Učiteljski Tovariš
f	Jm	n. ■ f J.jkllMMM	..11 /-rt ife/.f DnllAnioAlVI M A	hfil/vAM fl ^mm Jll n/p«M
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Učiteljstvo govori!
Ljubljansko učiteljsko dru* štvo je zavzelo na svojem občnem zboru dne 11. oktobra 1928 z ozi« rom na časopisne polemike v zad» njem času tičoče se učiteljskega stanu sledeče »tališče: »Naša vera v moč stanovske organizacije je tako velika, da taki izpadi v dnev» nem časopisju ne morejo vplivati na enotnost naše organizacije.
Odklanjamo pa strankaTstvo v stanovskih vrstah ker vidimo le v močni stanovski organizaciji garancijo za pravično postopanje z učiteljstvom.«
V zadnjem času so se pojavili v ljubljan» skih dnevnikih članki, polni, resnega časo» pisja nevrednih psovk napram učiteljstvu.
Nemoralna dejanja in prestopki posa» meznikov se hočejo- kratkomalo gen.eralizi» rati jin z njimi oblatiti ves učiteljski stan. Proti temu so pričela sedaj nastopati okraj» na učiteljska društva.
Vsi poznamo dobro metode političnih strank — poznamo tudi nesolidne temelje dobrot, !ki jih nudi posamezniku strankar» stvo — in ravno radi poznanja teh metod in takozvanih dobrot, ki jih nudi posamezniku strankarstvo, je naša organizacija pokazala hrbet strapkarstvu in njenemu vplivu na našo organizacijo ter na vprašanja, v katerih jie nujno potrebno, da nastopa naš stan enot» no in solidarno.
A to stališče naše organizacije, ki je' sta» lišče nas vseh v njej organiziranih članov, je marsikomu, predvsem ekstremnim stran» karjem, ki jim je napoti celo stanovska strp» nost, trn v peti in zato ne morejo. trpeti na» šega stanovskega edinstva.
»Divide: et impera« je njihovo načelo in to načelo sije iz vseh omenjenih člankov v dnevnem časopisju.
Razdeliti nas hočejo na dvoje, troje in še več delov, da bi lažje pometali z našim stanom, ko)t so to delali v preteklosti. Arp» pak učiteljstvo se' dobro zaveda; da mu more ojačiti njegov materijalni položaj in ugled edinole' močna stanovska organizacija in ni» kakor ne strankarska borba, ¡Ki vpliva le raz» diralno na vse resno delo, če se zanaša celo v vsem skupna stanovska in strokovna vpra» šanja.
Pri vsej tej zadevi pa je treba omeniti, da je med učiteljskim stanom samim še ne» kaj nestrpnih strankarjev, ki jim je stranka več nego dobrobit stanui In ti posamezniki so oni, ki pomagajo ekstremnim strankarjem in strankarskemu časopisju pri njihovih po» izkusih razdvojiti naš stan. Predvsem mo» ramo obsoditi take tovariše in njihovo raz» diralno delo — nato pa povedati strankar; jem da je učiteljstvo spregledalo in se ne spušča več v medsebojno borbo, temveč hoče ostati združeno v enotni stanovski organiza» ciji — vedno solidarno v borbi za svoje ma» terijelno in moralno pravo.
Nekateri strankarski ekstremisti iz na» ših vrst opravičujejo; svoje stališče in ga ute» meljujejo s tem, da se le preveč izrablja od gotovega dela učiteljstva današnjo politično konjunkturo ter se očito protežira režimske stranke. To protežiranje je sicer previdno maskirano z raznimi utemeljitvami. Res je to! Toda poglejmo in vprašajmo one, ki se sedaj pritožujejo in vpijejo, ali so se enako oglašali in zavzemali enako stališč«' tudi ob ku tzui njihovega političnega režima.
Če kedaj, je sedaj dobilo učiteljstvo do» volj izkušenj, da se vsako izrabljanje poli» tične konjunkture prej ali slej maščuje, če ne ravno nad onimi, ki to izvršujejo, pa nad stanom v splošnem Zato je tembolj upra» vičeno, da varuje ves stan ravno linijo da se bori tudi organizacija proti onim, ki to linijo kršijo na račun svojih sotovarišev in principov, ki smo jih dolžni varovati v do» brobit stanu vsi.
Tudi polemik v dnevnem pasopisju smo krivi sami. Da govorimo- jasno: Kriva jih ni večina učiteljstva, ki jih obsoja, ampak krivi so jih zopet oni strankarski ekstremisti iz naših vrst. ki jih imamo po en ducat še na vsaki strani.
Ti zanašajo izpade v dnevne liste, ti napadajo svoje sotovariše drugega politic» n^ga prepričanja po dnevnih časopisih, na» sprotni ducat jim odgovarja, strankarski ton primeša še uredništvo, račune pa mora pla» čati večina, učiteljstva in ves učiteljski stan, ki pri tem trpi.
Zato ie naša dolžnost, da nastopimo z vso silo proti takemu neodgovornemu pošto» panju, posebej pa proti neodgovornim ose» bam; ki se Skrivajo' za hrbet uredništev in te izpade povzročajo. Javnp morajo vsa dru» štva govoriti o tem vprašanju, da čujejo to obsodbo škodljivci našega stanu in jo čuje
tudi dnevno časopisje.
————————————_
P[p t p ti i ti P lastni izdelki vedno v veliki izbiri. M- iv tc/ii/ic- Najmodernejši vzorcu Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic.
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
KOŠAČAN:
Razmišljanje o materijalnem stanju uradništva.
