom. Pod njeno silo so se pripo^ibala drevesa. Visoko v zraku je vihar„vrtil cvetje in listje. Blisk, ki je za trenutek razsvetlil pokrajino, prereže oblake — tako nato sledi hreščeča strela — grom na grom! Debele deževne kaplje prično p aula t i — vznemirjen pogleda Wolf okoli sebe — drevo ni nudilo dovolj zavetja — ravno na s rot no — toda kam? Za sebe se ni bal. toda dekle v njegovih rokah! Tedaj pa se spomni, da se v neposredni bližini nahaja čuvajeva hišica. Tja je hotel iti vedrit. Naglo se odloči, sleče suknjo, ogrne z njo dekle in hiti. noseč jo na rokah, in ne meneč se za hudo ploho, proti hiši. Med vrati je bilo malo zavetja; skrbno spusti Marijo na tla. nato potrka na okno. skozi katero je prihajala svetloba svetiljke. — Kdo je? — se zasliši glas od znotraj. — Ali nama dovolite za malo časa zavetje? — prosi Wolf. Trenutek pozneje se odpro vrata. Z začudenim pogledom opazuje stari čuvaj oba in pravi kratko: — I>» vstopita! Wolf in Marija stopita v priprosto. pa čisto sobico. Viseča svetilka je dajala svetlobo. Na divanu je sedela postarna žena. ki se je pri vstopu obeh tujcev dvignila, odložila molitvenik in ga položila na mizo. Tudi žena je bila osupla nad tako poznim obiskom. Ničesar ne reče, temveč pomaga Wolfu izmotati Marijo iz njegove nuknje, — Tako. draga moja. — zdaj si na varnem; zdaj se ne bojiš več, kaj ne? — jo ljubeznjivo vpraša. — Ne. Wolf, toda ti si ves premočen. — pravi v skrbeh. — Nič ne de, — pravi smeje, ko si zopet obleče suknjo, — dovolj slabo bi bilo, ako vojak ne bi mogel prenesti malo dežja. — Ali se hočete vsesti? — vpraša starec. Bliže stopi k Wolfu in ga pozorno gleda. — Ali niste bili že sinoči tukaj? — Da, — odvrne Wolf nekoliko v zadregi, — da vem, da vam moram nekoliko pojasniti, zakaj sva si izbrala ta čudni prostor za sestanek. Oba — in pri tem pokaže na Marijo, — se imava rada; morava pa se shajati na takem prostoru, kjer je mlada dama sama. — In zato sta si izbrala pokopališče? Čuden kraj ste si izbrali. — Nič drugega nama ni preostajalo, — pravi tiho Marija; — kje drugje naju lahko kdo vidi. — In vi, gospodična, imate kak vzrok, da se bojite? _ vpraša stari in jo re«no pogleda. Wolfu je biio njegovo obnašanje zelo mučno. Toda temu se ni mogel protiviti. kajti čuvaj je imel prav. Zato pravi mirno: — Vidim ,da ste — in po vsej pravici — zelo začudeni nad na-J**a. Zagotavljam pa vam. da nama brez skrbi lahko izkažete svojo gostoljubnost; ta dama je moja nevesta. Ali ste sedaj zadovoljni? — D«, da, — odvrne starec, — pa ne bi bilo nič čudnega, ko bi bilo drugače. Take mlade stvarice vojaška uniforma kaj lahko preslepi in gospodje poročniki se tudi preveč ne branijo. Toda vam vrjamein; že mnogo sem slišal o vas. Saj ste poročnik Wolf. — Ali me poznate? — vpraša Wolf začuden. Starec prikima. — Da, samo prej sedite — tukaj na divan poleg vaše neveste. Nikar se tako ne tresite, gospodična, pri starem Bergerju ste dobro preskrbljeni; nevihta nam pa tudi nič ne prizadene, ako ljubi Bog h »če. — Samo človek mora najprej vedeti, koga ima pred seboj. .laz sem že star mož in vem marsikaj o življenju. — Odkod da vas poznam poročnik. — se obrne k Wolfu, ki sedi poleg Marije in jo drži za pas. — moj vnuk, Viljem Berger. je namreč pri vaši stot-iiiji in vedno pripoveduje o svojem poročniku, da je najboljši pri celem polku in da tako dobrega sploh nikjer ni več. (Dalje prihodnjič.^ NEMČIJA V FAŠISTIČNI LUČI Rimski "Tevere" objavlja daljši članek o pol it i«" nem položaju v Nemčiji ter ga konkreditizira v naslednjih izvajanjih: Ni potrebno, da je človek zagrizen protidemokrat. da se uve-ri. da je vladanje s pomočjo čl. 48 weimarske ustave samo še navidezna rešitev sedanjega nemškega režima, ki je že davno obsojen na smt. Domokratska republika je sedaj samo še za spomin socijalistoin. ki so bili njena zaslomba ter sedaj branijo samo še prazne formalnosti. V o-stalem se temu ne čudimo, ker smo že trdili, da ni mogoče v Nemčiji vladati drugače kakor z avtoritativnim režimom ter da je za Nemčijo demokracija še veliko prezgodnja. Nesmiselno bi bilo trditi. da funkcijonira nemški državni zbor kot parlament, ker je bil že od nekdaj navajen le ukazov. Zadnji dogodki v Nemčiji nudijo možnost, da to potrdimo tudi z dejstvi. Bruening je zmagal, j toda proti komu in s kom? V borbi, ki jo je vodil, so bili po-tolreni zavezniki tako. tla je bila zmaga prav za prav proti Brue-ningu. llrueningov kabinet ko: rezultat zadnje rekonstrueije ni več ministrstvo, marveč predstavlja čisto izvršni diktatorski organ. Sedaj ostaje samo še vprašanje. ali je Bruening kot diktator na znotraj tudi diktator na zunaj. Vprašanje je še tudi. ali je general Oroener samo minister za narodno hrambo ali pa obenem tudi notranji minister in ali je predsednik maršal Hindenburg. ki je inspiriral politiko takozva-nih sekretnih zakonov, pravi diktator. Razmere v Nemčiji so danes take. da se ne ve. kdo ima prav za prav oblast v rokah. — Bruening. Groener ali Ilhulen-burg. Naeijonalistični pokret. ki je dosegel ogromne rezultate, še vedno raste. Kar je bilo pred enim letom še izraz ultranacijonalistič-ni' mentalitete. se danes smatra v Nmčiji že za skrajno zmernost in kot zaščita ustavnega reda. