n
slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00 10
Za pol leta.....$3.00 -
Za New York celo leto -	$7.00
2a inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
n
List slovenskih delavcev v Ameriki,
The largest Slovenian Daily m the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers.
TELEFON: CHclses 3—387g
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 43. — ŠTEV. 43.
NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 20, 1931. — PETEK, 20. FEBRUAR JA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX.
DUNAJ JE GNEZDO HRVATSKIH TERORISTOV
POLITIKA ZAŠČITNE , CARINE
BANOVEC PONESREČIL V AVTOMOBILSKI NEZGODI
racijo (na slepiču, že je bil v avtomobilski nezgodi .občutno poškodovan.
V nedeljo 15. februarja je peljal g. Maj die, ki je prišel iz New Yorka ma Banavčev koncert v Forest City, Pa., našega pevca z avtomobilom na 26 milj oddaljeno železniško posta-
V AVSTRIJI IN NA MADŽARSKEM JE SLEHERNI DOBRODOŠEL, KI NASPROTUJE JUGOSLAVIJI
Ljudje, ki so vprizorili zadnje atentate na Hrvatskem, so se trenirali na Madžarskem, in oblasti ji jim pomagale spraviti orožje preko meje. — Madžari sicer to zanikujejo, toda na razpolago so neovrgljivi dokaz*. — Macedonski revolucionarji so se pobotali.
BEOGRAD, Jugoslavija, 1 9. februarja. — Ker se je zadnji čas za vršilo na Hrvatskem zopet par bombnih napadov, je začelo jugoslovansko časopisje — uradno in poluradno — na svojo roko preiskovati vzroke oziroma povode teh nasilnih dejanj.
Časopisje je dognalo, da so gnezda hrvatskih teroristov v Avstriji in na Madžarskem. Centrala hrvatskih teroristov je na Dunaju, kjer kujejo naklepe brez vmešavanja avstrijskih oblasti.
Nadalje se je dognalo, da so madžarske oblasti vtihotapile preko meje v Juugoslavijo več teroristov, ki so bili dobro preskrbljeni z bombami in drugim orožjem.
Prejšnji teden je objavil poluradni zagrebški dnevnik "Novost" članek z naslovom: — Kako dolgo bomo še to trpeli? — V članku je rečeno, da je Dunaj središče pro ti-jugoslovanske propagande ter da se je atentat na župana Nove Gradi-ške završil pod vodstvom hrvatskega žurnalista dr. Gustava Perčiča. Perčiču in njegovim tovarišem so šle madžarske oblasti v vseh ozirih na roko.
Ko je jugoslovansko časopisje zapretilo, da bo jugoslovanska vlada zaprla svoje meje napram mad žarski in Avstriji, je bilo izdano na Madžarskem poloficijelno ugotovilo, da ni madžarskim uradnikom ničesar znanega o kakih hrvatskih teroristih.
Danes so po objavile "Novosti" nadaljne podrobnosti.
— Skupina hrvatskih nezadovoljnežev, — pišejo "Novosti", — se je odpravila preko meje na Madžarsko. Madžarskim stražnikom na meji so povedali geslo, kar je povsem zadostovalo. Dospevši v madžarsko mesto Pecs, so se odpravili v Bartovo knjigarno, kjer so se sestali s članom madžarske tajne službe, Slatkovičem, in hrvatskim revolucionarjem dr. Perčičem, ki je baje sokriv umora hrvatskega uradnika Tonija Slegela. Umor se je završil leta T 929. Major Kovacs, načelnik madžarske tajne službe v Pecsu, jim je dal denar in potvorjene potne liste. Nato so jih odvedli v Budimpešto," kjer so jih naučili ravnati z orožjem in bombami.
"Novosfti" zatrjujejo, da je na Dunaju avstri-ski podanik, Častnik Perčevič, aktivni agent hrvatske teroristične organizacije. Perčevič je v tesnih zvezah z bivšo cesarico Žito, modžar. legitimist! i ^	T^3 - T**- TT
.... ! .	. ,	Združene države so bale, po nine- in se isti večer odpotoval v Cleve-
jn z vsemi onimi avstrijskimi elementi, ki bi radi njU ahurchiiia ibiižje idealnem« land, spravili Habsburžane nazaj na prestol.
SOFIJA, Bolgarska, 18. februarja. — Dve sku-r pini macedonskih vstašev, med kojima je vladalo zadnja leta trpko sovraštvo, sta se sporazumeli. To je bilo mogoče le potom od vedenj a popa Kristova, sedanjega voditelja protogerovcev, in njegovega' glavnega pribočnika. Odvedena sta bila pred tremi dnevi, vsled česar je ostala stranka brez voditelja.
V jetništvu je Kristov obljubil pristašem stranke Miha j lova, da bodo njegovi ljudje prenehali z vsako politično aktivnostjo. Pot jim je odprta, da se pridružijo stranki Mihajlova, ce pa tega nočejo storiti, morajo enkrat za vselej prenehati z macedonski m revolucijonarnim gibanjem.
Ako bo ta sprava trajna, bo za Bolgarsko velike važnosti, ker mora prenašati v okrilju svojih meja spore in spopade ljudi, ki niso niti njeni državljani, pač k več jem le njeni gostje. Protogerovci nimajo posebne zaslombe in vpliva, izza časa, ko je bil pred tremi leti usmrčen general Protogerov in je bilo pomor j enih trideset njegovih najbolj vplivnih pristašev.
__Našega opernega pevca Svetozar
Vi i . .	.TTj ; Banovca zasleduje zadnje čase prav
debati je i-nurchlll o- usoda. Komaj par tednov je mi-
stro napadel Lloyd	odkar je prestal v bolnici ope-
Georgea. — Vidi izboljšanje položaja glede svetovnega gospodarstva potom povratka prosperitete v Ameriki.
LONDON, Anglija, 19. februarja. Winston Churchill je vprizoril včeraj v poslanski zbonicsi tekom debate o vladni predlogi glede delavskega zavarovanja, ki je bila pozneje sprejeta, energičen napad na 3vojega političnega nasprotniku Davida Lloyd Georga.
Predloga -je vsebovala različne določbe v zvezi s podporo za nezaposlene, ki je bila odobrena v pon-deljek v poslanski zbornici. Med temi je ibil tudi predlog, do se sme zvišati posojilo na sklad nezaposlenih od petdesetih milijonov na sto milijonov.
Politični opazovalci vid:jo v govoru znamenje, da se je Churchill kljub diferencam s Stanleyem Baldwin om .vendar zedinil ž njim glede politike v Indiji in da vsled tega nima namenu odpovedati se konservativni stranki.
—	Naša vlada mori sprejeti temeljno v izpremembo v njeni stari fiskalni politiki, — je rekel Churchill. — Mi moramo študirati vsako sredstvo, da pridemo do najboljšega mesta v vseh panogah izdelovanja.
—	Mi moramo pospešiti duh indu-strijalnega podjetništva — je rekel nadalje. — Oprostiti moramo industrijo vseh bremen, ki leže na njej ter jo maramo čim preje odrešiti politične negotovosti.
O Lloyd Georgu je rekel Churchill, da je skromen in ponižen, mesto da bi igral vlogo čarovniškega mojstra. Glede naipadov Lloyd Georga je opozoril Churchill nato, da je govoril državnik iz Walesa o "denarnih žakijih" ter opozoril na to, da sedi v vsaki -banki Londona po en "peer" Lloyd George-a.
—	Lloyd George — je jezen, ker
GANDHI IN ANGLEŠKI PODKRALJ
Razpoloženje v indijskih krogih se zelo skeptično. Odmor v pogajanjih do sobote.
NEW DELHI, Indija, 19. februarja. — Maha trna Gandhi in indijski podkralj, lord Irwin, sta imela danes nadaljno, tri ure trajajočo koft-ferenco, nakar sta odredila odmor, da bosta imeli obe strani priliko razsgovarj a,ti se s svojimi svetovalci glede vprašanj, ki so bila dvignjena tekom konference.
Neben obeh konferentav ni ibil pripravljen govorita o zadevi in tudi datuma se ni objavilo glede nadaljevanja poljan j. Ta pogajanja pa se bodo zopet pričela v soboto.
Raizlični člani delavskega komiteja vseindijskega kongresa so prišli v zadnjih par dnevih v glavno mesto, da uvedejo pogovore z Gandhi -jem, dočim bo stopil podkralj v stik z MaoDonaldom.
Prekinjenje konference se v splošnem smatra kot znamenje, da so bila načeta tekom konference važna vprašanja, kojih rešitve si ni u-pala rešiti ne ta in ne druga stran.
Od strani članov kongresa si bila sprejet-a z velikim pesimizmom poročila, da nista Mahatma Gandhi in "podkralj dosegla nikakega sporazuma.
Iz palače podkralja se je napota Mahatma v stanovanje dr. Ansari-*ja, kjer je živel že ves čas svojega tukajšnjega bivanja.
ZRAK0PL0VNE
NESREČE
Svetozar Banovec
jo v Sc ran ton, Pa., odkoder je nameraval pevec odpotovati v Cleveland.
Vsled padlega snega in dežja je bila cesta med Forejt City in Scrantoai vsa poledenela vsled nenadno nasto-pivšega mraza.
Tri milje pred ciljem je zračel avto z vso naglico drveti po malem klancu, se parkrat zavrtel, nato pa treščil z vso silo v obcestni brzojavni drog.
V hipu je bil avto razbit, Banovca pa je vrglo z vso silo v steklena vrata. Drobci stekla so mu prizadeli ze- GDANSK, 19. februarja. — V tež-vajoče rane po celem čelu, medtem 11111 političnih bojih med narodni-ko je lastnik avtomobila ostal na i1111 sooijalisti ter komunisti <je bilo čudežen način razen malih udarcev ,danes te&ko ranjenih d as ti oseb. in prask nepoškodovan.	Kravali so se pročeli, ko je mno-
Vsega v krvi so Banovca odpe- (žica komunistov napadla štiri na-ijali k najbližjemu zdravniku. kjer;rocine socijaliste, ki so se nahajali su mu nudili prvo pomoč, odtod pa i n*a Poti v glavni stan.
Smrt devetih angleških letalcev je zakrivila neizkušenost pilota. — Smrtni padec petih japonskih letalcev.
TOKIO, Japonska, 19. februarja. Dva častnika, dva pilota in en podčastnik so našli danes smrt, ko je izbruhnil ogenj na zrakoplovu visoko v zraku ter je padel na tla v bližini poljedelske šole Fudžieda.
Letalo je bilo uničeno, in tudi šola je zgorela.
KAIRO, Egipt, 18. februarja. — Dva Angleža, ki sta se izgubila v puščavi pri Dakli, je zagledal neki letalec angleškega zračnega zbora. Takoj je bila odposlana rešilna ek-spedicija.
PLYMOUTH, Anglija, 18. feb, — Coroner j era porota je danes preiskala neko angleško armadno letalo, ki je povzročilo 4. februarja smrt devetih ljudi.
Ugotovila je, da je bila nesreča posledica neizkušenosti letalca Tu-ckerj-a. Tucker je bil pri nesreči ubit.
j Vojak Shaw, znan kot Lawrence iz Arabije, ki je videl nesrečo, je izpovedal, da se ljudje sprva niso hoteli dvigniti s Tuckerjem. i On sam se je dvignil le neprostovoljno, kot da sluti, kaj ga bo zadelo.
KRVAVI POLITIČNI KRAVALI V
GDANSKU
RIMSKO GLEDALIŠČE
SE JE PORUŠILO
RIM, Italija, 17. februrja. — Ko je bilo danes Morana gledališče napolnjeno 'do zadnjega kotička, se je utrgal del stropa ter padel na jgledalce. Dvajset oseb je bilo nevarno poškodovanih.
VELIKI VIHARJI IN SNEG PO VSEJ EVROPI
Železniški promet v _ Franciji popolnoma u-stavljen. —Sedem kmetov je usmrtil plaz v
T"	v«••
Turčiji.
PARIZ, Francija, 19. februarja. — Vse gorske pokrajine se nahajajo v objemu silnega snega. Cele vasi so popolnoma odrezane, in železniški promet je prekinjen. Planinski lovci so bili poklicani ter skušajo dospe-to v zasnežene kraje. Neki vlak pi-rinejske železnice tiči že štiri dni v snegu. Ker pada vsaki dan sveži sneg je nemogoče .oprostiti progo. 42 potnikom se je posrečilo priti do postaje Porta, kjer so precej dobro peskrbljeni. Tam čakajo rešitve.
BRUSELJ, Belgija, 18. februarja. Snežni vihar, ki še doigo časa divja J v Belgiji, je prekinil vso železniško ; zvezo. Različne manjše nesreče sa J se pripetile. Na tisoče nezaposlenih je bilo poklicanih, da očistijo ceste.
MILAN, Italija, 18. februarja. — Tekom težkega, snežnega viharja sta našli smrt dve osebi.
Pripetilo se je tudi več manjših nesreč.
ISTAMBUL, Turčija, 19. februarja. — Sedem kmetov je pobral plaz v gorski pokrajini pri Malatiji v Iztočni Turčiji. Njih okorela trupla so pozneje izkopali.
Boje se tudi, da je sedem kmetov, ki so se nahajali na poti v Bu-lavo, izgubilo pot v snežnem viharju in da 'so vsi zmrznili.
ZADUŠENA PLESALKA.
SMRTNA KOSA
je bil zatvrnjen njegov načrt, da se j v bolnico v Scranton, kjer so mu iz- Klici napadenih so privabili še na-
porabi 250,000 funtov šterl. izposojenega denarja za 'to, da se preskrbi dela 600,000 možem. Vsi odgovorni ministri so ooklonili to ponudba.
Gospodarske razmere v Združenih državah se ibodo kmalu izboljšale, in s tem tudi »položaj v velikem delu sveta, — je izjavil Churchill v ima Banovec globoko rano. na'daljmem delu svojega govora. —| Po izvršeni operaciji je Banovec Sedanji veliki nered je pripisoval or- kljub zadobljenim poškabam in pre-
praOi in zašili zadobljene rane na j daljna .ojačenja, in konečno je po-glavi.	segla policija vmes ter napravila ko-
Sreča v nesreči je bila, da je Ua- nec novec kljub večjim poškodbam ču----
dežno ušel hujši katastrofi, kajti le za las je manjkalo, in steklo bi mu razrezalo desno oko, nad katerim
stališču med kapitalom ter delom kot katerakoli dežela sveta.
DELO PRI GRADNJI
STREŽNICA GOBAVIH DOSEGLA VISOKO STAROST
lliCroi syrACUSE, N. Y., 19. februarja.
NOVEGA NASIPA Danes se je izvedelo, da je umrla v
--(starosti 85 let zadnja izmed šestih
DENVER, Colo., 19.-februarja. —jusmiljenk, ki so se pred sedeminšti-Nezaposleno&t je posebno občutiti v riiesetimi leti prostovoljno podale Vegas, Nevada. Odtam je prosilo še; v naselbino gobavcev na otoku Mo-
štva .tisoč ljudi za delo pri Hoover-jevem nasipu.
Te ljudi pa n.kakor ne bo mogoče zaposliti pred mesecem nrajem. Vsak teden dobi delo od sto do petsto oseb.
lokai. Leta 1883 se je podal-a v družbi petih tovarišic na Havajsko o-
NEZAPOSLENOST V
CEHOSLOVASKI
PRAGA, Čehoslovuška, 19. febr. — Vlada namerava pozvati bogatine po deželi, naj pomagajo nezaposlenim oziroma naj uvedejo splošno kamlpanjo za odpravo nezaposlenosti. Namestnik ministrskega predsednika Rudolph Benhyne je ugotovil, da je vsled nezaposlenosti prizadetih direktno ali indirektho pol milijona oseb. V to število So pa všteto seveda tudi člani družin, ki so odvisne od nezaposlenih, ter ljudje, ki so z-aičasno zaposleni. Če ne bo mogoče dobiti potom prostovoljnih prispevkov dovolj sredstev, si bo mio-rala preskrbeti država potreben denar potom višjih davkov. Z azirom
točje. Zančilno je, da se je tekom j na splošno pomanjkanje dobiva le
dvoletnega bivanja med gobavci ni nalezla strašne bolezni, -ampak da je umrla vsled ostarelosti.
Macedonski ekstremisti uganjajo na Bolgarskem približno tako strahovlado kot jo vrše gangster j i v Chicagu. Dozdaj so uspešno preprečili vsak poskus, da bi se Bolgarska sporazumela s svojimi sosedami, posebno z Jugoslavijo.
majhen odstotek nezaposlenih državno podporo.
NASILNE ODREDBE
PROTI DELAVSTVO
ASUNCION, Paragua, 10. febr. — Vlada' predsednika J. P. Gugterda je danes .proglasila obsedno Stanje nad Asuncion in okolici. Na >ta način
mf
j,	, . .	.-j	.	¥ .	skuša zatreti demonstracije orga-
lver ima sedaj Mlhajlov najveco moc in vpliv V niziranih delavcev, ki protestirajo
proti neznosnim razmeram.