O tem se je zapisala že marsikatera be» seda, stvarno prepričajoča, ali ostro žigosa» joča, Ali naj umolknemo? Ne smemo. Go» vorimo' in pišimo tedaj, da se stvar ne pozabi.
S trojnega poigleda hočem razmoitrivati gorenjo snov: a) Vzroki, b) posledice našega bednega stanja, c) odpomoč proti temu.
K a). Vzroki našega nadvse slabega ma» tirijalnega stanja se dajo obeležiti v nasled» njih stavkih: 1. Naši prejemki so nezadostni že od prevrata sem; 2. pravice našega stanu še niso ustaljene, marveč se iste navzlic ob» stoječemu uradniškemu zakonu samovoljno izpreminjajo in krčijo po finančnih zakonih in ministrskih uredbah; 3. uradniški prejemki niso enaki v vseh pokrajinah, marveč dovo» ljujejo vsakoletni državni proračuni, posebne nagrade osobju glavne kontrole, drž. sve» ta, politični upravi v južni Srbiji itd.; 4. ži» vimo v razdrapanih državnih in finančnih razmerah.
Vse to so znane stvari in ni treba izgub» 1 jati mnogo besedi. Mesečni prejemki pre» čanslkega uradništva znašajo do 1000, 2000 in 3000 Din (bele vrane so ioni, ki prejemajo več). Ker pa je dokazano, da potrebuje dru» žina brez otrok vsaj 2500, z enim in dvema otrokoma 3200—3700 Din, s tremi otroci 4200—5000 Din mesečno, si moremo pred» stavljati, kako beraško, pasje življenje žive državni nameščenci že vsa ta leta. Življenje upokojencev pa sploh ni življenje1 ljudi.
Pri vsem tem se nam mrcvarijo in od» vzemajo že zakonito zajamčene pravice, na» laga vedno večji davek in drugi kakor z neba sklateni odtegljaji. Ali naj spominjamo, ka» ko so nam odtegovali prispevke za poplav» ljence (100 Din mesečno) in ito najprej pro» vizoirično, potem pa definitivno v prid — državni blagajni! Opetovano so bile naše draginjske doUlade v nevarnosti, da se še bolj okrnit jo. Le z največjim naporom smo to preprečili.
Naša uradniška pragmatika nam je prU nesla razen dobrih strani tudi marsikaj sla» bega, krivičnega in nejasnega. In zdaj de» lajo z lepimi dnevnicami (hic Rhodus) p stavljene komisije že 5 dolgih čiških let na tem, da izdelajo ob predlogih uradniških organizacij nov, zadovoljiv činovnišlki zakon in boljšo, pravičnejšo razvrstitveno uredbo. Zaman čakamo in čakamo. Ni osnutka, še manj pa spričo nebrižnosti naših vlad za» kona
Kar se da enemu več, ne rečem ravno preveč — glej razne specijalne doklade — toliko manj ostane za nameščence ostalih resorov in pokrajin. Vse državno' uradništvo naj bi prejemalo enake, seveda zadostne pre» jemke, diferencirane le; po kategorijah in skupinah. Izjemo bi bilo morda delati le pri prometnem uradništvu. S tega stališča tudi niso upravičene posebne doklade sodnikom, ako jih istočasno ne uživajo nameščenci dru» gih upravnih panoig s fakultetno izobrazbo. Delo in odgovornost je povsod, potreba ne» odvisnosti tudi-
Kot začetni državi se nam je boriti z ne» broj naravnimi težavami, še več pa smo si jih ustvarili sami z brezplodnim, brezmejnim politiziranjem, večnimi ministrskimi krizami in partizanstvom. Zato pa je naše narodno in državno gospodarstvo na tleh in raste pa» sivnost naše trgovske bilance (v I. polletju 1928. smo pasivni za 1132 milijonov Din). Spričo ponavljajoče se gospodarske in finan» čne krize tudi noče vlada imeti sredstev za izboljšanje našega gmotnega stanja, nasprot» noi prejemki se nam zmanjšujejos dasi traja draginja naprej. Izplačati nam noče država niti tistih bornih, že davno zapadlih razlik na prejemkih od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. In ta častni njen dolg znaša le 250—300 milijonov dinarjev.
K b) Posledice našega mizernega gmot» nega položaja so uničujoče. Uradnik, strt PO' večnih skrbeh za pbtsanek, je zašel v od» visnost Od gospodarsko boljše- situiranih Krogov (trgovcev, obrtnikov), izgubil je po» trebno samozavest. Njegov nastop kot pred» stavnik državne oblasti j|e postal negotov, labilen. Tako tvori danes državno uradništvo pravi duševni in telesni proletarijat. In v tankih proletarcih naj gleda ljudstvo zastopnika države, zastopnika avtoritet!
Včasih je uradnik prednjačil v javnem, družabnem in društvenem življenju; danes se stiska zadolžen in ponižan v svojem bor« nem stanovanju in si ne upa ven, v svet, v prirodo, na prireditve. Ako bo trajalo današ» nje stanje še nekaj časa, bo moral izstopiti uradnik z vseh društev, ker ne bo zmagoval več članarine, ali pa postati tudi v severnih ¡Krajih oferaš in zaradaš.
Kdor ni živel sam življenje uradnika z gori označenimi prejemki, ta ne pozna večno grizočega črva sramu in najhujše oziovolj* nosti. ko nedostaje dan za dnevom, mesec za mesecem denarja za najpotrebnejše stva» ri, za družino kot celoto, za šolo posečajočo deco posebej.
