„Danica" izbaja vsak petek na celi poli. in velja po poiti za celo leto 4 20 kr . za pr.l leta 2 tri. 2" kr.. /.a eetett leta 1 irl. 20 kr V tiskamiei sprejemana za celo letu 3 gl. 60 kr.za pol leta 1 gl. 80 kr.za 5 4 Ivta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik. izid* ..Danica- «lan poprej Tečaj XLIV. V Ljubljani, 17. mal. serpana 1891. List 29. MOR S.*) Melnjiiimus omnia Matth. 19. 27,. Tullí, di see mori. praeclara seientia mortis. Fata manent omnes. iinminet atra dies. Omnia (crede rnihi». quae sunt carissima, linques, Plurima. quae turbent. fata suprema dabunt. Non ars ulla coqui tibi íercula grata palato, Nulla tibi praebet vina Falerna cadus, Nulli convivae trudunt sermonibus horas. Difíugiunt oinnes, nec meminére tui! Quid prosunt vestes, quas vana superbia finxit, Innumerae vestes, quas tibi tradit ovis Vellere clara suo. quas seri«-a fila vomentes Ore parant vermesV Est viduata domus — Plurima quid prosunt conelavia splendida luxu V Heu procul est dives nec rediturus herus! Quid prodest multis congesta pecunia curis? Haeres argenti dilapidator erit. Stem mata quid prosunt. majorurn nobilis ordo- Omnes continuo pulvis et umbra sumus. T'xor. nata, pater. frater. soror ecce recedunt. Filius et mater. nec meminére tui. Quid prosunt mimi. quid mollis carmina cantus, Quid lepidae choreae. curras equusque ruens? Quid thermae prosunt agita taque sylva Molossis, Quid celeri prosunt aequora secta rateV Omnia destitues. simul ipsa corporis hujus Egrediére domo voce jubente Dei. Lota piis rnanibus tua pallida membra jacebunt Strata toro nigro, tórpida membra situ, Ardebunt circum dubio fulgore lucernae. Vas lustralis aquae, crux veneranda prope. Accedent multi. fingent praeconia, multi Mordebunt labiis. nspera verba dabunt. Luce carent oculi, nec dictis panditur auris. Immotaeque manus, diriguére pedes. Ora occlusa silent; somno merguntur amici, Flebilis uxor abest, turba cadaver habet — Carmina foeda canunt. multo titubantia vino Membra movent alii, fúndete corde preces * Dijakoin les«"nik za poíitnice. Kdor jo najbolje posloveni. tlobi pretriijo. Melrum poljuben. Vr. Non übet exstincti lacrymis relevar»' dolores. Estque procax risus. casta pupila tr^init ; Nox fugit. astra latent, sol aureus étnica* orbi : Eheu te dominum lirnina prima domus Protinus ejiciunt... circurndaris asser«* juncto. Et fortes humeros pondera dura premunt. Turba coacta. írequens. elatum garrula turba Excipit, et raros fuñera ir-jes ta movent Jam te fossa capit miserum tenebrosa profunda. Discedunt omnes. nec meminére tui Solus ines. jamjarn vermes sociantur iniqui, Depascunt carnes, ossa cinisque manent. Marmora te meinorant. ficti rnonumenta doloris, Artificis dMt litera sculpta manu Transit ibi rarus per tristia sep*a viator. Et laudes túmidas lumina rara legunt. Litera deletur glacial i frig«.re bruinae. Imbribus ac nivibus. ni p-novetur. abest... Gens oblita tui ! Transit per septa viator. Nec, quis ibi jaceat. marmora in uta docent. Solus ibi sine teste jaces. solus« jue jacebis' Nec mora, tollentur inarm««ra... nemo tua Amplias invenie* vestigia! Fata memento. Omnia destitues! Pulvis et umbra sumus!! v Jos. Schneider. Praep. Cap. Ter g Cvetice iz verta sv. Alojzija. (Dal je. | »> «► O.j. I > ii h 1 j u bez n i. Kerščansko življenje je podobno zelenemu travniku spomladi. Na njem rastejo različne cvetice: kjer je ena. tam se prikaže druga, tretja. Tudi kristjan, ki se resno le za eno čednost prizadeva, dobi kmalu vse druge za nameček. K jer pa le ene cele ni. tam so tudi druge pomanjkljive. To vidimo pri sv. Alojziju. Ponižnost, krot-kost, vbogljivost. čistost — vse te cvetlice nje- «rove so bile povite v ljubeznjiv. lepo dišeč šopek. Kekli smo: lepo dišeč šopek ... Zakaj ? Zato. ker od dobrega človeka, od blazega serca. imajo zmeraj tudi sosedje dobiček. Tako serce daje iskre od sebe, te iskre so dobra dela. Kedor ostane v Bogu, ta ostane v ljubezni. Sv. Alojzij je bil bolj pri Bogu. kakor na zemlji. Zato ker je ljubil Boga. je ljubil tudi svojega bližnjega, ker Bog tako zapoveduje. Ta ljubezen ga je gnala, kakor nekdaj sv. Pavla, v največje nevarnosti, da se ni ustrašil niti smerti. Z vso ljubeznivostjo in gorečnostjo, kakor pravi učenec Kristusov, je stregel bolnikom in revežem. V letih 1'iiiO in l.V.H je bila po Laškem huda kuga. Samo v Kimu je umerlo <>0.000 ljudi. Tri papeže je pograbila neusmiljena mori vka. Pomanjkanje v večnem mestu je bilo silno. Papež Sikst V je nekoliko pred svojo smertjo daroval za ubožce ."»oo.oOo cekinov, kardinalski kolegij !M>.noo. Tudi jezuiti niso rok križem deržali. V njihovih zavodih se je vsak dan streglo •>« M) bolnikom ali revežem. Priredili so začasno bolnišnico. Mladi jezuiški bogoslovci so bili strežaji in — berači. Sv. Alojzija sperva niso pustili k bolnikom. prosil pa je goreče predstojnike, naj mu vsaj dovolijo, da bo smel iti vbogajme prosit za reveže. In vzel je vrečo na rame. in hodil po mestu od vrat do vrat. Vse mu je bilo