yu issn 0040-1978 leto XXXVI , 2 Ptuj, 13. januarja 1983 cena 8 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega uudstva j, t,- ■ -■• i' ' •■ ■-.J"- Javna razprava v organizacijah ZKS (stran 3) Kako smo gospodarili s cestami (stran 4) Prednosti vojaškega poklica (stran 5) Nevarnosti statične elektrine (stran 7) V aktivno delo vključiti čimveč članov (stran 9) Muzejsko društvo v Ptuju 1893-1957 Zgodovinsko društvo v Ptuju 1957-1983 1/ naslova je razvidno dvoje: pr- vič, kot da gre'po imenih ?.a dve driiStvi, čeprav to ne drži in dru- gič, da tako le preimenovano dru- štvo praznuje letos 90-letnico. Dokaj častitljiv jubilej, bi lahko rekli. Zgodovinsko društvo je v svoj plan nalog za leto 1983 zapisalo, da bo kot prvo akcijo izvedlo volilni občni zbor, ki bo posvečen 90-letnici društva in 70-letnici pisa- telja-domačina Ivana Potrča. V skladu s finančnimi možnostmi bo ta jubilej obeležen bolj skromno, vendar upamo, da dostojno. 90-letnico društva nameravamo počastiti predvsem s priložnostno publikacijo, ki bo članom društva in drugim predstavila 90 let delo- vanja društva, pomembne društve- ne delavce — predvsem iz časa začetkov delovanja društva in predvsem razkrila dediščino dru- štva, ki jo še danes vidimo in seve- da uporabljamo v Pokrajinskem muzeju Ptuj, Ljudski in študijski knjižnici Ptuj in Zgodovinskem arhivu Ptuj. Publikacijo bo dru- štvo izdalo s finančno pomočjo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. db tako častitljivem jubileju bomo sprejeli tudi prvega častnega člana odkar je po kratkem premol- ku društvo znova oživelo leta 1978 in sicer bo ta častni član Ivan Po- trč, ki je s svojo pisateljsko močjo predstavil naše kraje širšemu svetu in v zadniem času sodelovel pri društvenih akcijah, predvsem okroglih mizah o predvojnem napredneiji gibanju, kateremu je kot domačin pripadal. Trije člani bodo dobili tudi priznanja za dolgoletno delo. Načrtujemo tudi kratek kulturni program in še kaj veselja, če nam bo uspelo. Pri pregledovanju arhiva Muzej- skega društva in pozneje Zgodovinskega društva v Ptuju so ob takih obletnicah, npr. leta 1933 izdali posebno ptujsko številko Časopisa za zgodovino in narodopisje, leta 1953 pa Ptujski zbornik in zraven tega še posebno številko Kronike-časopisa za slovensko krajevno zgodovino, in organizirali 8. kongres slovenskih zgodovinarjev. Včasih so bile pro- slave velike, mnogoštevilna udele- žba, tudi iz tujine, morda so bili to časi, ko je preteklost imela svoje mesto v sedanjosti, oz. v ljudeh širokih obzorij. Naše društvo bo praznovalo jubilej bolj skromno, vendar smo v program za letošnje leto zapisali še marsikaj, na tihem pa si najbolj želimo, da bi Ptujski zbornik morda le zagledal luč svela. Zgodovinsko društvo v Ptuju predsednica Kristina ?5amperl-Purg A. Kasimir: Ptuj 1894, leto po ustanovitvi Muzejskega društva. Počitnice so se začele Te dni je v šolskih klopeh že zamrlo življenje kajti vseh 8150 osnovnošolcev in 2500 učencev srednješolskega centra v Ptuju se je za tri tedne poslovilo in odšlo na zaslužene polletne počitnice. Učitelji sicer pravijo, da je tri tedne skorajda preveč, ker to obenem pomeni podaljšanje pouka vse do konca meseca junija. Poleg tega pa se v teh, sicer razmeroma toplih zimskih dneh, pojavlja še problem ogrevanja prostorov v dopoldanskem času, ko sicer drugi člani družine niso bili doma, prav tako prehrane in podobno. J^olarjem pa tudi letošnja zima ni preveč naklonjena, saj snega še praktično ni bilo, pa tudi tisti na Pohorju bo počasi skopnel, če bo sonce še naprej tako lepo grelo. In kako so v šolah poskrbeli za organizirano preživljanje polletnih šolskih ptičitnic? V večini primerov so otroci več ali manj prepuščeni svoji iznajdljivosti, da si bodo počitnice kljub vsemu naredili lepe in zanimive, ponekod pa so zanje poskrbeli tudi v okviru šole, planinskega ali taborniškega društva. Tako bo na primer krenilo 24. januarja 75 učencev osnovne šole Franc Osojnik na enotedensko smučanje na Pohorje. Bivali bodo v domu Miloša Zidanška, kjer bodo imeli tudi vso oskrbo, poskrbljeno bo še za učitelje smučanja — skratka za vse, da bo zadnji teden počitnic resnično lep med belimi pohorskimi gozdovi. Iz ptujske občine je v drugih mestih okrog 1300 šolarjev, največ v Mariboru kjer obiskuje samo prvi in drugi letnik usmerjenega izobraževa- nja 729 učencev. Zanje se bodo počitnice začele nekoliko kasneje, kar ve- lja tudi za Ljubljano. Vsem pa želimo veliko prijetnega počitničkega razpoloženja, da se boste zadovoljni in spočiti spet vrnili v šolske klopi. mš O delegatskem sistemu in delegatskih odnosih Skupščina SR Slovenije je v sodelovanju z RK SZDL Slovenije in RS ZS Slovenije organizirala območne posvete o nadaljnjem razvoju delegat- skega sistema in delegatskih odnosov. Posveti so se začeli, 11. januarja in bodo končani 26. januarja. Med prvimi v Sloveniji je bil območni posvet v torek, 11. januarja v Ormožu. Dopoldne so se v dvorani delavske univerze Ormož zbrali pred- stavniki občin Lenart, Ptuj, Slovenska Bistrica in občine gostiteljice. Delovno skupino je vodila Silva Jereb, podpredsednica skupščine SR Slovenije, člani pa so še bili Gojmir Komar, Erika Vrhunc, Ivan Kramerin Slavko Gerič. Iz posameznih občin so se posveta udeležili predsedniki in tajniki skupščin, predsedniki zborov, predsedniki OK SZDL in OS Zveze sindikatov, prav tako pa tudi predstavniki medobčinskih organov Podrav- ja in vodje skupin delegatov za zbor združenega dela in zbor občin Skupšči- ne S RS. Za posvet so bila pripravljena vprašanja, v njih je zlasti dan poudarek naslednjim: — položaj delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih in položaj skupin delegatov za pošiljanje delegatov v Zbor združenega dela in Zbor občin in občinske skupščine kot konference delegacij; — delo družbenopolitičnih organizacij od temeljnih samoupravnih skupnosti do občin, republike in federacije, pravočasno oblikovanje politič- nih stališč, usklajevanje interesov, pogledov in odločitev, prisotnost pri oblikovanju in spremljanje že dogovorjene politike; — metode in načini dela skupščin. Vsa ta vprašanja so obravnavali z gledišča konkretnega delovanja vseh subjektov in povezano s programiranjem dela od temeljnih skupnosti do občine, republike in federacije. To pomeni usklajevanje programov dela in delovanja vseh subjektov, ki se vključujejo v proces delegatskega odloča- nja. Nadalje oblikovanje stališč in usmeritev za spremljanje odločitev, zlasti: kdo oblikuje stališča, usmeritve, kako so delegacije odprte do svoje delegatske baze, če so zaprte, zakaj in podobno. Prav tako pomembno pa je tudi spremljanje sprejetih odločitev v zborih Skupščine SRS in delovanja njihovih delovnih teles. O vsebini razprave bomo več poročali v naslednji številki, ker je ob zaključku redakcija razprava še trajala. -u Kot že vsa leta po osvoboditvi, se je tudi letošnje pričelo za pre- bivalce občine Slovenska Bistrica, enako tudi širšega slovenskega prostora, s spominom na veliki boj legendarnega Pohorskega bata- ljona. Kolone nekdanjih borcev NOB. aktivistov in mladine so stopale nemo, v spominih usme- rjenih v čas osvobodilnega boja in izgradnje temeljev današnje soci- listične Jugoslavije, od Osankari- ce k Trem žebljem. Tukaj, globo- ko v zavetju pohorskih gozdov, se je pred 4U. leti gradila nova, lepša in svobodna Jugoslavija. Žal je ta zahtevala prevelike neizbri- sne izgube nosilcev boja za lepši današnji čas. Med žrtvami so bili tudi borci prvega Pohorskega bataljona, ko so, 8. januaija 1943 po predlagali, da bi z notranjimi prerazporeditvami v okviru delovne organizacije zapolnili vrzel pri pomanjkanju delavcev v določenih letnih obdobjih, zlasti poleti. Pa ne samo pri tem, neurejenih področij je, izgleda, kar precej. Ob tem pa se zavedajo, da morajo svoje obveznosti in naloge izpolniti v celoti. To so s presežkom plana proizvodnje tudi potrdili. S sindikalnim, družbenopolitičnim in samouprav- nim delom v prejšnjem letu so zadovoljni in tako bodo nadaljevali tudi letos. Tako .so se dogovorili, da mora- jo plan temeljne organizacije pripraviti do prihodnje- ga meseca in ga sprejeti pred potrditvijo zaključnega računa za leto 1982. Pravijo, da na vse dogovore in dokumente, ki opredeljujejo zunanje pogoje za delo ne gre čakati, saj svoje možnosti in sposobnosti po dolgoletnem delu in izkušnjah poznajo, brez plana pa delo ne bo šlo. Lani so ga namreč sprejeli šele v oktob- ru. Veliko besed je bilo izrečenih o pomembnejših področjih življenja in dela v delovni organizaciji, od neurejenega nagrajevanja — velikih razlik med TOZD — do poslovne politike, nabave surovin in podaljševa- nja dovoljenj za obratovanje. V TOZD Proizvodnja aluminija so spoznali, da morajo z lastnim delom in dokazovanjem pospešiti spreminjanje stanja in odnosov na bolje, ob polni last- ni in odgovornosti vseh, ki so z njimi povezani v celo- to. 1. kotar Novi delovni prostori TOZD Montal Med najpomembnejšimi pri- dobitvami v okviru letošnjih praznovanj 8. januarja, praznika občine Slovenska Bistrica, je prav gotovo nova TOZD Montal. ki deluje v okviru OZD IMPOL Slovenska Bistrica. Otvoritvena svečanost je bila v petek, 6. januarja dopoldne, udeležila pa sta se je Ludi Mitja Ribičič, predsednik predsedstva ZKJ in Vinko Hafner, predsednik Skup- ščine SRS. gostje iz pobratenih občin Svetozarevo in Cičevac ter najvidnejši gostje sosednjih ob- čin. Letošnja svečanost, predvsem pa nova delovna zmaga kolekti- va Montal iz DO IMPOL, priha- jata ob pravem času. saj praznu- jejo prebivalci občine Slovenska Bistrica prav letos 40 let od poslednjega boja legendarnega Pohorskega bataljona. Nova pri- dobitev pomeni nadaljevanje ciljev, ki so si jih zastavili borci Pohorskega bataljona v času NOB, je med drugim v osred- njem govoru povdaril direktor delovne organizacije IMPOL. Črt Zadravec. Čeprav gre pri gradnji novega Montala za nadomestno investi- cijo. je sedanji MONTAL. ki se je preselil iz mestnega središča v najožje območje delovne organi- zacije IMPOL, kar ima prav gotovo veliko prednosti in je pomemben prispevek v stabiliza- cijskih prizadevanjih, povsem nova investicija. V objektu bo mogoče razširiti proizvodno sto- rilnost kot tudi vrste proizvodov. To je še toliko pomembnejše, ker je prav TOZD MONTAL po- memben finalist aluminijskih izdelkov kolektiva IMPOL. Skupno s povečanjem proizvod- nje aluminijskih elementov za gradbeništvo, bo v novih pogojih omogočen še razvoj cele vrste novih proizvodov, ki jih doslej zaradi utesnjenosti dosedanjih delovnih prostorov, niso proizva- jali. Delovna zmaga TOZD .Mon- tal je pomembna .še zaradi tega ker so bili proizvodni in poslovni prostori zgrajeni v roku. to je v 14 mesecih, skupno z vsemi gradbe- nimi deli in infrastrukturo, ter da so stroški v tem času niso dvigni- li. Celotna investicija je v primer- javi s pridobitvijo bila zelo nizka, veljala pa je 126 milijonov dinar- jev. Razlika od predračunske vrednosti je nastala ie zaradi nekaj manjših dodatnih del. ki so se v času gradnje pokazale kot nujne. Investicija je bila za.stavljena v okviru SOZD UNIAL. saj je pri oblikovanju finančne konstrukci- je združevala sredstva vseh TOZD IMPOL in tudi delovna organizacija TGA Kidričevo, del sreastev pa so si zagotovili v obliki kredita JLA, kije prevzela stare prostore TOZD Montal. Nova TOZD Montal ima da- nes 6000 kvadratnih metrov pokritih proizvodnih površin, 1500 kvadratnih metrov pa zna- šajo površine tehnološko sanitar- nega dodatka. Ob tem so uredili še precejšnje asfaltne površine okoli Montala, kar kolektiv po- trebuje za svojo redno dejavnost. »Nova delovna organizacija Montal pomeni za OZD IMPOL pomembno prelomnico« je v svojem govoru povdaril direktor OZD IMPOL Crt Zadravec. Ob tem je mislil na uresničevanje dolgoročnejših načrtov kolektiva IMPOL, to je doseganje višje stopnje predelave aluminija, os- vajanju novih zlitin in izdelkov z več vloženega dela in znanja. Prav širjenje uporabnosti alumi- nna je osnovna razvojna smer Montala. osnovnega nosilca fina- lizacije izdelkov iz te surovine. V novih prostorih bo omogočeno, da se bo proizvodnja finalnih izdelkov najmanj podvojila. To omogoča tudi zaledje, katerega predstavljajo polizdelki Impola. Z novo pridobitvijo pa se bo Impol Se močneje vključil v iz\'Ozna prizadevanja, še posebno v dežele v razvoju. Več pa pričakujejo tudi od manjšin no- vih proizvodnih programov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Del novih prostorov TOZD MONTAL v Slovenski Bistrici. TSDNIK - 13. januar 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 IzobraŽevanje kmetijskih proizvajalcev pr«Ipogoj za dosrjanK proizvodnje, inte^vncfa znahie. Pred vse, ki « okvarijo s kmrtcna- nicm poslavlja dnižha ^dike nalo^- Te je ino- goče uresničevali Ic z dobrim njem, /nanie k cdo soddujoči faktorji v kmrt.jski znanje nam daje moinofl upon^ nih sredstev, brez kaienh seveda oe more bm sodobncea krncfijstva. V ptujski obSni se dobro P?^ izobra/oanja kmelijcc*, o tem je tekh bcsecb .udi na zadnji «ji odbora za imen^nmje kmetijstva v ptujski obEini. Na om«ij«i sigi kmetijska zadruga Ptuj ptedsiavila s%Of izr^ obsežen program izobraževanja, ki ^ izvajali predvsem v zimskem času, seseda bo^ pri tem sodelovali Sevilni kmeiijski strokovnja- ki iz vseh zainteresiranih kmetijskih or^anizaaj. Procram usposabljanja zajema poglobljeno strokovno uspoabljanje kmelovalow nj^ samezna področja dejavnosti pa tudi sploSno usposabljanje s področja samoupravljanja m delegatskega sistema v kmečki samoupravi. Za zimske meseec. ko Imajo kmetje nekoliko časa več tudi za izobraževanje bodo pripravita enodnevni seminar za delegate kmečke samouprave. Pripravljajo tudi enodnevni semi- nar /a organe družbenega nadzora, v^iko ptvornost posvečajo tudi izobraževanju mladih kmetovalcev, zato bodo skupaj s konferenco Fnbilih v kmetijstvu i/vedli >aniiiar. kjer bodo mla^le podrobneje seznanili z njihovo vlogo v kn«:Jijsivu, predelali bodo sprejete kongresne dokumente, srednjeročne in letne razvojne programe. poskuSali bodo pripraviti tudi strokovne teme s področja intenziviranja kme- tijstva. Precejšnjo pozornost posvečajo tudi izobraževanju kmečkih žena. Program vsebuje strokovna predavanja s področja zdravstva, vzgoje, gospodinjstva, družbenih aktivnosti in vloge kmečkih žena. Največji razmah bodo nedvomno dosegla predavanja o higienski prireji mleka, pridelavi kime in krmljenju krav. Ta predavanja bodo namrc" i/vcdli na letnih zlx>rih mlekarskih skupnosti, ki bodo potekali januarja in februar- i-i m celotnem zadružnem območju. I-rocram izobraževanja p« ni namenjen samo ki letom, temveč tudi strokovnim delavcem v zai-mpi. Pripravljajo trodnevni seminar za dciavcc v kmetijski pospeševalni službi in za trgovce, predvsem z namenom da jih seznanijo z prometom in uporabo pesticidov. Gre namreč /a zelo draga in vedno nova sredstva, njihova uporaba pa zahteva vse več znanja. S kmetijsko strojno solo bodo pripravili sektorska predava- nja s prikazom vzdrževanja kmetijske mehanizaaje m varstva pri delu s kmetijskimi stroji. Pripravljajo tudi akcijske pŠsvete o spt>ml;^lanski setvi s posebnim povdarkom na sladkorni pesi in koruzi, še posebej bodo posvetili pozornost negi o/imin. S pi>dročja vinogradništva pripravljajo pn-davanja o agrotehniki vinogradov in o domači negi vina, kar je naša šibkejša stran vi- nogradništva. V sadjarstvu bodo posvetili naj- več pt>/ornosti posvetili pridelovanju jagodičev- ja, višenj, ter lupinastega sadja, poseben semi- nar p^i bodo pripravili tudi za juršinske dre- vrsničarje. Na področju vrtninarstva bo tudi letos že tra- dicionalni dan vrtninarjev, kjer se bodo po- govorili z že uspešnimi pridelovakri vrtnin in tistimi, ki na tem področju še nimajo i/kušenj. Tudi za rejce prašičev bodo pripravili seminar o vzreji in negi prašičev, v zadrugi pa bodo s pomočjo obdravskega zavoda v Ptuju in kmetijskega zavoda Maribor ter kmetijskega inštituta Slovenije, skrbeli tudi za sprotno obve- ščanje o potrebnih agrotehničnih ukrepih med k^tom, o nastopu raznih bolezni, pojavu škodljivcev in tako dalje. Končno se v zadrugi zavezujejo, da bodo v primeru naravnih nesreč kot so poplave, toča, slana in podobne, pomagali kmetovalcem s strokovnimi nasveti za čim bolj uspešno odpra- vo pt>sk?dic. JB O aktualnih vprašanjih in nalogah Komisija predsedstva CK ZKS za organizira- nost, razvoj, kadrov-sko politiko in usposablja- nje v zvezi komunistov je pripravila obsežno gradivo „ Aktualna vprašanja in naloge pri utrjevanju idejne in akdj^c uspoM^jenosti ZK". O tem je razpravljalo predsedstvo CK ZKS in dalo gradivo v javno razpravo. V pozivu k javni razpravi je med dru^m zapisano: „ Raz prava naj bi ugotovi in ocenila, kako smo v času po kongresih in zlasti po obeh tretjih sejah, seji CK ZKS in CK ZKJ, uresničevali svo- je programske dogovore, dosesali uspehe, premagovali slabosti in pomanjkljivasti pri na- šem delu, pa tudi kako je ZK usposobljena, da učinkovito prispeva k ic^vanju problemov družbenega razvoja v sedanjih zaostrenih ekonomskih in politKnh razmerah. Sprejeti moramo tudi kt*ikretne dogovwe in sklepe za nadaljnjo akcijsko, idejno orgaidzadjsko in kadrovsko uspžaj ^lavcev in občanov ni bistveno okrepil; — o naši organiziranosti, zlasti v velikih siste- mih združenega dela in krajevnih skupnostih; — o izboljšanju metod dela, zlasti o bolj demokratičnem oblikovanju in doslednejši kontroli izvajanja sklepov na vsdi ravneh delovanja zveze komunistov; — o nujni okrepitvi idejnoteoretske usposobljenosti komunistov; — o tem, kako doseči množično, marksistično zasnovano akcijo ZK, kako glede ažurnosti in vsebine izboljšati in pospešiti pretok informacij v zvezi komunistov; — o izostritvi in doslednejšem izvajanju statutarne opredelitve glede pravic in odgovornosti članstva ter vodstev ZK pri snovanju in uveljavljanju naše politike. O vseh teh vprašanjih je na seji, 7. januarja razpravljala tudi komisija za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko v ZK pri občinskem komiteju ZKS Ptuj. Sklenili so predlagati pred- sedstvu OK ZKS (prejšnji komite, po statutu ZK in statutarnem sklepu se je prejšnja občiijjka konferenca preimenovala v občinski kcmite, komite pa v predsedstvo občinske konference), da javno razpravo organizira v vseh OO ZKS skupno s sklepi, ki jih je občinski komite