Obsedno stanje bo razveljavljeno samo 8. marca, ko se bodo vršile vo-ilitve. #
macedonskih svetih in ker je znan kot neizprosen radikalec, je zelo dvomljivo, da bi se razmere v Ma-cedoniji izpremenile na bolje.
CHICAGO, in., 18. februarja. — 27-letno plesalko Lillian Anderson so našli zadušeno v njeni sobi. Stanovala je v boardinghotLsu. Gospodinja je nekaj časa klicala, ker pa ni bilo nobenega odziva, je pozvala policijo. Policija je vdrla vrata ter našla plesalko zadušeno v postelji. Vrat <je imela zadrgnjen z debelo brisačo.
Dne 17. februarja 1931 je nena-; doma umrl dobro znani rojak An-' drej Janažič, na svojem domu, 1726 Harmon Street, Brooklyn, N. Y. Pokojnik 'je bdi 62 let star, vesten in skrben soprog in oče.
Pogreb bo v soboto 21. fabruarja za mašo zadušnico ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Alojzija (St. Aloi-sius Church), Onderdonk & Stanhope St., Brooklyn, N. Y., od tam pa na "Holy Trinity" (pokopališče.
DENARNA NAKAZILA
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 500	............................................$ 9.35
Din 1000	............................................$ 18.50
Din 2500	............................................$ 45.75
Din 3000	............................................$ 54.60
Din 5000	............................................$ 90.50
Din 10,000	............................................$180.00
V ITALIJO		-:!
		$ 5.75
Lir 200 .............		$11.30 $16.80. $37.40
Lir 300 ............		
Lir 500 .............		
Lir 1000 .............		$54.25 .
		
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakft. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, xi $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za Izplačilo večjih zneskov kot sgoraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih n&fcui lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum* te slede načina nakazila.
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone BArclay 7—0380
Prank
Owned and Published by 1LOVKNIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
President
L. Benedik, Treaa.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: SM W. 18th Street, Boroufh of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA" (Yoice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Iz Slovenije.
Za. celo leto velja list sa Ameriko
In Kanado Sa pol leta Ka četrt leta
......$0.00
..$3.00 ..$l.b0
Za New York za celo leto
$7.00
Za pol leta ....................................$3.50
Za inozemstvo za celo leto________$7.00
Za pol leta _________________________________-$3.50
Subscription Yearly $6.00,
Advertisement on Agreement.
__"Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemšl nedelj in praanikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-tovoll poAUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, pcoslmo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-GLAS NARODA", 216 W. ISth Street, New York, N. I. Telephone: Chelsea 3878
SKRB ZA VETERANE
je poklical ves veisel: "Ocapod, pa bo le šla le pridite pogledat!"
Na njegovo željo sem s.opil v delavnico in začel mi je razkazovati stroj s štirimi kolesi, 'ki je pre pre-žen s številnimi verigami, rpo katerih bo tekla 100 svinčenih krogel, ki se bodo gibale večno, kakor hitro jih kdo sproži.
Možakarkju sem povedal, ikako je bilo že z mncgimi iznajditelji "večne mašine", in sem mu svetoval, naij
to
Novi grobovi.
V ljubljanski boiniai je preminula Marija Kuraltova, soproga posestnika iz Volavč pri Novem mestu.
—	V Ljubljani je umrl Valentin Koželj, ravnaitelj bivše finančne dežele blagajne v pokoju.	1
—	V starosti 60 let je .preminil hranilnični ravnatelj v pokoju Anion Patz.	i
—	V Ptuju je v visoki starosti 82 j	,. . . , . , ^ .. „ .. . ne zapravlja časa m denarja s
let umrla Terezija Bre«neeeva, roje-». . *	.	J
__j . m ,	... iznajdbo, kovač mi je pa z vnemo,
na Lesmkova, vdova po posestniku. ', , . . , ,	'
Tr T . . .. . .	. .. __ [Kakor mi je razkazoval svoje koles,-
—	V Ljubljani je prem.nil Ka- . , ,	J , _ . ____ , . . T .. . ^ je, dekel:
rel Bkel, višji administrativni svet-	, . .
nik v pokoju.	mesec dni m strc>J bo z=ra"
—	V Stroei vasi je umrl Maks Ki- ien"	bo*:e ravi?° vi moraii , 4. , . . ^ , . , . poročati o mojem uspehu in o me-kec, trgovski sotrudnik. Bolehal je i . , .
-	-	, . . . t ni, ki sem zgradil "večno mašino".
ze dolgo časa za j etiko, kateri je '	. .
,,___.	. . ... „ .. , In da je iznajdba Slovenca ipo pa-
podleglo v nekaj letih več članov I,_	1 ^
...	-t klicu kovica",
njegove rodbine .	j	,
—	V Mariboru je umrl v 62. letu'4 °f~el	misli'jo' da je na sve" starcsti delavec Jože Ferenc. | tu -tako pnh&o vse mogoče, toda
—	V spodnji Hudinji pri Celju je j	narave, o katerih
. .. , , , ... . nas pouči vsaka knjiga o fiziki ali oremimla 68-«letna tovarniška, de-1 .	J **
i , T .._,.. .	mehaniki, človeško bitje ne more
lavka Lucija Kajtnerjeva.	'	J
1 spremeniti niti za las.
Ugleden newyorski dnevnik "Evening Post" piše: — — Letu 1917 je bilo poslanih iz Amerike na francosko bojišče štiri milijone mladih mož. Poslali so jih tja, da bi j v vrbju pri žafou. rešili svojo domovino. Zdi se, da zdaj dežela pripada njim
ter da »smejo poljiibno črpati iz njenih virov.	testna tragedija, kakršne so
. .	„	i •• , ,	iii •	V hisi stv. 5 ob Ormoški cesti v; . , ..,
Ako se vjKJsteva zadnji sklep poslanske zbornice, ima ptuju je te dni trag,5no preminiia:£lh krajlh ,ppav redke
*4 Evening 'Post'' V vseh ozirih prav.	154-letoa vdova Ana, Zelenkova, ki! Matej Piskač, stanujoč v Smart-
' -	_ ^ , * * _ i	nem pri družini Ane Mah, vulgo
Zbornica je sprejela takozvano bonus predlogo, ki do- Je	vrsto !et stanovala sama.	*ivr*uie tu tudi svoio
J *	i	& »	Ker vež dni tni tprišla na spregled, je Jezevm •	tu raoi svojo
brivsko obrt v pritličju hiše, a sta-
— V celjski bolnici je umrl 22-let-ni Aton Jurjevec, delavec na žagi a ju pri Žafcu.
Tragična smrt samotarke.
V hiši štv.
Krvav napad v Šmartnem pri Litiji.
Na Sv&črsico 2. februarja se je odigrala v družini Mateja Piskaču ža-
v na-
bira v neki bližnji vasi. Dva otroka, triletno Pranako in šestletno Ančko, je pa obdržal pri sebi. Skupno življenje s ipriležnico ni Ibilo brez posledic. Rodila mu je otroka, ki pa je kmalu pa porodu umrl. V veliko na.pobje sta pa bila Jakobu in njegovi ženski otroka, ki sta ostala v hiši. Začela sta uboga, otroka trpinčiti na vse mogoče načine. Ravnala st& z njima nečloveško. Dajala jim nista hrane, tada sta otroka stradala in pretepala sla otroka, kadar sta le mogla.
Sosedje so opazili, kaj delata Jakob in ženska s Francko in Ančko.
«
V vasi so že dolgo šušljali o nečloveškem ravnanju z otrokoma, najbolj je pa vaščane čudilo, da nista otroka nikoli prišla iz hiše. O tem so zvedeli tudi orožniki, kajti opozorili so i jih, da se dogajajo v hiši "kovačevih dveh" prav čudne stvari.
ZANDAR OBSOJEN NA SMRT
Na dvcrisču budimpeštanske jet-nišnice so obesili 42-letnesu orožni-škega stražmojatra Štefana. Am-brusa, potem ko je državni upravi-te'j Horthy odklonil pr.ršnjo za po-miloščenje. A-'orus je lanskega februarja vlomil z roparskim namenom v poštni urad občine Szalanta Našel je v ni]'em dve poštni uradnici ki sta se mu postavili v bran, in ju je umoril.
Vojaško sodišče v Pečuhu ga je obsodilo na smrt.
v olj ii je za ameriške veterane svetovne vojne od sedemsto milijonov do tisoč sedemsto milijonov dolarjev.
Že dolgo vrsto let ni bilo oddanih za nobeno predlogo toliko glasov kot za bonus-predlogo. &e nobena predloga ni bila sprejeta s tako ogromno večino glasov,
S tem pa še ni dosegla radodarnost poslanske zborni-<•<% ki izganja z veteranskim bonusom 44visoko politiko'*, svojega viška.
Komaj je bilo tozadevno glasovanje končano, so, ne~ oziruje se lie poslovni red uveljavili dve nadaljni ve e trail-ski predlogi.
Prva predvideva vsoto ^2,8i3(),0(K) za zgradnjo štirih nadaljnih vojaških domov.
Druga pa $12,500,000 za bolniško pomoč veteranom,
Koncem januarja so zato orožniki .potrkali na kovačeva vrata in ga vpraišali, kje ima otroka. Pregledali so vso hišo toda .3 Francki in Ančki ni bilo duha ne sluha. Orožniki eo kovača trdo prijeli in ko je ta spoznal, da ne more nič več prikrita je po kratkem rculku priznal, da im-a oba otroka v živinskem hlevu.
Orožniki so .pogledali v hlev kjer so našli poleg živinčeta v strašnem stanju 3-letno Francko in 6-letno AnčkD. Oba otroka sta bila na pol gola, ovita le s cunjami, ki so bile ponesnažene in mokre. Otroka sta Imela cči zalite s .krvjo, <rfar je prišlo, da sta prejokala, dneve im dneve. Tresla sta se od mraza, njuni zanemanjeni telesci sta pečali, da j sta sestradana. Otroka, ki etra nudila
ORIGINALNA PONDDBA
V Berlinu imajo hude preglavice z županom ker ne morejo najti mo- j ža, bi bi ustrezal vsem zahtevam.« Imenovani so bili že množi kandi-(daiti, toda župansko mesto je še vedno prosto. Šele te dni se je našel
V umobolnici zapoje ponoči na vežnih vratih zvonec.
Vratar odpre in vpraša na pragu steječe^a nezrranca:
—	Kaj bi pa radi?
—	Nenadoma sem ablaznel in rad bi se da zapreti.
—	Ob tej pozni uri? Kaj ste znoreli?
Mlada žonica: — Dobro sem ti spekla pišcanca, -a? Če bi le vedel s koliko ljubeznijo sem ti ga pripravila.
Mož sam »pri sebi: — Takoj se mi je zdelo, da je v tem piščancu nekaj, kar ne spada vanj.
— Sedaj nas boste pu vendar kdaj obiskali, ko sem se Franceljem pa-kandidat, ki bi bil prav dober žu- jročena? — je rekla ženica prijatelju pan, da ni dal humorističnim li- 1 svojega moža.
stom tako bogatega gradiva za dov- j _ Gotovo, — jaz nisem tak člo-tape. Gre za znanega cirkuškega vek, da bi zapustil prijatelja v ne-
ravnatelja Hansa Stoscha-Sarassa- 'sreči,_ji je odgovoril
nija, ki se poteguje za mestoberlin- j
jskega župana.	I	^
j Volilnemu odboru mestnega za- ! ~ Ribarjenje je najmanj razbur-'stepništva je poslal cnginalno pros- ljiva zabava» — Je rekel ribič. E*jo, v kateri pravi, da nima. sicer sadc-stne juridične izobrazbe, da si i je pa pridobil v 30 letih prakse cir- '	^
'kuškega ravnatelja dovolj znanja.! _ Tc so vam časi! — je modro-chi bi bil lahko dober berlinski žu- Val rojak. — Davi je bila moja ste-pan. Mož dokazuje, da sta si funk- klenica pra2ma in moj žep poln, po-ciji cirkuškega ravnatelja in ber- r-idne je bil žep .prazen in stekle-
— Motiš se, dragi moj, kar poskusi loviti ribe brez dc-vcljenja.
hišnik šiloma odprhi vrat. Našel je
ženo mrtvo na divanu, na tleh pa
skledo 1z ostanki zgorele žagovine..
. - . - „„ .	. ^ di stanovanjske krize. Piskač je ze-
Najbrze si je žena na ta način no- . .
tela ogreti 'sobo ter se je zadušila
v gostem dimu. Po zdravniški izjavi
je smrt nastopila že pred tremi ali j
štirimi dnevi.
nuje s svcijo 5-'člansiko družiinico v skromni podstrešni sobici, in to ra-
lo družaben človek in zel3 dober ■ brivec.
Mahovi so že dlje časa na vse na-! čine nagajali Piskaču, da (bi ga spra-
Zavraten napad.
gradnjo bolnišnic itd. Pregovor pravi, da so dobre st vari .Toda naši liberalno misiji zastopniki naoda sc niso niti s tem zadovoljili.
Morali so iti daljo, kajti volji, da store čimveč dobrega, se niso mogli ve/* proti viti.
Da dokažejo veteranom, kako zelo simpatizirajo ž njimi, je veteranski odsek zbornice vložil še penzijsko
I vili iz hiše, a ta je svojo usodo mir-(no prenašal, največ radi tega, ker j bi z otroci drugod težko dobil sta-V Bohoričevi uiici v bližini mest- novanje, osobito pa še lokal za briv-ne ubcanice se je pripetil raztour- J n-ico, kajti ta hiša je tik farne cer-lj-iv dogodek. Ko je brezposelni de-' kve .in najprikladnejša za to obrt. lavec 37-letini Frelih Ivan, satnujoč I Kljub ttemu, da najemnik Piskač v Bohoričevi uiici št. 27. korakal redno in naprej plačuje najemnino, proti domu, je iznenada sikočil proti' ninra nikoli miru pred stanodajal-njemu neznanec in mu zasadil nož cem, ki g^a vedn^ -preganja, češ, naj v vrat. Ko ije neznanec odskočil. je se.oobere. Tajko je bilo tudi na Sveč-tn spoznal napadeinec <v njem delavca nico.
skrajins žalostno sliko in sta se	"lOčno podobni, za niča polna, zdaj je pa oboje praz-
Bmrlila orožnikom v dno duše Le- I*" berlmskl	najbrž no, lja2 s8m pa p3ln.
, , .	, ,	ni hvaležen. V cirkusu je z lahkoto.	ar.
z;ala pa sta v hlevu za vraitmi v ne-	'	^
kakem koritu iz desk, v so bile 'cumje in bha.to. Tu sem vrgla zločinska roka očeta in čakala sta, da ju strašnega trpljenja reši le smrt.
Franca B. Frelih je imel še toliko] piskač in njega družina so prišli moči, da je bitro potegnil robec iz z izprehoda od vas Črni potok mir-žetp-a, ovil si g-a okoli vratiu in se hi- |no domov, 'ter se odpravil v svojo tro napotil v splošno bolnico, kjer b-rnc podstrešno sobico. Nič ni hu-mu je nudil dežurni zdravnik prvo de ga slutil. Kar skoči v sobo zelo pomeč. Frelihova poškodba je smrt- j raaburjen Martin Mah ter začne nonevarna.	| uplti in razbijati po stanovanju, za
Kakor izpoveduje Frelih, je na- njim so prišli še ostali člani Ježe-
' Da sta otroka prebila delj časa v tekem stanju in da ju je oče na ta način že dolgo trpinčil, priča to, da 3 lata stara Francka sploh ne mo-j re hoditi, temveč samo plazi po tleh kalkor žival. Njeno izstradano telesce in njen spačen obraz sta grozni priči očetovega zločina.
Otrok ne zna tudi govoriti, temveč izpušča samo obupna glasove, ki so podobni bolj živalskim nego človeškim. Ravno tako izstradana je tudi njena sestrica 6-letna Ančka, M je pa cglanela. Vse govori zu.;o, da sta se hotela kovačeva dva strok čim preje iznebiti. I>a je temu tako,
katerem1***'3 pripadnike 40 narodov in j - Nc ona je že rprefbolela smrt
>m ju ieit0 'je Pr(?Pričan' da bi mu -ucU kct I svojega prvega moža, kakor je vi-I županu občevanje s strankami ne deti.
^delalo nobenih preglavic.	j _ Njen drugi mož pa še ne,
. Njegova ponudba je vzbudila se- 1
I veda na m-agistaratu mnogo smeha, j Nekateri imajo veliko srečo v ljubezni.
predlogo, ki predvideva povišanje penzij za vdove, otroke Padalec 3. iz nerazumljivega vzro- vs družne ter podili Piskačeve iz ......	jka že de5j časa gojil jezo proti nje- sobe. Nastal je grozen kirk. Med
an stari.se umrlih vojnih veteranov.	j mu. Proti B. je uvedeno kazensko ]najvc-jo zmešnjavo je Martin Mah
Ako ho ta predlog vzakonjen (111 vse kaže, da bo) bo postopanje, moral plačati Strie Sam že prvo leto nad osem milijonov dolarjev sorodnikom umrlih veteranov.