dobro, obleka, denar hrana. Celo pri svojem bratu seje oglasil in tudi svoje matere ni izpustil, da ne bi mu kaj dala. .Jednoč izvedel je, da je prišel v Rim eden njegovih premožnejših sorodnikov. V svoji odergnjeni in slabi obleki gre k njemu. Mislil je od njega kaj dobiti, pričakujoč ob enem. da mu bode mogel on kaj dati — za dušo. Kako vesel je bil sv. Alojzij tega samari-janskega opravila. rBog. ki ne pusti ničesa brez plačila — piše v nekem pismu do svoje matere — nam bo v nebesih obilo povernil. kar storimo iz ljubezni do njega**. Tudi mu še ni bilo zadosti, da je smel samo % boga i me prositi. Nadlegoval je toliko časa predstojnike, dokler mu niso dovolili, da sme z drugimi tovariši vred streči bolnikom. Slaboten na telesu, a polen poguma na duši, šel je na delo. Nosili so mladenči obolele skupaj, jih umivali, spirali, čuli po noči pri njih. jih tolažili, govorili od ljubih nebes: — ali niso bili to angelji v človeški podobi ? Kuga tudi verlim jezuitom ni prizanašala. Pervi je bil na mertvaškem odru Tiberij Bondi. Sv. Alojzij mu je zavidal njegovo srečo. Drugi so krotili Alojzijevo neustrašenost. češ. da naj se nekolisko varuje. On pa je odgovoril: „Nekaj me priganja k temu, mora biti volja božja tako. Če mi prepoveste, takoj se udam. Sieer pa rad zdaj umerjeni: zdaj upam. da sem v milosti božji. Bog ve, kaj pride poznej41. 34. Sv. Alojzij — bolan. .Jednoč je naletel na ulici na bolnika, ležečega na tleh brez pomoči. Sv. Alojzij se ne po-rnišlja. Naloži ga na rame in nese domu. Gotovo je bila pretežka ta butara zanj. Vže prej prikazovala so se na njem znamenja jetike, zdaj seje še prevzdignil. Noral je v posteljo. Lotila se ga je huda merzlica in bati se je bilo, da ga utegne končati. Sv. Alojzij je ostal miren. Cisto se je prepustil volji božji, naj naredi ž njim, kar hoče, in v sercu je želel, da bi se mogel kmalu skleniti z Bogom. Lep izgled poterpežljivosti nam je dajal sv. Alojzij v svoji bolezni. Dasiravno tako bolan, prosil je za bič, da se bode bičal. Seveda niso mu tega dovolili. Po noči je vstajal in moli). V spalnici je imel na zidu več svetih podob. < e je le mogel, se je pred nje opotekal in opravil pred vsako svoje navadne molitve. Ni mu bilo ljubo, ko je videl, da se tovariši zanimajo zanj in mu strežejo radi, češ. da ni tega vreden. Tega sem vesel — je enkrat rekel, da sem vbogal. Ne spominjam se. da bi kateri krat hišna pravila bil prelomil". Lepo je vzel slovo od svoje matere. „Tolažim vas s tem — pravi — da mislite na tisto mater, ki je največ terpela... Zdravniki se trudijo. da bi ozdravili moje telo: mene pa veseli, da mi Bog hoče dati veliko ljubeznjivejše zdravje'1. Perva nevarnost je sicer polegla. Zbolel je bil o. marcija, a v postelji je moral biti skozi več mescev. Imel je torej priložnost, vadtti se v poterpežljivosti in si zaslužiti tem lepšo krono v nebesih. Tudi v bolezni ni odnehal od svojega zatajevanja. Imel je prav grenka zdravila; navlašč jih je bolj počasi pil, da je dalj časa občutil njih grenkobo. Prijatelji so mu prigovarjali naj prosi Boga. da mu še dodeli zdravje: pa tega ni hotel. Pač pa je rekel, da hoče posebno za bolnike skerbeti, če še katerikrat ozdravi in če mu bodo višji to privolili. — Kako srečna duša! Kako miren je bil sv. Alojzij v bolezni! Ni se bal smerti. Zato je rekel eden patrov, ko ga je slišal govoriti o nebesih. Ta govori od smerti, kakor bi imel iti na sprehod v Fraskatti. Od kod ta vdanost? — Lepo življenje — lepa smert! (Dalje nasl. — 31 Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) V. Poglavje. O cerkvi. 7. Ker je katol. Cerkev zbor vernih v eno isto društvo, je po svoji naravi tudi vidna in to l.i v svojih predstojnikih in udih: 2 ) v oznanjanji in spoznavanji svojih naukov: 3.V v daritvi in delitvi zakramentov. *) 8. Misliti, da bi cerkev utegnila ali mogla le na trenutek prenehati vidna biti, se pravi sumiti, da bi se Jezus utegnil svojim obljubam izneveriti, česar p k ne sme še ne misliti, tem manj ziniti. Kajti Jezus Kristus je v prejasnih besedah obetal, daje peklenska vrata ne bodo premagala. *) Krivo-verstvo utegne dokaj slepila ljudem natvezati. da se zdi nek čas vse mračno po Cerkvi, pa za-temnniii je nikakor ne more.*/ C pehati jo more včasih, užugati je nikoli ne more. Slavno premaga vselej vse napade. i». Ločiti se od edine Cerkve zavoljo grešnosti nekterih. se pravi, samega sebe grešnika priznati in pokazati, da nosiš v lastnem sercu, česar se hočeš ogibati, ločeč se od druzih. Naj že bo kakor koli, ni ga vzroka, ni potrebe, da bi tergal vez edinosti *i. snoval posebno občino in stavil oltar proti oltarju, prižnico zoper prižnico. Cerkev, resnična v svojih naukih, sveta v zapovedih in perva otožna in žalostna nad razvadami. ktere so se prikradle med njene otroke, ne podaja nikomur veljavne pretveze k ločitvi. 