ZKS Ptuj sprejel na seji, 27. dec. 1982, da se v javno razpravo vključijo vsi člani komiteja in njegovih organov in da se javna razprava poveže z vsebin- skimi pripravami na letne konference osn. org. ZKS, ki naj na podlagi tega sprejmejo tudi programe za lastno aktivnost. Na seji komisije so tudi oblikovali predlog, da se v okviru občinske organizacije ZKS or- ganizirajo štiri specializirane razprave, določili so delovna predsedstva za vsako skupino, ki bo- do vodila razprave in s katerih področij povabiti komuniste na posamezne razprave. Prva razprava je že bila včeraj, 12. januarja v Ptuju, razpravljali pa so o delu komunistov in svetov ZK v krajevnih skupnostih. Na podlagi razprave bo predsedstvo pripravilo stališča, skle- pe, pri|x)mbe in predloge in jih predložilo občinskemu komiteju. Na enak način bodo v naslednjih dneh or- ganizirane specializirane javne razprave še o naskdnjih vprašanjih: — akcijsko povezovanje komunistov v združe- nem delu, — delo komunistov v institucijah političnega sistema socialističnega samoupravljanja, — idejnopolitično usposabljanje in informira- nje v zvezi komunistov. Javna razprava v osnovnih organizacijah bo morala biti končana do konca tega meseca, v začetku februarja pa bo sklepna razprava na seji občinskega komiteja ZKS Ptuj. FF POUDARKI IZ DELOVNEGA NAČRTA ZBOROV SKUPŠČINE SRS Sekretariat za informadje pri Skupščini SRS je prejšnji četitek, 6. januatja pripravil delovni po- govor z novinatji in čUni pre- dsedstva Sl^pSftne SRS in RK SZDL Slovenije- Povabljeni so bili tudi odg. uredniki k)kaliiih občil saj b\tudt ta morala i^eje obveščati svoje bralce o defu do- venske skup5dne in njenih teles. Glavna tema pogovora je bil delovni načn zborov SkupSJine SRS za letošnje prvo trimese^. V času do 30. marca se bodo zbtHi Skupščine SRS sestali na treh se- jah. Za vsako sejo bo nekag nosil- nih tem in prav tem u bi v sredstvih javn^ obveščanja morali dajati ve^ poudarek, da bi v razpravo o osnutkih pc^meznih dokumen- tov pritegnili kar največ delovnih ljudi in občanov in da bi spod- bujali delegate k še večji akti- \;Dosti. Na seji zborov Skupščine SRS, februaija 1983 bo dan glavni poudancktrem glavnim temam: Poročito o uresničevanju zako- na o zakcmski zvezi in družinskih razmetjih in resolucije o načrto- vanju družine in družbenih pri- zadi^anj za njen nastanek in varnost in zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic za svobodno odločanje o rojstvu otrok. Tu gre za predstavitev in oceno dosedanjih uspehov in za sedanje stanje na različnih pod- ročjih. ki sodijo v okvir obravna- vanih dokumentov ter obravnavo novih p)ojc^'ov. kijih bo potrebno še preučiti in poiskati zanje ustrezne fešitve. O tej. za vsakega občana zanimivi in pomembni temi bomo več zapisali v naslednji številki Tednika. Problematika domače in ume- tne obrti. Temo je pripravila Go- spodarska zbornica Slovenije skupno z Zvezo obrtnih združenj Slovenije. Gre predvsem za po- budo, da se oblikujejo taki eko- nomski pogoji, ki bodo to deja- vnost predstavili kot mikavno tudi za mlade ljudi in s tem oh ranih stoletno tradicijo izdelave doma-' čih izdelkov. Tako bo zagotovljen obstoj tudi bogate etnološke in s tem kulturne dediščine našega naroda ter dane možnosti za njen nadaljnji razvoj. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samo- prispevku. Tudi na tem področju gre za vrsto dilem, o tem smo v Tedniku delno že pisali, ki jih bo treba poenotiti v javni razpravi o osnutku zakona.- Velja še omeniti, da bo na tej seji predložen v sprejem še pred- log zakona o spremembah in do- polnitvah zakona o upravah za družbene prihodke, ki bo na to področje tudi ^prinesel nekaj sprememb. F F Mihael Šešek bo sodeloval na srečanju samoupravljalcev v Kragujevcu bo 15. in 16. februarja že tradicionalno — 15. srečanje samoupravljakev Jugoslavije, kateri^ se bo udeležil tudi Mihael Sešek, traktorist' iz temeljne organizacije Vinogradništvo Haloze—Podfehnik — DE Zavič. Mihad Sešek je aktiven družbeno- političen delavec in dober samoupravljaiec. Za delata pa ga je izbrala konferenca osnovruh organizacij kmetijskega kombinata Ptuj. Idejno političiva osnovna srečanja samoupravljalcev ..Rdeči prapor" nosi naslov ..Ustvarjanje posamične in kolektivne odgovornosti v borbi scKialistično samoupravno preobrazbo." Tej temi pa so dana osnovna izhodišča z z nastovno temo, ki izhaja iz dokumentov oziroma resolucije I.. kongresa ZKJ in zaključkov tretje seje centrabiega komiteja ZKJ. Na srečanju samoupravijalorv bo tekla beseda o odgovornosti, kajti U. kongres ZKJ in 3. kon^«s sanHHipravljalcev sta ocenila, da stanje odgovornosti ni zadovoljivo. Le-to pa se predvsem odraža v številnih družbenih problemih, slabostih. Poudarek pa je dan predvsem izmenjavi izkušenj jugostovanskih samoupravIjaVcev za odpravo negativnih pojavov v samoupravnih in gospodarskih mehanizmih. Podravska r^ia bo imela na srečanju samoupravljalcev štiri delegate, med njimi bo tudi dek^t iz ptujske občine, Mihael SešeT<, traktorist iz kmetijskega kombinata, Ddesati bodo deblj v plenumu in v ^eh komisijah na temo krepiiev ekonomske in samoup<-^vne cwgovornosti in posamezna in Volekii\na odgovornost v političnem sistemu socialističnega samoupravIjapja. Na medobčinskem svetu Z5S Ta Podravje je bilo dogovorjeno, da v razpravi srvJeScvala tudi dva dekpta. ki bosta pripravila tudi konkrcini razpravi na vTTTMm^eni MG PRIPRAVE NA LETNE ČLANSKE SESTANKE IN LETNE SEJE KONFERENC OOS Do 28. februarja, tako je dogovorjeno z rokovnikom občinskega sveta ZSS v Ptuju, — morajo biti zaključeni ktni članski sestanki osnovnih organizacij; rok za izvedbo letnih sej konfcrenc osnovnih organizacij pa je 31. marec. Skupščina občinskega sveta pa bi se naj sestala do 30. aprila. Na članskih sestankih je potrebno oceniti aktivnosti in učinkovitosti pri uresničevanju intcicsov delavcev, predvsem članov zveze sindikatov. Temeljito je potrebno oceniti, kako se uresničuje delovna usmeritev, sprejeta na občnem zboru, konstituivni seji v letu 1982 oziroma skupščini občinskega sveta. V oceni vsebine in učinkovitosti dela je potrebno izhajati prcd\scm iz dokumentov zveze sindikatov Slovenije in z\eze sindikatov Jugoslavije. Pri sa- mi oceni aktivnosti je treba upoštevati celotno - vsebino oziroma družbeno vlogo sindikatov na podlagi usiave. /akona o združenem delu in t drugiii »isicmskih zakortov. kjer so opredeljene italo^ie •-rndikaca. Kot je povedal Franc Vreže, , sekretar občinskega sveta zveze sindikatov v Ptuju je v oceni delovanja zajeti zlasti ugotovitve o tem, kako članstvo oblikuje politiko in stališča osnov- nih organizacij in kako izvršni odbori uresničujejo stališča v procesih sprejemanja samoupravnih odločitev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delavskih svetih, kako izvršni odbori sodelujejo . z izvoljenimi delegati oziroma delegacijami (tu se ugotavlja neaktivnost), kako delujejo v skupšči- nah družbenopolitičnih skupnosti in samouprav- nih interesnih skupnostih, kako se stališča član- stva osnovnih organizacij uveljavljajo v delu sindikalnih konfcrerK in podobno. Sprejete ocene in ugotovitve o dosedanjem de- hi, morajo, biti tudi osnova opredelitve letne programske usmeritvp za ddo in priprave na letne šlanske sestanke in letne seje konfet^nc OOS delovanje osnovnih organizacij in dn*^h: organov sindikata. • Pri pripravi usmeritev /a delo v tem letu, je nujno upoštevati, da je celotna družbenopolitič- na aktivnost usmerjena v uresničevanje gospodarske stabilizacije, zato je potrebno dati poudarek zlasti: uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, uveljavljanju sistema delitve po delu in rezultatih dela, samo- upravnemu združevanju dela in sredstev, proi/vodno-dohodkovnemu povezovanju in siKldovanju ter samoupravni organiziranosti združenega dela in opredeljevanju izhodišč go- spodarske politike irr izdelavi planov organizacij združenega dela v k:tu 1984. V osnovnih organizacijah imajo še drugo obvezo in sicer organizacijo razprav o zaključ- nem računu 1982, ki mora priti do slehernega delavca. Podlage za razpravo, ki jih pripravijo odgovorni delavci v združenem delu, naj sp^budijo-delavce za konkretno razpravo, saj . semnje gospodarske razmere zahtevajo prisot- f^OfvT slehernega delavca, ki lahko s svojim delom ' in-ustvarjalnostjo kakovostno prispeva za pre- mugovanje ^danjih gospodarskih težav. MG RAZPIS ZA XIV. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE v skladu z določili samoupravnega sporazuma o pospeševanju domače zabavne glasbe Slovenije in pravili festivala RAZPISI JKMO \l\ . festival domače zabavne glasbe Slovenije, ki bo 2. septembra 1«M»3 v Ptuju. I. 1. Na festivalu lahko sodelujejo vsi domači zabavni ansambli i/ Slovenije in zamejstva, če gojijo to glasbeno zvrst. 2. Vvik ansambel nastopi z dvema skladbama, od teh mora biti ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in na festivalu prvič javno predvajane. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem od slovenskih narečij. Zažefcni so predvsem motivi iz življenja in dela današnjega slovenskega človeka. 3. Skladbe, izvedbo in besedilo bo ocenjevala posebna komisija, ki jo imenuje Zveza kuhurnih organizacij Slovenije. Strokovna komisija bo preizkasila kakovost in usposobljenosi ansamblov na področnih revijah ali na avdicijah v Ptuju in Ljubljani. 4. Strokovna komisija bo spremljala nastop ansamblov na festivalu in ans;imbk^ razdelila za kakovostne skupine za podelitev zlate, srebrne in bronaste orfejeve značke ter pismenega priznanja za sodelovanje. V navedene štiri skupine bodo razvrščeni vsi ansambli, značko Orfeja s plaketo dobi ansambel, vsak član ansambla pa samo značko ali priznanje, ustrezno razvrstitvi ansambla. Prednosti, ki jih bodo imeli nosilci zlate značke Orfeja bodo podrobneje opredeljene v pravilih festivala, predvsem pa so: pravica snemanja na RTV Ljubljana brez predhodne avdicije, organizirano gostovanje v zamejstvu s priporočilom ŽKO Slovenije in podobno. 5. Na festivalu bo podeljenih 7 nagrad (3 za skladbe, 3 za besedila, 1 za najboljšega pevca. 6. Pogoj za sodek>vanje na festivalu je tudi pristanek, da izvajalci odstopijo od mehaničnih pravk: za posnetke plošč in kaset RTV Ljubljana. Avtorjem pripadajo vse pravice, ki jih določa zakon. 7. Ansambli morajo poslati načelni pristanek za sodelovanje na festivalu do. I. marca, notno gradivo z besedili pa do 15. marca 1983 mi naslov: Zavod Radio — Tednik Ptuj, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, kopijo prijave pa ZKO pristojne občine. II. Z vsemi ansambli, ki bodo sodelovali na XIV. festivalu, bo organizator sklenil posebno pogodbo, ki bo natančneje določila medsebojne obveznosti in pravice. Ptiij. 10. 1. 1983 Upravni odbor Zakaj ni zdravil? Pred dnevi smo obiskali združene lekarne Ptuj in magistro Tanjo Meško, direktorico povprašali zakaj primanjkuje nekaterih zdravil. Odgovorila je: „Ze več kot dve leti v naših ih v jugoslovanskih lekarnah opažamo veliko pomanjkanje nekaterih zdravil. Nekaj časa smo manjkajoča zdravila lahko nadomeščali s paralelnimi preparati, sedaj pa zaradi splošnega pomanjkanja v nekaterih primerih tako nadomeščanje ni več mogoče. Prejšnja leta so nas domači in tuji proizvajalci oskrbovali z zadostnimi količinami vseh preparatov. Zaradi omejevanja uvoza pa čutimo pomanjkanje tudi pri nas. Ker je naša farmacevtska industrija delno odvisna od uvoza surovin, se je poslabšala tudi oskrba z domačimi zdravili. Ne bi bilo primerno, da bi farmacevtska industrija sama z lastnim i/vozom morala pokrivati potrebe po devizah za uvoz surovin, ker bi tedaj morala doma potrebna zdravila izvažati. Ptav gotovo bi lahko nekatere akutne probleme rešili, če bi lekarne in farmacevti imeli vpliv na proizvodnjo in razdeljevanje zdravil. Tako pa smo odvisni od združenega dela in dobaviteljev, ki zdravila razdeljujejo po določenem ključu. Zakon o zdravstvenem varStvu SRS določa, da morajo delavci zdravstvenih organizacij s svojo organiziranostjo in delom zagotoviti uporabnikom zdravstvenega varstva zadovoljevanje potreb in interesov po vrstah in številu zdravstvenih storitev, določenih po samoupravnih S|X)razumih in po pogodbah z uporabniki. Žalostno pa je to, da ne moremo zagotovili uporabnikom z zakonom in s sporazumi zahtevane oskrbe. Kritična je zlasti preskrba z antibiotiki, težave so z zdravili za živce, proti rc mi, bokčinam, krčem in z vsemi zdravili proti sladkorni bolezni. Začasno zmanjkujejo tudi preparati za srce. Primanjkuje tudi otroška hrana, obvezilni material, kamor spadajo vložki in vata. Ni mogoče dobiti tudi zdravil v obliki svečk, saj manjka substanca za njihovo izdelavo, nekaterih preparatov ne dobimo, ker ni primerne embalaže. Taki in podobni vzroki po nepotrebnem zavirajo preskrbo z nujno potrebnimi zdravili. Rada bi povedala še to, da je mnogo lažje dati pacientu ustrezno zdravilo, kot mu dopovedati, da ga ni oziroma, da imamo podobno ali da ^a naj poišče kje drugje. Zaradi tega je danes poklic farmacevta dosti težji in odgovornejši." 4 - IZ NAŠIH KRAJEV 13. januar 1S83 - fElMOTK Finančni obračun novoletnega praznovanja predšolskih otrok za leto 1982 Odbor za novoletno praznovale predšolskih otrok, ki deluje pri Občinski zvezi prijateljev mladine Ptuj, se je pt> opravljenem prazno- vanju v letu 1982 sestal in napravil finančni obračun Iz obračuna sledi, daje za novoletno praznovanje predšolskih otrok v letu 1982 prispevalo 81 organizacii združenega dela — TOZD m samoupravnih delovnih skupm)sti skupno 549.5^,30 din. Iz zbranih sredstev je bil nabavljen in podarjen 5.701 paket v skupni vrednosti 415.258,50 dm. Ostali stroški (nagrada za odigrano vlogo dedka Mraza.objavo vi edniku in stroški poštnine) 6.500 din. Tako je po odbitku porabljenih sredstev ostal saldo 127.786,80 din. N uporabljena sredstva so ostala zaradi tega, ker so vplačila prispela po 20. decemoru 1982, ko je bila vsebina Paketov že nan>cena in pnpravljena. Ta sredstva b fantovsko vriskanje pri čemer tudi ženske niso stale ob strani. Vsako skupino posebej, je pri- reditelj obdaroval s skromnim darilom. j ^ Fantje iz Markovec ... Foto: Kosi Ptujski Strelci nadaljujejo z ligaškimi tekmovanji Pred novoletnimi prazniki je bilo kljub prazničnemu razpoloženju izvedeno tretje colo občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško, ki v uvrstitvah ekip in posameznikov ni prineslo sprememb. Po praznikih, v nedeljo, 9. januarja pasmo se prvič dobili v letošnjem letu na strelišču in izvedli četrto kolo lige tekmovanja. Sami re- zultati nekaterih ekip in posameznikov so po- kazali, kdo je praznik preživel aktivno in ko- ristno, kdo pa pasivno. Rezultati vodečih ekip so bili takšni: 1. Agis I. 1059 krogov; 2. Mercator 1039 krogov; 3. Tumišče II. 1029 krogov; 4. Tumišče 1. 1027 krogov; 5. Kidričevo L 1021 krogov. . Tudi rezultati posameznikov so bili različni, tako da bo šele skupna uvrstitev pokazala, v kakšni formi so posamezniki. Rezultati so bili naslednji; 1. Ludvik Pšajd L. L. 272 krogov; 2. Zvonko Hajduk. Agis 2/1 krogov: i. ^^anc Simonič, Agis 269 krogov; 4. Darko Jazbec. Tum. 268 krogov; 5. Zvonko Petek. Mercator 264 krogov. Uvrstitev vodečih ekip po štirih kolih je na- slednja: 1. Tumišče L 4200 krogov;,2. Agis L 4163 "krogov; 3. Mercator 4156 krogov; C Ki- dričevo I. 4091 krogov; 5. Železničar 1 4071 krogov. Uvrstitev posameznikov: Ludvik Pšaid »Jože Lacko*. 1086 krogov; Zvonko Hajduk. »'Agis<' 1078 krogov; lUarko Jazbec. 1 urnišče, lOS; Zdenka Matjašič. Tumišče. 1055 krogov; Franc Simonič. Agis. 1050 krojgov. Do ?.aključka lige sta še dve koli, ki bosta 23. januaija in 6. feomarja 1983. Takrat bomo dobili dve ekipi, ki bosta nastopali v regijskem ligaškem tekmovanju. Kateri ekipi bosta tek- movali. se lahko vidi že iz dosedanjih uvrstitev, vendar so možne tudi spremembe. L. P. Sprejem delovne usmeritve v ponedeljek, 10. januarja je zased^al občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in predela- ve kovin občine Ptuj, ki povezuje čez 5000 kovinskih delavcev ptujske občine. Glavni poudarek ponedeljkove seje je bil na usme- ritvah ODčinskega odbora v letu 1983 in uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, politi- ke cen. svobodne menjave dela. delitve dohodka in čistega do- hodka. nagrajevanja po vlože- nem delu. uresničevanju resolu- cije III. kongresa jugoslovanskih samoupravlialcev, sklepov in sta- lišč III. konference zveze sindika- tov Slovenije o socialni politiki. Posebno ppzornost bo odbor letos fKisvetil tudi usposabljanju članov, — zlasti še sindikalnih skupin in inventivni dejavnosti, ki v obdobju politike gospodar- ske stabilizacije dobiva vse večji pomen. Tudi letos bo odbor med organizatorji občinskega tekmo- vanja kovinariev s tem. da ga je potrebno razSiriti. prav tako pa povečati število tekmovalnih dis- ciplin. Glede inovacijske dejav- nosti je bilo tudi rečeno, da je potrebno o njej več spregovoriti tudi v osnovnih šolan. Nasploh pa je potrebno doseči večjo popularizacijo te dejavnosti. Predstavnik "komisije za movacn- sko dejavnost je tudi povedal, da že tečejo priprave na v.sakoletni dan inovatorjev ptujske občine, ki je 30. marca vsako leto. Komi- sija je že sestavila anketo, na podlagi katere bo ludi začrtala aktivnosti za razširitev inventiv- ne dejavnosti v vse organizacije zdmženega dela v občini. Priza- devati si bo torej za enoten inovacijski sistem. KAKO SMO GOSPODARILI S CESTAMI v skladu z zakonom o cestah smo v občini Ptuj ustanovili občin- sko skupnost za ceste. Medtem ko je delo nove skupnosti glede na večje obveznosti in negotove oziroma premajhne vire sredstev še pod vprašanjem, lahko ugotovimo, da smo v ptujski občini v zadnjih desetih letih naredili na področju cestnega gospodarstva kar precej.' Pravo preokretnico pomeni ustanovitev cestnega sklada leta 1972. Takrat smo pričeli s pospešeno modernizacijo cest, seveda je tako na drugi strani cesto zmanjkovalo denaria za vzdrževanje cestnega omrež- ja. Delo cestnega sklada je po letu 1975 nadaljevala novoustanovljena lokalna skupnost za ceste. v omenjenih 10 letih je bilo v ptujski občini moderniziranih 131 kilometrov cest. drugo asfaltno plast so položili na 70 kilometrov cest. predvsem ob koncu tega obdobja pa je bilo naj\vč na.r^enega pri gradnji mostov. Brez dobrih mostov seveda tudi najboljše ceste ne koristijo, zato .so se v dosedanji lokalni skupnosti za ceste odločili za njihovo pospešeno gradnjo. Tako so leta 1981 in 1982 takorekoč že zaključili gradnjo mostov, planiranih za obdobje 1981-85. Gre za pet betonskih mostov na rekah Dravinji in Pesnici. Teh nekaj ptKialkov pove. da je bilo narejenega precej. Za dograditev mostov se je bilo ptpirebno tudi zadolžiti. V obuobju. kije pred nami bo potrebno torej v prvi vrsti vrniti te dolgove. jb Ptujski Strelci v mednarodnem programu v slovenski reprezentanci v nedeljo. 