K c). Za odpomoč smo se obračali na državo s predstavkami, resolucijami in proš»
njami. Zaman je bilo in najbrže i bo. Skoro smo izgubili vero-, mi, ki smo toliko, hrepe» neli po naši državi. Preveč je pri nas balkan* stva, preveč intrig. Zato pa je cvetelo ali še cvete ob pripregi politične uprave tam doli partizanstvo, demagogija in izrabljanje jav» nega, državnega denarja. Letno sta šli 1—2 milijardi po zlu (na provizijah, umetnih dnev» nicah, sploh korupciji). Kaj bi se dalo s tem denarjem napraviti! I nam bi se mogli pre» jernki povečati.
Postaviti se nam ba treba na lastne noge gospodarsko in politično. Strnimo svoje za» stopnike v dkviru drugih strank, kreditne in stavbne zadruge, predvsem pa si izberimo pri prihodnjih skupščinskih volitvah lastno politično delegacijo ali vsaj svoje zastopnike v okvru drugih strank, pa bodete videli, da se bo pela takoj druga pesem.
Obenem apeliramo tudi na naše gospo» darske kroge, da nas v naših težnjab pod» pirajo. To bo tudi njim v prid! Saj se more narodno gospodarstvo redno in uspešno raz» vijati le ob dobri, pošteni upravi, ne pa ob pioletarizirani in korumpirani.
(»Naš glas«).
Za podvig slovenske žene.
(O pomenu in delu dekliških krožkov.)
II.
Nekatere, zlasti mlajše tovarišice, ki so imele že lansko ]pta namen osnovati dek1» ške krožke, so izrazile željo poi nekoliko toč» nejšem navodilu tudi glede snovi. Zato je sklenil odsek podati okvirni načrt dela, ki ga je pa smatrati le koit nekak nasvet onim, ki se še niso orijentirali v delu. Načrt seveda prikroji vsaka po svoje, spopolni ali redu» cira, prav po svoji uvidevnosti. Jasno je, da se tu podana snov ne more smatrati kot po» samezni predmet, ampak vsak razgovor naj tvori v sebi zaokroženo celoto, ena panoga raj spopolnuje drugo, prav kakor življenje ni razkosano, ampak je celota. Pri tem pa ne pozabiti globlji, idejni smisel dela v de» kliških krožkih: vsestransko dvigniti našo ženo.
I. Gospodinjstvo.
Gospodinjstvo v običajnem smislu je skupni pojm vseh opravkov in dolžnosti go» spodinje; je torej zelo- obsežen pojm in če govorimo o poklicu gospodinje, polagamo veliko premaloi važnosti v dalekosežnost po» mena tega poklica. Če pomislim, kaj vse spada v gospodinjstvo uvidimo, da je težrco točno opredeliti dela, ki bi jih lahko uvrstili pod to panogo pri snovanju delovnega na» črta*.
Vsekako pa je tu največ vprašanj, naj» več prilike za najplodnejše razgovore, od katerih imajo dekleta posebno dosti koristi. Tu pridejo v poštev tudi gospodarska vpra» šanja, "ki zanimajo ali bi vsaj morala zanl» mati Ikmečko dekle ravno tako kot. vpraša» r.ja iz gospodinjstva.
1.	Gospodinjstvo vobče: Polklic kmečke gospodinje. Poklic delavske gospodinje. Lastnosti dobre gospodinje. Kako 'bodi uife» jena kmečka hiša (dom vobče). Kuhinja. Sobe. Shramba. Klet. Veža in podstrešje., Hlev. Red pri hiši. Razdelitev dela. Posli., Vsakdanje pospravljanje.. Glavno pospravi ljanje. Varstvo pred mroesi in raznimi škod» ljivci. Razsvetljava. Kurjava in kurivo.
2.	Prehrana: Splošno o hrani in njene, sestavine (beljakovine, mineralne snovi, tol» šča, ogljikovi vodani — škrob in sladkor —■ voda, dopolnila in vitamini). Vpliv hrane na življenje in zdravje. Kako se hranimo v raz» ličnih življenskih dobah (dojenček, puber» teta, noseča in doječa mati, klimakterij, sta» rostna doba). Beljialkovi.nasta živila (meso, mleko, jajca., otročnice). Škrobnata živila (moka, krompir). Tolšče (maslo, svinjska mast, olje). Zelenjave in sočivje. Sadje.. Konzerviranje in shranjevanje živil. Razna navodila za pripravljanje jedil. Uporabo ostankov. Bolniška hrana.
V živinorejskih krajih naj se opozori zlasti na snago pri molži, mlečnih posodah, in mlečnih izdelkih.
3.	Vrtnarstvo in uporaba sadja: Potreba in važnost domačega vrta. Ureditev vrta (zemlja, voda, razdelitev, vrtnarsko orodje). Gnojenje (sestavine zemlje, snovi, ki jih zemlji primanjkuje, naravna in umetna gno» jila).
Splošna navodila o gojenju zelenjadi rastlin. Razmnoževanje, setev in sajenje. Pletev, ofcopavanje in osipanje ter zalivanje. Zatiranje škodljivcev.
Pridelovanje najbolj važnih zelenjadnih rastlin. Shranjevanje zelenjadi za. zimo. Vrt» ne cvetice.
Oskrbovanje sadnega drevja.
Uporaba sadja: Sadna plemena in naj» važnejše vrste v naših krajih. Sestavine sad» ja. Zakaj se sadje pokvari. Kako spravljamo in shranjujemo) sadje. Sušenje sadja. Vku»
havanje sadja. Sadna mezga. Sadni sokovi s posebnim ozirom na alkoholno vprašanje. Konzerviranje zelenjadi.