Ta vsota se bo vsako leto večala, in strokovnjaki so iz-j računali, da'bo znašala po petih letih $1:>1,000,000.
J*a tudi to še ne zadostuje darežljivim srcem.
Javna tajnost je, da je že izdelana predloga, ki predvideva gotovo penzijo za vse veterane, pa če so vršili vojna službo v inozemstvu ali ne.
Kongres trati ponepotrebem čas, ker se bavi s temi predlogami. Zakaj se ne da veteranom sploh vse državne zakladnice na razpolago t
To bi bila najkrajša procedura in obenem najboljša ga rane i j a, da bi v kratkem ne bilo v blagajni niti centa več.
Prosperiteta (bi imela v tem slučaju prosto pot za svoj povratek.
ZANIMIVOSTI 0 PREHLADU
Največjo srečo v ljubezni ima ti-jsti človek, ki je zaljubljen v same-V Parizu je zborovala pred krat- ga sebe.
kim mednarodna konferenca zdravnikov samo z namenom, da bi razpravljala o navadnem prehladu.
Iz poročila, ki so ga izdali o tej konferenci!, posnemamo razne zanimivosti. Tako je eden izmed govornikov postavil trditev, da so plešasti ljudje mnogo manj občutljivi za prehlad nego takšni z norm-alno rastjo las. Istotako so tudi plavo-lasci manj dovzetni za to bolezen nego rja-vci. Odkar se ženske lažje govori tudi dejstvo, da je Jakobo ' oblačijo nego prej se jih neprijetna va priležnica ob neki priliki izjavila: [Obolenja v nosu, grlu in na dihalih "V stali bosta otroka preje umrla!" .skoraj ne lotijo več. To kaže, da je
Prekratka postelja.
V nflkl občini na Hokindakem je hilo nedavno izpraznjene mesto občinske učiteljice. Izpraznjeno službeno mesto jo torej po vseh pravilih ln po vseh določilih zakona razpisali in prošnje so začele polagoma prihajati dan na dran do konca ca določenega roka. Ko so nato gospodje občinski odbori ki prošnje pregledali, so določili tri prosilke, naj se javijo na poskusni poufk, kakor jo to dolioičeno na Hokmcisfkem. Šolski vodja in gospodje odborniki so se po preizkušnji odločili, da oddajo službo učiteljici, ki Je bila po njihovem mnemju najboljša. Šolski vodja Je takoj nato priporočil novo qprejett učiteljica, naj isi dobi stanovanje ln hrano pri (nekem doma-čimi, ki j« bil v obfthni zelo vpliven. Učiteljica (Je res odšla k tistemu felo^efcu tn vse JI Je bilo prav. Toda preden »ta se dogovorila glede cene je opazil vplivni igodpod, da je u-čAteljica zelo visoke žn krepke postave, vtlšja celo, kakor pa Je bila aa
njo namenjena posteljo, dolga! Ker pa mož druge, daljše postelje ni imel, je zaičel premišljevati, kako bi se izvlekel iz zagate in da bi vendarle sobo e hrano vred oddai, ne da bi moral kupiti novo, primerno dolgo posteljo 213. drag denar.
"Hm ", — si je mislil, — "zakaj pa sem vpliven mož? Ali bi bil župan danes župan, če bi mene in moje podpore ne bilo"
Odšel je torej k županu in mu je potožili svoje bolečine zaradi postelje s pripombo, če ne bi bilo mogoče imenovati za, učiteljico neko drugo prcsdlko ki je sicer manj znala, bila pa je zato boy drobne in majhne postave, tako da ne bi bilo treba zaradi rvje vplivnemu možu nabaviti nove postelje za drag denar. Župan je mdfca razumel in ker Je tudi on ihotel še ostati župan, je prošnji vplivnega moža ugodil in službo je dobila majihna učiteljica!
To stori prekratka postelj al...
Samomor.
Pri stavbnem podjetju Slavec na Bledu je bil zaposlen 17-letni Josip Antc!;.č. Mladenič je bil zadnje čase zelo otežen, iker mu je neprestano rej-ila pc glavi njegova bolezen, o kateri je mislil, da je neozdravjiva. V sam 3'morilnem namenu je pograbil steklenico z oetovo kisiino in jo izpil. Onesveššenega je našel tovariš in je take j alarmiral domače, nakar so poklicali zdravnika dr. Če-šarka. Mladega obupane a so prepeljali v splošno bolnico. Njegovo življenje je že izven nevarnosti.
Hoče zgraditi "večno mašino**.
Iz Luč pišejo: — Zanimivo je, da je 'tudi med nami mnogo ljudi, ki srio prepričani, da je iznajdbo stroja, :ki teče večno, ne da bi mu dovajali energije, mogoča. Ideja ta-koavamega "perpetuuma. mobile" je tako zapeljiva in tako skrivnostna, da je že morsikoga spravila ob premoženje, pa tudi že ob pamet. Večkrat čitamo1 v časopisih iz inozemstva o takih ljudeh, 'ki so se leta in leta prizadevali iznajti tak stroj. Do izdaj se še nikomur ni posrečilo, da bi ga konstruiral. Kljub temu je pa vera v tak stroj ostala.
Tudi v naši kroniki se poj ar/i sko-ro vsaiko leto človek, ki hoče iznajti tak stroj. Po poklicu so to večinoma kovači, ključavničarji ali strojniki. Torej ljudje, ki bo imeli vse življenje opravka s stroji vseh vrst, katerim pa manjka (teoretična podlaga v strojeslovju.
Tak kovač, ki hoče za vsako ceno iznajti "večno mašino", kakor ji pravi isam m kakor jo imenuje ljud-strvo, je neki k ova tč, ki živi pri nas v Lučah pri Ljubnem. Že nad leto dni se muči s to iznajdbo, s strojem, ki bo tekel sem od sebe Tečno.
lačel zbijati z nekim topim orodjem, nenadoma se je pa zapodil proti Piskaču ga vrgel pci se ter ga močno poškodoval po glavi in ostalem telesu. Piskač je dobil težke rane, iz katerih mu je brizgala kri. Piskač se"je branil z nekim kuhinjskim va-Ijerjem, dokler ni onemogel.
Zdravnik je ugotovil, da ima težke poškodbe: razb .o glavo in 2 cm globoko rano. Izrabil je tudi mnogo krvi. Ježevi se bodo morali za svoje početje zagovarjati pred sodiščem.
Vsa vas in okolica je z zadoščenjem sprejela vest, da je končno pravica vendar le posegla, v zločan-
prehlad le zadeva mehkužnosti m da se ga človek najbolj ubrani, če svoje telo utrdi proti mrazu.
jSfco početje kovača in njegove žen-
ske. Ugonobila sta aaajbrže za vedno telesno in duševno oba otroka,' za kar bosta prejela gotovo na jo zasluženo kazen.
Otroga
v hlevu med cunjami in blatom.
Ped Jančami, pxi Litiji, ki je turistom zelo priljubljen izletni kroj, lezi vasica Besnica. Pred leti se je preselil v vasico neki Jakob B. in si tam uredil svojo kovačnico. Seboj je priipeiljal itudi 'svojo ženo Marijo, ki mu ije rodila štiri otroke, ki še vsi žive. Zaradi napornega kanetskega dela in zato, ker je živela v težkih razmerah, je žema Marija pred dvema letoma zbolela. 9tra)šna bolezen jo je priklenila v posteljo, iz katere ni stopila že nad dve leti.
Kovač Jakob se je bolne žene in tudi 'štirih otrok ,M mu jih je dala, kmalu naveličal. Premišljeval je, kako bi se žene in otrok znebil, sklenil je prodaiti svoje malo posestvo v Gabenju. Dobil je kupsa, katerega je znal "tudi pregovoriti, da se je obvezal, da bo skrbel do smrti <tudi za njegovo bolno ženo. Tako je kovač Jakob zagrešil pravzaprav prvi zločin, zavrgel je svojo (bolno ženo namesto, da bi se za njo pobrigal, jo cddal v bolnico, ali karkoli.
Kakšne namene je kovač imel, se Je kmalu izkazalo, ko je ipo tej kupčiji vzel k sebi neko mlajšo žensko in živel z n(jo v divjem zakonu, svojo pravo ženo pa je prepu&til u-sodi, njej sami in drugim v nadlego. Toda 'tudi vseh štirih otrok ni hotel tnpeti v hiši in posrečilo se mu
Pred dnevi sem ga srečad, pa me je oddati dva svojemu bratu, ki pre-
ADVERTISE '■n "GLAS NARODA*
ŠČITITE OTROKE
uneto grlo jih ogroža
O EVERA's Antisepsol hitro odpravi uneto grlo. Imejte ga. da ustavite v začetku unetje grla. Vaši otroci naj ga grgrajo vsak dan. Ščitite jih pred nevarno boleznijo. Zanesljivo 50 let. V lekarnah.
ANTISEPSOL
ZAKAJ so na^e vloge vsaki dan večje, in pa —
ZAKAJ se število naših vlagateljev vsak dan - veča in množi?
ZATO, ker Je denar pri nas naložen VARNO; "	naše bančno poslovanje je pod strogim
nadzorstvom državnega bančnega oddeL ka, in pa —
ZATO, ker se pri nas naloženi denar lahko ve--dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja.
VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se-obrestuje od 1. mar. naprej, obresti se pripišejo h glavnici dvakrat letno.

SPECIAL INTEREST DEPARTMENT
Sakser State Bank
NEW YORK STATE DEPOSITORY
82 Corflandt Street irew YORK, N. T.
V	taki ljubezni namreč nima nobenega konkurenta.
*
Rojak I. T. iz Chicaga, 111., mi je poslal za kolona precej dolg dopis, kako 'so klali prašiča.
Stvar bi bila za predpust morda primerna, zdaj pa živimo v svetem postnem času. Pcleg tega je pa tudi dopis pisan s svinčnikom. *
V	'New Yorku je več policistov, ki imajo v hranilnici po petdeset do šestdeset tn:'č dolarjev.
Newyorski policisti imajo običajno tri tisoč dolarjev lstne plače.
Salamensko mora stiskati človek, če si hoče od te plače v treh letih
prihraniti petdeset tisočakov. *
Petnajstletna hčerka je delala strašne preglavice svojemu očetu in materi.
—	Sama ne vem — je rekla mati nekoč — p3 kom je ta otrok jezik oc dedoval.
Mož je nekoliko pomislil in odvrnil:
—	I ipo tebi ga ni. Ti ga imaš še
vedno, hvala Bogu.
*
Rojak je takole modroval:
—	Če sem bolan, grem takoj k zdravniku. Zdravnik me preišče, ml zapiše zdravilo in mi i-ačuna tri dolarje. Prav z veseljem mu jih plačam, kajjti zdravnik mora živeti. Kako bi živel, če bi mu noben bolnik ne plačal? Potem grem z receptom v lekarno. Lekarnar mi napravi zdravilo in mi običajno računa dolar petinsedemdeset centov. Še ■nikdar se nisem pritoževal, kadar sem moral v lekarni plačati. Lekarnar mora živeti. Kako bi živel, če bi delili zdravila zastonj? Vteamem zdravilo in se odpravim proti domu. Domov p riše riši, Elijem zdravilo v zink. Kajti ,tudi jaz hočem živeti. Zelo namreč dvomim, da bi živel, če bi popil tisto gosto, črno, smrdljivo brozgo, ki sem jo »prinesel iz lekarne.
*
V	vlaku sta si sedela nasproti mlad moški in zapeljivo-lepa deklica.
Govorila nista, toda zaljubljeno sta se gledala, a si nista drznila izgovoriti (besede.
Šele ko je sprevodnik naznanil potnikom, da ise bliža pol ure dolg predor, se je on ojirnačil in vprašal:
—	Pa se ne boste nfč bali, gospodična, če bi slučajno ugasnile luči?
—	Ah, kaj bi ise bala, — je odvrnila -smeje, — edinole cigaro morate Vzeti iz ust, ko bomo dospeli v tunel.
\

LORD ROBERT CECIL:
VPRAŠANJA NA NEMŠKI NAROD
Nemški narod se je odločil vstopiti v Društvo narodov ob času, ko je odpor proti militarizmu in av-tokraciji bil še vedno dovolj močan, da se je lahko sam od sebe uspešno držal proti narodnemu nezadovoljstvu, povzročenemu po nesrečnem izidu svetovne vojne. Nemci pa so se priključili Društvu narodov ne toliko zato, da sodelujejo pri zgradbi novega svetovnega reda, ampak da lažje stopijo pred .rvet s svojimi tožbami ter zahtevami. Čeprav mislim, da dr. Strese-mann in njegovi tovariši niso nikdar gojili podobnih namenov, sem prepričan, da je velika večina nemškega naroda smatrala, da bo njih domovina z vstopom v Dru-šavo narodov v kratkem času dobila možnost, da popravi dozdevne krivice, ki so se ji zgodile. Mislili so, da bo sedaj za vedno pomete-jo z očitki o nemški vojni krivdi, da bo izginila podrejenost, ki nastaja iz njihove vojaške inferior-nosti, da bodo meje popravljene v korist Nemčije in da bodo del nekdanjega kolonljalnega imperija dobili nazaj. Prav lahko razumemo te nemške želje, da bi se mogle izpolniti, pa vsaj za sedaj še ne kaže. Po obilici besed smo dosegi: komaj malo izboljšanja v.postopanju s pritožbami narodnih manjšin, o kaki reviziji pogodb še ni j nobenega govora, deset let se že j pripoveduje o razorožitvi toda voj-j na premoč zaveznikov se še vedno ne bliža koncu in gospodarsko sodelovanje, kakor so ga v Ženevi začrtali 1. 1927 izginja v megli gospodarskega nacionalizma, ki ga je rodilo minulo leto. Ta dejstva potiskajo v ozadje vse uspehe, ki jih je dala dosedaj Ženeva, čeprav niso majhni.
Do kakih sklepov pride po vsem tem Nemec, ki je gojil gori očrtane nade? Mnenja je, da so njegovo potrpežljivost postavili na prehudo preizkušnjo. Sistem sodelovanja preko Društva narodov ni Izpolnil njegovih nad in v svojem razočaranju pada v nevarnost, da se vrne k svojim starim naukom o krvi in meču. k onemu mednarodnemu cinizmu, ki zavrača vero v vse razen v silo in ki mora slednjič zopet dovesti do ponovitve gorja svetovne o j ne. V tem duševnem stanju s obrezposelnost, gospodarska depresija in razžaljeni narodni ponos voditeljem skrajnega nacionalizma dobrodjušio orožje, ki ga sedaj tako čvrsto in brezvestno uporabljajo proti razorožit-venemu odboru in celo proti nemškemu članstvu v Društvu narodov.
Prav tako lahko vidimo kako se v Franeij iin Italiji, da celo na Angleškem gotovi krogi vračajo k takozvani 'realni politiki", ki zavrača vse argumente razen oboio-ir-ne sile, katero proglaša za osnovno vse narodne državniške modrosti. Vzrok za to reakcijo je starodavna tradicija, da cdvisi narodna varnost od armade In mornarice, največ ali vsaj deloma je pa temu krivo medsebojno sumničenje in nezaupanje med evropskimi narodi.
Ti in siični pojavi, skupno z gospodarskimi težavami so povzročili splošno nezadovoljnost in pomagali sedaj ko spomin na vojne grozote vedno bolj bledi, do zmage takozvanemu nacionalnemu realizmu. Vendar ali je to res "realizem"? Dovolite mi, da odkritosrčno govorim vsem onim v Nemčiji in drugod', ki jadrajo nazaj k predvojnemu pojmovanju mednarodnih odnošajev, ki po njihovem mnenju lahko temelje samo na eni osnovi, na oboroženi sili. Kaj res ni svetovna vojna s svojimi strašnimi žrtvami na življenju in premoženju pokazala popolno ne vzdržnost tega sistema? Prav za prav to sploh sistem ni, in tudi nikdar ne more biti, temveč je samo slepo zanikanje, ki bije v obraz vsem zahtevam vesti in razuma. Ta sistem smatra, da je sila edino sredstvo, ki lahko pomaga narodom k napredku, obenem pa poeablja na pravice drugih in na neizogiben odpor, ki ga tak samoljuben raz-Yoj moral vzbuditi pri sosedih. Narod, ki bi se hotel povrniti k starim formulam sile, bo našel ta kqj odgovor v vojnih pripravah svojih sosedov in celo vseh onih držav, ki ao zvesti pristaši miru in reda. Zopet bo začel oni stari nesrečni krog tekmovanja, t povrnil se bo nekdanji sistem zvez in pro-tozvez, dokler se nekega dne Evropa panpvno ne pogrezne v kaos morlffcve in razdejanja.
Ali bodo evropski narodi res trpeli, da se povrne ta razupiti in nesrečni sistem? Dvornim. Vsi zagovorniki tega mišljenja, ki lahko rodi samo obup, kaj radi pozabljajo na važno dejstvo in da stoji mojo domovina nepremakljivo za mirom. Njihovi napačni na?ori izvirajo iz onega pokreta na Angleškem, ki se upira vsaki obvezi napram Evropi in ki naredi včasih na tujega opazovalca vtis, da je tako močan, da bi Anglija ostala nevtralna, naj se zgodi karkoli na evropski celini. To je stara zmota. stara ravno 71 let.