9. februarja, je bilo v Postojni tretje kontrolno tek- movanje najb<^ših strelcev Slo- venije s standardnim zračnim orožjem. Ptujski strelci so s svojimi rezultati dokazali, da stxiijo v sam vrh. Med članicami v .streljanju s standardno zračno pištolo je Albina Pšajd zasedla dmgo mesto z rezultatom 357 krogov od 400 možnih. Za prvo- uvrsčeno Smoletovo je zaostala samo za krog. Pri mladincih smo v streljanju z zračno standardno Duško slavili dvoino zmago, saj je bil Rojko Robnik prvi z rezulta- tom MJ od 5UU možnih, lonči Planine pa je z rezultatom 540 od 600 možnih krogov zasedel dru- go mesto. P. L. Nova zdravstvena postaja Letošnji praznik občine Slovenska Bistrica si bodo še posebej ziipomnili prebivalci haloških predelov, predvsem pa KS Makole in okolice. Na svečanosti, ki je bila v sredo, 5. januarja v osnovni šoli Makole, kjer so ob udeležbi najvidnejših zdravstvenih delavcev in tudi predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine Slovenska Bistrica, osvetlili razvoj zdravstvenih aktivnosti v KS Makole, so uradno predali svojemu namenu novo zdravstveno postajo, osmo na območju občine Slovenska Bistrica. Ta dogodek so popestrili s kuhurnim programom, * katerem so nastopili najmlajši člani VVZ Makole in učenci osnovne šole Anice Cerne Makole. Težko bi bilo opisati veliko zadovoljstvo krajanov ob tako veliki in pomembni pridobitvi kot je nova zdravstvena postaja. To pomeni prihranek številnih potovanj v Poljčane pa tudi Slovensko Bistrico in s tem izgubljanja dragocenega časa. Ob tem je najpomembnejše, da se bodo za zdravstvene usluge sedaj odločali tudi tisti, predvsem starejši, ki jim jc bilo pKitovanje v druge kraje ob že razrahljanem zdravju največkrat velika muka, seveda na račun poslabšanja zdravja. To je še toliko težje, če povemo, da šteje KS Makole okoli 2400 krajanov, od tega največ starejših. Novi zdravstveni dom brez stalnega zdravnika bi bila prav gotovo slaba uteha za krajane pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, zato je Zdravstveni dom Slovenska Bistrica poskrbel tudi za stalnega zdravnika. To nalogo, za območje nerazvitih Haloz zelo zahtevno, bo opravljal in jo že opravlja dr. Jože Hren. V novem zdravstvenem domu, sicer prenovljeni zgradbi v središču KS Makole, bo prostor za splošno ambulanto, zobno ambulanto in opravljanje polivalentne patronažne službe. S to pridobitvijo imajo vse ztmanje ambulante v bistriški občini tudi stalnega zdravnika, kar pomeni ixiločilni korak v smeri uresničevanje koncepta razvoja zdravstvene dejavnosti v občini Slovenska Bistrica. V prihodnjem obdobju pa bodo v tej občini posvečali' posebno skrb vzdrževanju doseženega^ nivoja zdravstvenih storitev in tudi iskanju novih možnosti razvoja zdravstva. Viktor Horvat Razstava del samoukih likovnih umetnikov Srbije Te dni ie v razstavnem paviljonu gradu v Stovenski Bistrici zanimiva r;i('si;iva del samoukih likovnih umetnikov Srbije. Raz-stavljcnih je okoli slik in skulpiur, ki prikazujejo širino uspešnega likovnega ustvarjanja likovnih umetnikov samoukov, združenih v ^eriji likovne umetnosti S\cto/arcvo. Razstava jc posvečena praznovanju 8. januarja, praznika občine Slovenska Bistrica in tako tudi pomemben kulturni prispevek pobratenih olvin v i/menjavi kulturnih dobrin. Ra/siava srbskih likovnih umetnikov samoukov bo v bistriškem gradu predvidoma do konca tega meseca, organizirala pa sta jo skupno Galerija likovne umetnosti SR Srbije iz Svetozareva in Klub likovnih umeiiiiko'. samoukov iz Slovenske Bistrice. Za področje likovnega ustvarjanja predstavlja razstava v bistriškem gradu prijetno osvežitev in predvsem bogat prikaz likovnih del srbskih likovnikov. Mnoga med razstavljenimi deli so bila že razstavljena tudi na ra/nih ra/stavah v tujini, med drugim tudi v Ne\v Vorkuin Moskvi. Viktor Horvat Izvolili novo vodstvo Na razširjeni skupščmi krajevne skupnosti Gradišče so se pred tedni sestali delegati stare in nove skupščine krajevne skupnosti Gradišče, ki so obširno razpravljali o nekaterih pomembnih uspelih akcijah. Največ poh- val je bilo rečenih o uspešni gradnji prve in dnige faze vodovodnega omrežja v Zg. Porčiču, ter o zgraditvi telefonske centrale, na katero se -bodo lahko krajani priključili po naročenem vrsinem redu. V razpravi je bilo rečeno, da bodo v prihodnje uredili še več nalog, med njimi je do- končna zgraditev mrliške veže, ki jo v Gradišču nujno potrebujejo. l>j^egati so razpravljali tudi o delovanju delegacij za samoupravne in- teresne skupnosti krajevne skupnosti, med katerimi so bili predvsem po- hvaljeni delegati, ki delujejo v vaških odborih po naseljih. Rečeno je tudi bilo, da Se vsi ne izpolnjujejo vseh nalog. Na seji skupščine so konstituirali tudi novo zasedbo skupščine in sveta skupščine krajevne skupnosti, zaradi poteka mandata staremu vodstvu KS Gradišče. Na predlog konference SZDL Gradišče in samoupravnih orga- nov KS je za novega predsednika skupščine krajevne skupnosti bil izvo- ljen Janko Kšela, za njegovega namest.njV.« pa Ernest Mlinarič iz Gradi- la. Za predsednika sveta skupščine KS Gradišče je bil izvoljen Ivo Štrakl, za njegovega podpredsednika pa Ljubo Kkla. Janez Lorber TEDNHIK - januar 1983 SESTAVKI IM KOMENTARJI - 5 KAKŠNI SO POGOJI ZA VPIS V VOJAŠKE ŠOLE? Pionirji osmih raa^cdov osnov- nih šol že pra\gotovo razmišljajo kam po končani osemletki. Nekate- ri so se morda že odločili za ta ali tMii poklk:. drugi bodo nadaljevali šolanje v usmerjenem izobraževa- nju Ža tisie. ki pa še okkrvajoah sploh še ne vedo, kam bi se podali, pa b(>mo v naslednjem sestavku pobliže predstavili, kakšne so mož- nosti za v pis v voiaške šole. Za uvod smo k razgovoru povabili Jožeta Nemca, gojenca če- trtega letnika vojaške akademije kopenske vojske v Beogradu, ki je siccr doma i/ Žetal. Izkoristili smo njccov obisk na txkielku za ljudsko obrambo SO Ptuj. kjer se je oglasil med preživljanjem zimskih rKvitnic. Jože. kakšna je bila pravzaprav tvoja pol iz osemkrtke do voiaške šole? ,.Vescl sem,' da bhko povem vsem mladim iz ptujske občine, kakšni so pogoji in kakšna je pot šolanja v vojaški šoli. Pni pogoj je seveda pri kandidatu samem — veselje do vojaškega poklica. Prebral sem zapis, ki ga vsako leto objavljajo v vseh sredstvih javnega obv eščanja in se javil pri načelniku (xldclka za ljudsko obrambo SO Ptuj. Ta me je usmeril v takratno vojaško gimnazijo Franc Rozman- Slane v Ljubljani. Sedaj je to že spk>Šna"srednja vojaška šola. Ta šola je namenjena predvsem za dajanje kadrov za akademijo kopenske vojske v Beogradu, sicer pa ni rečeno, da se gojenec ne more otlliKiti za katero od ostalih akade- mij, kot so letalska, letaKko-tch- nična in tehnične smeri v Zagre- bu." Pred vsemi temi pogoji pa si mo- ral verjetno uspešno z:iključiti tudi osemletko? ,.l)a, skoraj bi pozabil. V zad njem krtu osnovne šole moraš kot pogoj imeti vsaj dobro oceno (3) iz fi/ike, matematike in kemije. Ra- zen tega so odk>aIni predvsem zdravstveni pogoji." Kako dolgo pa traja šolanje v srednji vojaški šoli? ,. l ako di>lgo, kot v vsaki drugi srednji šoli, torej 4 leta. Po končani srednji vojaški šoli pa je obvezno Šokmje na eni od akademij, ki sem jih naštel." Ti si nadaljeval študij na aka- demiji kopenske vojske v Beogra- du. kakšno je lam življenje? ..Precej sprememb je. Najbolj vpliva nate novo okolje. Novost je tudi nošenje uniforme, tako, da lahko rečemo, šde na akademiji je nekako pravi začetek vojaškega poklka. Takoj na začetku študija je obvezno šolanje r«a terenu, ki traja vsaj mesec dni. Da bo bolje razumljivo, vsak gojenec je za ta čas razporejen v kasarne, oziroma vojake enote, kjer spozna v bistvu kakšno je pravzaprav vojaško življenje. Po tem se začne redni študij, ki traja pravtako 4 leta. Za vsak pred- met sta dva izpitna roka. takrat se pač polagajo izpiti in na koncu vsakega letnika je spet mesec dni terena." Kakšen na/iv, oziroma čin pa do- biš po končanem študiju? ..Vsak, ki konča akademijo dobi pn podporočnika in je razporejen v ustrezno vojaško enoto, pač po potrebah JLA." Prav gotova ne bo odveč, da izvemo kaj več tudi o ostalih voja- ških šolah JLA. informacijo o tem. nam je podal Janez Drevenšek, namestnik načelnika odddka za ljudsko obrambo pri SO Ptuj. ..Poleg že navedene splošne sred- nje vojaške šole v Ljubljani, je možnost /a vpis v katerokoli sploš- no srednjo vojaško šoto v Zagrebu m IJeogradu ali letalsko splošno srednjo vojaško šolo v Mostarju. Slednja pnpravlja kandidate za pi- lote m strokovnjake v aviaciji Poleg teh splošnih srednjih voja- ških šol pa obstajajo še tehnične vojaške šole. Nam najMižja je tehnična srednja vojaška šola v Zagrel^. Ta usmerja mlade kandidate za poklic tehnika na Ptidročiu strojništva, kemije ali Promaa. Naslednja je v Sarajevm, ^ziv ima splošna srednja voiaška sola rodov kopenske vojske. Ta pa »•»ncTja mlade ljudi za pokBce: l^omandu pehotne enoie, artiljerij- •■»^e enote, raketne enote, okiepno- mdian./irane enoie. "inženirske enote, enote /a zveze in pa komandiija enote za atomsko biološko-kemično obrambo. Za- nimivo pii tej šoli je v Sarajevu še ir.teiKbnlska srednja vojaška šola, ki pripravlja komandirje intendant- sklh ::li kuharskih enot. Nask-dnja srednja vojaška šola je v N«ncm Sadu in sicer sanitetna. Ta daje dva p«)klica: medicinski iilmik in larmacevt. Tudi v Splitu jo srediiii voi;iši,a šola. ta pa •!sm«iia nil.ide strokovnjake s pi>.Ifvj;i moriiaricc." Zanimiv bi bil podatek koliko mladih fantov iz' ptujske občine oHskuje le vojaške šole? ..Natančnega podalka trenutno nimamo, lahko pa povem, da vsa- ko Icio sprejmemo lukaj na <.xklel- ku okoli 3(V kandidatov. Seveda je po/neje še velika selckcija, pred- vsem iz zdravstvenih razlogov nam «K'p;Kle precej fantov. Vsekakor pa jv- vs;ij polovica prijavljenih zares ■•pivicia in nadaljuje s šolanjem. Prej sem p4>zabil omeniti Se sred- njo tehnično vojaško šolo v Rajlavai. ki nam daje strokovnja- ke s pgoji zii vpis v vojaške Šok seznanili javnost? ,.Na vse osnovne šole v občini smo poslali natečaje, tudi po ptuj- skem r.idii in Tedniku smo večkrat se/nanjali učence in njihove star- še. Prepričan sem, da je vsak, ki je !o /cld, /ares seznanjen s pogoji za sprejem v srednje vojaške šole. Kljub temu jih bomo na kratko še enkrat naštel. Prvi pogoj je, kol je |xi\».xlal že moj predhtHJnik, da mora kandid.ii. ki želi nadaljevati šolanje v srednji vojaški šoli, končali z;tdnji razred osemletke najmanj i dobrim uspehom, ali vs;»i (KviH> i/ maiemaiike. Tizikcin kemije najmanj dobro. Ostali p<>f;t>ji pa so predvsem zdravstve- iK\«a značaja. Potrebni so posebni zdravstveni pregledi, kajti vojaški ix>kl»c /ahieva predvsem zdravega človeka. K \s<.-mu temu je treba d(xlali, da jc šolanje na kateri koli od vojaških šol popolnoma brez- plačno, povsod so izredno dobro opri-mljcni kabineti, vsi učni p! ip4Sinočki so brezplačni, prav ta- ko sKintnanje, hrana in uniforma. Za mlade fante bo zanimivo tudi to, da se šolanje šteje v služenje vojaŠkciM roka. Ce pa kandidat ne k«>nča akademije, se lahko zaposli v enoto JI A. seveda pii mota končati ustrezen 6 mesečni tečaj. S tem si pridobi čin mlajšega oficirja (vodnik) in ima zaposlitev .seveda prav tako zauoiovI jeno.'' Pa se vrnimo k našemu gojencu lo/ciu Nemeu Kakšni pa so pogt> ji za preživljanje prostega časa med šnidijem na akademiji? Moram poudariti, da je čas do |->odrohnosii lazporejen. Dopoldne so predavanja, poptildne pa jc piosto. Prosti čas preživiš bhko ob učenjii ali pa v raznih špt>rtnili ilejav nosiih. Lahko bi rekel, da je ta študij močno podoben bivanju v celodnevni šoli. Prednosti pa so i/iedno velike. Že v srednji vojaški šoli je brezplačno bivanje, hrana, učni prii»močki. organizirajo se bie/plačni tečaji, kot recimo plavalni ali smučarski ipd. Na ikademiji j-« so ugodnosti še va je. Poklic je zagotovljen in to visoka i/obiazba, Staiunanje rav- no tako. brezplačna jc uniforma, po/neiše napredovanje ipd. Z druge strani pa so obveznosti zelo male, treba se je le učiti in učiti, saj je treba študij končati v red- nem Štiriletnem roku. To je hkrati tudi ugodnost, ki jo v civilu težko i/polniš." In za konec še vprašanje za laiie/a Drevenška. Kakšna je pravzaprav pt>klicna ptezni. pi>sameznika in okolja, predvsem pri obravnavi in lnišničnem) mixlelu in .se je preveč zakoreninila kot humani- stičen pristop k človeku in pro- blemom povzročenim s pitjem alkoholnih pijač, kar izvira pred- vsem iz idej in pristo(X)v posa- meznikov. Namenoma se po- zablja na lo. da se je za humani- stični pristop in odpravo alko- holizma zavzemal in se .še vedno zavzema ves kapitalistični svet. da najdemo takšne težnje in pristope . žč prej. in tudi sedaj, v razredni ideologiji (.AA-klubi. Guttenple- ri. skupinsko dušebrižništvo). kljub temu. da .so takšni pristopi in pt^jmovanja humahizma v bi- stvu daleč ixl mark.sističnega po- jmovanja humanizma in so na- sprotni scK-ialističnim vrednotam. Na takšen način se dejansko ne moremo spopasti s konkretni- mi družbenimi okoliščinami, ki ptirajajo alkoholizem, ne daje se pt>sebna vloga osnovni zdravst- veni dejavnosti s tem. da ona v(xli i>snovno aktivnost na tem p«xlrtičju z vključitvijo v program obravnavanja tudi .socialne de- javnike. zlasti tiste, ki so bistveni, pomembni za nastanek in zadr- ževanje problemov povzročenih s pitjem alkoholnih pijač in katere v praksi predstavljajo v glavnem družina, delovna orga- nizacija in življenjsko okolje oziroma skupnost. Pri tem velja pt^udariti. da je sedanja zdravstvena dejavnost preveč usmerjena k bolezni in kurativni obliki zdravljenja pro- blemov. povzročenih s pitjem alkoholnih pijač, namesto k pre- ventivi in izboljšanju zdravja ob- čanov. Ker so videti znanstvene in nepristranske, preveč zavite v plašč družbeno koristne dejavno- sti. večinoma pod vplivom tujih izkušenj podedovanih in sposoje- nih iz meščanskih sistemov, kate- rih bistvo je v tem. da se še vedno ukvarjajo s tem. kar je. ne pa s tem. kar naj bo. dejansko v praksi pa to vse skupaj zavira razvoj osnovnega zdravstvenega varstva, družbeno opredeljenega in tudi cenejega zdravljenja de- lovnih ljudi in občanov. Ne moremo mimo tega. da nekateri še danes zag(xvarjajo medicinski (b«.)lnjšnični) način odpravljanja problemov povzro- čenih s pitjem alkoholnih pijač, obenem pa pozabljajo, da je človek zlx)Iel v družbi in ga je tudi potrebno zdraviti v družbi; bolje rečeno, znotraj njegove družine, na delovnem mestu in v okt>lju. v katerem živi. Pa ne samo zaradi tega. ker je lo ceneje in danes že strokovno potrjeno, bolj in predvsem zaradi lega. ker bolnišnično zdravljenje liKi čk>- veka od njegove vloge v družini in družbi, slabi siK-ialne vezi in vplive, degradira status osebne svobtKle in avtoritete (alkoholika etiketira kot manjvrednega in propadlega človeka), zožuje nje- govo čustveno družinsko življe- nje. poudarja miselnost podlož- niške osebnosti k prilagajanju obstoječem stanju (drugi lahko pijejo, li pa ne smeš). Na drugi strani hierarhični odnosi znotraj bolnišnice (psihiatrične), ki se kažejo v togosti lastnega inslilu- cionalizma in izolacije od prever- janja lastne smolrnosli in rezulta- tov. ne dovoljuje v zadostni meri oblikovanje svobodne osebnosti, osebnosti, ki je zmožna oblikova- ti sebe in okolje, ih s tem v večji meri doprinesli k u^šnejšem razreševanju le problemalike v okolju, kjer živi in dela. Tako smo priče, da so zboleli za alkoholizmom samo tisti, ki so se bolnišnično zdravih, listi, ki .še niso bili >> ločeni♦ pa so samo zmerni pivci, kljub temu. da so njihovi problemi povzročeni s pitjem alkoholnih pijač večino- ma še hujši. To je tudi osnovni vzrok, da bi se v programski strukturi, vsebini, oblikah in metodah uvajali sodobni pristo- pi, učinkovitejše obhke dela, ki so.strokovno in družbeno pri- mernejše našemu človeku, siste- mu vrednot in socialističnemu humanizmu. To pt)meni. da danes ne more- mo govorili le o medicinskem (bolni.šničnem) načinu odpra- vljanja problemov povzročenih s pitjem alkoholnih pijač, ampak o družbenem modelu, katerega, na osnovi izkušenj naše družbene prakse, lahko dosežemo le zno- traj občinskega prostora in nje- govega osnovnega zdravstvenega varstva. Samo v teh okvirih je edino možno speljati takšen program usklajenin alccij skupine občanov in delovnih ljudi, v organizacijah združenega dela. šolah in Krajevni skupnosti. pomočjo osnovnega zdravstva, socialnega skrbstva. Kdeceea križa in drueih subjektivnih fak- torjev na.še družbe — z osnovnim ciljem — za.ščite. odpravljanja in preprečevanja problemov povz- ročenih s pitjem alkoholntn pi- jač, obenem pa rehabilitacije ljudi, ki imajo določene proble- me. Samo je lo pt)t za resnično, človeško, solidarno in samou- pravno odpravljanje te preveč razšiijene družbene problemati- ke, ki ni in ne more biti v skladu z našo socialistično ureditvijo. Torej, tak.šen model, "ki je sinteza družbene znanosti in znanosti o človeku, mora izhajali iz lega kar je v človeku in njegovi praksi napredno (ne pa obravna- va njegovih napak in spodrslja- jev) in pozitivno, da sleherni pc)sameznik naredi v razreševa- nju te problematike kolikor zmo^ re. glede na mitrebe in pogoje, in da v resnici dojame, daje pravza- prav on tisti, ki lahko izkoristi svoje potenciale, da bi lahko uresničil sebe samo v soodnosu do drugega človeka (žena. otroci, scklelavci, sokrajani). Obenem, na osnovi socialističnih vrednot, nenehno menja in revolucionira miselnost moralistične in demo- goške prakse, ki napada posledi- ce. ne pa vzroke, kateri posamez- nike in skupine ženejo v uživanje alkohola. Danes je več kot očitno, da tudi posamezne akcije »od zgo- raj << ne morejo doprinesli k hitrejšem razreševanju proble- mov povzročenih s pitjem alko- holnih pijač (še manj pa učene razlage alkoholizma in alkoholič- nega obnašanja), temveč se mora celblni boj vnesli v samouprav- no-delegatski sistem znotraj ob- činskega prostora in s tem dati možnosti * delovnim ljudem in občanom, da sami <>dIočaio o pomembnosti te problematike in njenem učinkovitem odpravlja- nju znotraj osnovnega zdravstve- nega varstva. Prihcxlnjič: Pomen zdravstvene vzgoje — prvi člen učinkovite družbene akcije Med nezaposlenimi največ žensk V ormoški občini sicer ugotavljajo, da je natančno število neza- poslenih težko določili, ker vsi iskalci zaposlitve niso prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje, kljub temu pa razpolagajo z nekaterimi ptKlatki. Tako je bilo ob koncu oktobra lani okrog 3(W iskalcev zaposlitve, ki so se piijavili skupnosti za zaposlovanje, med njimi kar 60 odst.itkov žensk. Med prijavljenimi je delež mladih do 26 let višji kot 40 ixlsiotkov. Težko je predvideli, kako bodo v občini reševali probleme ne/aposleiK)sii, saj se bo omenjenim .