10. „Cerkev Kristusova ne more svoje ljubezni bolje skazati, ko s tem, da celo čast pred ljudmi žertvuje, da bi edinost obvarovala in razkolništvo prestrigla." *) Ta žertva je včasih dolžnost, ker gre občni blagor nad stransko korist. Ako je smel nekdo nekdanjih reči. da v posvetnem nismo rojeni zase. temuč za deržavo. *) bi ne smeli reči, da v du- *) Ecclesia pleos sacerdoti adunata et pastori suo grex adhaerens. (S. Cypr.) *) Portae inferi no» praevalebunt adversus earn (Math. 16, 18.) *) Yidetur ecclesia sicut luna deticere. sed non deficit. Obumbrari potest, deticere non potest. (S. Ambros.) *} Hujus unitatis praecidendae nun quam justa necessitas esse potest. iS. August.) Nulla maior est in Christ i ecc lesia probatio caritatis, quam cum etiam honor ipse, qui apud homines videtur esse, contemni-tur, ne membra parvuli dividantur. et unitatis discidio Christiana dilanietur intirmitas. S. Aug. , *) Non nobis, sed rei publicae nati sumus. 1 - hovnem oziru nismo nalaš zase rojeni, temuč za cerkev, ktere udje smo? 11. Naši v zmoti tavajoči bratje ne morejo tedaj nikakor opravičiti svoje ločitve. Njihova pretve-zana poprava, ktero so na vso silo hvalisali. da bi jo k časti spravili, je bila gola glediščna igra z navadnim izidom iger, ali recimo bolj prav — burk. namreč, s pretvezano ženitvo duhovnov, mnihov in nun.*i Ako berkasti in rogati ne moie doseči, kar želi. namreč zapeljati posvečenih ljudi se pa saj domišljuje, da je to dosegel in se svoje lastne sleparije veseli. Nikakor se ne da misliti, da bi Jezus Kristus več cerkev hotel ali jih pripustil v zgodovinskem razvoji, ki bi po različnih sposobih dosegel isti namen, zveličanje odrešenega človeštva. Temu nasprotujejo deloma dokazi sv. pisma, po kterem je J. Kr. le eno cerkev pod enim višini poglavarjem vstanovil. deloma notranji razlogi. < e je namreč cerkev namestnica in nadaljevav-kinja J. Kristusa v teku vekov, more biti le edina, kakor je on edini Odrešenik. Je ob enem taka. kakoršna mora biti za svojo nalogo: tedaj jih je več tako malo treba, ko k stvar jen ju sveta več bogov, ker en vsegamogočni Bog lahko vse stvari, kar hoče. 12. Katoliška cerkev je hiša Božja in to edina: zunaj nje ni izveličanja. *) Kdor je sam kriv, da ni v njej, je zgubljen. Ne more imeti Boga za očeta, kdor nima cerkve za mater.*» Kdor vživa jagnje zunaj te hiše. je izobčenec.*» Vi. Odreži vejo od drevesa: ločena od svojega debla ne more več roditi. Loči potok od njegovega vira. mahoma usahne. laka je z ločenim odcerkve: (»naje vesoljna luč. ki se ne zgreši brez greha. *) 14. Terditev naših zmotenih bratov, da se lahko v vsaki kerščanski ločini izveliča. ako se le derži nekterih resnic, ktere imajo za glavne, je omamna pretveza v skrajni zadregi, s ktero so zabredli po svoji termogiavnosti; je zadnji strupeni lek *) At ista onmis tragoedia exit in «atast r«'»|>hen cómica m, ubi contingit uxor. t'nd<* tanta «arnis n-Mlio in his. qui w iactant a;J Špiritu Christ i. Erasmus *) Domus Dei una «-st. mmini salus nisi in ecfl.sia e I>eu< se-ipa-i». l.C^rinth. 14. i:>. Oči vesten je namen, zakaj se naši zmoteni brati tako silno poganjajo za poterpnost. toleranco. Pooblastila bi jih. da se smejo združiti v posebne družbe in svobodno razglašati svoje krive nauke, češ. da niso na krivi poti k zveličanju: ter da njihove posebne terditve. ktere imenujejo versko spoznanje, kterih pa k zveličanju ni treba ne verovati ne podpisati, obveljajo za verige medsebojne zaveze. Tak namen pa je naravno proti pervim načelom kerščanske vere. Kajti cerkev je bistveno le ena: in njena edinost stoji na priznavanji iste vere. na vdeleževanji istih zakramentov. na pokorščini pod istem poglavarjem. Kdor ruši to edinost, je odpadnik, kterega ne spoznava cerkev več za svojega otroka. Dalje nas!. Ogled po Slovenskem m dopisi. Pervo kanonieno obiskovanje Lavant. kneza škofa v Brežki dekaniji CKone^.) Med deljenjem zakramenta sv. birme ipoterjenjai so na koru pevali lepe Marijine pesme in vmes se je združeno opravljal sv. rožni venec; pevskemu koru pomagalo je pevati ljudstvo v cerkvi. V. č. kanonik spremljevalec biskopov so pred sv. birmo razločno, po vsej cerkvi doneče čitali liturgično molitvo pred birmo v slovenskem jeziku, počasi, v odstavkih; svečenstvo in vse ljudstvo je glasno za njimi izgovarjalo velelepo molitvo; isto-tako po sv. birmi. Naposled so podelili višji Pastir slovesni apostoljski blagoslov; to milost so izprosili v Rimu pri sv. Očetu Leonu XIII. da kamor bodo po kan. obiskovanju pervikrat v biskopiji svoji došli, imajo pravico povsod podeliti apostoljski blagoslov, ali blagoslov sv. Očeta. Pred tein blagoslovom se je dotično podeliIn<> pismo iz Rima čitalo, v slovenskem jeziku. Po sv. birmi so iskreni gosp. biskop v škofovskem cerkvenem ornatu izpred glavnega oltarja govorili še iskren govor, osobito materam, otrokom in drugim. Kazaje in vabeče z roko so večkrat zaklicali : „K Mariji! k Mariji radi vodite deco vašo! Potrudite se in ravnajte tako, da bodo vaši otroci pravi Marijini otroci", in več enacega. O skerbljivost in ljubezen višjega Pastirja! Bog, večna ljubezen, daj, in sprosi. o presveti Devica Marija, da bi Pastir in