V Britaniji je med ljudstvom globoko vkoreninjeno prepričanje, da morata mednarodno sodelovanje in pravico stopiti na mesto sile. To prepričanje je tako močno, da mirne duše lahko rečem, da bo oni narod, ki zavrača mednarodno sodelovanje in načelo nepristranskega razsodišča pri reševanju sporov prej ali slej popolnoma zapravil angleško prijateljstvo. Prepričan sem tudi, da si bo tak narod poplncma odtujil ameriška čuv-stva in izgubil ameriško finančno pomoč. Vse napredne države se bo do strnile v enotno fronto proti njemu. Če pa zagovorniki "močne roke" mislijo, da bi zveza, ki bi se. naslanjala na dvomljivo prijatelj -stvo dveh ali treh sil, od katerih vsaka zasleduje svoje posebne smotre, bi bilo dovoljno nadomestilo za oihenjene posledice, lahko samo rečem, da imajo nore pojme o mednarodnem življenju.
Na katero stran se bo postavila Nemčija? Ali si bo izvolila sodelovanje in podporo Društva narodov, naj bosta še tako počasna in težavna, ali mednarodno anarhijo, ki mora končati v vojni? Nepremišljeni pozivi, naj Nemčija "strese raz sebe verige" in si s silo pribori na^aj "svoje mesto v svetu", morejo upati na odziv le zaradi tega ker množice delovnega ljudstva ne poznajo resničnega mednarodnega položaja. Koliko je krivo na razočaranju, ki ga je prineslo Društvo narodov, samo dejstvo, da se je delo Ženeve vedho slikalo v napačni luči samo zato, da se s tem podpirata ta ali ona politika. — Osnutek razorožitvene pogodbe je kričeč primer za to. V Nemčiji, delu srednje Evrope, in celo v nekaterih skupinah britanske javnosti so napravili neki politični novinarji popolnoma napačen vtis, da je omenjena pogodba utrdila sedanjo neenakost v stanju oboroženih sil, kar je seveda povzročilo veliko razburjenje. Treba je vedno znova ponavljali, da daje ženevski osnutek samo okvir za omejitev oboroževanja in ničesar več. Nje smo ter je, da omogoči znižanje in ne da ga že izvede. Prihodnja svetovna razorožitvena konferenca bo šele določila številke. S tem, da so v osnutek sprejeli - razorožitveno klavzulo mirovnih pogodb, mislim, da so dobile vse one sile, ki delujejo v posameznih državah v prid razorožitve, ogromno oporo pri svojem delovanju.
Na sličen način se mrcvari resnica tudi v mnogih drugih problemih in se s tem hote ali nehote u-bija mednarodno sodelovanje in podpirajo oni, ki si še vedno ali že zopet igrajo z mislijo nove vojne. Tako ne gre naprej. Upreti se morajo temu vsi elementi miru in reda.
Vaš Dom
Ali plača dividende v zadovoljstvu?
SAMO VI VESTE, koliko premišljevanja, časa in dela—ne glede na denar—je bilo treba, da ste okusno uredili svoj dom.
Vsak predmet v njem je bil izbran z veliko skrbjo. Barve je bilo treba primerjati, pohištvo prestavljati—med zadovoljnim mrmranjem vašega moža, ki ni nič manj kot vi, ponosen na uspeh.
To je za vaju življenska naloga. Prinašati bi vam morala dividende v zadovoljstvu.
Ali ste pri razmotrivanju o tolikih stvareh mislili tudi na vašo razsvetljavo? Morda nadaljno svetilko za razsvetlite v onega temnega kota... ali boljšo luc, da se še poveča vabljivost onega vabljivega stola... ali nadaljno svetilko, da bo veselje igrati bridge.
Svetle sobe so prijazne sobe. Posebna svetilka tu in tam utegne še bolj povečati občutek domačega zadovoljstva.
Tke New York Ed isoii oystem
President Tke New York Edison Coi Brooklyn Edison Company, Inc. Tke United Electric Li^kt and Power Company
New York and Queens Electric Ligkt and Power Company The Yonfecrs Electric Eight and Power Company
— FHIilllilSIS
.....
ZOBE JE POGOLTNIL.
LOS ANGELES, Cal., 18. febr. — Ko se je danes prebudil 63-letni Mark Thorne, je zapazil, da nima zob. Is.cčasno so mu pa bolečine v ! želodcu razodele, da je zobe pogolt- 1 nil. Odvedli so ga v Hollywood Receiving Hospital, kjer so ga operi- j rali in mu vrnili čokune.
ITALIJA SE PRIPRAVLJA,
Zastonj zoper naduho tekom zime.
Značilna metoda, ki je prišla na pomoč
nadušnim — Pišite danes za brezplačno poskušnjo
<"e trpite vs?!« <1 straSnih napadov naduhe, k.» je mrzlo in vlažno, f-e se <lu-šite in lovite sain>, ne pozabite takoj pisati Frontier Asthma C>>.. za br»'ZplaC-no poskušnjo njene zruuilne metode. oziraje s«-, kje živite, ali <■<• imate upanje v kako zdravilo po«l solncem. pišit" za to prosto p' »skušnja. fv ste trpeli vse življenje in te ste poskušali vse bnz uspeha, če ste popolnoma obupani, ne izgubite tega upanja in pišite dunes po to prosto poskušnjo.
Na ta r.at-in lahko izveste. l:aj lahko n.lpravi napredek za vas navlic prejšnjim razočaranjem, da se oprostite naduhe. Pičite ]m> to br« zplaCno poskušnjo. Sedaj. To objavljamo, da se \salt bolnik lahko udeleži te napredne metode in najprej brezplačno poskuša zdravljenje, ki je znano tisočerim, kot največji dobrobit njihovega življenja. Pošljite kupon danes. Ne čakajte
Brezplačni Poskusni Kupon
FUOTIKTi ASTHMA CO.
529K Frontier liidg., 402 Niagara St.,
Buffalo. N. Y.
Pošljite prosto pnskušnjo svoje meto-
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čiU samo vaše, članstvo, pač pa v»i Slovenci ▼ vaši okolici.

CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Pri zadnjih posvetovanjih v Ženevi dc rožene uspehe fašisiovski tipk neprestano naglasa in komentira. Fašistovski listi vsi povprek govore o fas'stovski miroljubnosti.
"Tribuna" izraža prepričanje, da je Mussolini ultrapacifiiit in Ma se trudi, da bi se na kak način uredila evropsko vprašanje.
"Londonski "Daily Telegraph" pa je o tem podvomil in je v nekem članku opozoril, da gradi Italija neprestano vojne ladje, da bi tako dosegla supremacijo na Sredozemskem morju. To oboroževanje Italija sicer utemeljuje z zahtevo in potrebo paritete s Francijo na merju. Toda Italija, je zabeležil omenjeni londonski list, se eborežuje .tudi na kopnem in v zraku. To izpričuje, da se Italija vsekaker pripravlja na vojno. Italijanske Iracijedelnice kljub težki krizi niso ustavile dela, nego eo ga nasprotno še celo povečale. Vse to pa na račun italijanskega mornariškega ministrstva.
Na te trditve "Tribuna" ostro odgovarja in naglasa, da je Anglija s svojimi podmenami hotela uničiti
konkurenco italijanskih ladjedeinic. Pred kratkim je namreč portugalska vlada razpisala natečaj za nekaj vojnih ladij. Na tem natečaju sodelujejo poleg italijanskih pra,v tako tudi francoske in angleške ladjedelnice. Po mnenju rimskega lista, nameravajo sed*aj angleške ladjedelnice s širjenjem takih lažnih glasov o vojnih namenih Italije italijanske ladjedelnice diskreditirati, da si pri natečaju ne bi mogle zagotoviti .prednosti.
Bivši italijanski zunanji minister Sbhanzer ije objavil v reviji "Nuova Antologia" pomemben članek, v katerem je obrazložil stališče Italije napram evropski uniji. Pri tem se je dotaknil tudi problema razorožitve. Schanzer trdi, da bi načrt o Panevropi z gospodarskega stališču moral Evropo transformirati v enotno iržišče. Ta pa je za' enkrat po mnenju b'. vsega ministra nemogoče. Medtem ko bi težke gospodarske prilike v Evropi stavile potrebo, dra se ustvari kakšen skupen organizem, bi se čutile težko prizadete ene države, ki imajo sicer dovolj razvi-
to industrijo, ki pa ne bi mogle konkurirati z jačjimi industrijskimi državami. Razen teg-a bi pa morala imeti evropska unija za bazo tudi politično medsebojno sodelovanje evropskih držav. Izgledi za ustvaritev takioie evropske zajednice pa so zelo m-a len kostni, ker vladajo na vseh koncih Evrope močna trenja med raznimi narodi in nacionalizmi. Schanzer pravi ob zaključku svojega članka, da se na bližnji konferenci o lv.zorcžit.vi morda utre pet za ustvaritev evropske unije, toda potrebno ho, da se vprašanje o razoroži: vi radi-kalno reši.
Italijanska koncepcija v tem vprašani j u — pravi — se sklada s koncepcijo Nemčije. Naravnost nasprotno pa je stališče Francije. Vsekakor je treba pribiti, da Nemčija ne more ostati razorožena poleg do zob oborožene Francije. Italija ne bo mogla pristopiti k evropski uniji vse dotlej, dc-kler bo Francija stremela za tem, da ustvari vojaško premoč v Evropi. — Schanzer zaključuje da je rešitev vprašanja evropske ucilje še sila daleč.
To njegovo mišljenje je zavzel tudi ves fašistovski tisk, ki je započel novo ostro kampanjo proti Franciji
in ki naglasa njeno takozvano težnjo po hegemoniji v Evrc/pi. Listi so te dni objavili ves.i s statističnimi podatki o oboroževanju Francije.
DOM ZA PRITLIKAVCE
V Berlinu je sezidal neki podjetnik poseben dom za pritlikavce ali "iiliputance". To so ljudje, ki niso večji kakor 1 meter. Podjetnik je bil prej sam voclja neke skupine li-liputancev, ki so igrali po raznih gledališčih in zabaviščih po celi Evropi.
Opravo za ta d;m je izdelala neka berlinska tvrdka po natančno določenih načrtih, tako da ustreza vsak kos oprave posebnim meram pritlikavcev. Kljub temu pa sobe ne delajo vtisa sob za otroke, ampak oprava je prava oprava, ki je le primerno majhna.
Prvi gost, ki se je naselil v novem domu, je bila neka pritlikavka, ki že 10 let nastopa v neki skupini pritlikavcev kot p rva igralka. Ta umetnica je komaj 58 centimetrov velika.
NAS PRVI SKUPNI
VELIKONOČNI IZLET
PRIREDIMO
PO FRANCOSKI PROGI
S PARNIKOM
"PARIS" DNE 14. MARCA (12.05 A.,M.)
PRIHODNJI IZLET S PARNIKOM "ILE DE FRANCE" priredimo dne 25. APRILA (1.00 P. M.) in —
Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET
bo pa na —
15. MAJA (4.30 P. M.) s parnikom
"ILE DE FRANCE"
na katerega rojake že stdaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. Pestotnik skozi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. Iz Pariza do Ljubljane vozi vlak sedaj samo
26 ur. .
Po COSULICH Progi
PRIREDIMO
NAŠ PRVI ali VELIKONOČNI IZLET
DNE 10. MARCA (4.00 P. M.) preko Trsta z ladjo
"VULCANIA"
Nadaljni izleti po tej progi in s to ladjo se bodo vršili: 15. aprila — 19. maja in 30. julija.
Kdor želi potovati v prijetni in veseli družbi, naj se pridruži enemu naših izletov in ne bo mu žal. Za naše letošnje izlete je žc sedaj precejšnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu že nad 40 let in vsled tolikoletne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Poi.iike, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k nam v pisarno.
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VIZE JEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TRVDKO —
Cakser State Bank
kJ 82 CORTLANDT ST , NEW YORK. N. Y.

POUČNE knjige MOLITVENIKI PESMI IN POEZUE
^llllllllllfftlMlil
KNJIGARNA GLAS
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street, New York
: : IGRE : : : RAZNE POVESTI IN ROMANI
MOLITVENIKI:
Marija Varhinja:
▼	platno zvezano ...
▼	fino platno .....
▼	usnje rezano ...
▼	fino usnje vezano
Rajski glasovi:
▼	platno vezano •••<
▼	fino platno vezano
▼	usnje vezano
v fino usnje vezano
.80 1.00 1.50 1.70
1.— 1.10 1.50 1.70
K vi Ska srca mala:
v platno vezano ............ .80
v celold vezano ............ 1.20
v fino usnje vez...........1.50
Hrvatski molitveniki:
Utjeha starosti, fina vea. ........1.—
najfinejša vea ..............1.60
Slava <*offu » mir ljudem, fina vea 1.50
n&jflnejfi ..vea ..............1j60
Zvcnčec nebeški, v platno.......80
fina vez .....................1.—
Vienae. najfinejša ves ..........1.00
Angleški molitveniki:
(ia mladino)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .. .30 ▼ Mo kost vezano ..........1.10
Come Unto Me ............................ .30
fino vezano ...........................35
lie]* of Heaven:
lino vezano .........................35
v usnje vezano ............. 70
v najfinejše usnje vezano ....1.20 (Za odrasle) Key of Heaven:
v celold fino vezano ............1.20
v celoid najfinejši vez _______1.50
v fino usnje vezano........ L60
Catholic Pocket Manna!:
v fino usnje vezano........ 1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano........ 1.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski .............25
Angleško slovensko berilo ________2.—
Angleški učbenik ............................1.25
Angleško-slov. in slov. and. slovar .90 Amerika in Amerikand (Trunk) . .5.— Angeljska sluiba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši.......... .10
Boj nalezljivim boleznim .......75
Cerkniško jezero ...................1.20
Domači iivinozdravnik, trd. vez. ".1.60 Domači iivinozdravnik. brofi. ....1.25 Domači zdravnik po Knaipu:
trdo vea. ...................1.50
brofilrano...............................1.25
Gospodnjtdvo...................1.20
Govodoreja ......................1.50
Hitri računar .................. .75
Jugoslavija, Melik 1. veze k ....1,5« 2. zvezek. 1—2 snopič	L80
Kletarstvo (Sbalieky) ..........2.00
Kratka srbska gramatika ......- M
Kratka zeodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov	.30 Kako se postane driavljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... JS%
Kait. Katekizem ................ j00
Liberalizem .................... .50
Ljubavna in snubilna pisma .....35
Materija In eneriija ............1.25
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75
Mladeničem, I. zv............... .50
Mladeničem, II. sv............. M
. (oba zvezka skupaj JO)
Mlekarstvo ......................L—
Nemiko-ancIeAki tolmač ........1.40
Najboljša slov. Kuharica, 068 str.
lepo vez. (KallnAek) ..........B.—
Nasveti za bifto ln dom. trd.' vea. L—
Nemščina brez učitelja:
1> del «.«....•••••••••••••.* JO
Nemško slovensko slovar.........2.25
Največji spisovnik ljubavnlb In
dragih pisem.........................75
Slovensko nemški slovar.........L—
Ojačen beton .................. .50
Obrtno knjigovodstva ............2JM
P<rotninarstvo, trd. vez. ........1.80
Perotninarstvo. broi. ............LM
Pravila an oliko .............. M
PrikrojevanJa perila pa ilvotnl
■ vzorci ..................!