^00 delavcem pridružilo še okrog 3(X) sezt>nskih. ki st> bili do konca leta zaposleni, pričakujejo pa tudi, da se bo vrnilo tiidi precej delavcev, ki so zaposleni v tujini. Slednji bi sicer lahko našli zaslužek v delicitarnih obrteh, p;i tudi drugi načini so, vendar jc v preteklem letu usjvl najti zaposlitev v tej občini le en zdomec. V občini tudi ugotavljajo, da sti se srednjeročni programi potreb po kadrih že v prvem leiu tcca obdobja pokazali kot neuresničljivi zaradi nerealnega planiranja širjenja zmogljivosti proizvodnje in mixlernizacije tchtnihigijc. Tudi letni načrti organizacij združenega dela se razhajajo z občinsko razvojno resolucijo — običajno so glede zaposlovanja bolj optimistični. Realnost in podatki pa govore seveda drugače. V občini sicer menijo, da bi lahko problem nezaposlenosti reševali z uvajanjem druge in tietie izmene, k jer je to mogoče, seveda pa to zahteva zagotovitev repro- dukdjskega materiala in prodaje izdelkov. Hkrati pa bi naj v or.L-anizaeijah združeiurga dela namenili večjo pozornost izobraževanju ob dcin — glede na lastne potrebe, ne pa glede na interese posameznikov, ki vedno niso identični s pturcbami oeganizacije združenega dela. S tem in z zaposlovanjem mladih strokovnjakov bo lahko izboljšali kvalifikacijsko strukturo za|x>skMiih, ki se je v zadnjem letu poslabšala zaradi širjenja sezctnskei.'a dela. ki pritegne prcdv.sem nekvalificirane delavce. Vprašanje jc seveda, kako bo pomanjkanju denarja za nove naložbe v proizvodna delovna mesta, rešiti vse probleme, posebej Se vprašanje nezaposlenih žen-k. V oimoški občini o prepričani, da bi lahko k temu pripomogla ustanovitev kadrovskih služb, ki bi naj stalno spremljale in-analizirale stanje o zaposlenosti, nezaposlenosti in. o zmožnostih zaposlovanja delavcev. N. Dobljekar Premišljujem... Resnično-premišljujem o našem srednješolcu o njegovem šolanju in |xipivanju skozi vse leto. No, poglejino kar po vrsti. V družini mu starši ponujajo kozarček ob raznih družinskih praz- nikih, ob novem letu, za pusta, na kolinah, ob dnevu žensk, po nedeljskih kosilih, raznih srečanjih, ob trgatvi in drugih delih . . . Vedno pravijo, s;ij je to vimo enkrat na k:to, ko otroci lahko nazdravijo skupaj z otirasliiiii. Poleg tega p:i tudi mladi sami s prijatelji praznujejo rojstne dneve, več ima kdo prijateljev, na več rojstnih praznovanj je ptn;ibljen . . . Tako se število dni v letu, ko se mladi z dovoljenjem staršev lahko opijejo, kar množc. Veliko primerov pa je tudi, da mladi ob koncu tedna zahajajo v gostilne, kjer s kolegi poklepetajo, ,,zapravljajo" prosti čas in seveda tudi kaj popijejo. Ob pogovorih o problemih mladih, čakanjih na avtobus in piHlobno čcsn> tudi precej popijejo, zlasti Se žganih pijač. Pa saj je to le enkrat, dvakrat na teden. . . Kadar mladi gredo na šolski izlet, študijsko ekskurzijo, so tudi priložnosti za popivanje, saj to res ne more škodovati. Tako se mladi tu in tam o.ulasjjo v gostilni, ta ali oni ima steklenko s seboj in ga v vlaku siknejo, da je v vlaku ali avtobusu prijetnejše vzdušje. No, tudi to je le enkrat ali dvakrat na leto ... O vsem tem premišljujem, premišljujem o mladih in o njihovih družinah, /daj pa primišljujte o tem tudi vi! Or. j.. 1. 6 - NAŠI DOPISNIKI 13. januar 1983 - TEDNIK Kljub težavam uspehi pri delu Turistično društvo Gomila v Slovenskih goricah jc tudi v letu 1982 delovalo uspešno, čeprav ni bilo izpeljano vse načrtovano. Vzrok je pred- vsem v tem, ker je predsednik TD Gomila Jartko Matjašič močno obremenjen z drugimi obveznostmi (predsednik sveta skupščine ICS, ddo v skupnosti trsničarjev in drevesničarjev itd.), tajnik društva Franček Holc pa je bil med letom kar trikrat za daljši čas na zdravljenju v bolnišnici, bil je operiran in je izgubil levo oko. Znano pa je, da sta navadno gonilna sila vsakega društva ali organizacije prav predsednik in tajnik. Kljub temu je bilo v okviru TD Gomila precej napravljenega. Pol^ občnega zbora, ki je bil, 13. februarja 1982, so bile tri sklepčne seje upravnega odobra, dvakrat pa seji nista bili sklepčni, bila pa sta tudi dva sestanka članov in delavcev društva. Ker TD Gomila že vsa leta tesno sodeluje z gasilskim društvom Grabšinski breg so člani društva pomagali gasilcem pri obnovi gasilskega doma, zlasti dvorane. Obe društvi sta, 17. julija 1982 v počastitev dnwa vstaje organizirali v gasilskem domu prireditev s kulturnim sporedom,' ki je odlično uspela. Izkupiček pa so s prid«n uporabili za ureditev dvorane v gasilskem domu. V dneh 10. in 11. septembra 1982 je juršinska skupnost trsničarjev in drevesničarjev v Juršindh priredila veliko jubilejno prireditev ŠO let trsničarstva s ceplarstvom in 75 let organiziranega trsničarstva v Juršincih. Ob tem so odprli tudi novo zgrajen prvi trsničarski dom v Sloveniji v Juršincih. Pokrovitelj prireditve je bila Zadružna zveza Slove- nije. Večina članov in delavcev TD GornUa je aktivno soddovala pri pripravah in izvedbi te prireditve, zlasti so pomagali pri organizaciji kmetijske in zgodovinske razstave. Člani TD Gomilsko so tudi aktivno sodelovali v pripravah in izvedbi osrednje proslave ob prazniku občine Ptuj, ki jc Wla v Jui^incih. V lan- skem letu je tudi zgrajena telefonska linija na območju Gomile, saj je dobilo telefon 5 domačij v okolici Gomile.' Nekateri se sprašujejo, zakaj ni bflo v letu 1982 na vrhu Gomile napovedane javne prireditve? Odgovor je v tem, ker je makadamsko cestišče v dolžini 1300 m na vrh Gomile v izredno slabem stanju. Z lastnim delom in sredstvi cestišča ni bilo moč poi*aviti, lokalna skupnost za ceste v Ptuju pa ni imda denarja, čeprav smo tam večkrat urgirali. Treba bi bilo navoziti precej gramoza in položiti prepustne cementne cevi. Dokler pa to ne bo urejeno, je vožnja na vrh Gomile z avtobusi in drugimi večjimi vozili nemogoča. Neuresničena je tudi ostala zamisd o gradnji večje lope ali dvorane, zidane v izmeri 10 x 10 m s prikletjem 6 x 4 m pri razglednem stolpu na Gomili. S pripravljalnimi deli smo že začeli, izkopan je temelj za kletni prostor in nabavljeno nad tisoč kosov cementne opeke. Nadaljnjo grad- njo pa je zavrla nedostopnost zaradi slabe ceste in pomanjkanje denarja. Velja še zapisati, da tam v bližini gradi kmetovalec Matija Slaček precejšnji objekt 12 x 14 m, ki bo v cdoti podkleten in encmadstropen. V njem bodo precejšnji prostori za klasični kmečki turizem, turistične sobe in morda tudi kmečka mesnica. Graditelj je aktivni član turističnega društva, večji kmet, s specializu-ano kmetijo na živinorejo s farmo govedi prašičev, ima nov vzorni vinograd, žena je gostinska delavka, sin pa izučen mesar. Skupni dogovor med predstavniki TD Gomila in Matijo Slačkom je, da bodo obe gradnji v letu 1983 nadaljevali vzporedno. F. Hok Zadovoljni v novo leto „Zadovoljno gremo iz starega leta v novo leto 1983", tako nam je po- vedala direktorica Dragica Novak ob novolemcm srečanju nekdanjih delavcev — danes že upokojencev DO „Labod" TOZD „Ddta" Ptuj, ko smo se že drugič srečali v je^lnid Ddte in prisrčno kramljali. Tov. Novakova nam je opisala potek dela v lanskem letu in pa predo- čila težave, katerih ni bilo malo, vendar so jih s skupnimi močmi uspešno reševali ter tako zadovoljno zaključili 1982. leto. Udeleženci srečanja želimo kolektivu ,,Delte" mnogo osdine sreče ter delovnih uspehov tudi v 1983. letu. Besedilo in posnetek: Franc Haužar Dragka Novak med upokojenci ,,Ddte' Zinka Matjašič Zimske počitnice Počitnice te ljube kak sem vesel jih bil. saj mislil, da za izkaz smuči bom dobil. ^Ali groza ko zagledam v izkazu enke tri, sedaj sem se nadrsal brez smuči in sani. Je oče v jezi godel kdaj se boš učil? Jaz sem po taktu plesal kot bi na vrvci bil. Svečano sem obljubil, da zadnje to je bilo, za cvek v izkazu mojem prostora več ne bo! Veselje do pe^a jih druži v pevski zbor I i Med številne razvejane sekcije pri medobčinskem društvu slepih in slabovidnih iz občin Ptuj in Onnod vsekakor sodi tudi mešani pevski > zbor. ( Z bogatim pevskim repertoaiiem je meiani pevski zbor sodeloval ' na osrednji proslavi ob 315-klnia medobčinskega društva slepih in t slabovidnih iz občin Ptuj in Ormož, katerega so pro&iavili, 4. septembra 1982 v domu kulture v Ormožu. Pevski zbor ob tej prikižno&li poimenovali po svojem pokojnem aktivistu Francu Supeiju. V letu, ki je za nami je imel zbor pod vodstvcnn pcyovocya Jožeta Demekoviča pet nasto^v, ravno tako pa se je predstavil tudi na reviji pevskih zborov občine Ptuj Zlatko Novak Mei^ni pevski zbor mcdokčin^Liega slepih ia slaimviAifli Ptuj in Ormož med na.stopoiB aa pnskft jkorv« Pliq. Foto: Lan^erbolc Novo leto v domu upokojencev Staro leto, v katerem smo preživeli vse sorte slabe, a tudi dobre strani, je za nami. Kar je bi- lo dobrega in lepega, bomo ohranili v lepem spominu, a slabih strani ne bi pogrevali. Nastopilo je novo 1983. leto. Prišel je čas, ko si čestita, izraža voščila in tople želje staro in mla- do: sorodniki, prijatelji, znand, sosedje, občani se obdarujejo, si stiskajo roke in si Mijo srečo, zdravje, zadovoljstvo, sploh vse najboljše, a tegobe in bridkosti naj bi šle mimo njih. Da ostareli ne bi preveč zaostali v razvoju, smo se v domU upokojencev Ptuj— Muretinci pripravili in sestali že 26. decembra v enoti Muretinci na poslovitev od starega in v počasti- tev novega 1983, s to razliko, da nam ni .bilo potrebno žrtvovati pol ali celo cele noči, temveč smo vse opravili pri lepem, belem dn«vu. Proslave so sc uddežili še zastopniki in oskr- bovanci doma upokojencev ,,Danice Vogrinec" iz Maribora, a tudi učend OS iz GorSnice so dodali svoj delež. Vse pa je bilo osredotočeno na ekipo radia Maribor, ki je s svojim in vmes z dodatnimi programi osnovnošolcev in oskr- bovancev obeh domov, izvedla celoten spored s pozdravi in toplimi željami za srečno novo leto, kar ste poslušalci radia Maribor lahko v celoti slišali 31. decembra ob 11. uri. Skupina dijakov iz SSC v Ptuju se je spomnila doma upokojencev in je prispela v ptujski zavod 29. decembra in z raznimi re- dtacijami razveseljevala in bodrila oskrbovance in navzoče ter jim zažekia dobrega zdravja, obilo sreče n odmoljstva v novem letu, za kar jim najlepša zahvala. Istega dne smo sc oskrbovana in službeno osebje ptujskega doma upokojencev ponovno d>rali v ki^ oki%cni jetilnid, kjer nam je do- mski LuItumo-pras.vetn kmSek pripravil kraj- Š spored: s petjem, ob pomoči Frančka Hriber- nika. recitacijami in Šaljivimi prizorčki. Po končanem 'programu je bila okusno, lepo pripravljena večerja s poslasticami in seveda zalita z žlahino dotnafo kapljico. Med dobro razpoložeram kramljanjem smo se spcHnnili bralcc\ in sodsHbvcev Tednika ter zaželdi vsem zdbravo in srečno noico leto. JM. UMRL JE NAS TONČEK 28. decembra 1982 zjutraj se je v domu upokojencev v Ptuju hitro razširila vest", da se je v noči med 27. in 28. decembrom za vedno po- slovil od nas oskrbovanec Anton Topolovec-Tonček. Čeprav je že celo poletje in jesen bolehal, vendar je bila ta vest toliko bolj vznemirju- jočaod drugih takih, ki smo jih sta- novaki našega zavoda vajeni, ker je pač bil eden od mlajših oskrbovancev, star šele 60 let. „Smrt ne izbira, temveč pobira," pravi pregtivor. Tako pač njemu ni bik) odmerjeno boljše potovanje po tej dolini solz. Iskal je zdravniške pomoči v bolnišnici, a tudi tam mu niso mogli podalj.šati življenja. Bil je dt^er tovariš, vedno veder, vedno pripravljen za šalo in smeh. Eno od njegovih zabavnih šal smo še zaigrali na naši novdetni prosla- vi v sklopu domskega kultumo- prosvetnega krožka, kater^a član je bil in deloval v pevskem zboru. Njegov lepi tenor je zbor iz- popolnjeval. Njegovo dobrohotno srce, ki ni poznalo sovr^tvs in veselje do kpega petja je odganjalo iz naših vrst domoložje in samoto ter vlivalo v nas poeum in razvedri- la. Anfon Topolovec se je rodil leta 1922, v SkorSnjaku pri Leskovcuv Halozah, kot sin manjših - kmetovalcev, zato je pač moral, po končani osnovni šoli, krepko vgrizniti v takratni trdi kmečki km h in moral hoditi na dnino k prcmožnej.šim kmetom, da si je prislužil kak dinarček. Ko so mu umrli starši, je posest prevzela starejša sestra in svak: postal je takorekoč brezdomec, kar je bilo včasih običajno. Po osvoboditvi si je poiskal delo v tovarni, pri tem je zhofel in moral na zdravljenje, ei?cferaviti ga niso mogli, zato so ga invalidsko upokojili. Potem je živd pri sorodnikih in znandh, se spomladi 1980 zatekd v dom upo- kojoDicev v Ptuju, kjer je bil vzo- ren, miren cvskrbovanec. Dragi Tonček! Prehitro si odšel od Iti smo te, zaradi tvojih dobrih lastnosti in lep^ vedenja, imeli tako radi. S tvojo ljubljeno pe-souco sc je naš pevski zbor ob mrtvaški postelji poslovil od tebe. Vsi te pogrešamo in te bomo ohraniE v najlepšem spominu, a vrzel, ti je irastala v pevskem zboru bo te^o nadoRiestljiva. Slava tvojemu spominu! JM. OCENILI SVOJE DELO Kot je že v navadi, da ob koncu leta spregovo- rimo, kaj smo storili in kaj nas še čaka oziro- ma, kaj smo si zadali v naslednjem letu. Tako so se tudi pri DU Kidričevo odločili ter sklicali za 29. december 82 zaključno sejo za leto 1982 v prostorih društva. Predsednik društva je vodil sejo in povedal nekaj misli za uvod. Trenutno šteje društvo 316 članov, v letu 1982 je umrlo 19 članov. Sprego- voril je tudi o tesnem sodelovanju s taborniško organizacijo, saj koristijo skupne prostore v obratu družbene prehrane in da so jim veliko pripomogli pri gradnji doma. Zahvalil se jc tudi vsem poverjenikom, ki so pripomogli pri pobi- ranju članarine in obveščanju, najsi bo za de- lovne akcije ali izlete. Spregovoril je tudi o gradnji lastnega doma,' ki je v prvi fazi in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli naj si bo to z delom ali pa z denarjem, saj pravijo, da ne delajo za sebe, temveč za tiste, ki pHidcjo za njimi. Dom bodo lahko koristile vse DPO in KD in društva, namenjen bo vsem, saj predvi- devajo, da bodo imdi razne pripomočke za šport in rekreacijo. Svojo poročilo je podal tudi blagajnik društva in povedal, daje članarina že pobrana, da pa predvidevajo po novem letu uvesti nekaj sprememb in sicer bi povgah po- smrtnino društva iz sedanjih 800 na 1000 din letno. Naj omenim, da imajo med upokojena dosti ribičev, ki so se pokazali na raznih tekmovanjih in dosegli že veliko uspehov. Se bolj pa dduje ženski pevski zbor, ki je s petjem na raznih pro- slavah, revijah in pogrebih osvojU vrsto JHtz- nanj in diplom, da pa so sedaj v težki situaciji, ker nimajo več pevovodje oziroma denarja za pavšalno odškodnino pevovodju. Sredstva dru- štva so zck) skromna, imajo za stroške prevo- zov in porabili so jih za nabavo oblek. V razpravi je bilo slišati i^na mnenja in fredloge, kje stakniti sredstva, da bi obdržali pevsko sek- ajo pri DU še v naprej, ko so že vtožili toliko truda in prostega časa za vaje. V razpravo se je vključil tudi tajnik KS in na- kazal nekaj stvari, katere so nudili DU in katere so še pripravljeni nuditi, najsi bo pri gradnji oziroma vsega drugega, kar bo potrebno. Nato je predsednik društva dal predlog o povišanju članarine v novem letu za 30 din na leto in bi iz teh ztffanih sredstev plačali pevovodjo. Predla- gal je tudi 5-člansko komisijo, ki bi skrbela za rekreacijo svojih Sanov in zbirala zanje izlete, obiske tor obveščala svoje člane o najnovejših stvareh. Največii povdarek na ie bil. nai se vključijo v predoge za novi isradbeni odbor ter novega vodstva DU. saj jim bo potekel mandat v začet- ku naslednja leta. V organe naj bodo izvolje- ni taki člani, ki ne bodo le na papirju, ampak se bodo res vključili \ izpdjavo vseh nalog, ki so si jih zadali v naskdnjm ktu in jih dosedanji čla- ni niso mo^ izpoinitL Ob koncu je predsednik čestital vsem navzo- čim in jkn zaž^ v unenu društva veliko sreče in družinskega razumevanja v letu 1983, da bi tudi v nadalje pomagat DU. saj pravijo, da he ddajo za sebe, ampak za tiste, ki pšid^o za njimi, to pa smo pr^^em mladi in tisti, ki bo- do prej ali skj prŠfi med upokojence. Ker se tudi npokojend zavedajo trenutne si- tuacije v svetu in sc stabiizacijsko obnašajo, .. 