4.	Gospodinjsko spisje: Naročilna pis» ma za semena. Pisma z računi za prodano mleko, zelenjavo, jajca. Objave in inserati. Poizvedovalna pisma. Potrdilo in pobotnica. Dolžno pismo. Pogodba. Službeno izpriče» vala
Navodila, kako je oddati pisma, brzo» javlke. denar, blago po pošti. Raba poštnih položnic.
5.	Gospodinjsko računstvo: Tržne cene. Prodajni računi za mleko in mlečne izdelke,, za jajca in zelenjavo. Nakupni računi za ži» vila, perilo in obleko ter za krmila.
Hranilnični računi. Obrestni in pro» centni računi. Zavarovalni računi. Poselski računi.
6.	Gospodinjsko knjigovodstvo: Splošno o gospodinjskem ¡knjigovodstvu. Proračun. Zapisnik dohodkov in izdatkov. Sklepni letni račun.
7.	Obleka: O blagu, obleki in perilu v splošnem. Na kaj je treba paziti pri nakupu blaga. Pranje belega perila. Pranje pisane, volnene in svilene robe. Odpravljanje ma» dežev. Spravljanje zimske obleke čez po» let je. Obutev.
8.	Higijena: Skrb za zdravo stanovanje (zrak, svetloba, solnce). Škodljive posledice vlažnega stanovanja. Tesna obleka in tesno obuvalo. Umivanje in utrjevanje.
Poznavanje človeškega telesa. Obtok krvi. Delovanje srca, želodca, pljuč. Živ» čevje. Čutila.
Varovanje pred škodljivimi vplivi.
Alkoholizem. Važnost protialkohojlnega gibanja z zdravstvenega, gospodarskega in socialnega vidika.
Nalezljive bolezni. Povzročitelji bakterij. Znaki pri posameznih boleznih. Vzroki. V naših krajih najpogostejše nalezljive bolezni. Kako se prenašajo. Kako se jih obvarujemo. (Razkuževanje in snaga).
Higijena ženskega življenja.
Prva pomoč v nezgodah. Zasilne obve» ze. Pomoč pri krvavitvah. Običajna zastrup» ljenja. Pik strupenih kač. Strupene gobe. Zastrupljenje s pokvarjenim mesom.
. Domača lekarna (čaji, sokovi, zelišča). Postrežba bolnikom.
9.	Higijena otroka: Dojenčkov razvoj in njegova nega. O novorojenčku. Kopanje. Povijanje. Plenice in obleka. Postelja za do» jenčka. Duševni razvoj in vzgoja dojenčka. Telesni razvoj dojenčka. Prvi poskusi v hoji. Prvi zobje. Igrače.
Prehrana dojenčka. Naravna prehrana. Vrednost dojenja. Kaj otežuje dojenje. Ali sme dojiti bolna mati. Kako naj živi doječa mati. Red v dojenju. Prehrana pri dojenju. Umetna prehrana. Prednosti naravne pre» hrane. Sestavine mleka. Koliko mleka dobi dojenček na dan.
Bolezni dojenčka. Kako čuvamo dojenč» ka pred boleznimi. Kožne bolezni. Gnojno vnetje oči. Tuberkuloza. Ošpice. Oslovski kašelj. Škrlatinka. Davica. Koze. Nahod. Pr» rojena sifilis. Rahitis.
10.	Vzgoja: Telesna vzgoja. Duševna vzgoja. Duševrii razvoj otroka (občutek, za» znava, predstava, pozornost, spomin, doml» selnost, razum). Vzgojna sredstva v družini (zgled, navada, nadzorstvo, nagrada, kazen). Nravstvena vzgoja. Socialna vzgoja.
II. Ročno dek).
Cesto je v dekliškem krožku ročno delo glavno in najbolj privlačno sredstvo, s ka» terim se privabi dekleta. Večkrat je to edini predmet, ki se poučuje temeljito, o vsem drugem se razgovarja poleg. Zato vsebuje načrt ročno delo kot predmet zase.
1.	Šivanje in prikrojevanje perila: Pri» krojevanje enostavnih kosov ženskega, moškega in otroškega perila. Posteljno perilo. Izdelovanje predpasnikov in preprostih do» mačih oblek.
2.	Krpanje perila.
3.	Pletenje zlasti volnenih izdelkov (jo» pica, šal, krilo, otroške obleke, plaščki).
4.	Razni vbodi: Zanjkan prtiček, zastori z zanjkanim (kvačkanim) vložkom.
III. O zadružništvu.
Napačno je mnenje, da naj1 se za gospo» darska vprašanja zanima Ie moški. Nuj.no potrebno je marveč, da je v vsa vprašanja, ki zadevajo dom in družino posvečena žena ravno tako kakor mož. Zato naj tudi Ikmečko dekle oziroma žena spozna proces proizva« janja, vrednost vzajemnosti, zadružništva. Kajti tudi žena, da, predvsem žena more po» spešiti napredek razvoja, če se ji vcepi raz» umevanje in smisel za produktivne in go* spodarske zadruge.
O bistvu in pomenu zadružništva. Iz zgodovine zadružnega gibanja (prvi početki v Angliji, Franciji, Nemčiji). Posojilnice. Konsumne in produktivne zadruge.
IV. Najvažnejše iz pravnih vprašanj.
Nasledstveno pravo. O oporoki. Kdo more veljavno napraviti oporoko. Oblika oporoke. Lastnoročna pismena oporoka. Ustna oporoka. Oporočne priče. Preklic opo» roke. Nujni delež. Razdedinjenje. — Priče» vanje. — Poroštva. — Ženitovanjsko pismo.