Psihične motnje na alkoiiolsftd
............. .70
............. .70
Prav« In revolucija (Pltamic) .. M Predhodniki ia idejni ntmmiU ro-
idejalizma ..............LM
snovni pajml U Radio
trike, veaano ..................2__
hroMrano ....................L7I
Balanar v fcn—fcl in dlnaraid ve-Uari ......................... .10
Ročni slov.-italijanski ln italijanski -slovenski slovar ____ .90
Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem .................................. .50
strani .............LftO
t^do vozans ....1.45
*..... i

Sadje v gospodinjstvu........... .75
Učna knjiga in borilo laškega Je-
ZiMjI •••oooooooaaao«o«»aaaaoa* aM
Uvod v Filozofijo (Veberr) ....„,.1.50
Veliki vsevedei ................ .80
Voščilna knjižica ............... JO
Zbirka domačih zdravil ........ .60
Zdravilna zelišča .............. .40
Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................L50
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih ln Srbih..........1.90
Zdravje mladine ................1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 zv.......................1.20
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melit) II. zvez......................................80
Prorokovalne karte ......................1.—
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Ana Karenina Cioistoj)
zanimivi roman k- zvezka).. $5J>1> Amerika, pevsod do**ro, doma
najbolje ............................65
Agitator (Kersnik) broš. .......80
Andrej Hofer..........................66
Beneška vedeževalka _.......... J5
Belgrajski biser ................ .35
Beli mecesen ....................40
Bele noči. mali jnnak .......... .60
Balkansko.Turška vojska ...... .80
Balkanska vojska, s slikami .... .25
Boj in zmaga, povt.............. .20
ttlajrajna Velikega vojvode.......60
Belfegor ............................................ .80
Boy, roman .................... .65
Burska vojska...................40
Beatin dnevnik .................60
Božični darovi...................35
Božja pot na Bleda .............26
Božja pot na Šmarni gori ........ .20
Cankar:
Grešnik Lenard, brofl... .70
Mimo življenja ...... .80
Mrtvo mesto .........75
Romantične duše......60
Cvetke ...............................................25
Cesar Jožef IL ..................34
Cvetina Borograjska .........................50
Čarovnica ...........................................35
Čebelica ..............................25
Črtice iz življenja na kmetih ...•	-3a
Drobiž, in razne povesti
spisal MUčinskl .............................60
Darovana, zgodovinska povest ..	.60
Dekle Eliza .....................40
Dalmatinske povesti .........................35
Dolga roka 1.......................................50
Do Ohrida ln Bitolja...........70
Doli z orožjem .................................50
Don KiSot iz La Manhe.....................40
Dve sliki. — Njiva. Starka —
(MeSko) ..............1...........00
Devica Orleanska ....................50
Duhovni boj ......................................„50
Dedek je pravil: Marinka in Ikra«
teljčki ....................40
Elizabeta ...................... M
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ............. .35
.60 .50 .1.20 ...40 .25 JU
I__
.75 .80 .00 1.— ,75 .50 . .40 .75 .40 .35
JM .00

Filozofska zgodba ..............
Fra Diavolo ....................
Gozdovnik (2 zvezka) ..........
Gospodarica sveta...............
Godčevski katekizem............
Gostilne v stari LJubljani ......
Gršl a Mj'tologija ..............
Gasarji ........................
Gusar v oblakih ...........................
Hadži M a rat (Tolstoj) ........
Hči papeža, vez. ...........................
broš............................
Hektorjev meč..................
Hedvika .........................................
Hodi časi. Blage duše, veseloigra
Helena (Kmetova) ............
Hndo Brezdno (II. avj ........
Humoreske, Groteske m Satire,
vezano .....................
broširano ..................
Levstikovi zbrani sipsl ......... JO
L zv. Pesmi — Ode ln elegije — Sonetje — Romance, balade ln legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. sv. Otročje igre ▼ pesencah —-Različne poezije — Zabavijioe ln puSice — Jeza na Parna«, — Ljudski Gals — Kraljedvorakl rokopis r- Tolmač (Levstik) .70
Trdo vezano..........1.—
5. zv. Slika Levstika In njegove
kritike in polemike.............70
Ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trgovec, Kcpčijski stražnik, U-radnlk, Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. itd. ................ .00
Lov na ženo (roman) ...........80
Marjetica ...................... .50
Materina žrtev ............................ JO
Moje življenje...................75
Mali Lord .................... .80
iVIiljonar brez denarja ...........75
Malo življenje .................05
Maron, krščanski deček iz Libanona ......... ............ J85
Mladih zanikerneŽov lastni iivo-
topis ....................... .75
Mlinarjev
Musolino ...................... .40
Mrtvi Gostai .................. .25
Mali Riatei .....................70
Mesija ......................... J>l
Malenkosti (Ivan Albrecht) .... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti ca
slovenska mladino .............25
IMisterija, roman ............... .L—
Morski razbojnik....................... .50
Možje ................................................1.25
Na različnih potih .............40
Notar j v nos. humoreska	...35
Narod, ki izmira ...............40
Naša vas, II. del. 9 povesti.....90
Nova Erotika, trdo vez..........
Naša leta, trd. vez. .............80
broširano ...................00
Na Indijskih otokih ............ .00
Naši ljudje .................... .4«
Nekaj iz rusko zgodovir?.......35
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1J50
Novo življenje ................. .60
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Onkraj pragozda ............... .81
Odkritje Amerike, trdo vezano .. JE6
mehko vezana...... .50
Praprečanove zgodbe ................. 35
Pasti ln zanki ................ .25
Pater Kajetan ..................L—
Pingvinskl otok ................ .00
Povest o sedmih obešenih ...... JO
Pravica kladiva .............. JO
Pablrki iz Boža (Albrecht) ____ .25
Pariški zlatar .................. .35
Prihajač, povest .............. .00
Požigalec ...................... JL5
Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire)
trdo vezano.................. 1.—
Plat zvona .................... .40
Pri stricu ...................... .60
Prst božji .................... M
Patria, povest Iz irske Junafike do-
dobe ........................ .30
Po gorah in dolinah..................80
Pol litra vipavea .............. .60
Poslednji Mehikanec .......... .36
Pravljice H. Majar ............ Jt%
Predtržani, Prešern in drugI svetniki v gramofonu ............ .25
Prigodbe čebelice Maje, trda vez... 1.—
Ptice selivke, trda vez...........75
Pred nevihto .................. M
Prva ljubezen .................................. JO
Pravljice ln pripovedko (Košutnlk)
1.	zvezek .....................40
2.	svezek .................. .40
JO JO
.70 1.25 .40 ..75 .35 .65 .35
JO .60
Izlet g. Brončka................L20
Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60
Iz tajnosti prlrodo.............. JO
Iz modernega sveta, trdo vez. 1X0
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
2 zvezka ........................................1J0
Igračke broširano ............. JO
Igralec ........................ .75
JagnJe ........................ JO
Janko in Metka (za otroke) ____ JO
Jernač Zmagovač. Med »lazev!.. JO
Popotniki ..... Poznava Boga ,
Pirhi .........
Povodenj .....
Praški Jodek . Prisega Hnronskega glavarja . ..JO Prvič med Indijanci ............ JO
»•••••••ssssss *S9
••••••••••••• aS^
.............. J5
Preganjanje
Jot .......................... JO
Potop, I. zv. ....................3.—
Potop, II. zv....................S.—
(Oba zvezka skupaj) ..........5JO
Razkrinkani Hansburžanl ...... JO
Roman treh src ............................1.20
Roman zadnjega cesarja Habs-
buržana......................................UO
Robinzon ...................... JO
Jutri (Strug) trd. v. bro«. ...........
.75 JO
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh xb svetov, lepo vezanih..........
Sooedov sin, bro«. ......
0. svezek: Dr. Mer —
broširano ...............0
Joaa Mlserija (Povesti iz ipnaakega
življenja ....................
Kako sem se Jaz likal
(Aieflovec) L sveaek ........ ..
Kako sem se las likal (Alešovec) II. sv.
.40
.Ti t
JO
(Alešovec) III.
Korejska brata, povest la aUsUo.
nov v Koreji ..............
Kuhinja pri kraljici gosji
Kaj m J«
p................

Krlžev pot „ _____
Kaj se Je lotialll dr. Oko Kraljevič
JO jo JO
.701
jb|
.25'
CENA
DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(INGUSH SLOfDII 8IŠDK) Hara&ta gt pri
KNJIGARNI ms NARODA
; »i mm u m*m
Van
Revolucija na Portugalskem . Bdeča In bela vrtnica, opvest
Rdeča megla ______________________
Rdeča kokarda..............
Slovenski šaljivec ...........
Slovenski Robinzon, trd. ves.
Suešlii invalid ..............
Soince in sence ..............
Skrivnost najdenke ..............
Skozi širno Indijo ..........
Sanjska knjiga, mala .......
Sanjska knjiga, največja.............90
Sanjska knjiga, Arabska ............1.50
Spomini Jugoslovanskega dobro-voljca 1914.18...............L25
Sredozimci, trd. ves............. .60
broš. .......................40
Strahote vojne ................................JO
Štiri smrti. 4. zv ...............	.35
Smrt pred hišo ........................05
Stanley v Afriki ............................JO
Spomin znanega potovalm ....	L50
Stritarjeva Anthologija broš. ..	Jgft
Sisto Šesto, povest iz Abrneev .. .30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...... .....•••*......... JI
Študent naj bo, V. zv............35
Sveta Notbnrga ................ .35
Spisje. male povesti.............35
Stezosledec ..................... J6
Šopek Samotarke _.............. J5
Sveta noč ...__«••.•.....•..••. JO
Svetlobe IVI 8€D€Q aapoaoeoeapp** 1» wtl Slike (Mefiko> .J................
Seržant Diavolo, vez...................1.60
Sveta Genovefa ................ JO
Spake, humoreske, trda vea .... JO
HAKES. £ A REVA DELA:
Machbet, trdo vez. ............ .00
broširano....................70
Othelo „........................ .70
Sen Kresno noči ...............70
SPLOŠNA KNJIŽICA:
Št. 1. (Ivar Albrecht) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 str., broširano .................... .35
Št. 2. (Rado M urnik) Na Bledn, Izvirna povest, 181 str., broš... JO
Št 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani _.................. J
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane yesml, 184 str., broširano...........;........ JO
Št. 5- (Fran MUčinskl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina
veselomodre črtice I-. 72 strani, broširano .......................25
Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. JO
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., broš........... J5
Štev. 8. Akt štev. 115.......... .75
Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš. ........ .70
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue. rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. „...... J5
Št. 11. (Povel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str., broš....... J5
Št. 12. (Fran Milčlnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broš...........30
Št. 13. (V. M. Garšln) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr.. broS. ........ JO
Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno-gospodsrski spis, poslovenil dr. Albin Ogria, 236 str^
brofi. ......................... JO
Št. 15. Edmond in Jules de Gon-
court, Renee Mauperin..........40
Št. 16. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., broš. ........ .45
Št. 17. (Prosper Marimee) Verne doše v vicah, povest, prevel Mir. ko Pretnar. 80 str............. JO
Št. 18. (JarosL VrchUcky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 >jtr., broš. .. J5
Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fun tek, 124 stra., broi. ...... JO
Št 20. (Jul. Zreyer) Gompafi in Komurasald, japonski roman. Is češčine prevel dr. Fran Bradač. 154 str., broS............. .40
Št 21. (Fridolin Solna) Dvanajst kratkočasaih zgodbic, IL, 73 str.
bro«. ----i................... J5
fit 22. (Tolstoj) Krentzerjeva....
....................... JO
Št 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra, poslov. C. Golar, 00 str., broširano .................... JO
Št. 24. (IL h. Bulwer) Poslednji dnevi Peaapejev. L del, 355 str^ brog. ........................ JO
Št 25. Poslednji feed Pompeja
II. del ........u............ JO
Št 20. (L. Andrejev) Črne mm-ske, poslov. Josip Yldmar, 82 str. broš. ..................................J5
Št. 27. (Fran Brjavec) in problem
80 očr^ bro«.
.65 JO 1.— JO .40 i-! J0 JO 1.201 1.20, .80: X— I JO | .301
Št 29. Tarzan sin
Tarzan sin opice, tr. vez. ..
Št. 31. Boka roko .............
Št. 32. Živeti ......•••».......
Št. 35. (Gaj Salustlj Krisp) VoJ-- | na z Jugurto, poslov. Art. Dokler, 123 strani, broš........... JO
Št. 36. (Ksaver Meško) Listki,
144 strani ..................
Št. 37. Domače živali..........
Št. 3S. Tarzan in svet ........
štev. 39. La Boheme ..........
Št. 46. Magda
Št. 47. Misterij duše............
Štev. 48. Tarzanove živali ....
Štev. 49. Taržanov sin ........
Št. 49. Tarzanov sin, trd vez
Št 50. Slika De Graje.........
Št 51. Slov. balade in romance
Št 54. V metežu...............
Št. 55. Namišljen iboinik ......
Št. 56. To in onkraj Soils .... št. 57. Tarzanova mladost,
' tr«l. vez. ................1.20
Štev. 58. Glad (Hamsun) _____ JO
Št. 59. (Dostojevski) Zapiski li mrtvega doma, I. del ..........1.—
Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del ........1.—
Št. 61.	(Golar) Bratje in sestre .75
Št 62.	Idijot, I. del. (Dostojevski) .90
št. 63. Idijot, II. del...........90
Št. 64.	Idijot. III. del...........90
Štev. 65. Idijot IV. del .......90
Vsi 4 deli ..............3.25
Št. 66. Kamela, skozi uho šivan-ke, veseloigra ..................45
Slovenski pisatelji II. zv. '
Potresna povest, Moravske stike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................ 2.5«
Tigrovi zobje...................................1.—
Tik za fronto ...................70
TaiiČ, (Bevk), trd. vez..........75
Tri indijanske povesti...........30
Tunel, soc. roman................1.20
Trenutki oddiha .................50
Turki pred Dunajem .......... .30
Tri legende o razpela, trd. vez, .65
Tisoč in ena noč (Rape)
vez. mala izdaja............$1.—
Tisoč in ena noč
1. zvezek..................1.30
II..........................1.40
III. .........................1.59
KNJIGE SKUPAJ........$3.75
Edeia, drama v 4. dej............ .6fc
Marta, Semenj v Rlchmondu, 4 dejanja ...................... J<>
Ob vojski. Igrpkaz v Gtlrlh slikah
Tončkove sajae na Miklavžev večer .Mladinska igra s petjem v 3. dejanju* ...................6f
R. D .R. drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek), vez........... .4?
Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .7?
Veronika Deseniška, trda vez ____1.50
Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih ...................... Jf
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, 5. dejanj.....61
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .60
Zbirka ljudskih Iger:
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv.
..Neža, Sanje ...................Ob
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ -31i
14.	snopič. Sv. iloštjan, Jairašisa deklica. Materin blasoslo? .... JI'
15.	snop:?. Turki pred Dunajem, Fabjoia in Neža .............30
20. snopič*. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30
PESMI IN POEZIJE;
V	robstvu (Matičič) ..............1.25
V	gorskem zakotju .............35
V	oklopnjaku okrog sveta, 1. del JO
2. del ...................... JO
Večerna pisma, Marija Kmetova . .75
Veliki inkvizitor ................1.—
Vara (Waldova), broš..........35
Vojska na Bsukann. s «Wr«mt .. .25
Vrtnar, (Rablndranath Tagore),
trdo vezano .................75
broširano .................. .60
Volk spokornik In droge povesti 1.—
Trdo vezano _..................1.25
Višnjega repatjca, roman, 2 knjigi 1J0 Vojni, mir ali poganstvo, L zv... .35
V	pustiv Je šla, III. zv ...... .35
Valetin Vodnika Izbrani spisi .. JO
Vodnik svojemu narodu ........ .25
Vodnikova pratika L 1027...... JO
Vodnikova pratika 1. 1028 ...... JO
Vodniki in preporok! ...........60
Zmisel smrti .................. .60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
Za kruhom, povest ............ J5
Zadnja kmečka vojska.......... .75
Zadnja pravda, broš. .......... JO
Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bose* ................ .70
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
Alešovec, 3. zv. skupaj ........1.50
Zvesti sin, povest .............. .25
Zlatokopi ....................... JO
Ženini naše Koprnele .......... .45
Zmote in konec gdč. Pavle...... .45
Zlata vas ....................... JO
Zbirka narodnih pripovedk:
I.	del......................... .40
Zbirka narodnih pripoveA:
II.	del ........................40
Znamenje štirih (Doyle) ....... JO
Zgodovinske anekdoto .......... JO
Z ognjem in mečem ..............3.—
Zločin ln kazen, 1. ln n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .60
Zgodbe zdravnika Muznika...... .70
Zlati pantar ................... .90
Zvestoba do groba ........................1.50
ZBIRKA SLOVENSKIH PO VRSTI
L sv. Vojnomir ali poganstva ....	-35
2.	sv. Hudo brezdno ....................J5
3.	sv. Vesele povesti..................35
i vz. Povesti In slike....................J5
5. sv. Student naj bo. Na4 vsakdanji kruh........................JO
SPISI ZA MLADINO:
'«ANGL)
2.	sv. trdo vezano. Pripovedke ln pesmi ........................ JO
3.	sv. trdo vezana. Vsebuje 12 povesti ........................ JO
4.	mt. trdo vesano. Vsebuje 8. po-
f. sv. trdo vesanc. Vinski brat .. JO 0. av. trdo vesano. Vsebuje 10 povesti i.M »• ............ JO
IGRE:
Beneški trgovec. Igrokas v 5. dejanj JO Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve-
Akropolis in Piramide ....	____	.80
- broSirano ..............	•. •.	.80
Azazel, trdo vez. ...........	....	
Balade in romance, trda vez	....	.1.25
Bob za mladi zob, trda vez	....	.40
Kraguljčki (Utva) ........	....	.65
		M
Moje obzorje, (Gangl) ......	....	.1.3,7
Narics (Grudenbroš.......	....	.30
Primorske pesmi, (Gruden),	vez.	.35
Slulne (Albrebt) broS.......	•...	
Pohorske poti (Glaser) brod.		.30
Oton Zupan{i£:		
Ciciban, trd. vez.........	....	.50
Sto ugank ...............	....	.50
V zarje Vidove, trd. vez		
Vijolica. Pesmi za mladost	....	.60
Zvončki. Zbirka i.asnlj za etiovea		
sko mladino. Trdo vezano	....	.SO
Zlatorog, pravljice, trda vez	....	.no
Slovenska narodna lirika .	....	.50
Narodne pesmi za mladino (Žl-
rovnlk) 3 zvezki skupaj ........ JO
Slavček, zbirka šolskih pesmi —.