30 zato pr^pravii le majhno zakusko. za vse, ki aktivno delajo t dn^Uvu. ' Mirko rsežman ŽE 28 LET DELAVNA ESPERANTISTKA PREOSTAVUAMO VAM ANGELO BEZJAK Prizadevno članico in ujnico esperantskega društva Ptuj Angdo Bezjak smo obiskali na njenem delovnem mestu v ddovni organi- zaciji Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj, čeprav stanuje v Brstju. Z željo, da bi jo predstavili našim brakrcm, smo jo povprašali, od kdaj je Sanica esperantskega društva in kaj meni o ddu espe- rantskega društva v Ptuju in o esperantu nasploh? „Clanica esperantskega društva sem postala leta 1954, to jc pred 28 leti. Predsednik in učitelj espe- rantskega društva Josip Domanj- ko me jc spodbujal in navduševal za ta svetovni mednarodni jezik csperanto. Tako sem se vključfla v tečaj esperantskega jezika in ga usp^no zaključila leta 1955. S tem tečajem sem a pridobila prccejšnje znanje. Nabavila sem a strokovno literaturo, obenem pa sem bila na- ročena na različne revije kot: ho- landski mesečnik Hcrold, jugoslo- vanski: La Suda Stdo — pomeni po slovensko južna zvezda, kitaj- ski La Popola Cinio itd. Tako sem se sama še nadalje izpopolnjevala, seveda tudi s pomočjo sk)varja. Ker mednarodni jezik esperanto teži k miru in sožitju med vsemi narodi sveta, sem pričela tudi ko- respondirati s številnimi esperanti- sti v svetu. Dopisovala sem si s to- variši iz Sovjetske zveze, CeŠke, Francije, Italije, Japonske, Avstri- je in Zvezne republike Nemčije. Iz Jeta v leto raste število medna- rodnih kongresov, konferenc, štu- dijskih seminarjev in prireditev, ki Anf;Ha Bezjak uporabljajo edini jezik esperanto to mi jc pripomo^o, da sem sc lahko udeležila več svetovnih kon- gresov, doma in v tujini. Vsa leta že opravljam odgovorno nalogo pri društvu. Vodim blagaj- no in nekaj let sem tudi opravljala tajniške posle. Za dolgoletno ddo ' pri esperantski sekdji sem prejda tudi priznanje. Omenila bi še. da so pri nas po- membna knjižna dela prevedena v esperanto kot: Komunizem in do- movina, Biografija maršala Tita, Jugoslavija in njeni narodi. Izšla je tudi brošura z naslovom Tito o esperantu. Tudi naš pokojni mar- šal in voditelj naše države tovariš TITO je bil espcrantist. . .Kljub težavam, ki nas tarejo, ugotavljamo danes velik napredek esperantskega gibanja v svetu, ki naj raste in se razvija v nadaljnjih rodovih, goji zamisel dda, ki ga je ustanovil avtor esperanta dr. Lud- vik Zamcnhof. Upam. da bo esperanto v borbi za mir in medsebojno razumevanje med vMoni narodi sveta slej ko prej tudi /magaL Morda bo koga zanimalo, odkod beseda esperamo. Naj povem, da pomeni — človek, ki upa. Poudanla bi še rada, da je espe- rantsko gibanje v Ptuju slavilo pred nekaj dnevi svojo 50-letnk:o. Naj omenim še, da je bil ustanovi- telj esperantskega društva v Ptuju Josip Domanjko, ki je bil skozi vseh tdi 50 let disa esperanta. Kako čudovito bi bilo, da bi se ljudje vseh narodov sveta med sc- sporazumevali in bi se poleg svojega materinega jezika lahko sporazumck samo še v esperant- skem jeziku. Zato sem postala in bom ostala esperantistka." PripraviL C. J. tednik - januar 1983 KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE - 7 RAZSTAVA O DELU iN ŽIVLJENJU IVANA POTRČA v prostorih študijske knjižnice je te dni odprta razstava o življenju m delu piUtelia, dramatika ter aktivnega družbenega m kuhurnega delavca _ našega rojaka Ivana Potrča. S to jubilejno razsuvo Ptuj<^. obeležujemo njegovo 70-letnico rojstva m se mu tako simbolk^no od- Sžuiemo za vehk prispevek . .. slovenski literatur, prek kat^e so brala s^znali tudi našega kmečkega človeka, zemljo na katero je tako navezan in življenje, ki ga je tako neposredno opisoval. Stavo si lahko oeledate do konca tega meseca. mš Odprta razstava 20 let delavskih srečanj bratstva in prijateljstva v četrtek, 5. januarja je bila v prostorih družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistrica pomembna manifestacija utrjevanja prijateljskih odnosov slovenskih in hrvatskih občin. S posebno svečanostjo, katere so se udeležili predstavniki prijateljskih slovenskih in hrvatskih občin, predvsem pa občinskih sindikatov, so odprli razstavo pcxl naslovom ,,20 let delavskih srečanj bratstva in prijateljstva". Razstava, ki je doslej že obiskala delovno organizacijo TAM v Mariboru, občine Pregrada in Šmarje pri Jelšah, je tokrat v Slovenski Bistrici. To pa ni slučajno, saj prebivalci občine Sloveftska Bistrica prav te dni praznujejo svoj občinski praznik, zato je razstava pomemben prispevek v kulturnih dogajanjih in tudi priložnost, da se kar najširše predstavi prebivalcem dosedanje dosežke v aktivnostih med prijateljskimi občinami Cakovec,, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor-Tezno, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica, Varaždin in Šmarje pri Jelšah. Skupno s prijateljskimi Slovenskimi in hrvatskimi občinskimi sindikalnimi sveti sta razstavo omogočila še Zveza sindikatov Hrvatske in Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. V Slovenski Bistrici bo razstava odprta od 5. do 20. januarja, na njej pa je blizu 250 eksponatov, med katerimi je največ fotografij, tekstov, ki prikazujejo dogajanja v tem okviru, plakate in tudi vse časopise in druge pubhkacije, ki so v tem okviru izšle v zadnjih dvajsetih letih. Med prvimi zanimivostmi ob odprtju razstave v Slovenski Bistrici pa je prav gotovo ta, da so se po več letih na enem mestu ponovno zbrali nosilci aktivnosti med prijateljskimi slovenskimi in hrvatskimi občinami ter obujali spomine iz preteklosti, istočasno pa'ocenili tudi sedanje aktivnosti v tej smeri. Viktor Horvat Pi»slcd na razstavne vitrine v študijski kniižniei z deli Ivana Potrč« in dokumenti o n jem. Foto: M. Ozmec IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Iz starejše železne dobe (8.—4. stol. pred našim štetjem) so najdbe tako keramičnih, kot tudi kovin- skih predmetov na*našem področju zelo skromne. Razen nekaj keramičnih najdb iz gomil na Hardeku pri Ormožu in Spodnjih Podložah pod Ptujsko goro, poznamo tudi nekaj kovinskih izdelkov iz ždeza in brona. Tako je iz gomile v Spodnjih Podložah med drugim znanih tudi nekaj izdelkov iz brona, ki so služili kot nakit: del brona.ste verižice iz majhnih okroglih obro- čkov, bronasti obesek s tremi odebditvami in horizontalnimi kanelurami in del bronaste ovrat- nice — torkveza, okroglega pre- seka. s trakovi horizontalnih kane- lur, ki tvorijo svitkasto vmesne prostOTe. Med kovinskimi izdelki, ki so imeh uporabno funkcijo in so isto- časno služili kot nakit, pa nam je znanih še nekaj najdb, in sicer: vozlasta in čolničasta fibula, odkriti v naselbinskih plasteh v Rabdčji vasi pri Ptuju, ter brona- sta čolničasta fibula iz Placarovc pri Gorsnid, katero je prof. Franc Ferk leta 1899 ugotovil v Miklovi zbirki v Gorišnid. M. Tpmanič-Jevremov Bronasta čolučasta fibala. Iz 7. stoL pred sašim šteljeia, odkrita leta 1977 v naseibiaski plasti v Rabeičji vasi pri Ptajal NEVARNOSTI STATIČNE ELEKTRINE 1. VPLIV STATIČNE ELEK- TRINE NA ČLOVEŠKO TELO Statična elektrina se {»javlja povsod, kjer so prisotne izolime. snovi, ki se tarejo med seboj, ali če te snovi siLskamo, drobimo ali segrevamo. Količina lako nastale statične elektrine je odvisna od intenzivnosti trenja, stiskanja ali segrevanja ter od prevodnosti tal in zraka. Ce se je nabrala na nekem, telesu statična elektrina, povzro- ča le-ta v svoji okolici električno polje, kar ima pogosto negativne f)osledice. Električno polje moti v tekstilni industriji ali tovarnah papiija normalni teihnološki po- slop>ek. kar ima pogosto negativ- ne posledice. Električno polje moli normalni tehnološki posto- pek. nepričakovani udari statič- nega električnega toka so nevarni in neprijetni, iskrenje pa lahko povzroči požar ali eksplozijo. Tudi človeško telo se lahko zaradi trenja pri hoji in sedenju ah zaradi električne influence statično naelektri. kar ima neu- godne posledice za človeka in njegovo okolico. Ponazorimo vpliv statične elektrine * na človeško telo z nekaj resničnimi primeri. PRIMER 1. V nekem podjetju je fakturistka izjavljala, da jo trese električni tok v področju meč, ko dela za fakturnim stro- jem. Fakturni stroj je pregledal elektrikar in ugotovil, da ni nobene pomanjkljivosti na elek- trični instalaciji stroja. Delavko pa je tok tresel še naprej, zaradi česar je začutila psihološki odpor do dela s strojem ter jo je začela boleti glava vsakič, ko bi morala začeti delali. Ob pregledu strokovnjakov za statično eleklrino je bilo ugoto- vljeno. da je bil fakturni stroj nameščen v majhnem prostoru. Tla ptbsiora so bila zaradi boljše toplotne izolacije pokrita z dvoj- nim sintetičnim podom. Prostor je bil opremljen z radiatorjem, ki je močno grel. vendar je bil brez vl^ilnika zraka. V prostoru ni bilo nobenih rastlin, ki bi delno vlažile zrak. Stol ja fakturnim strojem je bil prevlečen z umet- nim usnjem. Fakturistka je bila obuta v sintetične copate in je nosila sintetična oblačila Raziskave so pokazale, da je povzročala tresenje statična elek- tnna. Delavka se je pri hoji po sintetičnem podu s sintetičnimi copati pn sedenju na stolu na- elektrila s statično eleklrino. "Ko je nato položila noge na ozemlje- ni kovinski podstavek fakturnega stroja se je razelektrila vzdolž nog, kar je imelo za posledico tresenje v nogah. Pojav je bil še m^nejši, ker je bil v prostoru suh zrak. saj je radiator zrak sušil nt pa bilo v prostoru niti posode z vodo, niti rož, kar bi povečalo vlažnost zraka. Potem ko so zamenjali v prostoru sintetična tla s parke- tom, namestili na radiator poso- do z vodo, prenesli v prostor J^kaj lončnic, preoblekli stol z bombažno prevleko, fakturistka pa je obula obuvalo iz pravega "snja so opisani pojavi tresenja popolnoma prenehali. primer 2. Delavec je preva- žal v kovinskem vozičku pjoliure- tanski granulat. Vedno ko se je približal z roko 02^mljenemu kovinskemu delu, je zaprasketala iskra in ga je neprijetno streslo v roko. Ob pregledu je bilo ugotovlje- no, da je bil p>od v prostoru prevoden. Meritve so pokazale, da je bil granulat. ki ga je preva- žal delavec, močno elektrostatič- no naelektren, zaradi poprejšnje- ga drobljenja. Kolesa na vozičku so bila gumijasta, delavec pa je nosil obuvalo s plastičnimi pod- plati. Preskok električne iskre je nastal zaradi statične elektrine. 2^radi elektrostatične influence se je električni naboj na električ- no nevtralnem človeku razdelil. Ker je nosil delavec izolirno obutev, je imel potencial različen od Zemlje, zato je preskočila iskra med njegovo roko in ozem- Ijenim kovinskim delom. V opisa- nem primeru je mogoče račun- sko ugotoviti, da je f>oprečna energija iskre velikostnega reda mJ. kar bi lahko v primeru, da bi bili v prostoru prisotni eksploziv- ni hlapi ali pare, povzročilo eksplozijo. Potem ko so zamenjali gumija- sta kofesa vozička z medeninasti- mi in je začel nositi delavec čevlje s prevodnimi podplati, ni bilo več opisanega pojava pre- skakovanja iskre. PRIMER 3. V tehnološkem postopku topljenja kavčuka je ddavec z rokami dvigoval poso- do z zdrobljenim naravnim kav- čukom in ga vsipaval v mešalnik z vnetljivimi topili. Pri tem je večkrat nastajal požar. Potem ko so tehnologi zamenjali kovinske posode s plastičnimi, se je število požarov sicer zmanjšalo, vendar so se občasno kljub temu, poja- vljali. Ob pregledu je bilo ugotovlje- no, da pripeljejo kavčukov gra- nulat do mešalnika iz drobilnika, kjer se kavčuk med drobljenjem statično naelektri. Delavec je sicer nosil čevlje s prevodnimi podplati, vendar je na tleh ležeča kavčukova nesnaga naredila tla neprevodna. Ko je delavec dvi- gnil posodo z naelekirenim kav- čukom, se je zaradi influence razdelil in v primeru, da se je s telesom pribHžal kovinskemu ogrodju mešalnika. je med njim in mešalnikom preskočila iskra. Ker so bila v mešalniku lahko hlapljiva in vnetljiva topila, je iskra vžgala hlape in nastal je pož^r. Energija iskre je bila pri kovinski posodi večja zaradi večje kapacitivnosti. Ker zaradi nesnage na podu ni bilo mogoče zanesljivo izenačili potenciala delavca z zemljo, smo dviganje posode avtomatizirali, nakar so požari p>ojenjali. 2. Eletrično polnjenje in praznje- nje človeka Človek se napolni s statično eleklrino med hojo ali med sedenjem Pri hoji se ločila pozitivni in negativni naboj zara- di gnetenja in trenja tal z obuva- lom. Pri polnjenju narašča sred- nja napetost na človeku po ek.sponenini krivulji. Cim bolj suh je zrak. hitreje poteka polnje- nje. V trenutku, ko se človek ustavi, se preneha polniti, pač pa se začne prazniti delno skozi zrak in delno skozi obutev in tla. Ce se človek, ki je nabit s statičrio eleklrino, približa z roko ozem- Ijenemu predmetu, bo med roko in predmetom preskočila iskra, ki lahko povzroči eksplozijo v primeru, da so v prostoru prisot- ne eksplozivne pare ali plini in je energija iskre dovolj velika. Veli- kostni redi vžignih energij eks- plozivnih zmesi so: plini in pare: 0,1 m J tekočine: 1 mJ prah: 10 m J V primeru, da je predmet, na katerega preskoči iskra s človeka izoliren, je energija iskre lako majhna, da ne more povzročili eksplozije. Pri kovinskem pred- metu pa je energija iskre ponava- di zadostna, da povzroči eksplo- zijo, če so prisotne v prostoru eksplozivne snovi. Na podlagi formul, ki so tukaj izpuščene, je napravljen nasled- nji računski zgled: V prostoru so sintetična poliamidna tla z upor- nostjo 10 fi. človek nosi srednje prevodne čevlje z upornostjo lO^Jl, zrak je suh in ima upor- nost 10"j^. Kapacilivnost člove- ka proti zemlji je 150 pF. Tedaj je časovna konstanta polnjenja 13.6 sekunde. Ce človek hodi v tem prostoru več kol 13.6 sekun- de, doseže napetost proti Zemlji 13.6 kV in nosi na sebi energijo 13.9 mJ. V primeru, da se pribli- ža z roko ozemljenemu kovinske- mu predmetu, na primer vodo- vodni pipi, bo preskočila iskra z energijo 7 mJ, kar zadošča za vžig vnetljivih plinov, par ali tekoči, na primer bencina. 3. Varnostni ukrepi Statična elektrina ima na člo- veka negativen vpliv. Na nepri- jetni občutek ob udaru statične elektrine reagira človek tako. da naglo odmakne roko. ali odskoči, zaradi česar se lahko udari ali i^ubi ravnotežje in pade. Za ljudi, ki so bolni, ima lahko šok. ki ga dožive ob udaru, težke x>sledice. Ugotovili smo tudi. da ahko iskra, ki preskoči z naelek- trenega človeka na kovisnki predmet, povzroči eksplozijo, če so v prostoru prisotne eksploziv- ne zmesi. Ce želimo preprečiti neprijetne posledice v zvezi s statično eleklrino, je potrebno preprečili zbiranje statične elek- trine na človeku in če to ni mogoče, človeka čimprej razelek- triti. Človek se naelektri predvsem pri hoji, kjer se drgnejo čevlji po tleh. pri sedenju, kjer se drgnejo oblačila po sedežu, pri pisanju, kjer se drgnejo rokavi po mizi. pri naslanjanju na delovno mizo itd. Električna napetost, ki se ustvari med človekom in okolico, je razen od snovi, iz katere so tla. sedež, delovna miza oziroma drugi predmeti, odvisna tudi od^ vrste obutve in oblačil, kijih nosi' človek pri delu. Znano je, da drgnjenje sintetičnih oblačil in obuval povzroča statično eleklri- no, medtem ko drgnjenje bom- bažnih oblačil in čevljev iz prave- ga usnja tega ne povzroča. Zato je potrebno v prostorih, kjer obstoja nevarnost eksplozije, no- siti bombažna oblačila in pre- vodno obutev. V prostorih, ki jih ogroža eksplozija, je potrebno čimprej razelektrili naelektrenega člove- ka. To storimo tako, da zmanjša- mo upornost tal, obutve in zraka. Najenostavneje bi bilo zmanjšati upornost ta! tako, da položimo v prostor prevodna tla in upornost obutve tako, da nosijo zaposleni obutev iz pravega usnja ali prevodne gume. Upornost zraka je mogoče zmanjšati z umetnim vlaženjem ali ioniziranjem zraka. S stahšča statične elektrine bi naj bila upornost tal in obiitve čim manjša, celo blizu nič. Vendar bi se v tem primeru močno poveča- la nevarnost pri udaru električne- ga toka iz omrežja. Zaradi tega ne sme biti upornost tal niti obutve premajhna. Po veljavnih predpisih sme biti prehodna upornost tal med 5.10^ in lO*"!!. Upornost obutve pa naj bo med lOla in lO^ft. Skupna upornost obutve in tal bo tedaj ležala med 6.10*«. in 1,0.10®».. kar zagoravlja pri suhem zraku dovolj hitro praznjenje s kon- stanto praznjenja f>od I0'^s. Prehodno upornost tal in obutve zaposlenih je potrebno v prosto- rih, ki so eksplozijsko ogroženi, večkrat kontrolno meriti in pri- meijati z zahtevami. Prav tako je potrebno preverjati, ali nosijo zaposleni bombažna oblačila. Področje, kako vpliva statična elektrina na ljudi, je v obstoječi strokovni in poljudni literaturi dokaj skopo obdelano, vendar menimo, da je mogoče pripisati prenekateri nerazjasnjeni požar ali eksplozijo prav temu vzroku. nVtdSr^ = presežek elektronov Srečanje odraslih veselošolcev Uredništvo Pionirskega lista. Osnovna šola Olga Meglič in aktiv mentorjev Vesele šole so organizirali sosvet Vesele šole Pionirskega lista v Pruju. Vesela šola je vzgojnoizobraževalna priloga Pionir- skega lista. Na šegav, neprisiljen način posreduje učencem od 3. do 8. razreda snov iz nekaterih pred- metov. Rodila se je pred 15 leti. Učitelji in učenci smo jo vzeli za svojo. Mentorji Vesele šole se srečuje- mo vsako leto na občinskem tekmovanju. Želeli pa smo spoznati tudi avtorje tekstov, člane uredništva, izvedeli kaj o rezultatih republiškega tekmovanja, izmenjali izkušnje z mentorji Vesele šole ostalih ob- čin. Večina mentorjev iz ptujske občine se je zato so-" sveta tudi udeležila. Gostitelji smo bili že v četrtek. Srečali smo se na družabnem večeru. Posvet je bil v petek od 9. do 13. ure. Udeležilo se ga je 45 sodelavcev Vesde šole iz vseh koncev Slovenije. V program so bile vključene tudi hospitacije na 0§ Franc Osojnik in OS Olga Meglič. Želeli smo pokazati, da snovi Vesde šole ne uporabljamo samo pri rednem pouku, ampak tudi pri interesnih dejavnostih." Pri posredovanju snovi Ve^Ie šole na OS Franc Osojnik, Videm pri Ptuju, Boris Kidrič Kidričeso in morda še kje, pomagajo dijaki pedagoške gimnazije, na OS Olga MegKč in OS Tone Znidarič pa učenci višjih razredov. Na OS Olga Meglič so bili veselošofci 3. in 4. razre- dov razdeljeni v tri skupine. Prva skupina je tekmo- vala za razrednega prvaka, druga skupina je izvedla medrazredno tekmovanje, tretja skupina pa je poka- zala, kako ponavadi rešujejo naloge. Kaj so o tekmovanju rekli? Vesna: Sem vodja skupine vesdošolcev 3. b razre- da. Vodila sem tekmovanje za razrednega prvaka. Pred tovariši mentorji sem imela malo" treme, ki pa meje hitro minila. Vesela sem bila rezultatov. Bili so dobri. Vpisala sem jih v vesetošolsko izkaznico. Rada bi bila vodja tudi v naslednjem šolskem letu. Brigita: Moja skupina je tekmovala v izbiri razred- nega prvaka. Jaz pa sem pomagala pri medrazrednem tekmovanju. Žalostna sem bila, ker je moja skupina osvojila najmanj točk. Rada bi jim pomagala, a ni- sem smda. Siccr pa — važno je sodelovati. Liliana: V Vesdi šoli s« večkrat igramo, seveda pa tudi rešujemo naloge iz Pionirskega lista. Na prvem tekmovanju smo se dobro uvrstili in upam, da bomo tudi na drugih tekmovanjih dobro pripravljeni. Dušanka: Vdiko smo vadili, zato je tekmovanje uspdo. Zbiramo se v torek, izmenoma dečki in dekli- ce. Ce so oboji skupaj, je preveč „veselo". Delo mi je všeč. Natalija: Sem sedmošcdka in vodim veselošolce 4. razreda. V petek* It). 42. 1982 so mojemu delu priso- stvovali mentorji Vesele šole iz vseh konce\' Sloveni- je. Najprej smo se z vesdošold pogovarjali o zamej- skih Slovendh. o praznikih, dobili' so tudi domačo nalogo. Da pa ni bilo vse tako resno, smo se na kon- cu tudi igrali. Vesela šola mi je najljubši konjiček. Z vesdjem zahajam vsak petek ob 15. uri v klub. Mentor — Lojzka: Tekmovala so bili zadovoljni, zalo sem zadovoljna tudi sama. Ne bom pozabila vrTcjema. Veselbšoici so nam zaploskali, nihče jim tega ni prišepnil. Prešepnila pa sem jim, naj pokaže- jo fotografu vesele obraze. Ko bi jih videli! 