ovčice hodile in došle k dobremu Pastirju. Kristusu Jezusu! Po dokončanem sv. govoru potrudili so se ljubljeni višji Pastir, vse sv. čine o njihovem obiskovanju in birmovanju oznaniti, pojasniti in verne spodbuditi* se jih povse in prav vdeležiti. Milostni knezo-biskop vdeležili so se popoldne sv. večernice v cerkvi. Prenočili so v Dobavi in drugi dan odšli v drugo župnijo. Vsi verni iz serca jim žele srečen pot, obilnega sadu, in da bi se še srečno čversti in zdravi drugi pot povernili in jih obiskali. Mili naš višji Pastir! Spremljajo naj Vas: Jazus, Marija. Jožef. sv. nadangelj Mihael in vsi ss. ang^lji varhi lavantinške biskopije. Bog Vam Vaš trud sto-terno po verni! Sarajevo, 12. jul. Z do nas veseli, ker smo brali, da so se tudi na Kranjskem take lepe slovesn osti opravljale na čast sv. Alojziju, posebno pi v beli Ljubljani, katera v tacih slavnostih minJa m noge prekosi. Pretekli ponedeljek so naš prečast. g. kan. A. Jeglič odrinili na deželo in bodo imeli duhovne vaje po Verhbosanski nadoiskupiji. Tako tudi preč. g. kan. J. Koščak. Tudi v Sarajevo so ta teden došli trije oo. jezuiti, ki nam bodo duhovne vaje opravljali, in bodo razdeljeni; eni jih bodo voiili pri č. sestrah božje ljubezni, drugi menda pri usmiljenkah, tretji pa v naši ubogi kuči; danes se bodo pri nas začele in bodo terpel« do četertka. Prosim, molite kaj za nas. da bi ta zveličavni čas veliko sadu obrodil za večr.o življenje. Gospod Jeglič sj rekli, da bodo morebiti šli tudi malo na Kranjsko pogledat, ako bode čas pripustil. Kana Galileja v Sveti deželi. V praznik 300-letnice sv. Alojzija 1891. H. b. J. i M. ! Prečast iti l*. Angelih! Razveselila me je Vaša dopisnica, došla 19. junija. Bog plačaj, da se me spominjate, kakor ste mi rekli. Hvala Bogu, jest se počutim prav dobro; dela imam dovolj na vertu, in hvala Božji previdnosti, ravno to, da se potim na vertu, mi k zdravju mnogo pripomore. Vročina je že precej močna, pa glavo mi pokriva bela kapa z belim kosom, ki pokriva vrat, in če je glava obvarovana pred pekočim solncem, se ni hudega bati. Kana Galileja, katero smo takrat le v naglici ogledali, ni nikakor le pusta puščava, temveč ko gledam iz svoje celice ali iz verta, se razprostira pred mojimi očmi planjava z griči, ki so obraščeni z zelenimi oljkami in granati ter s smokvami; kadar sem na_ vertu, se mi zdi gora ne daleč oddaljena, kakor Šmarna gora, in večkrat prepevam vesel Marijine pesmice. Kananljani so delavno ljudstvo, zgodaj vstajajo ter gred«'> s svojimi kamelami in osliči na delo; zemlja je prav rodovitna; videl sem pred par tedni zrelo pšenico dovolj gosto na njivi, ki je bilo toliko kamenja, da sem malo kje videl nekoliko zemlje. Bog daj; d3 bi bili vsi kristjani rimo-katoliki, — a večina je turkov, potem nezedinjenih gerkov; le okoli 120 je v kerstnih bukvah rimo-katolikov zapisanih Naj bi družba sv. Cirila in Metoda goreče molila za ločene sobrate; bridko de, ko se mora vi-diti. kako veliko več ljudi gre iz cerkve ločenih gerkov ob nedeljah in njihovih praznikih, kakor jih prihaja v našo prijazno Marijino cerkvico. Naš ljubljeni predstojnik P. Egidij so bili poklicani v Jeruzalem in bojimo se, da jih zgubimo; daj bode kongregacija; pri ljudstvu je P. Egidij močno priljubljen, ker je ljubeznjiv, pa tudi rezen in odločen, če je potreba. Pišete, naj Vam pišem prav veliko novic, a tu je stara Kana, kjer ne izhaja noben časopis, kar pa vender sem doživel, naj sledi. Kar sem tukaj so došle 3 karavane, namreč, Bavarci, Poljaki, ter velika francoska karavana 400 ljudi, in kakor Vam je znano, pogostujejo vse frančiškani. Francozi so došli s Tiberije popoldne, med njimi tudi dva škofa; vsak je bil močno žejen v hudi vročini in godilo se nam je, kot takrat, ko je Gospod Jezus, Naš Bog, v Kani Galileji bil na svatbi, namreč, da so popred slabejše vino pili in na zadnje dobro. Pripravili smo za močno žejne nekoliko z vodo zmešanega vina, a za toliko bi bilo treba, da jih kdo popelje v (Maličevo klet) — a mi revčki, ki smo le toliko vina imeli, kar ga je konj iz nazareškega samostana prinesel, se je zgodilo, da ko so slabejše vino popili, so pili kar je bilo še dobrega pripravljenega, in zdaj so ga začeli hvaliti, da je boljše kot pervo, pa zadostili smo vsem in so se hvaležni vernih po dokončani službi Božji v Nazaret. Naj še omenim, da Poljaki, priprosti kakor kmetici, so se obnašali prav posebno pobožno in so dolgo pot po sveti zemlji večinoma peš opravili. Posamezni popotniki še sem ter tje dohajajo. Prašate, če psi še vedno lajajo? Ravnajo se nekako po mescu, kakor turki, če je temna noč, ni ga ne konca ne kraja lajanja : opazel pa sem zdaj, ko je polna luna in svetla noč, so tiho. Kaktus, katerega smo že v Jafi občudovali in ga imenujejo „fiki di Faraon", obrodil bode ob kratkem stoteren sad in hvalijo ga, da je dober; tudi granati bodo kmalo ko mala pest debeli. Reči Vam moram, da meni ni prav nič dolg čas, in ko bi smert, prišla kaj se hoče boljšega, ko umreti tam, kjer je umeri naš