V. Iz politike.
Tu nikakor ni mišljeno kako sistemut'c* nc uvajanje v banalno umevanje dnevnega političnega življenja. Ženi naj se marveč od; pre pogled v globije pojmovanje dogodkov in pojavov v družbenem življenju ter zlasti pokaže vzroke teh pojavov. Spozna naj, da je ona istotako važen faktor v razvoju druž« be kakor mož, torej istotako zainteresirana tudi na dogodkih zunaj štirih sten njenega doma.
Najenostavnejši pojmi o razvoju druž* he. Država. Država v današnjih oblikah. Ustava. Zakonodaja. Socialne reforme. Poj» movanje odnosa med državo in politično stranko. O občinski politiki. Naloga žene v političnem življenju.
Kot pomožna literatura za delo po de* klišikih krožkih bi prišle v poštev knjige ozi» roma listi:
Dr. A. H. Hollmann, »Die Volkshoch* schule und die Grundlage der Demokratie«; Purgaj, »Gospodinjstvo«; Kal(inš|ek, »Slov. kuharica«; Gospodinjski koledar; Dr. Erna Meyer, »Der neue Haushalt«; Humek, Do» mači vrt, Sadje v gospodinjstvu; Dr. Ambro* žic, Materinska pomoč zdravemu in bolne» mu dojenčku; Dr. Rus, Prva pomole v ne* zgodah, Zdravje mladine; Dr. Pire, Prva po« meč v nezgodah; Dr. Meier, Nalezljive bo» lezni; Oppenheimer, Der Staat; Dr. Pitainic, Država. Ogris, Politične stranke; Klaus* Brixle, Das häusliche landwirtschaftlich*bt» rufliche und öffentliche Leben; Ušeničnik Narodno gospodarstvo; Sadjar, Zdravje, i and und Frau, Ženski Pokret, Ženski svet, Die Frau, Ullsteinovi zvezki.
SploSne vesti.
—	Učiteljske vojne sirote. Poiverje.ništvo nujno potrebuje spisek učiteljskih vojnih sirot, ki naj obsega: ime pok. očeta, bivališče sirote in število družinskih članov, da ga medloži Izvršnemu odboru. Mogoča jje mala podpora iz neke neporabljene pozicije. To* variši, tovarišice! Opozorite na to učiteljske vdove v Vašem okolišu! — Poverjeništvo UJU.
—	Odtegljaji za Nabavljačke zadruge.
Na vlogo Izvršnega odbora UJU proiti od* tegljajem po. 5 in 10 Din mesečno za Nabav* Ijačke zadruge, je isti dobil od prosvetnega ministrstva sledeči odgovor pod O. N. Br. 71..714 z dne 17. sept. t. k: V tem slučaju so v sporu vprašanja, ki so popolnoma oseb* nega značaja. Reševati tako vprašanje more edino Državni Savet in to na prošnjo inte* resirane osebe. Udruženje naj zahteva odlok od oblasti, ki odtrguje teh 5 ali 10 Din in naj potem vloži tožbo proti temu odloku na Državni Savet. — Izvršni odbor je naredil vse korake, ki so po gornjem odgovoru po» trebni in se nadeja, da bo dosegel gotov
uspeh.	. .
—	Absolventje lanskih gimnasticmh in pevskih tečajev še danes nimajo službe. Nji* hoivo razporeditev si je namreč pridržal Beo* grad, ikateri jim za enkrat tudi že nakazuje oiačo. Razporedbe pa seveda ni od nikoder, in tako čakajo ti naši tovariši in tovarišice v mučni negotovosti, kaj bode ž njlimi. Zad» nje vesti trdijo, da bodo morali iti zopet na* zaj na osnovne šok. Naš .nesrečni upravni birokratizem je kniv, da i i ljudje še danes nimajo mesta in ostanejo lahko nekega dne brez prejemkov. Ali bi jih ne mogli talkoj v začetku šolskega leta prideliti posameznim osnovnim šolam — ko imamo toliko praznih razredov! — ter jih potem po potrebi pride* ljevati razmim zavodom? Tako pa imamo že dva meseca razrede brez učnih oseb, na drugi sirani pa učne osebe s plačo brez dela.