56 na- smejanih obrazov. Pa še to. Hvala vsem. ki ste pomagali pri organiza- dji sosveta z denarjem ali delom. LR Vekanje ..Zgodilo seje na n^ tdeviziji: kot vodja dnevnika je nastopil nov, mlad m(Kki, J. C. po imenu. Ta je v nasprotju s svojimi kolegi kot razpo- znavno značko uvedd na našo televizijo vekanje, to je: predlog v zmeraj izgovori s polglasnikom, npr. namesto v Ceiju reče ve Celju, namesto v oreh ve očrh in tako naprej. Skoraj nikoli se ne zmoti, da bi spregovoril normalno, lumreč izgovori ta predlog skupaj z besedo, ob kateri stoji, ali pa kot u (gre v bksIo in boš ■ mestu). Sicer pa niti ni čudno, da se ne zmoti, saj svoj stavek na spk>h seka na drobne kosce, tj. na posamezne besede, med katere se — kot da bi jih pisal — trudi vrivati kratke raz- mike, bogve zakaj. Moram reči, da trpim vsakokrat, ko ga gkxlam/poslušam. kako govori; kot da bi hodil čez požrešno močvirje in skakal s kamna na kamen po zasOni stezici. Tovariš J. C. (in včasih še kdo. upajmo, da le po pomotO: slovenski jezik ni močvirje, je obdelano širno polje, z lepimi potmi, cestami in stezicami prepeto, prosim vas, hodite po njih. Tako bo za nas m za vas bolje, slovenski jezik pa vam bo še posebno hvaležen, saj gre vaš napačni glas v deveto vas in ustvarja grde govorne navade. — nekdo, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja z našo ljubo slovenščino." Jezikovno razsodišče se povsem strinja s temeljno mislijo svojega temperamentnega dopisnika. Slovensko pravorečje namreč ne sprejema ..vekanja", kakor ga imenuje naš d<^isnik, tega znamenja polovične jezikovne omikanosti, ki ne loči črke od glasu in ne besede ob besedne zveze ali stavka. Dolžnost ustreznih organov na televiziji je, da nas reši kritizirane nadloge; ne moremo vendar sprejeti očitnega kršenja izrecnega pravorečnega predpisa. Fran Miklošič je pred sto Idi jasno rekel: jezik je naša predragocena skupna stvar, da bi z njim ravnali, kakor ravno kdo hoče. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naskiv: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana, Komelfiskega 7. 8 - NASI DOPISNIKI 13. januar 1983 - DOMOVINA, NIKOLI TE NF. BOM ZATAJILA Večerje m ura je že 9. Ležim v {X)stelji in ne morem zaspati. Misli mi blodijo daleč proč tnl resničnosti. Razmišljam, kako bi bilo takrat, če bi bila vojna. Tega si nihče ne želi. najmanj pa otroci, ki izgubijo svoje starše, brate in strice. Ko zdaj ležim je zunaj smrtna tišina, če pa bi bila vojna, bi švigale krogle in Nemci nam tudi pimoči ne bi dali miru. Zatisnem oči in f>oskušam zaspa- ti. vendar se mi pred očmi pokažejo Nemci, ki streljajo naše ljudi. Nekega večera nekoč potrka na vrata. Oče gre odpret in pt> glasu spoznam partizana Marka. Potem se odprejo vrata moje sobe in na njih se prikaže Marko. Pove mi, da je njihov kurir hudo ranjen in da bi moral nekdo prenesti pošto v dolino. Vprašal me je, če bi hotela nesti pošto. Pokimala sem, čeprav me je bilo strah, da me kje na poti ne srečajo Nemci. Oblekla sem se, partizan pa m.i je dal pismo. Potem sem se poslovila od star- šev in partizana. Zaželeli so mi srečno pot. Pismo sem si dala v škornje. Danilo seje že in peteli- ni so začeli peti. Bližala sem se dolini. Naenk.^^at pa me ustavita dva Nemca. Vprašala sta me, kam grem. Odgovorila sem jima. da grem k babici. Potem sta me začela pregledovati. Eden je velel, naj si sezujem škornje. Srce mi je začelo hitreje biti. Počasi sem si sezula škornje m belo pisemce je padlo na tla. Nemec ga je pobral in me vprašal, kje sem ga dobila. Nisem jima odgo- vorila. Potem sta me nekam peljala. Vedela sem, da me bodo spraševali, vendar sem sklenila, da ne bodo ničesar izvedeli. Na nočni omarici je zazvonila budilka. Imela sem solzne oči od teh groznih sanj. Ura je bila že 7 in ijiorala sem vstali, da ne bi zamudila avtobusa. Marjana Hentak. 8/a. OŠ, [>omava JLA — S^FEBER SVOBODE, MIRLJ IN ENAKOPRAVNO- STI 22. decembra praznujemo dan naših pridnih, neutrudnih, delo- vnih, borbenih ljudi, oziroma vojakov pripadnikov JLA. Ti so vsako leto bolje usposobljeni za boj. Letos mineva 41. let, odkar je bila ustanovljena Prva prole- tarska brigada, leta 1941 v bosan- skem mestu Rudu. Brigada je z dneva v dan rasla, zlasti v času NOB, pa tudi pozneje in v današnjem času. Bilo je leta 1941. Hitler je uničeval vso Evropo in jo preda- jal sebi, kajti hotel je zavladati po vsem .svetu. Male države so se predajale mimogrede. Tudi stara jugoslovanska vojska se je preda- la. Sovražniki sojo za.sedli. Kralj je v tem najhujšem trenutku px)begni! in pustil ljudstvo samo. Toda tedaj je stopila na čelo KP. Ljudje so se zbirali in za^celi ustanavljati partizansko vojsko. Ta se je borila proti številčni mnogo močnejši in do zob ob- oroženi nemški in italijanski vojski. Partizanska vojska je postala vedno močnejša, ker je brlo vse več ljudi. Grozote so- vražnikov ljudem nLso preprečile odhoda v gozdove, nasprotno, še bolj s^) jih gnale k partizanom, do cilja, do svobode. Najbolj žalost- no pa je bilo to, da se je stara jugoslovanska vojska borila prpti ljudstvu. To bili četniki, ki so delali za Nemce. Hitler je hotel na vsak način uničiti partiz.ane. Zato je pošiljal ogromne vojske, ki naj bi ofenzivami uničile upornike. Najprej je začel na Kozari. Bilo je vehko žrtev, vendar so se partizani uspešno prebili z obroča. Tako je bilo tudi na Neretvi in Sutjeski. Sredi teh bitk pa seje rodila v mestecu Jajcu nova Jugoslavija, čisto drugačna txl prejšnje. V Jajcu je bilo drugo zasedanje AVNOJ-a. Tu so bili 29. novem- bra 1943 sprejeti pomembni sklepi, ki so kazali kakšna bo nova Jugoslavija. !>e pred tem pa je bila v mestu Rudu ustanovlje- na Prva proletarska brigada pod vodstvom tovariša Tita. Partizani so se borili proti Nemcem in mnogokrat v boju tudi zmagali. Maja. leta 1945 je bil iz naše države izgnan zadnji sovražjiik. In prišla je tako željena s krvjo priboijena svoboda. Nekateri so jo pričakovali z nasmehom na obrazu, drugi s solzo v očeh. Takšna jepač ta vojna. Uanes je naša armada moder- no opremljena. Fantje iz. raznih krajev Jugoslavije se zbirajo v- vojašnicah, postanejo prijatelji, ter s tem nadaljujejo bratstvo in prijateljstvo naših narodov in narodnosti, ki .se je začelo razvi- jati v težkih časih NOB. Urijo se v streljanju, se izobražujejo in gojijo razne špt>rte. Vs to jim bo kori&tk), če bo kdaj potrebno braniti nak> SFRJ, čeprav si želimo, da bi bilo vedno mir in svob(xJa. Tatjana Lešnik. OS Franc Osojnik,' Ptuj podružnica Grajena 8.r. MOJA VAS Moja vas. se imenuje Brezovec. Hiše so raztresene po hribih in so /clo redke. Ima veliko vinogradov, sadovnjakov in gozdov. Letos so zelo oNIno riKlili vinogradi in sadno drevje. V našo vas smo letos dobili asfalt in smo ga vsi veseli. Starši zalo. ker se lažje vozijo in otroci, ker imamo lepšo pol v šolo. Jožek Jerenec, 2/a, C^ Maksa Perca, Cirkulane MOJA POT V ŠOI.O Pot, ki me pelje v šolo ni pre- kratka in ne predolga. Vsak dan hodimo po njej učcnci. Eni hitijo s kolesi, drugi hodijo peš in brcajo pred seboj kamenje. Vsak dan se videvamo v šoli in na cesti. Med P<»ijo v ^lo se pogovarjamo o ra/nih rečeh. Eni trepetajo, ker se niso nič učili, drugi nimajo naloge, Irci ji pa sc vsemu temu smejijo, ker %o brez skrbi in se še naprej pogovarjajo o filmih, športu in podobno. Moja pol ni preveč prometna, vendar kljub icmu nevarna. V šolo iKHiim približno 20 minut, včasih peš aK s kolesom, vendar čas hitro mine. Med potjo pazimo, da nc hodimo po sredini ceste, da se ne bi zgodila nesreča, kar se pogo- stokrat zgodi, ker oiroci nepre- vidno prečkajo cesto, avtomobilisti pa drvijo kot obsedeni. V šoli imamo miličnike, učence, ki pa/ijo. da otroci pravilno gredo čez cesto. Srečen in zadovoljen sem s potjo, ki me spremlja vsak dan. vsako leto bodisi ob dežju, snegu in mrazu. Ns vem, kaj mislijo drugi o svoji poti v šolo, venebr vsak doživi na njej, kar mu ostane v nepozabnem in dolgo- trajnem s.pominu. Vedernjak Sergej, 6/b, O^ Ivan Spolenjak, Ptuj MIJJ DOMAČI fcR.U Živim v majhni vasi pod hribom, ki se iinenuje Podgorci. Čeprav je t«^ majhna vas imajo tu sedež: KS i^šta, trgovina, šoka, vrtec, kmetijska zadruga, prosvet- na dvtvrana. gasilski dom in cer- kev. Immo tudi majhno zobno ambulanto, kjer dela vsak četrtek dr. Zagoričnik in ena pomočnica. Dosegli smo ludi, da nam nape- ljali vodovod in telefon. Ljudje se bavijo predvsem s kmetijstvom in živinorejo. Mnogi so si našli službo v Ormožu. Ptuju ali v Mariboru. Vsako jutro se vozijo z avtobusi rn avtomobili na delo. Vozijo pa se tudi šolarji, ki gredo v šolo k Veliki Nedelji, imajo udobno vožnjo, saj se vozijo po asfaltirani cesti. Osnovna šola Podgorci je podružnična šola. V njej je pet razredov, učenci višjih razredov obiskujejo pouk na centralni šoli v Veliki N^Mji. Vsi učenci si zelo želimo novo šolo in upamo, da to nc bodo k: sanje. Ce bom kdaj otSla iz doma- čega kraja, ga bom rada obi- skovala. saj bom tu imela že pre- cej oslarde starše. Vlasta Lah, 4. r., OS Podgorci KO PIHA VETKR ' V zimskih in jesenskih dneh pogosto piha veier. Zalo je tudi takrat največ ljudi bolnih. Neka- teri se prdiladijo. dobijo angino ali pa giipiTt. Sev erni veter jc mrzd, zalo ga nihče ne mara je tudi • kori- sten, ker s seboj prinaša lepo vre- me. Jug pa prinaša s seboj dežev no in oblačno vreme. Kadar piha jug. ne prinaša ljudem nikakršnih sitnt»s»t. Sv^.erni in južni veter nista enaka, k.si /amr/ne. jug stopi. Južni vetei je divma na jugu in tam £Osp«idari v naiavi. Sever pa je di^ma na severu visoko v gorah in EOsp<.id3ri po ledenih pokrajinah.,.. Žaio. ker sia topd in mrzel veter na svetu so ludi letni časi mrzli in topli. Na Zemlji je več vetrov, največji je burja. Burja odnaša strehe in dda vdiko škodo. Jaz imam najrajši južni veter. Dragcc Majcen. 5 r., 0*> Podgorci MOJ PKI.IATEI J PES Moj največji prijaidj je pes, ki ga imam v Halo/ah pri starih star- ih. ko se pr ipd jemo k siari mami, pridivi z vso silo na dvorišče. Maha z renkom in se vrti okrog mojih nog, da se morem sklonili in sa pobožati. Po ko^Cti mu ncsem kosti, ko ga zagk-dam, da se masti z jajci. Hiiro ga odmaknem, da nt bi več jedd in mu dam v skledo kosti. Z užitkom poie vse. kar je imel v skledi. Nato grem v hišo, na pod- strešje in brskam po starih rečeh. (cz nekaj časa najdem pasjo ovratnico. Nato hitro stečem k Nvojemu prijatelju psu in mu jo nadcnem. Toda prevelika je, ker je pes zelo mlad in majhen. Ozrem se v hribe in nekaj časa zamišljeno gledam. Ozrem se nazaj po psu, ttKla njega ni nikjer. Stečem na senik in ga zagledam, kako se igra z malimi mačkami, kar je njegova navada. Na zemljo leže mrak. Pes je še vedno na seniku. Sedemo v avto in mamica prižge motor. Takral pri- drvi moj kužek in /ačne cviliti, ker ve, da sc dolgo časa ne bova vi- dela. Stopim iz avta in ga še pobo- žam. Nato se odpeljemo. Pes teče za avtom tako dolgo, da ne orna-.- ga. Srečen in poln veselih dogod- kov se vračam domov. Dal i bor Bedanik,6a, 0?S Franc Belšak, Gorišnica MEl) ŠOLSKIM ODMOROM Hixlim v peti razred celodnevne šole. Med enournim odmorom doživimo marsikaj. Ko z.i/voni šolski zvonec, gremo na kosilo. Tam se najemo. Neka- teri jedo hitreje, zato se pa tisti, ki jedo počasneje, pohitijo. Ko preidemo na šolsko dvorišče, se začnemo igrati z žogo. Sprva se prepiramo, kdo bo zraven koga. ko ^e dogovorimo, gre ena de- klica po žogo. Igro igramo vsi trije ra/redi skupaj. Takrat še nisem igrala zravem. Sedela sem na trati in jih gledala. Ce jim je žoga skcv- čila na trato, sem jo pobrala in jim dala. I.ovrencija je prišla sedet na trato. Vprašala sem jo, zakaj se ne igra več. Rekia mi je. da ji ni več do igre. Pogovarjali sva se o šoli. Vprašala ^cm jo, če je v redu njena razredničarka. Rekla je, da je včasih huda. drugače pa je pri- jetna. Pogovarjali sva se in čas je hitro minil. Do zvonenja je manikalo samo še petnajst minut. Ko so drugi končati igro, sva se šli tudi midve.zraven igrat. Igrali smo se igro, ki se imenuje ,,zame- njava". Ko smo končali igro, smo šli . šolo, ker je zvonilo. Imeli smo vmiosiojno učenje. Dečki so nas dražili, da pride tovarišica. Vsi smo mirno sedeli v klopeh in čakali, a tovari.šice ni bilo. Potcnv st> spet dečki šli ven. Predsedniku našega razreda pa smo rekli, naj jih pokliče noter. Nato je le prišla tovarišica. Mateja Petek. 5 c,' O*^ E. Kardelja. Poljčane M>Barok«. Za to tekmovanje se je pripravljalo kar 97 šol. med njimi tudi naša. Trije učenci na.še šole (Dani. Bojan in Valerija), smo se pridno pripra- vljali in žrtvovali precej prostega časa. Delo je bilo trdo in f)otrebna Je bila mcična volja. Vendar nam ni žal. Pridobili smo veliko znanja o glasbi in poželi tudi odlične re- zultate. Za svoj uspeh moramo biti hvaležni naši mentorici Sla- vici Cvitanič. ki nam je vlivala poguma in nam pomagala pri učenju. Področno in hkrati prvo tekmovanje je bilo 13. novembra v Mariboru y osnovni šoli Kamni- ca. Na tem tekmovanju v Kamnici je tekmovalo 29 šol in uvrstili smo .se na 5. mesto, a naše ve.seljeje bilo tem večje ko nam je tov. Branko Rajšter povedal, da smo se uvrstili v polfinale. ki jc bilo 20. novem- bra v osnovni šoli Prežihov Vo- ranc v Marikiru. Uspeh tega tekmovanja je bil več kot odličen. 4. mesto v Sloveniji. Vse ekipe, ki so tekmovale v znanju iz glasbe- nega baroka so bile vabljene 4. decenibrav Ljubljano, kjerstase v finalu pomerili osnovni šoli iz Loč in Titovega Velenja. Sobota. 4. decembra. |e za nas nepozabna. Zbrali smo se v Cankarjevem domu v veliki dvorani in prvič videli in slišali najnovejše orgle. In še to. zmagala je tričlanska ekipa iz L(V. Valerija Zupanič. ščilnice. De- lali smo iz usnja. V čestitke smo napisali: zdravo, srečno 1983. Nekateri so naredili tri čestitke. Barbara Šalamun. 2/a, Of^ Tone /^nidarič, Ptuj HRAMM« PTIČKE Nekega dne sem opazil, da so ptičke hodile na okno. Spomnil sem se. da moram postavili ptičjo hišico. Postavil sem ptičjo hišico in rtasul kašo. Drugi dan sem pogle- .dal v hišico, bila je prazna. Nasul sem .spet kašo. Ptičke Si> priletele na okno in čivkale. Davorin Zoreč, 4/a, O^ Tone ?nidarič, Ptuj BILO ME JE STRAH Nekega večera sem šla po mle- ko. Ker je bil čas pusta, sem se našemila. Hotda sem preplašiti so- sedo. Ogrnila sem črno haljo,.si nade- la vampirsko masko, ler obula vtiike, stare čevlje. Kar strašno sem zgledala. Sla sem cesti in se nisem ni- .kamor ozrla. Naenkrat pa se mi je za/dclo. da mi nekdo , sledi. Prisluhnila sem in obstala. Ozreti pa sc nisem upala. Tudi stopinje, ki so mi sfcdile so utihnile. Postalo me jc strah, ker sem bila že daleč (xl naše hiše. Pospešila sem korak. Spet zaslišim copotanjc za seboj. Začda sem teči, nekdo pa prav ta- ko hitro za menoj. Pri hiši, kamor sem bila ".menjena, sem se ustavila in o/rla. Toda kaj zagle- dam! /ive duše ni bilo za menoj. Poglcxlam na svoje nt^e. ker bi skoraj izgubila čevelj. Od čevlja mi jc visel podplat, ki je povzročal ctipolanje. Spoznala sem, da je bil moj sirah znotraj votel, okrog njega pa ni biio nič. Mihekra Miki, 4 b, Of> Tone Žnklarič, - Ptuj KAKO ME JE BILO STRAH Kolikor se spomnim, me je bilo enkrat zelo strah. Ati in mamica sta me poslala k studencu po vodo. Rila sta žxjna, ker sta v vročini že- la travo. Ko sem prišla do studen- ca, sem v vodi zagledala neko rumeno žival, ki je plavala po površini vode. Tako sem se ustra- šila, da nisem vedela, kam naj zbe- žim. K mamici in atiju sem prišla objokana in brez vode. Dolgo ni- sem upala mimo studenca, kaj šele vodo. Danes vem, da je bil v vAU POZIMI Prihaja zima in z nio velike skr- bi naših živali. Mnoge bo presene- til že prvi sneg m bodo vse zbegane tekale naokrog in iskale zavetja in hraiK. Ne smemo pozabiti.naših ptičk pevk. Po/namo ptice selivke, ki so 'f sepiembra odletde v tople južne i '^ie To so seveda naše lastovice, ki bodo spomiaui sjx.< piileieie m poiskale svoja gnezda. Želimo, da bi se jih vrnilo čimveč in našlo svoja gnezda. Po/namo pa tudi stalne piioe. ki ostanejo čez zimo pri nas. Vse premražene bodo iskale hrano, zato bomo naredili piičie hranilnice ali pa bomo jim kar na okna na^uli hrane. Kako krpo je gledati ptička, ki li v za- hvalo lepo žvrgoliio. Ne smemo pa pozabili na živali iz gozda. Na srnice, lisiee in druge. Na zimo bo- do dobile eosiejšo in daljšo dlako, da jih nc bo preveč zeblo. Za njih UkIo poskrbeli predvsem lovci in drugi ljubitelji živali. Naredili jim botlo krmilnicc in nosili vanje hra- mi. Nc pi»/abimo zimskih zaspan- cev, ki si že v jeseni iščejo hrano in brlt>ee, ko pridejo mrzli dnevi, gredo živali v brloge in tam spijo do toplih pomladnih dni. Zimskim zaspancem želim dobro spanje, dragim p;i čim toplejšo in s '•rano obsuto zimo. Milena Vajda, novinarski krožek, OS Velika Neddja \EZ(;OI)A NA PRVEM SNEGU Bilo je v soboto ob štirih zjutraj. V sobo je prišel ati, da bi me po- kril. Zbudila sem se. Povedal mi je, da je /unaj sneg. Pogledala sem skozi okn soboto sem bila v stanova- nju. V nedeljo ob 9. uri pa me je prišla iskat sosedova Tamara. Ko •»cm mamici povedala, da se grem sankat je rekla: „Ni dovolj snega za sankanje, ostani raje doma! Kljub temu se nas je pet odpravi- lo sankat. Sankali smo se na Hlupi- čevem bregu. S Tamaro sva se spu- stili z vrha. Začelo naju je premeta- vati. Naenkrat sva padli. Ko sem vstala, sta Tomi in Tamara prestra- šeno rekla: .,Joj, kako si popraska- na po obrazu." Tudi doma so me prestrašeno gledali. Franjo je rekd: „To je šola za drugič." Tanja Rozman, 3/c, 0§ Olga Meglič, Ptuj VOŽNJA Z VLAKOM Nekega zimskega dne je očka da! predlog, da bi obiskali staro mamo, ki stanuje v Celju. Vreme za vožnjo z avtomobilom ni bilo preveč na- klonjeno, saj so bile ceste mokre in spolzke. Zato smo se odločili, da se bomo enkrat za spremembo odpe- ljali v Celje z vlakom. Vsi smo se .strinjali z očkovim predlogom. Po kosilu smo se odpravili na že- lezniško postajo. Ko smo prispeli, smo videli, da ljudje že čakajo na prihod vlaka. Očka je odšei po vo- zovnice, medtem pa je vlak že pri- peljal na žde/Jiiško postajo. Očka je moral pohiteti, da smo pravočas- iKi vstopili na vlak. Kmalu zatem je vlak že ..dirjal" po tirnicah. Jaz sem gledal skozi okno, a kmalu ni- sem več nič videl, ker so se okna za- rosila. Videl ,sati, kako so se na oknih delale ,,rože", ki so bile zelo zanimive. Cez nekaj minut je prišel sprevtKlnik pregledal vozovnice. Očka ga je vprašal, če bomo morali kje prestopiti. Povedal nam je, da v Pragerskem. Ko smo prišli na Pragersko, smo sc presedli na posešeni vlak. Ta je bil zelo hiter v primerjavi s potni- škim vlakom, v katerem smo se pe- ljali iz Ptuja do Pragerskega. Na ždczniški po.staji v Celju smo izstopili in se nato z avtobusom pri- peljali k stari mami, ki je bila naše- ga prihoda zelo vesela. Minilo je nekaj ur in že smo se morali posloviti od nje ter se vrniti v Ptuj. V Ptuj smo se pripeljali s potniškim vlakom, ki .seveda ni bil tako udoben, kot pospešeni. Ko smo prispeli domov, smo se pogovarjali, kako jc bila vožnja z vlakom prijetna, varčna in bolj var- na, kol bi bila vožnja z avtomobi- lom. EX>govorili smo sc, da se bomo še večkrat pdjali z vlakom pa naj bo vreme lepo a!