Gospod in Njega presv. Mati — in kolike dobrote za tako mali trud: 3 sv. maše od vsacega mašnika, od drugih 300 očenašev Prosim Vas, spominjajte se me pri najsvetejši Daritvi, kakor se tudi jest spominjam in molim za celo mi drago Provincijo sv. Križa, za redovnike in vse predrage ini sobrate, kakor tudi za dobrotnike. Prav prišerčno pozdravljam itd. Fr. Valentin. Peš-poto vanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.; V presveti hišici Marijini v Loretu stoji krasen in dragocen oltar v sredinji zgornjega konca hišice pred ognjiščem, vsako stran oltarja so vratica, skozi nje se ide za oltar, za kterim je prostor, na kterem je ognjišče. Nad ognjiščem stoji kip blažene Device Marije v čudoviti lepoti. Kip blažene Device je lepo iz oljčnega dreva umetno izrezljan, černe barve od starosti, ker je vedno v pervotnem stanju ohranjen. Ta sveti in čudežni kip Božje Matere je bil že s sv. hišico vred čudežno iz Nazareta prinesen. Sv. kip ogernjen je z dragoceno svilneno obleko bele barve, na obleki so umetno všiti vsakoverstni dragi kamenci, ki se bliščeče iskrajo. Na glavi sv. kipov Jezusa in Marije ste velekrasni zlati in djamantni kroni. Marija presv. Dete derži na levem naročju. Na sredinji oltarja stoji krasen umeten križ z razpetim Jezusom. Vsako stran oltarja stojita dopersna kipa sv. Jožefa in sv. Ane. Tri redove drug od druzega vzvišeni stojijo krasni zlati svečniki. Nad oltarjem in okolo sv. kipa blažene Device Marije, krog in okrog pri stenah sv. hišice visijo krasne zlate, mnogobrojne svetilke s kristalnimi posodicami za olje, v kterih luči velno gorijo. Te svetilke so umetno in okusno raz po reden e, jedne višje, druge nižje; vse pa čiuijo velekrasen zlat in goreč venec v sv hišici krog in okrog. V sprednjem, prav za prav zadnjem koncu, v presv. hišici je nad oknom velik križ v gerški obliki, na njem je naslikana podoba razpetega Jezusa, pa se že malo pozna. Ta križ, pravijo, so že sv. apostoli postavili na oltar v presv. hišici, na kterem so oni pervi maševali, bil je tudi s sv. hišo vred čudežno donesen. Na desni strani oltarja je stara Marijina omara, sedaj z lepo omaro pokrita Zadaj za oltarjem v okolici sv. ognjišča so male omarice v steno vdolbljene, v njih hranijo se tri persténe, lončarske posode iz kterih so Jezus, Marija in sv. Jožef pri proste jedila zmerno vživali; vdelane so v zlate posode, ali v notranji strani se vidijo pervotne. Jelna bolj mala škudelica, druga večja a nizka skleda, tretja bolj globoka skleda, za tri zmerne osebe prav primerne. Zunanjo stran okolo sv. hišice visijo velike in krasne svetilko, bogato pozlačene, v kterih tu li ve lno luči gorijo. Poleg sv. hišice je sedež po 1 nebesom z i vel. č. kanonika varha sv. hišice nt kterem sprejemi darila za sv. maše v sv. hišici, podpisuje podobe lavrentanske Device Marije s černo tančico nad glavo pod pečatom cerkvenim; verni romarji mu nosijo rožne vence, koroniee in druge sv. spominke, ktere on v sv. hišici za oltarjem v sv. skledice polaga in blagoslavlja. Blizo tega sedeža je opravništvo čč. o>. kapucinov, kteri tu na omenjene podobe tančico in sv. hišice cerkveni pečat priterjujejo. Prah od sv. zidov Marijine hišice v popirnate zavitke, s podobo sv. hišice, razdeljujejo in z malim cerkvenim pečatom zaterjujejo. Podobe in zavitki se morajo poprej v prodajalnici kupiti in tu si m donesti. Kupijo se v Loreti ponarejene, pravim sv. posodam presv. Družine slične, perstene posode, ktere izdeluje v za to pooblaščen lončar; med zemljo ilovačo vmesi se pa prah od sv. zidov Marijine hišice Tako posodo kupi r-.mar in jo donese v cerkev k spomenutemu g. kanoniku varhu. ta jo postavi v jedno ali drugo sv. posodo Marijino in jo v njej blagoslovi, kapucini pa na vnanje dno pritisnejo sv. hišice cerkveni pečat. Mnogo čudežnih pomoči in ozdravljenj so verni zadobili, ki so zaupljivo na Jezusa in pomoč Device Marije in sv. Jožefa s* takih blagoslovljenih skleiic poslužlii, ali iz njih kaj navadnega pili in vživali. Kupujejo se v Loreti zlati in srebemi perstani s podobo D. Marije lavretanske ali Jezusa križanega. tudi taki perstani se polagajo v sv. Marijino posodo in se v njej blagoslovijo ter se nosijo v spomin zvestobe do Jezusa in Marije itd. Bil sem pričujoč in videl z lastnimi očmi sledeče: prinesla je objokana mati bolano dete, ktero je božjast strašno vila, milo je dete ječalo. na pol mertvo že je bilo. Vel. č. kanonik, varh sv. hišice je položil beli pertič v sv. skledico in ga blagoslovil, potem položil ga na bolano dete ; v trenutku je dete utihnilo in se umirilo. Mati vesela in vsi pričujoči idejo v sv. hišico, padejo na kolena in slavijo in hvalijo Jezusa in Marijo. Mati položi dete na tla pred oltar v sv. hišici. Dete je zdravo in se veselo igrâ. — Vsi se veselja jočejo in iskreno kličejo „Ave Mari au itd. „Kvviva Gesu e Mariai Češčena Marija. — Živi Jezus in Marija!" se razlega po svetih prostorih V baziliki. (Dalje nasl.i Iz Amerike. Red Lake,*) Minn. (In. Misk\va-gami-Sagaigon \ dne. K», junija 1891. Povedal bi bil predragi _Danici" že zdavnej kaj več o svoji misijonski postaji tukaj pri Rurlečern jezeru; toda misel, da si morda Ti. dragi bralec, zlasti pa prečastita duhovščina, o Red Laku že kaj slišal, predno sem jaz le na Ameriko mislil, da. predno sem bil še luč sveta zagledal. — ta misel, pravim, me je vedno nekoliko zaderžavala v tej zadevi Saj sem jaz že peti v versti kranjskih misijonarjev na tej misijonski staji, Gotovo veliko izmed starejših gg duhovnov je osebno poznalo našega verlega rojaka, pervega katoliškega misijonarja pri Red Laku. ranj'-ega nepozabji-vega Lovreta Lavtižarja. In kdo ni še slišal o obče znanem, ranjkem očetu g. Pireu. kterega Očipvejec tukaj v Minnesoti gotovo nikoli pozabil ne bo. O ko bi vedeli, ljubi Kranjci, kako hvaležen in živ spomin so ohranili tukajšnji Indijani Lavtižarju in Pircu! Saj stii ta dva perva zasejala evangeljsko seme med *e uboge divjake, kterih je danes izmed 1200, kakih »'»«.o že prerojenih z milostjo sv. kersta. in kteri bi bili ž»- zdavnej vsi udje 6v. katoliške Cerkve, ko bi jim nemila smert tako zgodaj ne bila uzela njih pervega cznanjevavea sv. vere — blagega Lovrenca Lavtižarja. Tretji, ki je tukaj Indijan<»m oznanjeval sv evangelij, bili so preč. g. Jožef F Buh. zdaj general vikar našega milgosp. škofa Jak. M. Golrick-a v Duluth-u. kteri m so ravno pred 8 leti doma na Kranjskem obhajali svojo 25letnico. Leta so me s«-boj v Ameriko pripeljali in le njim se imam zahvaliti. da me je doletela ta sreča, ajdom in malikovav-• •.•111 sv. vero oznanovati. Četerti misijonar tukaj pri Red Laku bil je zopet naš rojak, čast g. Ig. Tomazin. zdaj v Vadeni. Minn. Ta gosp. so kerstili več kot po levico Indijanov. kar jih je zdaj v sv. katoliški Cerkvi — Nisem si namenil, pa mi tudi ni mogoče v sledečih čerticah popisovati vsa obširneja misijonska delovanja tih naših rojakov, ker to bi za marsikterega naših bralcev ne bik» nič novega. Povem naj le ob kratkem. — a ko s tern vstrežem rZg. Danicia. (Go-tvo. da Yr >, kako da se je ta naša misijonska staja vstanovila. kako nadaljevala, kaj se je zgodilo v teku :;4 let od 1. K>7—IsiHi za Red Lake (reci: Red lok» in (.kolico v razširjevanji sv. vere in drugače, in slednjič, kaj nam je upati v prihodnje V R»d I^ake ah Rudeče J»*zero «Indijanski: Mis-k\vagami\vi sagaigon» leži v severu zahodnjem kotu deržave Minnesote, kakih 30o ainerik. milj od Št. Pavla, in 2 milj od Duluth a. pri Gornjem Jezeru, kjer imajo naš preč. g škof svoj sedež. Če pogledaš, dragi bralec, na navaden zemljevid „Zedinjenih deržav". videl boš Rudeče Jezero morebiti tako veliko, kakor leščevo zernje. ali pa še manjše; vedi pa. da je to največe jezero v Minnesoti. prav za prav ste dve veliki jezeri, ima namreč podobo, rekel bi, basage. Od vzhoda proti zahodu meri blizo 30 amerik. milj. od agenture naravnost proti severu 12 milj Drugo, to je severno jezero, se steza bolj proti vzhodu, je pa še malo večji, kot pervo. — Pred kakimi UM leti tukaj okrog jezera še ni bilo Indijanov Očipvejcev, takrat so prebivali tukaj, kakor tudi ¡>o celi Minnesoti. Siu in drugi divji na-r«-di. kterim je bil Očipvejec po večletnih kervavih Ta >}»»«• se sir»-r vjema v inn'»*_»ein s prešnjim. pa je t><»IJ «•l»>ireu. t«»raj tudi prav. Vr. bojih pokazal drugo deželo proti zahodu, v Dakotu Montani itd Indijani, ki sedaj žive okoli Rudečega Jezera, so prišli večjidel od Gornjega Jezera, nekteri pa tudi iz Kanade, mešani z Francozi; nekaj jih je. ki so jih še naš ranjki Baraga pred 40 ali 50 leti tam v Mičiganu in Wiskonsinu bili kerstili in so jih v sv. veri podučevali. — Njih narečje se le prav malo razločuje od onega glavnega jezika, v kterem so naš škof Baraga, blagega spomina, spisali slovnico, besednjak, več molitvenih in podučnih knjig za svoje ljube otroke Očipovce. Ne da se popisati, koliko da so s temi knjigami koristili Indijanom po celem Očipvejskem svetu, posebno pa vsirn prihodnjim mi sijonarjem. — Ravno tiste molitve, ki jih je Baraga pred kakimi 50 leti v indijanskih šotorih molil s. svojimi otroci, in jih potlej natisnil v lepe bukvice. ravno tiste molitve se slišijo danes v naši cerkvi in šoli. — res slišijo se po vsi deželi Očipvanski. ki je-večji kot celo Avstrijsko-Ogersko cesarstvo. Lahko se toraj vidi. da v tako obširni deželi se ta glavni jezik Očipvejski tu pa tam nekoliko spreminja. Tam v Michiganu so imeli Baraga Očipovce namešane z Ottava-Indijani, zato raj imajo v besednjaku veliko besed, ki jih tukaj le redkokrat, ali nikoli ne slišim;. tukaj pa in bolj proti severu in zahodu so pa nekteri Algonkini iz Kanade zatrosili svoje narečje med či-pevščino. — Nekteri mladi ljudje že precej dobro govore angleško, kar so se naučili ali v šoli, ali pa ker z belimi občujejo. Večina pa le čipova govori; že poltretje leto sem, pa tukaj angležkih spoved sem imel komaj 10. .Dalje nasl.) Ko ljudje niso liotli pridigarja poslušali», je Bog začel pridigati. V neki duhovniji, blizo nekdanjega kartuzijan-skega