(Medved) .................... .25
Vojaške narodne pesmi (Koslj .. .30 Narodne vojaške (FerJunCKl) .. .30
(Pregelj) .....................l._
Lira, srednješolska, 2. zvezka skupaj ..............................
Troglasni mladinski zlw»ri:
Mešani iri moški zbor!. (AljuS) — 3. zvezek: Psalra 11S; Ti veselo
poj; Na dan; Dlvna not .........4t
5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem ,em
ovtnčam slnvo; Triglav .......41
G. zvezek: Opomin k veselju; Sveta uoč; Stražniki: Hvalite Gospodu; Občutki; Geslo ____...
7. zvezek: Slavček; Zastali ptiC; Doinorodna iskrica; i\-i svadbl; Pri mrtvaškem sprev^iiu; Geslo .tO 3. zvezek: Ti osrečiti ju liotl (mešan xl<or) ; i'rijatt'lji in ca (mešan zhnri ; Stoji, solni^ice stoj ; Kmetski higl.............48
CERKVENE PESMI:
Domači glasi. Cerkvene pesnil za me.sun zL»or ....................1.__
12. Tanti)m Er^o. (Premrl).....C0
Vlažne pesmi mešan zbor. —
(Sattner) ................... jf
12 Pange Lingva Tantnm Erj;o Ge-
nitori. (Foerster) ............ j»f
12 Pance Lingua Taut mo Er«o (ie-
nitori (GerbiC) ..............
Hvalite Gospoda v njesovih svetnikih, 20 pesmi na ftist svetnikom, (Promrli ..............
10 iilihajilnih in 2 v f.<>t presv. Sr-
; ru Jezusovemu. (Gruim .......35
Missa in bonnreui Sf. JoKephi — j (Pogachnik) .................
Kjrie ...........................
:
l K svetomu Kešnjemu fflesu —
< Foerster)
.4«
Sv. Nikolaj ......................
NOTE ZA CITRE:
Koželjski: Poduk v igranju na
citrali, 4 zvezki ....................S.r.g
Buri pridejo, koračnica.......
.74
PESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVIR
(PavČiC) Klavirski album......75
(Pavčič) Slovenska koračnica
10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30
10 zvezkov skupaj ..................2.50
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Album slov. narodnih pesmi
(Prelovec) .................................8G
iSest narodnih, pesmi (Prelovec) .80
Pesmarica moških zborov
(Balatka) ................................ 1.—
MEŠANI ln MOŠKI ZBOR
Priložnostne pesmi (Grum) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič):
..I. zvezek .....................75
IL zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, I. in II. zv.,
vsak ........................45
Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 moških in mešanih zborov —
(Adamič) ...................45
MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič)
Izdala Glasbena Matica .........40
Narodna nagrobnica (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .45
SAMOSPEVI;
Štirji samospevi, Izdala Glasbena M&tlcft
Naši hminl ..................... .50
MEŠANI ZBORI: Planinske, II. sv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ................... .45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Domovini, (Foester) ............ .40
Izdala Glasbena Matica Gorske evetliee (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov .... .45 Hz U rad rndečih rož, moški zbor s bariton solom ln priredbo za
dvospev ...................... .20
V pepelnik ni no« (Sattner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester,
izdala Glasbena Matica ...... .75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor ln bariton solo............ JE0
Kupleti (Grum). Učeni Mihec.— Kranjske šege In navade, Ne-zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Knpleta Knza Muca (Parma)__.40
PESMARICE GLASBENE MATICE:
L Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroško slovenske narodne pesmi (SvlkarSlČ) 1., ln 8. sv. skupaj...................L—
NOTE ZA TAJMBURICE.
Slovenske narodne pesmi za tambn*
raški zbor in petje. (Ilajuk) Bom šel na planince. PodpurJ slov.
nar. iiesini. (liajuk) ..........J,—
Na Gorenjskem je flruio..........
RAZGLEDNICE:
Neujorške. iiazlične. ducat.....4«
Velikonočne, božične in novoletne
ducat.......................... .eK
I/ raznih slovenskih krajev, ducat A•
Narodna noša, ducat.............4$
posamezne po .................
ZEMLJEVIDI:
Zemljepisni Atlas Jugoslavija ....1.50
Stenski zi-uiJjevid Slovenijo na modnim papirju s plutmmei ni i pregibi ............................7.50
Pokrajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina .........................HO
Jugoslavija .......................................30
Gorenjska .....................tO
Slovenske Gorite, dravsko ptuj-
skopo'jc ...........................30
ljubljanske in niariborr>ke oblasti .30
Poiiorje, Kozjak .............. 00
C<ijslva ftotlina. Spodnje slovensko posavje ...................SO
Prekmurje in Medumurje .... .30 Kamniške planine, Gorenjska ravnina in ljubljansko poije .. .30 Canada .........................40
Združenih držav, veliki ........
Mali ..........................13
Nova Evropa .................. £9
Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, vsaki po.......20
Zml jevidi:
..Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki PO .........................40
Velika stenska mapa Evropa ....Z.—*
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne himne ., Št la. Što lotiš, Srhine tnžni ..
St. 10. Na planine .............
fit. 11. Zvečer
.119 St 12. VaMvalec
1.5 .15 ,15 .15
Jfl
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Čt pošljete gotovino, reZomandirajt* pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni p ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto
"GLAS NARODA"
216 W. 18. St., New York
PRAV VSAKDO
kdor kaj iice; kdo* kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro
daj j
priznava,
prav
da
vsakdo imajo
čudovit uspeH —
MALI OGLASI ▼ " Glaoi N a r o S
F.H.
Resnici na ljubo je treba povedati, da Je bil Tomaž Zakotnik kar čez noč zapustil svojo Katro, čeprav jI je vsak večer, ko sta sedela pod staro lipo, prisegal večno ljubezen in večno zvestobo. Nu, pa kaj hočemo, moški so pač tafcšn nI jim pomagati.
Katra Je tulila noč in dan. Zjutraj, ko je čistila hlev, so ji že lile solze po licih. In nos se je seveda tudi Jokal in tako si je neprestano
s predpasnikom hrisala obraz.
Oče jo .je zmerjal, da je gos, in mati ji je večkrat dejala: — Katra, zda} mora biti konec tega tuljenja! Krave potrebujejo prijaznih besed in ljubeznivega obraza, ne pa .take cmerde, kakršna si ti. Fantov je več ko dovolj! Ta bi bila lepa, da dekle z osmimi kravami in tremi voli ne bi mogla dobiti ženina!
Kaira je posluša'a materine besi de in ponrbllla na to, da njene krive zadnje dni res niso hotele ji :tl. Joj, ta Tomaž! Zdaj bodo ; a radi njegove nezvestobe še krave o«ir»l!e in ves grunt bo propadel. Tomaia vendar ni mogla poza-b i. Kako lepo ji je govoril o lju be/ni! In če se je domislila nje-gcv.h poljubov, tedaj ni bilo militi na to, da bi zadržala solze. Spet se je spomnila tistih večerov pod staro lipo in zdajci glasno za ihtela:
—	Ne morem.... joj, saj ga ne morem pozabiti!.... In sedla je na kup slame in tarnala In tarnala.' da bi se je bil še kamen usmilil
Njene misli so postajale čedalje ,c!j črne. Nekdaj vesela in razigra na Katra je postala tiho, zamišlje- i 10 dekle in njen zvonki smeh se ( n: nikoder več razlegal.
Nekega večera je stala ob bregu i narasle reke. Srce ji je dušilo sov-1 raStvo do ljudi in do vsega sveta. I (Nikjer nobenega človeka!
Strmela }e v vodo. Kako dobro' M bilo tam ležati in spati, spati dol cdnjega dne. In preden je vede-a kako in kaj — se je že zagnala V vodo.
A tisti mah, ko je začutila bliži-
0	smnti in jo je rekla odnesla daje, zmerom dalje, se je mahoma budila v njej velika želja po živ-
jenju.
Obupno je klicala na pomoč in olkla okoli sebe.
—	Pon^agajte, pomagajte! Lju-
1	sveti Janez Neporr.uk, pomogaj! večo ti bom darovala, če me rešiš!
Tedaj je v diru pritekel orožnik
Padajoče zdravje
io izguba moči
N'*-pravilno življt-rij«- ali nenevarno črpa n Je in mM jen je na iivljensko moč ise-puHUtvlja vaAe trlrtvje in mur, življenj«? je T*mn<> In rt-vnu, vzemite Xuua-Tolie le le za nekaj dnt In opazili bodete čudovit u*;teh za t«r». Ta izvrstna sestavina ("isti nabranih strupenih zaostankov, odpravi zaprtnlco, vre«! i in ojaf-a organe in prisili hitro izboljšanja splo-BiifCii zdravja.
NUfii-Tonc vam da boljši apetit, po-inami prebavi, nan-di dovolj nide^e 7.1 lrm ve kr\i, odžene pline In sušenje v želodcu in črevih, oblatne lUi m«'hume pekočtioMLi In enake bolečine. Prinafia tudi sveiilno poči t no spanje in dene zdravo meso na va*e telo. VI lahko dobite Nu^U-Tone kjerkoli prodajajo zdravila. Ako vaš trgovec tegu nima v zalogi, rertte mu naj Istega naroči za v a« od njegovega prekupčevalca.	—Adv.
REŠILNA MISEL
Mart n Jeran in z grozo zagledal Katro — katero je na tihem ljubil in oboževal — v divjem boju z razjarjeno reko.
A .tisti mah, ko je Katra zagledala Martina, je nehala klicati na pomoč. Njena želja po življenju je spet utihnila. Spet si je zaželela smrti, zakaj sram jo je bilo pred Martinom, ki je bil hodil z njo v šolo in ki je bil tako siromašen, da ni mogel nikjer dobiti žene. Prav zaradi tega je bil postal orožnik.
Martin je bil hraber mož, a z vodo "e ni znal boriti. Plavati ni znal in kopanje ni bilo njegovo veselje
Tekel je ob bregu za. njo in klical:
—	Pojdi iz vode. Katra! Hitro! Splavaj na breg! Katra! Za Boga, nikar se ne utopi!
Katra ni poslušala njegovih be sed. Pustila je, da jo je nesla voda ia'je. Potapljala se je in opet pri-l?z'a na vrh. tako da jo je bilo kar groza gledati.
—	Joj, kaj naj storim! — je tarnal Martin in tekel za njo.
Tedaj ga je obšla rešilna msel.
Snel je puško z rame, obstal in zakr.čal na vse grlo:
—	Marš iz vode! V imenu postave, ti pidvim. ven iz vode, ti grdoba grda, ali pa te na mestu upihnem!
Otstal je tik ob vodi in pomeril na Ka ro. še enkrat je zaklical:—• Ven. pravim, ali pa ustrelim! Sna— dve—	j
Tsdaj ss je v Katro vrnilo življenje. Pred seboj je videla Martinovo puško. Biti ustreljen je še mnogo huje, kakor če se potopiš! Jela je plavati in brcati kolikor so ji še dale moči, in malu je bila pri bregu.
—	Nikar ne streljaj, Martin !— je prosila, — nikar ne streljaj, saj že pridem. Samo živeti me pusti. Lepo te prosim.
Martin ji je pomagal na breg. Položil jo je na zemljo, je pobožal lase in položil njeno bledo glavo v svoje naročje. — Nu, vidiš, Katra! Če me ne bi bila ubogala, bi
MORILEC IN ZAPEUIVEC
bila cdaj mrtva in mrzla. Saj si tako dobra, nu.... ti....
Katra je bila trudna in je le lahno stisnila njegovo roko.
Mračilo se je že, ko je peljal Martin mokro Katro domov.
A ne povej nikomur, Martin. Saj me je tako sram. In glej tako rada te imam, vse življenje ti bom j hvaležna.
In res mu je bila vse življenje hvaležna kot njegova dobra ženica.
SKRIVNOSTNE ZVERI V JUŽNI FRANCIJI
ŽVIŽGANJE PREPOVEDANO
Budimpeštansia policija se je spomnila, da je pred letom dni izdala odredbo proti mestnem hrupu in v ite'j odredbi še posebno to črko, ki prepoveduje — vajencem vsakršno žvižganje na ulici. Odredba je morala imeti v splošnem prav malo uspeha, da se je policija sedaj domislila prav te specialne točke in da jo je priklicala javnosti v spomin. V primeru, da bi kje zasačili kakšnega žvižgajočega vajenčka, b:do prijeli in kaznovali njegovega — gospodarja.
12-udimrpeštanski ittek brije sveda na vso moč norce iz te neverjetno irttelig-sntne odrebe in vprašuje, kako da so cst-ale druge njene točke za uCapetšnejše pcibijanje hrupa samo na papirju. Priporoča tudi, da bi prepovedali vreščati še vrabcem na strehi.
^TcnKinimjiiiiiiii^iKiiaBiTitiiiiimnnumaiimTTTTi:.:.: ::;nuin:^rir.iS]iriKLT:n:iiiiiiiniiiyB3ai»:::: 1 tn m;::: 11:: ^mumamian ri:r?tfrrnt: :C:IIIII tm^iummmcnci :ir:rr?nmTT7iTiTigi mnngncnumi:-
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
u
if
Čitatelji re gotovo še spominjajo vesti o neznanih zverinah, ki so se pojav;le n*a irgu Francije takoj po veliki pomladanski povodnji. Poročila so vedela poveda.-i o razbitih voze vili nekega cirkusa, ki je zašel v ogrožena ozemlje in »o mu zveri ušle v zlato sve^bedo. Begun oi so začeli svoje življenje najprej v podobi dveh levov, ki sta se kmalu spremenila v dvi tigra, iz teh pa so postopa ma poslale hijene. Tudi njih £t?vilo je kolebalo med dve in pet. dokler se ni ustavilo pri treh komadih. Groza se je širila po deželi, junaki Tarturincve vrste pa so neumorno noč in dan za sledovih taj-nostne zveri. Pri tem oa je bila go-re:-ncst in l:rv$ka strast vsekakor večja nego uspeh smelih lovcev. Kljub tcmcu pa se vest o zvereh ni izkazala ket bajka in nedavno je posestnik Duchene iz vasi Fontarie opazil na svojem polju nekake čudne zverine. Mož je tekel d^mev po nemško vojaško puško, ki jo je prinesel za spomin s fronte, na srečo pa se je spomnil, da imajo morda zveri t-ndi kak lovc-pus in da bd pri tem lahko prišel v navzkrižje z zakonom. Zato je šel k orožnikom in jkn javil stvar. Dobil je za spremstvo dva orožnika, pa tudi ssam je oprtal svoj nemški pihakiik. Trojica je neznane zveri prav spretno zalezla, toda Duchene je v svoi nestrposti pokvaril ves lov. pogovorili so se bili, da streljajo šele na dano znamenje, kmet pa je v razburjenju streljal prej in preplašil živali, ki so jo mahnile v jadrnem begu proti jugovzhodu. Rile so tri. Duchene pravi, da ije biki ena zver lev, druga tiger, tretja hijena, orožnika pa vesta samo povedati, da so ibile zveri v najboljšem primeru volkovi, lahko pa, da so bili tudi trije veliki pai.
KJE SE NAHAJA moj prijatelj FRANK UDOVTČ, podomače UGEL iz Dolenje vasi. Prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi istega sporoči ali naj se mi pa' sam javi. — Tony Primšar, Box 48, Rout I.f Gormania, W. Va.
(2x 19&20)
KDOR SE NIMA
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA SOc
Po zanimivem čtivu presega vse dosedanje.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi.
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New Yevk City
Po šestdnevni obravnavi je bila končana v Northampton u (Angliji) s smrtno sodbo tragedija, ki je zopet enkrat pokazala, da realno življenje cesto daleč prekaša fantazijo romanopiscev in filmov. 36-letni trgovski potnik Alfred Arthur Rouse. Don Juan in bigamist, ki se se je zapleetl v mrežo s štirimi ženami, je sklenil, da bo še najbolje biti za svet mrtev, fiase pa ostati živ. Po glavni cesti iz Londona proti severu je odpeljal ponoči v svojem avtomobilu neznanega moža, ustavil je na cesti omamil neznanca, odprl posodo za bencin in za-žgal avtomobil.
Plameni so hipoma objeli avtomobil in nesrečnega potnik v njem in kmalu je ostalo od avtomobila samo ogrodje, od neznanca pa ob-žgano okostje. Tako so rekonstruirali zločin in porotniki so priznali obtoženca soglasno krivim umera.
Motiv "ločina je bil namen napraviti vtis avtomobilske nesreče, pri kateri je lastnik avtomobila tudi sam zgart*. Angleška kriminalna zgodovina pozna samo še en primer, ko je bil morilec obsojen na smrt zaradi umora neznanega človeka in sicer pred 70 let, ko so to'ovaji na cesti med Londonom in Portsmculhcm ubili mornarja, čigar identlte oblasti niso mogle dognati. Nasprotni primer se je pripetil pred dvema letoma. Na policijo je prišel neznanec in priznal umer, pa so ga doslovno vrgli na cesto, ker ni mogel dokazati, da je res morilec.