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 Inčev. — Visok Je 10 lnčev. MODERN VZOREC krasen predmet, ki je kulturne vrednosti za vsak dom cena s poštnino vred oni, ki imajo plačano naročnino za "qlas naroda", oziroma se naroce, 75 oa dobe za — 19 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, N. Y. SAKSER STATE BANK s2 cortlandt street NEW YORK. N. X. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslozujmo m vsi bra te stare In stanovitne domače (Cretan je Parnikov Shipping Nvwi —— 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI 14. novembra: lie de Kran.>«. Havre Vulcanla, Trst Previdenl Kuosevslt, Cherbourg. Ham-burg Ne« Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 17. novembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 18. novembra: New York. Cherbourg. Hamburg 19. novembra: Berlin. Buulusn* Sur Mer. Bremra 20. novembra: I M> in pic. Cherbourg HotiTikim, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 21. novembra: George Washington, Cherbourg, Ham' t>urg 25. novembra: All ert lialiin. Cherbourg. Hamburg 26. novembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 27. novembra: Homer ic, Cht-rbnurg Augustus, Napoti. Genova SiLturiua. Tr-it SVETA URA V platno VC2.................... .90 28 novembra: V fino usnje vez...........1.50 President Harding, Cherbourg. 11am- v najfinejše usnje vez 1.80 bur* v najfinejše usnje trda j u,vmpU* chrrb"urB vez ......................................1.80 1. decembra: Paris. Iljirt SKRBI ZA DUŠO 2. decembra: V platno vez...............M ' Hamburg. Cherbourg. Hamburg V fino usnje vez ............1.5* 3. decembra: v najfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez.................80 v usnje vez.....................1.20; v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnie vez. 1.60 > KVIŠKU SRCA v imitirano usnje Tez. .60 v usnje vez...................80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.50 v bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80 4. decembra: .Majestic. Cherbourg 5. decembra: Kurili«, Cherbourg. Bremen «. LfviutlMn, Cherbourg 8. decembra: Milwaukee. Cherbourg, Hamburg 9. decembra: President Koosevelt, Cherbourg, Ham-burr Deutsrhiaiid, Cherbourg. Hamburg 11. decembrj; He de Fr.uic* Havre B« rengaru. Cherbourg 12. decembra: Kum.1, No^oll, Genova. ^ IS. decembra: Bremen. Cherbourg. Krtmen N>w York. Ch?rtiourR. Hamburg New Amsterdam. Boulogne sur Mer. I Rotterdam 17. decembri: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen 19 decembra: St. Iv>uis. Cherbourg, Hamburg 22. decembra: Vuliania. Trat 23. decembra: lT»sideiit Harding Cherbourg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 26. decembr i: Aquitania, Cherbourg 28. decembra: Kurw|u. Cnerbourg. Brt-men 30. decembri: 1 hi tniiurg. Cherbourg. Hamburg MARIJA VARHINJA fifto vez ............................1-20 v fino usnje ....................1-50 v najfinejše usnje trda " vez ......................................1-60 Hrvatski molitveniki: 1'tjeha jstarosti, fina vez.............1.— Slava Bogu, a mir ljudem, fina vez 1-50 najfinejša vez ........ ..................1.6« Zvončec nebeški, v platno...................80 fina vez ....................................1.— Vieuac, najfinejša vez —..............1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Praverbook: v lurvaste platnice vezano .....510 v belo k«»st vezano ................1.10 Come Cnto Me ..................................-30 fino vezano ................................-35 Key of Heaven: fino vezano ................................-35 v usnje vezano .........................-70 v najfinejše usnje vezano........1.20 (ZA ODRASLE) Key of Heaven: v eeloid vezano ........................1.20 v eeloid najfinejši vez ............1-30 v fino usnje vezano ................1.50 Catholic Pocket Manual: v fino luije vezano ................1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano _______________1.40 POUČNE KNJIGE Angleško slovensko berilo .......„...2.— Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90 Amerika in Amerikanel (Trunk) 5.— DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESNIH OCEANSKIH VELIKANIH "P ARI S ' — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS COLDBERG-a. dlana naiega newyorike. ga urada in — "ILE DE FRANCE" — 11 DECEMBRA pod strokovnjaškim vodstvom JOSEPH-a MAJDiČA-a. tlana naše agencije v Buchsu NARAVNOST V HAVUE Naglica — Udobnost — Postrežba — Izborna hrana NIZKE CENE OO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ $182.00 "lie de France* ........ $186.00 Za jamčite sedaj ]irost«>re. Vprašajte l^pštu.t l>liinjvKi ac5