= grdo. Matej ^alamon, 6/a, OS Olga Meglič, Ptuj MOJ PRVI POLKT Z LETALOM Nekega dne smo sklenili, da sc bomo peljali z letalom v Ljubljano. Očka jc kupil vozovnice na turisti- čni agenciji. Prišla je težko pričakovana nede- lja. Najprej smo se peljali na letali- šče Slivnica, ki je blizu Maribora. Na letalo smo počakali v restavraci- j'- Kmalu je priletelo letalo, polno potnikov. Po zvočnikih so nas ob- veščali kam je namenjeno. Zbrali smo se na pristajalni stezi. Neka čudna tesnoba meje navdaja- la. V grlu me jc stiskalo. Bila sem prestrašena. Starša sta me bodrila in tolažila. Stcvardesa nam je pove- dala. naj se privežemo z varnostni- mi pasovi. Lcialo jc začelo z veliko hitrostjo drseti po pristajalni stezi in se dvigovati. Morali smo biti že visoko, ko sem pogledala skozi okno. Vse je bilo čisto majhno. Bila sem zatop- liena v svoje misli, da niti opazila nisem kdaj je začdo letalo pristaja- ti. l/siopili smo ko sem opazila na- pis DC 9. Vse te tesnobe, straha je bik» v hipu konec. Pa le ni bilo tako Mrašno, sem si mislila sama pri sebi in luj koncu sem se počutila prijet- Mikna Zavrnik,^/a, OS Olga .Meglič, Ptuj rO JE NAŠA VOJSKA (razmišljanje o vojni, miru. JLA) Saj res. kakšna je naša mlada vojska? Takšna vprašanja si mnogokrat postavljamo vsi državljani SFR Jugoslavije. Sedaj, pred 22. decembrom, dnevom JLA si ta vprašanja postavljamo še pogosteje. Še bolj pogob- Ijeno razmišljamo o vojni in miru, pa o mladih fantih, ki skrbijo za našo varnost. Nekoč so se fantje že vnaprej bali. kdaj jih-bodo poklicali k vojakom. Pri vojakih so ostali dolga leta, morali so se borili za stvar, za katero niso niti vedeli, ali je pravična. 2Lato jim ni bilo nič prav, da so morali k vojakom. Starši so včasih sina že ob rojstvu >>pohabili<<. mu odsekali prst ali kateri drugi ud. brez katerega se ni bilo mogoče bojevati. Fantje so se skrivali in bežali, ko so jih poklicali v kasarno, saj niso vedeli, ali bodo .še kdaj videli domače, svoje dekle in rojstno vas. •Ko pa je prišlo do druge svetovne vojne, so se rade volje borili za pravio). za »svojo stvar«. Niso se bali žrtev, izkazali so se kot pogumni prostovoljni vojaki. Po osvoboditvi seje tudi življenje v vojašnicah zelo spremenilo. Skrajšal se je obvezni vojaški rok, ki je prej trajal več let. Fantje so zdaj ponosni, če so sposobni obleči vojaško suknjo. Veseli so. da btKlo lahko navezali stike z mladimi iz vseh strani Jugoslavije. Zavedajo se. daje njihova naloga pomembna in težka, saj je ohranitev svobodne domovine njihova dolžnost in pravica. Zdaj so naše vojaške sile dobro oborožene, mnogo bolje, kot so bile v času NOB. pa ludi delo na področju SLO je vedno v teku. Zato se nam res ni treba bati vojne v Jugoslaviji, saj nas ijčuvajo« sami mladi in pošteni fantje z dobrim orožjem. Mislim, da res mora imeti svojo )»obrambno moč« vsaka država, saj so sedanji pt^Iitični položaji zelo zaostreni. Največji nesmisel sodobnega sveta pa je gotovo tekma v oboroževanju dveh velesil — SZ in ZDA. Mnogo preveč denaija vlagajo za izdelavo orožij, medtem ko mnogo ljudi umira od lakote, bolezni in od grozot vojne. To ne bi smel biti cilj oboroževanja! Pravzaprav je oboroževanje največji nesmisel sveta. S tem seveda ne obtožujem oboroževanja Jugpslovanske armade, saj se Jugoslavija oborožuje le za obrambo in ne za napad. Obsojam države, ki povzročajo in začenjajo vojno, države, ki se oborožujejo za napade in celo tekmujejo v izdelavi oroga. Morda se niti ne zavedajo, koliko gorja prinese nekaterim ljudem orožje, koliko nedolžnih ljudi je moralo že umreti zaradi njihovega nesmiselnega početja. Prav lahko se zgodi, da katera država napade tudi Jugoslavijo, zato želim vsem mladim fantom, ki odhajajo k vojakom, naj se dobro zavedajo, kakšna naloga jih čaka. Ko premišljujem o razliki med vojsko v prejšnji Jugoslaviji in našo partizansko ter sedanjo vojsko, nehote p|omislim na besede starega očka Orla iz filmskega scenarija N a svoji zemlji. Ostarela žena mu je poočitala. da sta v vojni izgubila že večinosvojih otrok, zdaj pa hoče tudi vnuk Boris na kurirsko pot. Starec pa ji je tolažeče pv)ložil roko na ramo ter očitajoče in nežno obenem odgovoril »Ana! To je pa naša vojska!« Da. to je naša vojska. Titova armada miru! Janja Pičerko. 8/c. OŠ Markovci tednik - 13. januar 1983 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 PET MESECEV OD OBČNEGA ZBORA NK DRAVA V aktivno delo vključiti čimveč članov Lani avgusta so v nogometnem klubu Drava izvedli občini zbor. na katerem so izvolili tudi novo vodstvo. Tako je predsednik iz- vršnega ixlbvedovanje predsednika novega izvršnega odbora: »Posebnih, velikih sprememb na zunaj še ni vidnih. Lahko pa rečem, da smo se skoraj vsi sedaj delujoči v NK Drava dokaj resno lotili dela. Stanje ob prevzemu dolžnosti je bilo obupno. Pred- hodnega izvršnega odbora krat- komalo ni bilo, zato je akcija zbi- ranja novega vodstva slonela na Marjanu Lenartiču in Dušanu Cehu. Izbira članov novega iwr- šnega odbora in ostalih komisij ni ptnekala tako kot to zahteva pra- vilnik o delu kluba. V skladu s tem bi namreč vsak kandidat za ka- kršnokoli funkcijo predhodno moral biti član kluba, kandidatno listo pa bi moral pripraviti pred- hiHlni izvršni odbor. Ob potrditvi kandidatov pa bi na občnem zboru ob pregledu aktivnosti v minuli mandatni dobi morali po- trditi tudi program za naslednje obdobje ali vsaj za tekmovalno sezono. Nič od tega ni bik) pri- pravljeno. Tudi kader za stroko- vno delo še ni bil izbran, čeprav je bilo komaj 14 dni do začetka nove sezone. Tako tudi treningov še ni bilo. Igrišče je bilo poraslo s travo in vadba ni bila mogoča. Sploh pa je vzdrževanje objektov poseben problem, ki mu je potrebno f>o- svetiti več pozornosti. Takoj po konstituiranju se je izvršni odbor skupaj s komisijami xiia.šel pred problemi. Ni bilo igralskega kadra, trenerja pete selekcije, z ostalimi trenerji so bih potrebni še pogovori o delu. ni bilo osnovnih rekvizitov, najnuj- nejše opreme, ki je še danes pro- blem, predvsem dresi, obutev in podobno. Igrišče je bilo v nemo- gočem stanju, krivec za to bi naj bil po mnenju igralcev in nekate- rih drugih izvršni odbor. Žal pa je tako. da lahko le-ta le posreduje pri Telesnokultumi skupnosti, ki je pristojna za ureditev igrišča. Tudi registracije ni.so bile urejene in kot nalašč je v tem času prišlo z Nogometne zveze Slovenije še nekaj sprememb okrog tega, kar nam je povzročilo še dodatne te- žave. Pravtako nLso bile urejene relacije s klubi MNZ Ptuj in NK Maribor okrog registracije dveh igralcev. Poslovnikov o delu od- lx)rov in komisij »i bilo, pravilnik o delu NK Drava je bil zastarel in neusklajen z ustreznim pravilni- kom NZS. Ob tem pa smo bili skoraj vsi člani novi in nismo poznali organizacijske proble- matike pri pripravi tekem za vse selekcije m ptniobno. Na srečo je bil tu Rajko Pavalec, ki je vsak trenutek pripravljen prijeti za delo in pi>magati. Takoj v začetku smo začeli z reševanjem tekoče problematike, da smo sploh lahko sodelovali v tekmovalnem sistemu. Pri izbiri trenerja pete selekcije, i.^brali smo nekdanjega igralca Drave in Olimpije Jožeta' Hadleija. smo imeli srečno roko. saj jc ob inten- zivnem delu z moštvom vedno rad pomagal tudi pri drugih opravilih. Ker so tudi drugi trenerji vsak po svoji moči začeli delati s polno paro. tekmovalni rezultati niso preveč trpeli. Na tem področju se •je do polovice tekmovanja v je- senskem delu stanje normalizira- lo. Zasnovo dela smo glede na prejšnjo kar precej spremenili. Iz poročila predsednika je bilo na občnem zboru razvidno, da je delo v klubu slonelo na dveh. treh članih. Tu mislim na delo, ki ni neposredno vezano na igranje nogometa. O tem sem se lahko kasneje prepričal še večkrat. V delo poskušamo vključiti vse čla- ne izvršnega odbora in komisij, glede na potrebe. Zato smo se člani izvršnega odbora sestajali tedensko. Zadolžitve so posame- zniki kar dobro opravljali, od ko- misij pa sta največ delali finančna in zdravstvena. Izdelali smo vse poslovnike in pravilnike o delu. Največ težav je še z delom stro- kovnega štaba, ki slabo usklajuje delo med tehničnim in trenerskim kadrom. Usklajevalec je moral postati izvršni odbor, kar seveda ne govori v prid novim organiza- cijskim prijemom, ki jih fX)sku- šamo izpeljati. Ob vsem tem smo izvedli turnir v malem nogometu v pt)časlitev rojstnega dne naše domovine, kije bil tudi priprava na praznoanje 50-letnice kluba. Pripravili smo pristopne izjave za včlanjanje v društvo, s tem bomo začeli takoj v začetku spomladanskega dela se- zone. izdelali .smo značko kluba, ki ponazarja srebrni jubilej, za .sodelovanje pri tem pa se moramo zahvaliti Frančeku Simoniču iz Agisa. Izdelali pa smo tudi kole- dar za leto 1983. ki ga podaijamo bivšim članom oziroma ljubite- ljem nogometa, ti pa so se ob tem izkazali tudi z manjšo denarno pomočjo. To nam da vedeti, da si Ptujčani zopet želijo svoj klub. V programu imamo še izdajo alma- naha ob 50-letnici. Zato pozivam vse delujoče bivše člane Drave, da nam p«.>magajo pri iskanju po- datkov.« — Katere pa so osnovne usmeritve prihodnjega dela v N K Drava'' »V začetku sem povedal, da nismo dobili programa, ki bi ga vsak za svoje delo pričakoval. Zato je bila prva nak)ga seveda priprava programa dela. To je urejeno, za strokovno m organi- zacijsko delo. Za strokovno delo je pripra- vljen obsežen program, ki zaje- ma celoten razvoj nogometaša od pionirske do članske vrste. Do kvalitetnega igralca za peto se- lekcijo, po kateri se vrednotijo uspehi dela v klubu, lahko pride- mo samo s strokovnim nogomet- nim razvojem in spremljanjem njegovega zdravstvenega in splošnega stanja. Prvi trener je skupaj s strokovnim štabom nosilec celotnega programa, vsi ostali trenerji selekcij pa se vključujejo v ta koncept dela. Seveda si pri tem vsak trener posamezne selekcije pripravi svoj program, ki pa mora biti uskla- jen z osnovno zasnovo dela v klubu. Računamo, da bi s takšno zasnovo v obdobju šestih let prišli do igralcev, ki bi lahko enakovredno z drugimi ekipami .scKlelovali v slovenski nogometni ligi, ki .si jo v Ptuju želimo.« — Kako pa bo z organizacij- skim delom, da bo tudi to uskla- jeno s strokovnim? »Pri spremljanju dela v drugih klubih opazimo, da delo sloni na dveh ali treh ljudeh. Ti so sicer amaterji, vend^ar morajo delati skoraj poklirao, da je uspeh zagotovljen. Žal pa so pri tem določene posledice. Dokler ti ljudje delajo, je v redu. Ko pa prenehajo, običajno tudi pade delo v klubu, preneha ali pa se osiromaši. Zato pri nas organiza- cijo zastavljamo drugače. V izvrš- nem odboru so predstavniki komisij, strokovnega štaba in ostalo članstvo s predsednikom, tajnikom, blagajnikom. Vsake- mu članu želimo dali stalno nalogo, i^klajevanje dela med komisijo in izvršnim odborom. Naloga predsednika lO pa je. da kontrolira in usklajuje izvedbo nalog. Neposredna zadolžitev bo vsakemu članu tudi čez leta dala vedeti, da je član Drave, ima do- ločene odgovornosti in da živi s tem klubom. Izkušnje kažejo, da po dveh letih brez takšne organi- zacije člani celo pozabijo svojo funkcijo, zato pa nato morajo delali le posamezniki. N ačin dela. da je na enem vse, je že vnaprej ob.sojen na neuspeh, propad.« — V klubu razmišljate še dalje, o perspektivi nogometa v ptujski občini, o rekreacijskem delu. Kakšni so vaši predlogi ugotovitve? »Poglejte. V medobčinskih nogo- metnih ligah tekmuje 30 moštev. Potovanja, oprema, organiza- cija. minimalno strokovno dek) vsaj za člansko vrsto zahteva v po- prečnem klubu okrog 100.000 dinarjev. Tega denana pa TKS ne more zagotoviti, morda le največ 10'-. To pa ne more dati tona dobremu delu, čeprav je dosežena množičnost. Žal pa je la bolj navidezjia in se kaže le ob nedeljskih merjenjih moči. za priprave med tednom pa ni pravega posluha. Nič koliko ekip je. ki se zberejo po sobotni veselici in odigrajo tekmo. Na to kaže množica prijav disciplinski komisiji. Strokovnega dela ni. b^pz njega pa ni kvalitete, ki jo lahko dosežemo le z dolgoletno vzgojo, katere začetek mora sega- li v rano mladost. Sele nato lahko pričakujemo nogometno in oseb- nostno močnega igralca. To pa lahko pričakujemo od dobro organiziranega nogometnega društva, ki premore kadre za vzgojo vseh starostnih skupin, kar pa zahteva dodatna sredstva. Ta pa lahko zagotovimo le tako, da zmanjšamo število klubov v rekreacijskem sistemu. V Dravi predlagamo spremembo. Orga- nizira naj se ena tekmovalna skupina z do deset klubov v občini. Maksimalni dosežek je torej naslov občinskega prvaka. Medobčinski okvir naj preide v občinskega kar bo pomenilo precejšen prispevek k stabilizaci- ji. Na koncu pa naj se morda še izvede turnir pravakov občin za medobčinskega prvaka. Ganljivo pa je. da v posameznih KS najdemo tudi kiri klube med katerimi ni najbolj zdravega rivalstva in sodelovanja. Rezultat je celo razbijanje KS na šport- nem področju. S spremembo bi nogometu v občini napravili uslugo in korist, z dobrim delom v našem klubu, kjer smo kadrov- sko močni, pa bi mu vrnili ugled, kvaliteto in zanimanje.« Za letos v klubu želijo, da se vse njihove ekipe v svojih ligah čimbolje odrežejo. Pri delu s člansko ekipo pa želijo priti do dobre ekipe. Sedanje moštvo je namreč pretežno sestavljeno iz mladincev. Letos še torej v ob- močni ligi. čez dve leti pa želijo preiti v slovensko ligo. Do tega pa želijo priti po že omenjeni poti. ki" seveda zahteva vztrajno delo čez dalj časa. Ob tem pa bodo nadaljevali z izvedbo prireditev ob srebrnem jubileju. Tako po turnirju načrtu- jejo pripravo in izdajo almanaha, izvedli bodo nekaj turnirjev ter srečanj s prvoligaškimi moštvi, osrednji del praznovanj pa bo v juliju in avgustu. Jesensko sezono so končali v decembru, ko so prenehali z vadbo. S pripravami na spomla- danski del sezone pa bodo pričeU že v tem mesecu. Kolje običajno, bodo prvi začeli člani, ki se bodo na prvem treningu zbrali 17. januaija. Sledili jim bodo mla- dinci (3. februarja), nato kadeti (21. februarja), mlajši in starejši pionirji pa bodo z vadbo začeli po zimskih počitnicah. Vse selek- cije bodo prve treninge opravile v Špormi dvorani Mladika ... Predsednik lO NK Drava Janez Lah je ob koncu pogovora dodal, da na prve treninge, sestanke, vseh selekcij — zlasti pa pionirjev vabijo vse tiste, ki bi želeli redno vaditi v klubu in tu nadaljevati nogometno pot. 1. kotar NEKAJ KRATKIH NOVIC V Mariboru je bil prvi kros nove atletske sezone z udeležbo tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije in Slovenije. Pri članicah je Marija Vindiš osvojila drugo mesto za domačinko Preglovo, pri članih pa je bil Mirko Vindiš tretji za tekmovalcem iz Avstrije in domačinom Kremplom. Na namiznoteniškem članskem prvenstvu severovzhodne regije, bilo je v Murski Soboti, je Sonja Marinkovič zmagala med članicami, pri dvojicah pa jc par Marinkovič — Jaušovec osvojil tretje mesto. V ponedeljek je bila prva seja novega izvršnega odbora Zveze telesnokulturnih organizacij. Potrdili so sestavo posameznih komisij, ki morajo v kratkem pripraviti svoje programe dela, pozornost pa so namenili tudi delovni skupnosti v ustanavljanju. V nedeljo se je 26 trenerjev iz MNZ Ptuj v Mariboru udeležilo strokovnega seminarja, na kaierem je med drugim Branko EIsner govoril o izkušnjah Mundiala. Prva izmena smučarskega tečaja, ki bo od 17. do 21. januarja pri Treh kraljih, je zapolnjena. Na voljo pa je še 14 mest v drugi izmeni, ki bo vadila od 24. do 28. januarja na istih terenih in za enako ceno (2260 din). I. kotar Razglasitev najboljših športnikov občine Zveza telesnokulturnih orga- nizacij občine I.enart je priredila v dvorani kulturnega doma Gradišče l^ster^ program ob razglasitvi naj- boljših športnikov in športnih društev za leti 1981 in 1982. Za najboljšo samoupravno or- ganizirano in aktivno šolsko šport- no društvo občine Lenart, kjer deluje sedem šolskih društev je ^vo mesto doseglo §SD ,.Borec" OS Jurovski dol, ki je že tretjič zapored osvojilo pokal in ga tako prejelo v trajno last. Pod geslom „Iščemo najboljšo Krajevno sklipnost občine Lenart v športni rekreaciji," v kateri so s^elovale vse krajevne skupno-ti Občine, je letos bila najboljša KS I enari. Prehodni pokal za najboljše or- ganizirano, množično tn aktivno telesnokulturno organizacijo obči- ne Lenart je za leto 1982 dobilo društvo za telesno vzgojo Partizan iz Gradišča, na tem področju delu- je 13 društev. Posebna komisija pri ZTKO občine Lenart, ki aktivno deluje skozi vse leto je izbrala tudi naj- boljšo športnico in najboljšega športnika za leti 1981/1982. Za atletske dosežke je pokal za naj- boljšo Športnico občine Lenart prejela 12-letna Nada Perko iz 0§ Gradišče. Za najboljšega športnika občine Lenart je bil izbran 15-letni motokrosist Stanko Vindiš od Lenarta, ki je član AMD Lenart i ki je član AMD Lenart in je v letu 1982 dosegel nekaj vidnih repu- bliških uspehov z motorjem do 50 ocm. Besedilo m posnetek: Janez Lorber Stanko Vindiš prejema pokal. Pokal najboljši športnici Nadi Perko. Ptujčani se približujejo vrhu v predzadnjem (osmem) kolu prvega dela tekmovanja v drugi icpiibliški košarkarski ligi so se igralci KK PTUJ v gosteh pomerili z igralci Kamnika in '}': premagali z 20 koši razlike. To je njihova tretja zmai-a v gosteh in hkrati tretja zapv>redna zmaga s takšno razliko. lXtmačini < začetku srečanja Ptujčanom ušli za šest točk, saj so ti pr- e točke dosegli šele ob koncu tretje minute, ko je kapetan Dobrijevič uspešno i/»edcl proste mete. Nato so Ptujčani prevzeli pobudo in z zaporednimi zadetki Roberta Kotnika in Dobrijeviča v 12. minuti domačine ujeli (20:20). Vendar so jim ti po minuti odmora znova ušli za šest točk, toda Ptujčani so do polčasa rezultat izenačili. V prvem delu se je pi^znala odsotnost Bedrača, zlasti pri igri v obrambi. V drugem ptričasu je ptujska ekipa domačinom vsilila svoj ritem igre ter z igro prek centrov razliko v svojo korist povečevala. V 12. minuti dnigega dda je bilo že 61:45. Do konca srečanja je trener Kravina dal pri- ložnost tudi igralcem s klopi. Ti so jo dobro izkoristili. Ptujčani so v tem delu zlasti dobro igrali v obrambi, kar potrjuje število košev, ki jih je v tetn delu dosegla domača ekipa. Kljub dobremu razpoloženju po zmagi, so misli ptujske ekipe že usmerjene na srečanje zadnjega kola, ko se bodo v svoji dvorani pomerili z vodilnim Garantom iz Polzele. To srečanje ne bo to soboto, temveč je prestav Ijeno na 5. februar. Ptujčani se bodo gotovo močno potrudili, saj bi z zmago prišli na vrh lestvice. PTUJ: Damiš, Erbus 3, Reš 2, Marčič 6, R. Kotnik 10, Beranič 24, Cobdj 11, M. Kotnik 4, Volmajer 7, Dobrijevič 16, Vučinič 2. 