—	Položaj učiteljev na vojnih šolah. Na
razna; vprašanja, kak je materi jalnli položaj učiteljev na vojaških šolah in specialno z ozirom na »Konkurs za profesore i učitelje za Mašinsku Školu Mornarice«, smo prejeli sledečo ¡informacija: Mašinska Škola. Morna» rice u Kumboru (Boka Kotorska) raspisuje konlkurs: 1. za jednog profesora srednjih škola ili inžinjera za fiziku i kemiju u op se» gu gradiva od 8. razreda srednjih škola1; 2. za jednog učitelja za aritmetiku i geometriju u upsegu gradiva za 4 razreda gradjanske ško» le; 3. za dva. učitelja za srpsko«hrvats'ki jezik, istoriju ti geografiju u opsegu gradiva za 4 razreda srednjih škola. — 1. Nameštenje iza» branih komlkurenata uslediče na. osnovi odre« daba Zakona o Činovnicima i ostallim držav* nim službenicima gradjanskog reda. i na osnovi Uredbe o razvrstavanju i rasporedji» varju Sinovnika gradjanskog reda. Dakle ti nameštenici primače prinadležnosti činovnis ka gradjanskog reda bez ikakvih dodataka u novcu ili naturli, kao što ih uživaju oficiri. 2. Jer je nameštenje po konlkursu, dakle po molbi, to nameštenik nema pravo na selid» faeni i putni trošak. 3. Uredbom v razvrsta* vanju činovnika odredjeni' su rokovfi za una* predjenje profesora Vojnih Akademija, ali nije nista odredjeno za profesore drugih voj* nih škola, jer ih onda nlije bilo. Može da budu postavljeni u iste grupe sa profesorima srednjih škola, ali može i da bude nepovolj* nije, to tim pre, jer čl. 223. Zakona, o ustroj* stvu vojske i mornarice kaže: »Činovnicl gradjanskog reda na službi u Vojsci i Mor* narice uopšte niso predvidjeni, niti Zakonom o činovnicima. gradjanslkog reda, pošto pret* hodno ispune uslove iz člana 84. ovoig Zako* na.« To znaöi, da: pored običnih usloiva za či* novnike gradjanskog reda ima još drugih uslova, koji mogu da. zadržavaju unapredje» nje. 4. Učitelji u- Ministarstvu Vojske i Mor* anrioe uopšte niso predvlidjeni, niii Zakonom o ustrojstvu vojske i mornarice, niti Ured* bom o razvrstavanju, dakle za njih nisu nI odredjeni rokovi za unapredjenje u vfišu gru* pu. 5. Za profesore i učitelje u Ministarstvu
Vojske i Mornarice nema nikakvih naročibih dodataka niti honorara niti ispiitnlih talksa i slično. Datkle ni učitelji, Ikoji su usposobljeni za. poučavanje na gradjanskiim školama, ne mogu računati, da dobi ju više nego samo obične prinadležnosti II. kategorije. Treba znati, da Glavna Kontrola zabranjuje ispla* čivanje bilo kojtih prinadležnosti, akoi .nisu u zakonu osnovane i tačno odredjene. 6. Član 220. Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice glasi: »Sve osoblje gradjanskog reda na službi u Vojsci i Mornaridi potpada pod vojnu di* sciplinu i vojne sudove«. To znači, da za učitelje i profesore vojnih škola ne vrede disaiplinsiki propisi Ministarstva Prosvete 7. Istotako nije nista odredjeno odnos.no od* sustva za vreme školskih ferija. — KonačnD napominj'emo, da u Kumboru nema srednjih škola za školovanje dece i da je život u Dal* maciji kao neplodnoj li pasivnoj pokrajini mnogo skuplji nego u drugim pokrajinama naše zemlje.
—	Slovenskemu učiteljstvu! Slovenska umetnost preživlja težlko krizo. Žalostno je dejstvo, da je prepad med občinstvom in ustvarjajočimi umetniki vedno večji. Krivda na tem leži predvsem na trpki borbi za gmot* ni položaj našega ljudstva, velika krivda pa tudi na tem, da je splošna umetniška propa» ganda povsem pomanjkljiva. Kako kruta je zgodovina slovenske likovne umetnosti! Ve* likani umetniki: Wolf, brata Šubica, Petkov* šelk, Ažbe, Grohar in drugi so morali v tuji* no, ker jim je bila preskopa domača zemlja. In nič drugače ni danest Naše ljudstvo ne pozna svojih umetnikov, zato tudi .ne pozna in ne more ceniiti njihove umetnosti. Sicer pa ne more biti drugače vzpričo današnjih razmer. Umetnost, predvsem likovna, kakor da je namenjena samo zgornjim stotim! Umetnostne razstave se vrše samo v Ljub* Ijani in kvečjemu še v Mariboru, originale lahko kupijo samo. denarni ljudje, propa* ganda pa se do sedaj ni ozirala .na maso, temveč samo na1 peščico ljudi, ki jim je dana možnost užiiva.ti sadove slovenske umetnosti. — Vse drugače je s slovensko knjigo. Mo* horjeva. in Vodnikova idružba ter še več drugih knjližnih društev skrbe za to, da pri haja knjiga poceni in v velikem obsegu med narod. Ne tako slovensika slika! Naše domove, šole, urade in cerkve krase slab« tabiliške reprodukcije tujih slikarjev, ;brez vsakršne umetniške vrednosti. Inozemski, potniki preplavljajo naše: kraje in nudijo ljudem za drag denar slabe posnetike nič pomembnih inozemskih slikarjev —. naj* slabša dela, ki jih ne morejo razpečati do* rna. Tuja založništva bogate z našlim denar* jem, slovenska umetnost pa trohni v atelje* jih naših umetnikov. — Kakor se trudijo knjižna društva, da se razširi slovenska knji* ga, tako si je nadela Umetnliška Matica za svojo prvo največjo nalogo — razširiti slo* vensko sliko med najširše plasti našega na* roda. Pogoji tega društva so tako ugodni, da oostane lahko član vsakdo Člani, ki plačajo letno članarino 24 Din dobe vsako leto eno originalno grafiko priznanih slovenskih sli* karjev v formatu 30X35, ima,jo pravico, do brezplačnega vstopa na umetnostne razstave, ki jih bo U. M. prirejala po vseh večjih kra* jih in dobe po znižani ceni vse društvene pu» blikacije. Ker je posebno naša šola estetsko zelo pomanjkljivo opremljena — vse slilke so siabe reprodukcije inozemcev, šolske ilustra» cije kopirane po tujih delih in ker vobče vsa zunanja in notranja oprema ne odgovarja estetskim zahtevam .naše dobe, je sklenil od* bor Umetniške Matice, da' z ozirom na to izdaja: 1. serijo naših in .tujih pedagogov v originalnih lesorezih. (Šole*člani, dobe te brezplačno). 2. stenske slike za sobe in stop* njišča. (Pravljice, pokrajinske, zgodovinske ter givljens'ke motive). 3. Načrte za umetni» ško opremo mladinskih in šolskih knjig. 4. Umetniške osnutke za šolske odre. 5. Mo» derne načrte za opremo poslopja in tudi si» cer vse, karkoli bo pripomoglo do estetske» ga lizboljšanja našega šolstva'. — Ker je bilo učiteljstvo vedno pripravljeno sodelovati v vsakem naprednem kulturnem pravcu, vljud» no vabi podpisani odbor vse naše učiteljstvo, da mu pomaga uresničiti program. Posamez» niki, kakor šole naj se priglase za člane. Naj se nam javijo zaupniki. ,Za vsakih pet novih članov dobe le»te še po eno originalno gra» fiko v nagrado. V nekaj letih si bodo člani za mal denar zbrali majhno galerijo samih originalov velike umetniške in denarne vred» nosti. Kako bo lep Vaš dom, ko 'bodo viseli na stenah vaših isob originali slovenskih umetnikov! Letos izdamo dva. originalna lesoreza slikarja F. Stiplovška, (in sicer portre1 Ivana Cankarja in Pokrajina. Člani dobe te slike za Božič. Kdor se priglasi do 1. decem* bra t. 1., dobi že letos to lepo umetniško da» rilo. Člane sprejema centrala: Umetniška Ma» tica v Ljubljani, Dunajska cesta 35. — Umet» niška Matica, društvo za ustanovitev moder» ne galerije in za propagando sodobne likov» ne umetnosti v Ljubljani.