Brez trupla nI umora, je dejal policijski komisar in pri tem je turi5 ostalo.
Rouse je bil rojen leta 1894. v Londonu, kjor je hodil v ljudsko šolo. Oče in mati sta se sprla in razšla, ko je bil sta: fantiček 6 let in pozneje ga je vzgajala očetova sestra. Mož še zdaj ne ve, ali je njegova mati živa ali mrtva. Ena njegova sestra je poročena v Londonu in ima 6 otrok. Kot 14ietni deček je dobil službo in posečal je večerne tečaje, da bi se vsaj za silo izobrazil.
Tri leta zatem se je seznanil s svojo sedanjo ženo, ki je nekaj let starejša od njega, in občevala sta do začetka vojne, ko je bil star 20 let. Na prvi Kitchenerjev po-dv se je priglasil kot dobrovoljec in pred odhodom v Francijo se je poročil. Bil je težko ranjen na glavi in na nogi in podrugo leto je moral ostati v bolnici. Leta 1916. je stopil pred komisijo, ki je ugotovila, da je trajno nesposoben za vojaško službo. Dobil je službo trgovskega potnika in leta 1927. je dobil hipote-karno posojilo, da si je kupil v severnem predmestju Londona hišico.
Že od leta 1913. je imel ljubavno razmerje z drugimi ženskami, kar je pa izvedela njegova žena šele leta 1928. Nekega dne je prigovarjala možu, naj bi šla v gledališče. Mož je pa vabilo odklonil, češ, da
prepustila ljubčku, ki ga je vzel kar k sebi. Njegova legitimna žena je bila tako potrpežljiva, da je dečka sprejela in ker sama ni imela otrok, je skrbela zanj kakor za svojega. Helenina restavracija pa ni uspevala in ta čas je rodila druga Rouse jeva ljubica otroka. Da bi si mogla Nelly Tucker služiti vsakdanji! kruh, je najela za otroka dojiljo. Rouse je še vedno zahajal k nji in kmalu mu je sporočila, da je zopet noseča. Pred drugim pore dom i ? pa zbolela in Rouse jo je odpeljal v bolnico koč svojo ženo. Ko so zahtevali v bolnici družinsko knjižico, si je preskrbel dupli-kat svoje bigamistične poroke s Heleno Campbell, izbrisal je prvotno ime in napisal Tucker. V bolnici tega niso opa?ili in vse je šlo po sreči. Lani zadnje dni oktobra je rodila Nelly drugega otroka in Rouse je moral zopet poiskati dojiljo.
Ta čas, ko je ležala Nelly v bolnici in ko je Rouse lagal svoji ženi in svoji prvi ljubici, kakor je pač znal, se je seznanil s svojo tretjo ljubico, s čisto mlado Jenkinsovo, ki bi jo bil kmalu povozil z avtomobilom. Kmalu mu je tudi ona povedala, da je noseča, in nenadoma je odpotovala domov v Wales. Rouse je odpotoval za njo in povedal njenim roditeljem, da je bil z njihovo hčerko poročen že v Londonu. Natvesdl jim je, da sta poročila zato, da sta lahko skupaj stanovala, ker je bila v hiši samo ena prazna soba. Drugič se je odpeljal Rouse v Wales neposredno po zločinu in to mu je služilo za pretvezo, zakaj ni obvestil policije, da mu je avtomobil zgorel. Lagal je, da je imel od Jenkinsove brzojavko, da je težko bolna Jenklnsova je rodila presgodaj, ko je bil Rouse v preiskovalnem zaporu.
Izvzemši Jenkinsove so bile vse tri prevarane žene ves teden v sodni dvorani. Zakonita Don Juanova žena je prodala hišo in pohištvo, da je lahko plačala ekspenzar zagovorniku svoiega nezvestega moža. Šest dni je sedela pri svojemu možu na zatožni klopi in vzpodbujala ga je s pogledi in smehljaji. Šele ko je bila izrečena smrtns obsodba, se je dala pregovoriti in odvesti iz sodne dvorane.
Campbellova in Nelly Tucker, žrtvi brezvestnega moža in materi njegovih otrok, sta ostali v porotni dvorani do konca. Obe sta slepar- j ju odpustili in usoda ju je celo' sprijaznila, kakor se dogaja pogosto med ljudmi, 1H jih veže skup-! no trpljenje. Ko je sodnik zaključil j svoj govor z besedami: — Bog se, ga usmili, — se je začul iz občinstva i zamolkli krik: — O Arthur, Arthur! j in dobri sosedje so odvedli iz sodne j dvorane dve strti in objokani ženi. j Rouse je napisal pred obravnavo pismo, v katerem cinično razmišlja j h kateri ženi se vrne, ko pride iz; ječe. Odločiti se ni mogel med i nima časa. Žena je šla v gledališče: Nelly Tucker in Jenkinsovo. Krv-1 sama in sicer k drugi predstavi. V i nik mu prihrani ožjo izbiro, ko ga j stranski ulici blizu gledališča j e j odpravi na oni svet. zagledala avtomobil svojega moža j	•
ki je bil najbrž v gledališču na pr- j-----J
vi predstavi. Počakala je pri vho- j	---,
du in kmailu je prišel njen mož iz gledališča z mlado spremljevalko. Žena ga je seveda (takoj ozmerjala, mož je bil pa tako predrzen, da ji je hotel svojo spremljevalko predstaviti. Bila je Nelly Tucker, že druga moževa ljubica. Za prvo je izvedela žena šele pozneje. Ko ji pa žena ni hotela biti predstavljena, je odpeljal mož ljubico domov, potem je pa počakal pred gledališčem ženo. Na ženo je ime* tako veliki vpliv, da se je dala za silo potolažiti in skupaj sto se odpeljala domov.
Toda miru doma ni bilo več, posebno še, ko je žena izvedela, da ima mož ljubavno razmerje z neko Heleno Campbell, s katero ima tudi otrokat Heleno je spoznal Rouse že leta 1919. in se je "oženil" z njo, čeprav je bil že oženj en. Njo je jemal s seboj tudi na trgovska potovanja, svoj prosti čas in tudi dohodke je pravično delil med ženo in ljub. to. Kadar je bil pri Heleni, je žei a mislila, da je na potovanju, kadar je bil pri ženi, je živela v tem prepričanju ljubica. Najprej je imel s Heleno hčerko, ki Je pa kmalu umrla, leta 1925. se jima je pa rodil fantek, ki še živi.
Sčasoma sta se pa začela s Heleno prepirati in Rouse je prišel tudi v finančne stiske. Iz obupa si je baje poiskal še eno ljubico. Ker ni mogel Heleni več plačevati toll-j
NIKAR BITI
sužnji neprebavnosii!
Trinerjevo Grenko Vino Vas bo osvobodilo!
"Chicago, '111., Dec. 2, 1930. — Jaz nimam navade hvaliti nobene stvari, ki mi slučajno ugaja, ampak moram se zahvaliti vam za Trinerjevo grenko vino. Xatl leto dni sem trpel vsled neprebavnosti, vse kar seiu pojedel je ustvarjalo pline v mojem želodcu, nezadovoljne poeutke, še posebno ko sem bil pri delil. Nekako pred 3 tedni sem opazil vaš oglas. Ker sem skeptičen, sem kupil le malo steklenico, ampak takoj po zavžitju prve žličke tega se je nered mojega želodca prenehal. Bilo je kot preklic obsojenca. Moja ereva delujejo sedaj kot ura in jaz jem kar in kadar se mi zljubi,-—dovolite, da se zahvalim in verjemite mi, jaz sem odkritosrčen. Vam zvesti. W. (',"
To pismo pove celo povest: nezaupnost bolnika, njegovo presenečenje ,ki ga je našel v pravem zdravilu, njejra veselje in zadovoljnost!
Tudi vi poskusite Trinerjevo grenko vino! Ako trpite vsled neprebavnosti. slabemu apetitu, zaprtniei. plinu, glavobolu, nervoznosti, izgubi spanca, ali preveč utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino. jemljite ga redno v malih količinah, rajno žlieko pred obedi in pazite na uspeli! To zdravilo je drugačno, njega 4kratni efekt doseže vse 4 važne dele vašega telesa : želodec, ereva, jetra in mehur. V vseh lekarnah, DVE VELIKOSTI, MALA in VBLUKA steklenica.
LJUBEZEN V STARIH ČASIH


POZOR
Nekateri nkm še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
Ženska 18. stoletja se nam r.di zdaj Iz daljave rafinirana intelektualka vroče krvi, hrepeneča po nasladah, senzacijah in razburljivih družabnih dogodkih. In vendar kulturni vpliv žene ni bil nikoli večji in močnejši, čeprav ni zapustila velikih del, kakor v 17. stoletju in čeprav ni bilo madame de la Fayette in je senzibilnost menda zamenjala sen^itivnost. Ci-tamo življenjepise velikih mislecev 13 stoletja. Voltaire, Rousseau, Grime d'Alembert, vsi enciklopedi-sti so pod vplivom žen, vsi imaio sotrudnice. vsakega j s protežirala ta ali ona odlična dama, hrepeneča po znanju. Nikoli ni bolj inspi-rirala pesnikov, učenjaki in tvorci javnega življenja so bili pod neposrednem vplivom, nikoli ni bila ženska bolj ženska in bolj individualnost zase, čije nežni prsti so zapuščali svoje sledove v moževi tvorni duši. Žer.e, ki še niso pc^nale vprašanja enakopravnosti, so bile povsod, v kabinetih enciklopedistov v fizikalnih kabinetih in zaprtih sobah državnikov.
In čudno! V tem veku empirizma in senzualirma, ko je začenjal človek objektivno gledati prirodo in ko so se začele razvijati pozitivne vede, v veku Manone Lescautove, ko je bila ljubezen gonilna strast telesa, so estali v francoskih kulturnih letopisih krvavi sledovi dveh izjemnih ženskih src, k i sta zapustili legendo vroče duhovne strasti in bolestne nesebične nežnosti Žena 18. stoletja ni bila več pisateljica in ni imela profesjo-nalnih ambicij, temveč je bila samo pisateljica ljubavnih pisem, genij in umetnica ljubezni Posebno znamenito žensko 'literarn o delo 18 stoletja so pisma Julie de Lespinas-se in lepe Čerkeske, znane v družabnih analih pod imenom mademoiselle Aisse
Življenje te orijentalke, preneše-ne v Pariz, je zgodba iz "Tisoč in ene noči". Bilo je leta 1698. Po vpadu Turkov v Tiflis je takrat štiriletna Aisse edina preživela umor jeno knežjo rodbino Na sejmu v Carigradu jo je pozneje kupil kot sužnjo francoski plemič markiz
Ferreol. Poslal jo je v Francijo, Kjer je bila krščena in vzgajala sta jo v Parizu markizov brat in svak. Kot 181etno dekle je bila Aisse izredno lepa, duhovita in pobožna Rodbina, v kateri je doraščala, ii moralno nI mogla nuditi mnogo; krščanstvo ji je bilo edina gmotna opora. Markirc Ferreol je bil popolna ničla, markiza pa lepa, toda razuzdana ženska, zelo ljubosumna na mlado Cerkesko. Markiza Ferreol je bila iz znane rodbine de Temin. Njena sestra Aleksandra je bila v Franciji znana po svojih ljubavnih škandalih Markizi je šlo samo za Razkošno, razudano življenje. Aisse je ostala v tem milje-ju po čudnem naključju nedotaknjena in čeprav jo je markiza sovražila in odrivala, je dosegla vi-
soko izobrazbo in družabno uglajenost.
Njena usodna ura je udarila, ko se je vrnil v Pariz njen dobrotnik, stari markiz. Opustil je bil diplomatsko službo in se preselil k bratu. In tedaj se je pričelo trpljenje krasne Čerkeske, kakor so jo imenovali v pjiriških salonih. Stari markiz se je zaljubil v njo in miroval ni, dokler se mu ni s studom v srcu udala. Tocla stari pohotnež ni dolgo užival ljubavne opojnosti. Zadela ga je kap in dekle mu je streglo. Ta čas je pa zaslovela krasna Čerkeska v pariških salonih in glas o njsni lepoti je prišel tudi do Filipa Orleansega, ki mu je ušla samo po srečnem naključju. Občevala je mnogo s slavno madame du de Faud, pri kateri se je seznanila z malteškim vitezom Blaisom d'Aydie, v katerega se je strastno zaljubila. Seveda se je tudi v' 'cz takoj zagledal v lepo Cerkesko.
Toda malteške viteze je vezala obljuba celibata in samo papež jih <je mogel oprostiti. Aisse je pa to pot odklonila. Vitez je mislil, da je tako ponosna, toda dekleta je mučila strašna zavese, da je imela ljubavno razmerje s starim markizom in zato ni hotela postati vitezova žena. Toda svojega srca ni mogla premagati in tako je postala vitezova ljubica. Ostala je s svojo skrito ljubeznijo v rodbini Ferreol, dokler ni zadela starega viteza ponovno kap in podedovala je po njem skromno premoženje
Vitez d'Aydie je bil ta čas na Poljskem in Aisse 'je dobila hčerko. Dekletce je podala v neki angleški samostan, kamor je mati rada prihajala, češ, da mora skrbeti za siroto po svoji prijateljici. Ais-sina ljubezen se je polagoma izpre-menila v verski misticizem njenega vročega srca. Njen korespondenca, objavljena nedavno v Franciji, je dokument težke borbe človeške duše. Lepa Čerkeska pa spominja v marsičem tudi na moderno ženo.
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto.
Članarina znaša
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Uprava **G. N/".
■GLAS NARODA1
NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 20, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY tn U. S. A.
......■■ ■ ■ ■ * »■' iiii "i -1 it nr i.r;rrrmiME:i
SKRIVNOST NEZNANKE
^ ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ES5 Za Glas Naroda priredil G. P.
■ J---* ' - 4 M*«':- ■'-»■.	■ » ■■
DOZDEVNI KRISTUSOV GROB
KAJ GOVORE NAŠE ROKE
5	(Nadaljevanje.)
Kvetb-modre oži so 'prišle do izraza, a nikakega milega, pod njegovimi obrvmi.
Ko je tfccčil njegov kcmj nekako na stran vsled luže, je dobil njegov cbraz potez energije.
Videti je bilo, da je ta človek navajen boriti se ter odtrgati vsaki g riti Ju j iz rek usode.
Angleški zdravnik dr. Scanhin pi- bolnih ljudi. Stisk roke govori svoj ______že v nekem strokovnem listu o važ- poseben, toda razločen jezik, in vse-
Židovski viri prinaša'o zanimivo'no* Cknrežke roke za zdravniško eno je, ali stisneš reko krepko ali form^n,	„„ ^_____preiskavo bolnikov m pravi:	;mehko in zaspano, toplo ali hlad-
no, suho ali mokro — notranje življenje se ne zataji.
informacijo, ki jo je pa treba spre jeti z vso rezervo. Prof. Sukenik,1 "Nobena zdravniška 'preiskava ni arheolog hebrejske univerze v Je- popolna brez temeljite preiskave ruzalemu, je predaval pred tedni človeške roke. Naša roka je tasti del v nemškem arheološkem društvu telesa, ki je najbolj izpostavljen ne-o najdbi grobov v Palestini, ki pri- j varnostim, ki nam prete od zunaj. ' čajo o doslej neznanih pogrebn;h Za preiskavo rok ima zdravnik to-obredih iz Kristusovih časov. Že liko zelo občutljivih aparativ na pred leti so našli v Palestini kame-' razpolago kakor vsak drug del tele-nlte skrinje, katerih namen ni bil sa. Nohte na pr. iahko osvetlimo od jasen, kajti za sarkofage so bile znotraj in posamezne dele lahko premajhne. Zdaj je ta zadeva pc- {tako p:«večamo, da vidimo krvna te-jasnjena. V rodbinskih grobnicah lesca. Tudi rokavice nam
Ko se je kenj zopet p:cmiril, je dobil zopet obraz navadni izraz člo veka, ki hrepeni za ciljem.
Dasmar ni mogla odločiti svojega .pogleda od obličja tega zanimi- I Ja^ena- * roomnsKun grobnicah le^ca. Tudi rokavice nam povedo
veg, moža. Čuden občutek se je ^dilT^L	V ^^ ^^^ 36	mn0g0' kajti ravno
Kri je diviala rrrti	n	™ -	■ ,	-I zmanjkalo prostora za nova trup- često odkrivajo to, kar bi mm nji-
tega moikega	S° ^ ° ^ ** °bra2U Zat° SO mrUče	P^^a-jhov lastnik rad zakriL človek na pr.