1. Z. Judoisti ne mirujejo Med športniki, ki imajo v tem času največ tekmovanj, so tudi j'udoi- sti. V judu ptujske občine se s posebnimi dosežki v članski kategoriji sicer ne morejo pohvaliti, vendar naraščaj veliko obeta. Pri tem je še posebej uspešna sekcija JK Drava v Gorišnici, ki jo vodi nekdanji tekmovalec Franc Nasko. Ob polnem razumevanju vodstva šole v Gorišnici v temkajšnji telovadnici trikrat na teden vadi 20 pionirjev in sedem mladincev. Po zavzeti vadbi se že uveljavljajo na regijskih pionirskih pa tudi mladinskih tekmovanjih. Posebej uspešni so bili na regijske tek- mo\anju v .Mariboru, ki je bito proti koncu leta 1982. Tako je Branko Zupanič zmagal v kategoriji do 45 kilogramov, Janez Skrjanec pa v , kategoriji do 42 kg. Atojz Kojc je bil v kategoriji do 38 kg drugi, prav- tako tudi Roman Skrjanec v kategoriji do 46 kg in Tonček Horvat v kategoriji do 32 kg. Tretja mesta so osvojili Jože Marin, Jani Vajda, Dar- ko Žnidarič ter Savič in Bdca iz Ptujskega dela kluba", /.raven pionirskega je bilo tudi mladinsko tekmovanje, kjer se je s prvim mestom v kategoriji do 68 kg izkazal Stanko Sumenjak. Dvanajst tekmovalcev pa je lustopilo tudi na regijskem tekmovanju v RaCah. IzJca/ala sta se Branko Zupanič s prvim in Janez Plošenjak z drugim mestom. V soboto pa so nastopili tudi na tradicionalnem Memorialu Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici. Konkurenca je bila zelo močna, precej tekmovafcev pa tudi ni imelo športne sreče. Osvojili so tri tretja in eno četrto mesto. V kategoriji pionirjev sta tretji mesti osvojila Darko Žnidarič in Janez Plošenjak, Branko Firbas pa je bil tretji pri članih v kategoriji do 60 kg. Četrto mesto je osvojil Alojz Kojc, 1. kotar Planinska šola '83 Mladinski odsek pri planinskem društvu Ptuj tudi v letošnjem letu organizira planinsko šolo za učence osnovnih in srednjih šol. Program planinske šole obsega 20 ur predavanj, orientacijsko vajo in planinski izlet. Sola bo začda z delom konec februarja in bo končana konec marca 1983. Orientadjska vaja in izlet bosta izvedena pozneje, ker je za oboje potrebno ugodno vreme, izvedeno na bo najkasneje do 30. junija 1983. Vodstvo Planinskega društva Ptuj se je obrnilo z dopisom na vse mentorje planinskih skupin na šolah, jda z razpisom in pogoji planinske šole seznanijo vse učgnce in do 15. februarja 1983 zberejo prijave. V planinsko šolo se lahko vpišejo učenci srednjih šol in učenci osnovnih šol od 6. razreda naprej, učenci razreda pa le izjemoma po presoji mentorja. Stroške šolanja bo v glavnem pokrilo društvo, učenci bodo prispevali le po 200 din ob prijavi, kar je namenjeno za stroške izleta. Glede na to, da so sedaj zimske šolske počitnice, bodo mentorji lahko seznanili učence in zbrali prijave šele v začetku februarja, ko se bo začelo drugo polletje šolskega leta. Po);lcd na vodstvo ekipe in rczer>e, ki so se tokrat izkazali (foto B. Rode) Smučanje za srednješolce Tudi ptujski srednješolci bodo na počitnicah od 10. do 28. januarja. V centru srednjega usmenenega i7X)braževahja je telesnovzgojni aktiv pripravil za učence smučanje na .Arehu od 17. do 22. januaria. Vendar v ccntru ne pričakujejo večjega števila prijav za rekreativno smučanje, saj tudi ob športnih dneh za ta šport med dijaki ni velikega interesa, čeprav je > tej vzgojnoizobraževalni ustanovi okrog 2500 učencev. Menijo, daje to posledica visokih cen smučarske opreme in slabih snežnih razmer v zadnjih letih. Zato pa jc toliko v ečji mteres za smučanje med predšolskimi otroki. Zanje bo smučarski tečaj na grajskem hribu v istem času, če bo dovolj snega seveda, sicer pa prav tako na Pohorju. N. Dobljekar 10 - ZA RAZVEDRILO 13. januar 1983 - TEHItffK tednik "" ^^^^ OGLASI IN OBJAVE - 11 z načrtom uresničevanja srednjeročnega piana Kreditne banke Maribor, je v letu 1982 bilo predvideno 25 % povečanje naložb za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Razen povečanja obsega sredstev banka vodi tudi selektivno politiko obrestnih mer in od- plačilne dobe za malo gospodarstvo, s čemer pospešuje razvoj manjkajoče (deficitarne) de- javnosti. Z dopolnitvijo svojih aktov, to je: sklepa o namenih in pogojih za dajanje kreditov, tarife obrestnih mer in pravilnikov za pospeševanje gospodarske dejavnosti in kreditiranja obratnih sredstev obrtnikov ter s poslovanjem po teh aktih, je banka v letu 1982 dejansko tudi iz- vedla dogovorjeno obveznost. V letu 1982 je bilo na osnovi obstoječih pravilnikov obravnavanih 62 zahtevkov in odobreno 17.561 tisoč din kreditov in to za: 1. investicije 4.856.000,— 2. obratna sredstva 6,350.000,— 3. na podlagi prodaje — vezave 6,355.000,— Stanje plasiranih sredstev v kreditih drobnega gospodarstva je na koncu leta 1982 znašalo: 1. investicijski krediti j4,402.(XX),— 2. obratna sredsiva 5,274.000,-» 3. prodaja — vezava 1,101.000— skupaj 27,383.(XX),— Stanje odobrenih kreditov drobnemu gospodarstvu se je konec leta 1982 od leta 1981 povečalo za okrog 6,3 mio din oziroma za 30 odstotkov. Obrestne mere so bile za kredite deficitarnim dejavnostim za 4 % nižje, odplačilna doba pa daljša, odvisno od vrste opreme oz. njene amorli/adjske dobe. Iz navedenega lahko zaključimo, da banka izpolnjuje svojo prevzeto obveznost iz omenjenega dogovora. Potrebno pa je povdariti, da za hitrejši razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti niso dovolj le primerni krediti. Realizirati je potre- bno še druge dogovorjene ukrepe za hitrejši razvoj teh dejavnosti, ki so predvideni v omenjenem dogovoru. V programu razvoja drobnega gospodarstva za leto 1983 so ti drugi ukrepi še podrobneje opredeljeni. Tudi v načrtu banke za leto 1983 je dan drobnemu gospodarstvu ustrezen povdarek. Pristaviti pa moramo, da bo hitrejši razvoj malega gospodarstva odvisen predvsem od interesa občanov, ki ga opredeljuje celovitost ne le zapisanih, ampak dejansko uresničljivih ugodnosti. Franc Lukman, vodja poslovne enote Ptuj NEKATERE OSNOVE SPLOŠNE DIETETIKE DR. FRAN BRUMEN Dietni način prehrane pri zdrav- ljenju je ?e vedno važen, pri neka- terih obolenjih pa celo najvažnejši ukrep. Dieta je ukrepanje, pri katerem mora bolnik in njegovo strežno osebje osveščeno in akti- vno po utemeljenih načelih sodelo- vati. Dietno prehrano uvajamo pred- vsem pri bolnikih; pa tudi pri zdravih ljudeh, kadar hočemo do- seči npr. shujšanje, oziroma nasprotno-poreditev. Dietna prehrana mora biti smotrno in pravilno pripravljena. Dieto je tre- ba uravnavati v glavnem po hra- nilnem energetskem učinku, torej po kaloričnih vrednostih posamez- nih hranilnih snovi. Pri nekaterih boleznih (npr. sladkorna, jetrna, ledvična i.p) pa je treba upoštevati še specialne lastnosti in stranske učinke na prebavnem aparatu. Tu- di način pripravljanja hrane (ku- hanje, pečenje, praženje, dušenje, na ražnju itd.). V področje dietetike spada pri nekaterih boleznih tudi čas uživa- nja hrane, posebno časovni pre- sledki (npr. diabetes). V starejši dictctiki je bila najvažnejša ener- getska — kalorična vrednost hra- niv, dočim dandanes prevladujejo kvalitetne kakovostne lastnosti. Vedno večjo važnost polagamo na biološke vrednosti beljakovin, na vrste različnih maščob, vplive na- trijeve navadne kuhinjske soli, količino vode in posameznih mineralov, vitamine in fermente, posebno pa na njih medsebojna razmerja in hormonalno vege- tativne vplive na presnavljanje. Najbolj relevantna vsebina hra- ne, torej tista, ki je NA.IPOMEM- BNEJSA IN NEIZBEŽNA, JE BELJAKOVINA. Minimalna koli- čina za odraslega zdravega človeka je en gram na en kologram telesne teže. Pri bolnikih in pri zahtevnej- šem telesnem in duševnem naprezanju en in pol do dva gra- ma, pri otrocih in doraščajoči mla- dini pa dva in pol do tri in pol gra- mov. POLOVICA TAKE MINI- MALNE KOLIČINE BELJAKO- VIN MORA BITI BIOLOŠKO VI- SOKOVREDNA BELJAKOVINA ŽIVALSKEGA IZVORA, ki mo- ra vsebovati nujno potrebne ta- koimcnovane aminske kisline. TRAJNA CISTA VEGETA- RI.IANSKA — ZGOLJ RAS- TLINSKA PREHRANA NE ZA- DOSTUJE NARAVNIM POTRE- BAM IN JE LAHKO CELO ŠKO- DLJIVA, ker ji manjka animalni proteinski faktor — živalsko belja- kovinski dejavnik, kar lahko po- vzroči motnje, predvsem v krvnem obtoku. Seveda pa je treba istočas- no pripomniti, da je stroga vege- tarijanska hrana za odmerjeno do- bo V NEKATERIH PRIMERIH UMESTNA IN CELO NUJNO POTREBAN A! Pri urejanju diete je potrebno v.selej upoštevati in uporabljati pregledne tabele, ki pojasnjujejo biološke vrednosti posameznih se- stavin hrane, pri čemer je vsekakor važno upoštevati tudi kaloričnost, vsebovanje vitaminov in mineral- nih snovi, predvsem pa bolezni primerno količino kuhinjske soli ter kalija in apnenca. Pri dietnem zdravljenu je po- trebno upoštevati vzročno in tudi funkcionalno delovanje hrane ter vedno imeti pred očmi in v mislih končni učinek. Tako usmerjeno dieto je treba čimbolj smotrno vključiti v ostalo medikamentozno in fizikalno zdravljenje. Pri pripravljanju dietne hrane je posebno važno upoštevati tudi po- samezne načine kuhanja, da hrana obdrži čimbolj polno biološko vrednost. Seveda mora biti pripravljanje dietne hrane vselej prilagojeno zahtevam posameznih obolenj, da dosegamo zaželjene učinke. OsTiovna usmerjevalna navo- dila dobi bolnik od lečečega zdravnika. Nevarna igra z eksplozivom V najdaljši noči so silvestrovali tudi v gostilni Vesne Nemet v Stonercah, kjer je bilo zbranih nad 60 gostov. Kmalu po polnoči, ko so si nazdravili srečno, zdravja in uspehov polno novo leto, bilo je menda okoli pol enih, je vse pre- tresla močna eksplozija, v trenut- ku so gostje onemeh, slišal seje le žvenket steklovine razbitih oken- skih šip. Najbolj neustrašeni so brž pohiteli ven, da bi ugotovili, kaj seje dejansko zgodilo. Verjetno je bilo nekaj ljudi tudi zunaj, sicer ne bi ugotovili, da je po cesti pridrvela stoenka z ne- osvetljeno registrsko tablico, da so v vozilu bili štirje ljudje in da so ob cesto pri gostilni odvrgli nek predmet, ki le nekaj trenutkov za tem eksplodiral, z avtomobilom \pa so oddrveli naprej. Eksplozija je bila tako močna, da so — ne le na hiši, last Ignaca Vrabiča, kjer je gostilna, temveč tudi na drugih okohških hišah, celo na več Tcot 50 m oddaljeni cerkvi popokale šipe. Ljudje so na podlagi precejšnje kotanje, ki je nastala od eksploziji, ugotovili, da so neznanci odvrgli večji zavoj razstreliva, verjetno takega, ki ga uporabljajo v kamnolomih. To so potrdili tudi preizkovalci, ki so si ogledali kraj eksplozije in ugoto- vili, da gre za razstrelivo amonal. Nadaljnja preiskava bo prav gotovo odkrila nepremišljene ne- znance, ki so se tako nevarno igrali z eksplozivom in ogrožali člove- ška življenja in premoženje. Prav tako tudi, odkod nevarno eksplo- zivo v roke neodgovornih ljudi, ki verjetno niti poznali niso moči in učinka eksploziva. Ob eksploziji na srečo nihče ni bil telesno poškodovan, nastalaje le precejšnja materialna škoda. Toda temu je treba pripisati le srečen slučaj. Težko pa si je za- misliti, kakšne posledice bi bile, če bi zavitek eksploziva priletel pred vrata gostilne, ali če bi se na krmu eksplozije v tistem trenutku znašel človek, celo skupina ljudi. Vse- kakor je ta primer iz Stoperc resno opozorilo. Kako nevarno je neod- govorno ravnanje z eksplozivom, ki ga v gospodarstvu, zlasti v ka- mnolomih m pri gradnji cest često uporabljajo. FF Nasveti za vožnjo v zimskih razmerah v naslednjem prispevku želimo opozoriti voznike motornih vozil na vožnjo v poslabšanih voznih razmerah, kijih pogojuje hladno in megleno /imsko vreme. Besedo ima Franc Jerenko, tajnik sveta za preventivo in v/gojt) v cestnem prometu pri SO Ptuj: ..Najprej je treba vse voznike opozoriti na hitrost vožnje, katero je sedaj v poslabšanih voznih razmerah potrebno seveda prilagajati, oziroma zmanjšati. Čeprav še ni snega se pogosto pojavlja zmrzal ali poledica, ob večerih pa po navadi še megla. Najnevarnejše pa je, da recimo poledice ni povsod, ampa+; se pojavlja le na določenih predelih cestišča, tako, da marsikdaj lahko to voznika močno preseneti. Posebej velja opozoriti na pravilno zimsko opremo vozil, predvsem v primerih, ko se odpravljamo na daljše proge, ko ne vemo, kakšne so vozne razmere drugod. Brez verig se sedaj ne smemo podati nikamor, seveda pa bi že zdavnaj morali voziti z zimskimi gumami. Zelo pt)membno je tudi, da se vsak voznik oskrbi s tekočino za zimsko pranje vetrobranskih stekel, da ne omenjam antifriza, oziroma zimske tekočine za hladilne sisteme. Sedaj .so zimske počitnice, zato ne bo odveč, če opozorimo še na previdnost do naših najmlajših udeležencev v prometu. Pravgotovo jih bo sedaj več na cestah, saj imajo zato več časa, zato moramo biti pri vožnji še bolj previdni. Vsi tisti, ki se kljub hladnemu vremenu podajajo na pot s kolesi, morajo vedeti, da je predvsem v mraku in ponoči varna vožnja le, če imamo kolo pravilno osvetljeno. Spredaj z belo lučjo in zadaj z rdečo. Torej zadaj ne zadostuje več tako imenovano mačje oko, ampak rdeča signalna lučka, ki je priklopljena na dinamo. Vozniki motornih vozil, torej avtomobilov pa naj redno kontrolirajo najvitalnejše dele vozila. Pomembna je predvsem kontrola krmilnega mehanizma in svetlobno signalnih naprav. Ce vozniki niso sposobni sami odpravljati manjših napak, naj se poslužujejo mehaničnih delavnic, sicer pa jim priporočam tudi brezplačne preventivne tehnične preglede vozil, ki jih organiziramo vsako prvo sredo v mesecu v Agisovih servisih. Njihovo vozilo bodo pregledal strokovnjaki, še enkrat poudarjam, brezplačno in jih napotili na ustrezno popravilo k mehaniku. Slednjega je seveda tako kot drugod treba plačati. Z odpravo hib na vozilu bomo tako zmanjšali nevarnost za kakršnokoli nesrečo ali zastoj v prometu." _ Že večkrat smo omenili kako pomembne so hidromelioracije za izpolnjevanje obveznosti, ki jih je naše kmetijstvo sprejelo v pridelovanju hrane. Ko smo namreč sestavljali srednjeročne planske dokumente, smo se v planih za povečanje kmetijsko proizvodnje v precejšnji meri naslanjali tudi na načrte v zvezi z melioracijami, torej pridobivanjem novih ob- delovalnih površin. V začetku srednjeročnega obdobja pa se je tudi na tem področju zataknilo, predvsem zaradi težav pri zagotavljanju finančnih sredstev, predvsem tistih, ki so potrebna poleg republiških virov. Konec lanskega leta pa se je le premaknilo in zdaj z večjim op- timizmom gledamo v uresničitev srednjeročnih načrtov tudi na tem področju. Kmetijski kombinat bo že spomladi v dolini Polskave posejal koruzo na novo pridobljenih površinah. Tik pred koncem leta so stekla melioracijska dela tudi v Pesniški dolini, kjer je investitor kmetijska zadruga Ptuj. Sicer so imeli v KZ Ptuj v načrtu meliorirati preteklo leto 700 hektarov, dela pa tečejo na 220 hektarih — v Levajncih in Gočovi ter Bišu. Dela tečejo neovirano, zima, kakršna je, gre izvajalcem zelo na roko. Zaenkrat ni videti nobene ovire, da ne bi tudi na teh površinah že spomladi lahko posejali koruzo. , JB Rodile so: Nada Vrabelj, Mihalovci 9. — Darjo; Marija Mikložič, Pleterje 4 — Boštjana; Marija Sori, Dolič 24 — Dejana; Marjeta Ovčar, Popov- ci 17 — dečka; Darinka Plohi, Ormož, Dr. Hrovata I — Moniko; Silva Rosenield, Na Obrežju 7 — dečka; Jožica Rajh, Salovci 21 — Bo/a; Nevcnka Govcdič, Mekot- najk 36/a — Aleša; Angela Pere, Žerovinci 37 — Vesno; Mojca Rakuša, Ormož, Slanka Vraza I — Ireno; I ris Kustec, Kidričevo, Kraigherjeva 12 — Nino; Darinka Vincciič, I alionci 30 — Jožeta; Viklorija Koiarič, Središče, Slovenska 46 — Iva; Božena Krnjnc, Kidiičcvo, Kajuhova 1 — Boruta; Nada Kukovcc, Rilmerk 15 — dečka; Slavica Ambrož, Zaliovci 19 — dečka; Jelič — Hi/jak Darinka, Slov. Bistrica, Tomšičeva 32 — Tino; Mira Škvorc, Vičanci 60 - dckiico; Da- nica Majciič. Drakovci 29 — k'oia;. Poroke: Slaiii^la\ Majcrič, Crmlja 2! in HccKika Š\arc, Bišečki vrh 37; Anton Zakojč, G. Bistrica 84 in .ložcla Zadravec, Miklavž pri Ormožu 59; Fridolin Kerneža, Ob žcic/nici 8 in Marija Emeršič, Ki- dričevo, Kajuhova 5; Stanislav Plohi, Polenci 42/a in Anica Vese- lic, Bukovci 9/a; Stanko Pukšič, 1 očki vrh 62 in Marija Kramber- gcr, Biš 27; Srečko Klosel, Sabonjc 21 in Anica Ceh, Grlinci 10; Boris Koscdnar, Ul. heroja Lacka 5 iii I iljana /orcc, Ul. heroja Lacka 5;. Umrli so: Marija Trofenik, Zclcnikova 1, loi. 1908, umrla 31.- dec. 1982; Nc/a Kostaiijcvec, Nova vas 9 pri MarkoNcih, loj. 1898, umrla I. jan. 1983; 1 rane Gašparič, Gornji Ključarovci 14, roj. 1W8, umrl 4. jan. 1983: Mat jota Padar, Nova vas pii Ptuju 32, roj, 1896, umrla 5. jan. 1983, Marija Zafošnik, Cirkulane 6, loj. 1933, umrla 6. jan. 1983. Angela Meško, Senik 20, roj. 1915, umrla I. jan. 1983. TEDMK izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški ko- legij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LACEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goz- nik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 360 di- narjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603- 31023. Tiska ČGP Večer Mari- bor. Na podlagi zakona o ob- davčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.