samostana, kerstne bukve duhovnemu pastirju in poštenim ljudem v fari niso veselja delale. Ker Božja beseda iz človeških ust ni do sere segala, je pričel Bog sam pridigati s strašnimi šibami. Eden ponočnjakov, ki je bil iz strahu pred gospodarjem na drevo splezal, je z drevesa padel in sije vratulomil. Drugi mlad človek, ki se je kmalo potem pri enaki priložnosti k nekemu oknu kviško splazil, je ravno tako na tla telebnil in je pri tisti priči mertev obležal. še le ti dve pridigi so zlasti mladi ljudje razu meli. Ko so ljudje pričeli spoznavati, je novoizvoljeni duhovni pastir k temu spoznavanju še dalje pripomogel s tem. daje napravil večkrat duhovne vaje za posamezne stanove ter v ta namen poklical misijonarje,, da so ljudem v zverstenih govorih pojasnovali, kolika groza je nečisti greh. To je pomagalo in že dvč leti niso bile onečastene farne kerstne bukve. To pripoveduje list „Correspondenz des Priester-gebetsvereins" na Dunaju 5. jul. 1891 z Nemškega. Zgodijo se pa tudi drugod večkrat take očitne stra-hovanja, in kdor ni še do čistega slep. si jih v svoje poboljša nje in zveliča nje obrača. Razgled po svetu. Sleparstvo na sleparstvo! Nič manj kot petnajst sleparstev pri javnih denarjih je kar ob enem na belem dnevu; v Marseille-u za 300.000 do 400.000, v Marsu za 18.000 ; v Beszegis u za 120 0o0, v Tournus-u za 80.000 frankov. Mesto Perpignan je na predvečeru razbobnanja. V Ussel-u je sodnijski predsednik Billieres v preiskavi... Kakor se skerbi za odgojo, tako se pa godi! V Solnogradu je knez in škof Haller 11. t. m. posvetil za škofa prečast. g. dr Jan. Kačthalerja; asistirala sta škofa Z verger Sekovski in Kahn Kerški. Če je verska šola potrebna? Na Dunaju (Bacher-platz) je 1. julija, kakor piše „Vaterland", deset 14 do loletnih potepuhov napadlo tovarniškega delavca Saliček-a, ter so ga pretepali, v obraz bili, od zadaj na tla vergli, pri čimur si je tudi nogo zlomil. Pri stotinah tacih in še gerših divjačin dunajskih p^bov pa shod dunajskih gospodov učiteljev o vsaki priliki modruje in sklepa zoper versko šolo. Menda čakajo taki „modrijani", da sami dobijo kacih lekcijonov od tacih olikancev iz brezverskih šol, potlej še le se naj bi jim jele oči odpirati! Pred več mesci se je enemu taka nezgoda že naključila, kteri je prav živo popisoval take mlade „strolhe". kakor jih imenujejo, in čversto slikal potrebo telesne kazni; ne pomnimo pa, če je bil omenil tudi potrebo verske šole in verskih vaj. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec julij imali serpan ) a i Glavni namen: Ker*can. sladko Serce mojega Jezusa, daj. da te vedno bolj ljubim. Amen. I Vsakrat 300 dni odpustka in če s.* vsak dan moli. enkrat v mesen popoten odpust *k Pij IX. 1. is?«,.. Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakrat :»oo dni odpustka. Pij IX lS.Vi i Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca. prosi za nas. • D»0 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX IS 74.) Sv. nalangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kancij. prosite zi nas! b) Posebni nameni: ¿5. S. Jakob Katoliški misijoiii. Neustrašno pri likanje j »*d i no zveličavnega nauka Jezusa Kristusa, "d prava gerdili razvad <»b eerkvenun „že. S. Ana. Posvečenj»- zakonskega stanu. Druži** mater. Velike skerbi mater in vdov. Sinovi in hčere v tujini. 27. S. P a n ta le o n. Keršeanski zdravniki. Katoliki v protestantiškili krajih. Združeno odvračanje kun«- n**ravm.-ti. 2S. SS Nazarij in Celz Duliovn- vaj«' in ljudski inisijoni. pa njih vodniki. Več «•! hudih nesre> obiskanih duhovnov. Veliko dijakov. S. Marta tnireča m«dit»-v za d«-ždsk» :r"«posko. Več zapeljanih prostouiišljakov. Keršeanski služabniki. :>0. S. Kutin. Izp1. S. I«uaeij. Družba Jezusova, njeni prijatelji in sovrašniki. „Pospešitelji molitvenega apost«djstva.- V .s»* poslan-, pa še ne uslišane zadeve. Ilje molitvenega apostoljstva iu bratovščine presv. Sen a Jezusovega, ki s«< umerli v me»«-« juMju iu ki unierjo v ineseti avgustu. 11 Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milosti j i ve pri prošnje N. li. pn-sv. Jezusov«**;* Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Ilermagora in Fortuuau. naših angeljev varliov in vsili naših patrouov Hog dobrotno f Iverui od naše dežele poboji», ijinore in samomore, odpad i: bi>zverstvn. jrešestvanje in vse nečistosti. sovrašt\a, j i-klinj« vanja in \se plastne prebn in vt-like nesreče. — Na roki biido bolan. — Lažnjiv deček za poboljšanje priporočali Detetu J.-zušku in Mariji. — Novoposvecevani gg. duhovni — Da bi N ljuba < i os pa piesv Serca. kakor že velikra». tudi zdaj spiisila dober vsj«'h vd\»-hprav hudih zadevali H »p. dar za bratovščino oddan Vr. > —- Neka oseba za du-i." iu telesu»* potrebe — l'otepiusk mladenič za spre-ol .mj* nje. — Laž»m in sl^parstvu vdan sirotinsk šolski por« liož. ki utegn«- člov.