—	Kako boste proslavili 10=letnico uje» dinjenja, ako nimate slike drž. grba, katero je založil U. D. v Mariboru? Ne samo vsaka šola, ampak vsak razred bi .naj imel ta sim» bol naše države!
—	Vabilo. Niso trde besede tovarišicc Maroltove; vsaj jaz jih ne razumem tako. Vendar pa moram resnici na ljubo povedati, da ni povsod takšna pavšalno razpoloženje v društvih, kot ga slika tovarišica. Tako sem spoznal še pred vojno Slovenske gorice, kjer je bilo učiteljstvo kot eina družina in mislim, da se ne motim, če trdim, da jie še sedaj tako. Ako so temu familijarnemu živ» 1 j en ju vzrok še zidanice, ne pride toliko v poštev, saj povsod jih pa le ni. Za vzgled bi pa bil kolikor toliko tudi gornjegrajski okraj. Smo pač hribovci, četudi je v tem okraju samo moja šola v hribih. Pridi se
„Vsi me imajo radi
;tt
pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je RADION!"
RADION
pere sam !
Varuje perilo!
prijatelj leis učit. Ne moremo se sestajat' pogost oi vsled p re oddal je nosti, kadar pa smo skupaj, se pač ne more nihče pritoževati, da je zapostavljen in mislim, da bi se moral vsak počutiti domačega med nami. Kaj ne tovariš Hren?! Ndkaj pa me le tišči, kar je že lani omenil nek tovariš v našem listu. Učitelji se na svojih potovanjih po drugih krajih šolel nekako plaho izogibljejo, kot da bi bil to svet hram, v katerega so hodili sa» mo kot otroci v strahu in trepetu. Jaz za svojo osebo pogledam šolo z radostjo in če le morem, se pri svojih redkih obiskih v dolini oglasim v šoli ter povprašam, če je »gpspod učitelj« doma. Hudo pa mi je več» krat, ako opazim, da gredo tovariši mimo moje šole,, ne da bi tudi v šolo pogledali. Da bi se bal gostitve?! Menda pač .noben tova» riš ne upa, da mu bodo napravili v šob' »ohcet«. Par tovariških besed, eventualno mal prigrizek, saj kruh je vedno pri roki in obema se srce ogreje pri misli, da sta skup» na trpina. Kako prijetno je kramljati z ena* kim in koliko lepša se nam zdi nato šola, ko vidimo, da bije toliko tovariških src v skupnih ciljih. Morebiti da govorim le pre» več s svojega hribovskega stališča in je pre» več (čeravno samo eden) takih, Iki gledajo hribovca postrani, češ, popoln kmet je po? stal. Toda če že postanemo kameleoni v ob* čevanju — 'ta se poikmeti, drugi pomeščani — eno nam mora biti vedno skup.noi — naše tovariško srce! Vabim torej vse (tovariše, katere bodo zvabile naše planine na izlete, da se oglasijo vsaj za hip tudi v šoli. Če se bojijo zapustiti družbo, jih popeljem pa sam za njimi, da ne bodo zgrešili poti. Tovariše v, ali pri Mariboru in Ljubljani pa prosim, da navajajo že učiteljiščnike, naj se oglašajo- na svojih izletih v šolah. Ali so imeli res samo nekdanji študentje privilegij, da sc< uživali gostoljubje po farovžih. — Ivan Dolinar, šolski upravitelj, Šmihel nad Mozirjem.
—	Med osebnimi zadevami v 10. številki »Učit. Tov.« je na 3. strani med upokojenci imenovana med drugimi Antonija Štupca Ikot učiteljica — kar bi se moralo glasiti pravilno Antonija Štupca, ravnateljica na II. meščan* ski šoli v Mariboru.	»rn«.