Sprumljevalec moža je jahal lepo vitko kobil?. Bil je istotako odličen človek, a njegove poteze so bile nekoliko preveč ženske.	pa so bili vsi grobovi polni, so so- Urst, ki drže cigareto preveč ~oru~
no iS° 2rle V ^^^	v *a prvi rodniki svečano odprli grobnico in C^nh ta IzdaTahtlTZeTL
pogled je bil megoče odličnejša postava, a drugi je bM odlično .nameni- spraviil kosti v kamnite skrinje, S^a k^ž^z^k"
( kar snih je zdaj med izkopinami v de rade iz dolgih ustnikov iz istega i Palestini mnogo. Te skrinje so iz j v^rokra. Dostikrat zadostuje le en
ČEMU POTREBUJEMO SOL
li v podolgovate grobove in Jih po-'kadi cigareto za cigareto, nosi ved- * naSU1	' *T™1
krlvali s kamnitimi ploščami. Ko V rokavice, da prepreči, da ne bi ^ ;ruma, je najbrž trajna posledica i pa so biH vsi grobovi polni, so so- Lrst.« ki	vc?ra vse°a paničnega žilvljenja
Torav se je smehljal, nekoliko prešerno.
— Moja rnilorttna gospodična, v ljubezni je to nekaj povsem drugega kot v prijateljstvu. Mi smo postali radltega tako dobri prijatelji, ker predstav ljamo velika nastprotetva.
(Dalje prihodnjič.)
Ko sta prišla cba gospoda mim?, se je prebudila Dagmar kot iz i omotice. Prijela je za roko Ka.rice ter rekla s pridržano razburjenostjo:
—	Kdo je bi to?
Katrica se Je czrla vanjo.
—	Ta je bil gcapod von Torav! Res ,lep človek je! Rečem ipa ti, drži svoje srce trdne, kroti cn je velik tslepilec. In moj oče je rekel enkrat o njem: — TM ee podi za vsaJko kikljo!
Oči Dagmar sta sledile cbema gospodoma.
—	Kateri cfcch gccp;dov je ven Tcrav, oni na konju rjave barve aJi pa oni na šimlu?
—	Oni na rjavem konju je ven Torav. Oni drugi <pa je mogoče njegov prijatelj, dr. Friesen, zvročenec Lize Rotberg.
Nalahko je vztrepetala Dagmar. Imela je občutek kot da se ji krči ■>rce. Misel, da je ta mci zaročenec Lize, jo je -bolela. Zdelo se ji je, kot da je izgubila nekaj krasnega in velikega, kar je ravnokar šele našla. Njene oii so še vedno sledile jezdecu na bel:u.
Katrica ni cpa<z la razburjenja Dagmar. Hitro se ije dvignila.
—	Pojdi, Dagmar, vrniva se v hišo! Najbri bo obiskal gospod von Torav s svojim prjateljem Berndorf. Tudi medve morava biti poleg!
Tudi Dagmar se je dvignila in cbe mladi dami sta odšli skozi park v gospedsko hišo Berndorf.
Ko rta stapili na dan med drevesi, je prišel hlapec, ki je odpeljal oba konja.
—	Vistipiva skezi zadnja vrai^a! V jutranjih cble.kah sva še in hitro sc morava preobleči, — je rekla Katrina.
Podvizali sta se zelo. Ko sta prišli nekaj časa pozneje dol, je bil navzoč le še gesped Tcrav.
Dr. Frioscn se je medtem že poslovil, ker ga je medtem čakala njegova nevesta.
Vsled te^u ni migia n:<praviti Dagmar znanstva z gospodom dr. Frleaeno.-n.
Niče iar ji tudi ni pcmsgalo .čeprav je vedela, da je dr. Friesen zaročenec Lize Go let erg. Izgubila je svoje srce na prvi pogled na njega ter je nr.crala napres ano misliti nmj.
Gc pod ven Torav je pozdravil mladi dami s smehljajem zmagovalca. Napravil j ma tje tudi nekaj pcklonov.
Katrica si je pustila to mirno dopasti in Dagmar ni sploh ničesar reagirala r.-a to. Pokazala se je zelo rečno ter vzdržno. Slišala je tudi, da bo c .al dr. Frittn vse poletje v svciji hši ter prijahal vsako jutro na ct<m svejet a tcdcčcfa serodnika, da obišče svojo nevesto. Pot pa je vodila mimo paika Berndorf a.
L,- .mar Ruthart je od trga dneva še bolj vzljubila Luginsland kot dcdedoj. Lahko je videla vsak dan Jahati dr. Friesena ob zidu parka. Včasih je bil sam, večkrat pa v sprems.vu vorn Torava. Vsaki ipot, kadar fta sc pojavila, je pričelo Dagmar skakaki srce prav do grla in pridržal-a je sapo, da. bi ne naila njenega skrivališča.
Padlo ji je v gl*avo, da je zrl resno in molče predse, kadar je bil sam. Nič več ni zapazila srečnega in hrepenečega blestenja v njegovih očeh.
—	On ne izgleda več srečen, — je rekla Katrici nekega dneva, ko je i c dela poleg Dagmar na Luginslaudu ter je prij-ahal mimo dr. Friesen.
Dagmar je molčahi k temu, a v svojem srcu se je vpraševala potita:
—	Zakaj neki ni več srečen?
Na vsak način je napravil dr. Friesen globok vtis nanjo, čeprav ni izprfgovcrila še nobene -besedice ž njim.
Vsako jutro je čakala na Lu^inslandu na njegov prihod. Če ga kakega dneva ni bilo, je smatrala dan izgubljenim.
Vso mlvdcis no ljubezensko keprnenje se je izlivalo na tega, povsem tujega ji človeka.
Ničesar ji ni pomagalo, če si je rekla, da je krivica gledati za zaročencem dru^e ženske. — ona ni mogla storiti drugače. Kot magnet jo je vlekel vtsaki č^n na L.ugifiland in njene oči so visele na dr. Friesenu, dokler ni kzginil.
Z mrzlično nestrpnostjo je pričakovala, da bo ponovil svoj obisk v Berndorfu, a njega ni bilo nikdar.
Le g::i3pcd ven Tcrav je pršel po par dneh in ko ga je gospa Berndorf enkrat vprašala, zvkaj ga ne spremlja njegov prijatelj, je odvrnil smehljaje:
—	To je poseben čloevk, zanj ob stajata le dve stvari na svetu, nara-r?č njegova znanost in njegova nevesta. Do njegove zaroke je imelo edi-nole delo zanimanje zanj!
—	Torej Je zelo ipriden človek! — je vprašala JCatrica.
—	Neverjetno priden. Pogosto pozabi radi svojega dela, da ima tudi ncvtft^ če ne bi bil preko svojih ušes zaljubljen vanjo, bi jo pač že davno pezabil. Gospodična Rotberg se (je pred kratkim pritožila pri meni, da posveča svojemu delu več pozornosti kat pa svoji nevesti!
—	No, on nima nikakepa itekmesa ket njegovo delo! V to se moramo n-e ženske ukloniti, kajti poklic je pri moških glavna vsebina njih življenja in pametne ženiske se morajo udati v to, — je pripomnila gospa Berndorf smehljaje.
Gospod von Torav ji je napravil globok pok Ion.
—	Milceitljiva gospa, vi ste uzor žene in matere, midva sva edina v mnenju, ker veste, kaj se pravi imeti čast! Hočem pa priti zopet na svojega prijat elja Friesena.
Cn bi napravil svoje življenje nekoliko la^je. Kako resno vzame vsaka s var! On je vzrastel iz neprijetnih razmer in nekaj tega ima še vedno na sebi! Bojim se, da se bo gospodična Rotberg obregnila ob njegovi resni naiuvi! Ona je zelo vesela ter življemjapolna narava!
—	Vi ste tudi, gospod von Torav ln vendar debro izhajate z dr. Frie-senom, — je ugovarjala Katrica.
apnenca, imajo navadno pokrove in so okrašene.
Marsikaj zanimivega nam povedo tudi napisi. Tu čitamo kurzivno pisana židovska in aramejska ime-
lzbocene sam pogled na roko, pa že veš, na čem je člevek bolan. Protin ali rev-matizem se pozna že na rokah. Tu-dni mnogo kožnih bolezni se da na
Znano ije, da človek slabo solno raztopino dobro prenaša v krvi. To si moramo razlagati na ta način, da so naši telesni soki sestavljeni približno tako, kakor morska voda, da je torej v 100 gramih 80 gramov natrija, 4 grami apnanca, 4 grami kalija in 2 grama magnezlje. Ta sestav naših telesnih sokov, krvnega
iz-iz
prvih živih bitij, ki so živela v morju.
Vsa plazma živalskih teles se je tako temeljito navadita na morsko sol, da je prenesla njeno .osnovno ses.avino v svoji krvi in šokih, v nove oblike življenja, ko je zapust la morje v obliki plazilcev, ptic in sesalcev. V hrani in piječi pa spreje-
Ot .V
it * •
t r...

\
(Cretan je Parnikov
,— Shipping News —
24. februarja:
"New Amsterdam, Rotterdam
Boulogne Kur Mer
25.	februarja:
Bremen. Cherbourg, Bremen George Washington. Cherbourg, burg
26.	februarja: Dresden. Cherbourg.
Ham
rokah ugotoviti. Krč zaradi preobi-1	,
na. Nekatera imena so iz rodu veli- iega pi3anja> ,posebne oblike pr3tov. |majo suh°zemske	fmo kalf
; kega duhovnika Gamoliela, po- ^ ^	j apnenec in magnezij, natrija pa le
I javljajo se pa tudi imena članov ^^ sinedrija. Doba teh kamnitih skrinj stan
... ... .. , . . apiitiiec TIX iiiii^ii-tr^ij, iiiiLiLja. UČI ic ki jih dcibe trnkarji in itipkance in!	t „ .... „ ,
. . - , .	A . , . ; neznatno ikD-licmo. Zato mora clo-
;igrslci na klavir — vse to izdaja , _ , , _ ^^
!ve-k nadotratek natrija dopolnjeva-
la mu bolnik pripada. Če se
se da točno določiti O-re za itrnV* t	. i., ,	, ' . , ti s soljo. Divje zveri in ptice ro-
se Ud, w^nu uoju^iu. *_rre za swxenaiahko trese potem sklepa-' . J J ... , . .
je pred Kristusom za dobo okro«* ,	...	. nance nadomestujejo sol svoje kr-
J ^	uu JU UK-ru= m o hi hko po vsej pravici na precej- .	.	. ,
Ty—i... __ —_ __: ___ i	i	tri wAia v*oiviT*n'» c L^ir\
Kristusovega rojstva do drugega podiranja hramov. To so torej nevarne intimne priče iz časov Jezusa Nazarenskega. Najdejo se celo imena, ki se pojavljajo v Novem zakonu. Največje zanimanje vzbuja napis "Jehcšu bar Jehosef". — Prof. Sukenik, ki pojmuje evangelije oči vidno kot strogo zgodovinske knjige, je izjavil, da ni izključeno, da gre za napis, nanašajoč se na osebo historičnega Jezusa Kristusa, o čemur -pričajo razne o-olnosti. Ime Ješua je zelo redko in v tistih časih se je malo rabilo. Ime Jehosef je bilo pa zelo pogosto. Napis je narejen zelo enostavno, gre najbrž za delo sorodnikov, ne pa umetnika, kakor je bilo v navadi. Ni pa verjetno, da bi hotela veda resno govoriti s profesorjem Sukenikom o Kristusovih ostankih.

Kako se pbfc je v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati ▼ star kraj, Je potrebno, da je poučen < potnib listih, prtljagi in razni! drugih stvareh. Vsied naše dolgo letne izkušnje Vam ml zamorem« dati najboljša pojasnila in pripo ročamo vedno le prvovrstne brzo garnike.
Tudi nedržavfjanf zamorejo po f«vati v stari kraj na obisk, todz preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)iz Wash ingtona. ki je veljaven za eno leto Brez perm i ta Je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in Isti se ne pošiljajo več ▼ star4 kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred odpotova-n jem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eder mesec pred nameravanim odpoto-▼anjem In oni, ki potujejo preko New Torka Je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje n» Barge Office, New Točk. N. 1.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jngo slovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajale samo onim prosilcem, ki ima H prednost t kvoti In ti so: Stariši ameriških državljanov, možje - a-meriških državljank, ki so se po 1 junija 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prv« polovice kvote. Do drage polovic« pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so Mil posta*no pri-pnščenl t to dežela sa stalno bivanje .
Za vsa pojasnila se obračajte Aa
...................,vi neposredneje, namreč s krvjo
snje uživanje alkoholnih pi j ac; ro- ! ... „ . ,	, . . . . . .. svojih žrtev,
ke se pa tresejo nekaterim tudi zaradi pojkodb možgan^rv in tudi živč- ' „ _ ~~
. ' . .	SEZNAM KONCERTOV RANOVEC-
no bolnim.	šurelj
S (J DUiJ .
Zdravje in bolezen, upanja in ra- ;	-
zočaranja, sreča in trpljenje — vse; 1. marca: Milwauke, Wis. cdsava iz oblik in iz črt na roki in 8. marca: Waukegan, 111. vse to nam odpira precej globok po- 22. marca: Chicago, 111. gled v duševno življenje zdravih in 29. marca: Detroit, Mich.
SAKSER STATE BANK
•2 CORTLANDT STREET NEW IORK, N. X.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Foslužnjmo se vsi brez Izjeme, to star* In stanovitne domače banke.
POZIV!
Vsi naročniki katerin je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, sc naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava lista
BHKSER STATE BANK
tS CORTLANDT STREET NEW IORK
MODERNI NAMIZNI GLOBUS
vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe-dicije.
KRASNO
BARVAN
TRPEŽNO IZDELAN
MODERN
VZOREC
TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u. čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave.
POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI
Prednosti globusa
V premeru meri globus 6 inčev Visok je 10 iiieev
Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je iiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je fa posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne'1 kovine v kristalni izdelavi ter Jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini '	globus te velikosti s tako pripravo.
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
Moderni namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega.
Cena s poštnino vred
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA
81.
75
GLAS NARODA
216 West 18th Street New York. N. V.
27.	februarja:
St. Louis, Cherbourg. Hamburg
28.	februarja: Aguilania, Cherbourg lie de France. Havre
7. marca:
Maureiania, Cherbourg1 Mirinekuhda, Boulogne sur Mer
10.	marca:
Vult-ania, Trst
11.	marca: Kochambeau, Havre
12.	marca:
New York, Cherbourg. Bremen Stuttgart, Cherbourg. Bremen
13.	marca: Olympic, Cherbourg Paris, Havre
Bremen, Cherbourg, Bremen
14.	marca:
Conte Grande, Napoll, Genova Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
18.	marca:
Albeit Ballin, Cherbourg, Hamburg
19.	marca:
Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen
20.	marca: Aquitania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg. Antwerpen Augustus, Napoli. Genova
24.	marca: Lafayette, Havre
Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
25.	marca:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
26.	marca:
Licesueii, Cherbourg, Bremen
27.	marca: Majestic, Cherbourg Saturnia. Trst
He de France, Havre
28.	marca:
C'eveland. Cherbourg. Hamburg I-eviathan. Cherlwurg M innetonka, Cherbourg
29.	marca: Baltic* Liverpool
30.	marca:
Europa, Cherbourg. Bremen
31.	marca: Berengaria, unerbouig
New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
1.	apri'a:
\President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
2.	aprila:
General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen Olpmpic, Cherbourg
Westernland, Cherbourg, Antwerpen 4. aprila:
Minnekahda, Boulogne Sur Mer
7. aprila:
De Grasse, Havre
3.	aprila: Mauritania, Cherbourg
George Wellington, Che-rbourg_ Bremen
Bremen, Cherbourg, Bremen New York. Cherbourg, Hamburg
9.	apri'a:
Stui iKart, Cherbourg, Bremen
10.	aprila: Paris, Havre
Homeric, Cherbourg Roma, Napoli, Genova
11.	aprila: Minnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg. Antwerpen
14.	aprila:
Vulcan la, Trst (IZLET) Aquitania, Cherbourg
15.	aprila: Leviathan. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg Europa, Cherbourg, Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
16.	aprila:
Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen
17.	aprila: Majestic, Cherbourg
St. Louis, Cherbourg, Hamburg Re.liance, Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen
21.	aprila: Berengaria, Cherbourg Lafayette, Havre
22.	aprila:
President Harding. Cherbourg. Hamburg
Hamburg. Cherbourg, Hamburg
23.	aprila:
Dresden, Cherbourg, Bremen La Bourdonnais, Havre
24.	aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer Rotterdam
Augustus, Xapoli Genova
25.	aprila:
lie de France Havre (IZL.ET)
Minnetonka. Cherbourg
29.	aprila:
Mauretania, Cherbourg / President Roosevelt Cherbourg Hamburg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
30.	aprila: Paris. Havre
Republic. Cherbourg. Hamburg General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot xa potovanj« na ogromnih pamlKih:
PARIS 20. febr.; 14. marca
(6 P. M.) {12.05 A. M.) lie de France 28. febr.; 27. marca
(1 P. M.) (4.30 P. M.)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini s vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cme.
VpraSajte kateregakoli pooblaftčenega agenta ali
FRENCH LINE
1» 8TATB STREET NEW YORK, N. Y.