-«»vu n»-var«ii biti. ako ga previdnost n** zav-rn- na pravo pot. Zahvale. Z.i uslišan» prošnio. k»-r st»- inari in sestra na pri-pi»»šni«« naše ljub»* «i os p»* in sv Jožeta zopet popolnoma z iravi»- zadobili — bodi večna hvala Bogu. Mariji in sv. i'».i sem v hudi zadregi, in že sem mislil, da mi ni v«-.- •►b.-inil sem se k Mariji in svetemu Antonu Padvanskemu. opravljal njima na čast devetdnevni«), in po njih priprošnji s»- mi j»- vse po sreči izšlo. Zato se tukaj fM-irn.» zahvaljujem Bogu vsega mogočnemu. Materi božji in sv»*!»*!iiu Antonu Padovanskemu za skazano pomoč. J. B. Ljubljana 1". julija 1891. Imela sem hudo bolečino in še hujših nasledkov sem se bala. obljubila s«-ui pa. ako ozdiavjin. da to hočem v zahval»« po „Daniei- naznaniti: k»-r sem tedaj ozdravela, spoluim s temi versticami svoja obljubo, in rečem : naj boljšim z Iravuikom za vsako bolezen, presvetemu Senu Jezusovemu. Mariji in «vetiiikom čast in hvala! (Priloženi dar je obernieii za ubožiie dijak": Bog plavaj! Vr.» L. S hvaležnim sn-em objavljajo osmere kandidatinje uršu-lin-kega samostana v Ljubljani — kakor so obljubile v proslavo svetega Ah- zija — da za Bogom in drugimi svetniki, katerim so >-e pripopN-evale.% osobito priprošnji tega angel j->k»L'a iuladen«'-a pripi>ujejo milost, da so težavni zrelostni ;/['> sr-čno doveršib* Hvala Bogu iu sv. Alojziju! — Naj bi ta zahvala pa-'- tudi drugim obudila veliko zaupanje v svetega zaščitnika u«n»* mladine t»-r jih prepričala njegove iiiog. . n»- pripomoči pri Bogu v j.- luakih razun-rah ! Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Za zrelostne skušnje na c. kr. višji gimnaziji se j«* oglasilo 42 dijakov. Izined teh izvvrsih» jo je z dohrim vspehotn S4. padlo jih je za dva ne-SHi-n :>. za ceh» leto pa :;. Od skušnje sta od-s*opila dva. dvoma zavoljo slabega vspeha semestral-nega ni bilo dopuščen«» gimnazijo nastopiti. Nižja gimnazija in druge šole so se doveršile 15. t. m. s sv. maso V stoljnioi ječ. g. alojzijeviški vodja in pr- f To m Zupan ob Tih imel med azisteneo slovesno sv. mašo in zahvalno pesem: druga mladina j" bila o druzih urah ah tudi v družili cerkvah pri ?v masi. S< 1-ka mladina naj bi povsod kazala, da se je v šolali učila ne le raznih v»" d. temveč tudi olike in frdnosti. zlasti tudi lepega obnašanja v eerkvi. Naj prav pridno hodijo tudi ob delavnikih k sv. maši. k»-r o šolskem času se je v tem t.žiru pri mnogih malo storilo. V spomin dr. Jan. Bleiweisu Tersteniškemu so preteklo nedeljo. 12. jul., god ss. Mohorja in Fortu-nata, ob licu Blei\veisove hiše odgernili ploščo z napisom. ki zaznamnuje, da je ta veliki buditelj in zedinovalec našega naroda v tej hiši živel (namreč dolgo časa) in umeri 1. 1*81. G. L Svetec je preslavljal pokojnega v čverstem govoru in potem napis odgernil v pričo mnozih društev in obilne množice ljudi. Pri naslednjem gostovanji je med drugimi g. Svetec zopet govoril tehtne besede zoper razdruževanje našega naroda in rekel, da bili smo tedaj vsi klerikalci, kajti bilo je in mora biti prepričanje vsacega pravega rodoljuba, da je naš narod veren, da spoštuje duhovščino in hrani to lepo lastnost itd. Da so nekteri ravsarji pri tem godernjali. temu se ni čuditi. Tudi v telegramih se je razodevalo kopernenje po stari slogi, po voditelju z načelnim geslom: za vero. dom, cesarja. V nedeljo, Iti. t. m., je praznik sv. Vincencija Pav lj., bo v Marijanišču ob Tih sv. maša in skupno obhajilo, popoldne ob »jih občni shod tudi v Marijanišču. V Mariboru bodo za novomašnike odločeni bo-goslovci sprejeli: Subdijakonat v torek 21. t. m., di-jakonat v četertek 2o. t. m., presbiterat pa v soboto 2."». t. m. Duhovne vaje se prično v petek IT. t. m. Slavni pridigar P. Feliks S. J. je v Lille-u umeri. Rojen je bil 1. 1806 v Neuville-u. K. I. P. — Umeri je tudi Oskar pl. Kedv.itz, ki je v mladosti, v pervih delih, slovel kot kerščanski pesnik; ob koncu pa je pokazal zoperkeršeanski parkelj in s tem si zapravil slavo in vse pokvaril: „Desinit in piscem.... Le kdor bo do konca stanoviten, bo zveličan. Dobrotni daroTi. Za opravo n b o ž n i h cerkev naše škofije: Lenka Velkaverh 1 gld. — St. Jošt nad Polhovim (¡radc-ein 30 gld. — Po eč. gg. I ršulinan-ah v Ljubljani IT gld. 80 kr. — Ovsiše 1 gld. 50 kr.— Baronica Filomena Lazariui 1 gld. — Podgrad 14 gld. — Ig 23 gld. — Planina pri Rakeku '•* gld. — Vrabce 8 gld. — Senožeče 12 gld. »JO kr. Za dijaško mizo: „Za pridne dijak«-" 5 gld. — Č. g. kapi. BI. Muhovee 2 gld. — < i os pa Helena Bavdek 5 gld. — Z napisom: „Morda to-le prav Vam pride, predno mladež se razide". Šentviški 5 gld. <<>dgov. : Čisto prav in kakor nalašč o razhoji in zadnjem plačevanji itd. za preteklo šolsko leto: Bog plačaj Vam in vsini dobrotnikom z vso obilnostjo! Vr.) Neimen. 50 kr. — C g. župnik Ant. Klemen 5 gld. — Č. g. Fr. Tavčar 2 gld. 12 kr. Za n a j p o t r e b n i š i m i s i j o n e Kr. 2 gld. 20 kr. Za s r h d n j e a t r i k. misijon: ' 1 gld. Za bratovščino sv. Leopolda: Iz Smartna pri Kr. 4 gld. 32 kr. Iz Smartina pr g. BI. Muhovee Popravek. Trosimo, naj se v na verhu bere ..m al. ser pa na"' (namesto dveh prejšnjih listih ..mal. travna".)