—	O prebitju solunske fronte. V pre» tekle m tednu se je mnogo pisalo v dnevnih časopisih o prebitju solunske fronte. Ker so bili nekateri podatki netočni, hočem podati v sledečem dopisu točen potek borb na soi» lunskem bojišču in Dobrudi. Leta 1916. je bila srbska vojska po reorganizaciji prepe* ljana v Solun. Do 15. avgusta 1916 je srbska vojska pomnožena z dobrovoljci zasedla po» ložaje od Vardara do Lerina južno Vetre» nika in Kajmaikčalana. V borbah z Bolgari je zasedla naša vojska 30. septembra Kaj» makčalan, kmalu potem prekoračila Črno re» ko, a 19. novembra je bil osvobojen Bitolj z
okolico. — Med tem časom se je v Rusiji osnovala dobrovoljska divizija, ki je poka» zala svoja junaštva na Dobrudi. V januarju je odpotoval en bataljon iz Rusije na solun* sko bojišče. Razdeljen je bil med polke, ki so imeli največ izgub. Po rustki revoluciji pa je bii cel dobrovoljski korpus prepeljan na solunsko bojišče. 16 čet je bilo razdeljenih med razne polke, iz ostale vojske dobrovolj* oev se je osnovala »Jugoslovenska divizija«. Naša vojska razdeljena v dve armiji je od začetka 1918. leta do 15. septembra zasedala prostor med Črno reko in Fuštanom. — 14. septembra 1918. leta se je začel artilerijski boj na odseku obeh naših armij. Naslednji dan pa je francoska in jugoslovanska divi* zija prebila solunsko bojišče in bojna črta se je v obliki klina začela premikati proti severu. Padala je postojanka za postojanko in 30. septembra je Bolgarija sklenila z za* vezniki mir. Borbe so se nadaljevale in 1. no« vembra je bil osvobojen Beograd ter cela Srbija. — Edvard Prinčič.
— Urniki, število tedenskih ur na 5» in večrazrednicah. Prosvetni inšpektor v Ljub», ljani je izdal sledečo okrožnico: Naknadno k okrožnici z dne 18. septembra 1928 P. br. 7676 odločam, da nova porazdelitev učnih ur, kakor) jo je izdala nadzorniška konferenca v Ljubljani z dne 9. septembra 1926, velja za vse kategorije osnovnih šol, tedaj tudi za 5* in večrazrednice in s tem razveljavljam od» lok velikega župana ljubljanske oblasti z dne 20. novembra 1926, P. br. 8510, v kolikor zadeva razdelitev učnih ur. V ostalem pa ostane odlok v veljavi.
Damam z deiele je
posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladja.
Separirani oddelek za specialno barvanja las v vseh nlansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
io gospode, Ljubljana
Sv. Petra cesta 13.
Plfkfpninp vseh vrst' •'ager Peril0'
IlClCHiiiC volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK nasl.
Karničnik
Ljubljana, Stari trg St. 18
—	Razpis. Udruženje Jugslovenstkega Učiteljstva razpisuje natečaj za sledeča dva referata: 1. Desetletno prosvetno delo v naši državi in 2. Reforma šolskega nadzorstva. Prva tema naj obsega največ pet pisanih pol, a druga tri pole. — Prvi najboljši referat bo nagrajen s 500 Din, a drugi s 300 Din — dva .naslednja referata, važna po vsebini bo» sta nagrajena z običajnim honorarjem za članke v »Narodni P ros veti«.,— Referati mo» rajo biti najkasneje 15. decembra v rokah Izvršnega odbora UJU v Beogradu.
—	Nad 6000 ročnih zemljevidov je letos že razpečal U.. D. v Mariboru iz svoje založ» be in tako izdatno olajšal pouk v domoznan» stvu in zemljepisju. V založbi ima ročne zemljevide sledečih kulturnih skupin: Po» horje»Kozjak, Slovenske gorice»Ptujsko polje, Prekmurje»Medjimurje, Celjska kotlina»Po» savje in Slov. ozemlje. Razpošilja pa tudi ročni zemljevid Kamniške planine. Pni di» rektnih naročilih da 25% popusta za revne učence. Naroči lahko posamezen učenec za cel razred.
—	Učiteljski dom v Mariboru se resno bavi z mislijo, da z nakupom primernega po» slopja, že v prihodnjem šolskem letu udej» stvuje: svoj smoter. Zatoi prosi vsa sreska učiteljska društva, šolska upraviteljstva in posamezne v mariborski oblasti, da mu na» kažejo članarino a 20 Din za fcekoče leto. Pi» site po položnice, ako so vam pošle!
—	Občni zbor društva »Zoo«. Društvo »Zoo«, ki se je ustanovilo pred dobrim letom in ki mu je namen pripraviti in vzdrževati živalski vrt v Ljubljani po vzorcu nekaterih drugih modernih mest, je imelo svoj občni zbor v soboto, dne 6. dktobra, ob pol 9. zve» čer v Prešernovi sobi restavracije »Slon«. Otvoril ga je predsednik, dekan medic, fa» kultete g. dr. Alfr. Šerko, ki je takoj brez vseh formalnosti prešel na dnevni red. Dru» štvena pravila so se izpremenila v toliko, da se je društvenli odbor razširil od 6 na 12 čla» nov. V pravila se je tudi vneslo, da obstojajo poleg rednih članov še ustanovniki in do» brotniki. Ustanovniki so oni člani, ki plačajo 1000 Din enkrat za vselej, dobrotniki plaču» jejo 100 Din letno in redni člani pa 20 Din. Poročila vseh društvenih funlkcijonarjev so bila točna in izčrpna, vsi računi lin poslovne knjige v najlepšem redu, zato je tbil pri vo» litvah izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Alfr. Šerkom. Kot stari odborniki so bili ponovno' izvoljeni inšpektor dr. St. Beuk, dr. Poraebšek, vet. sv. v pok. Turk, dr. Bulovec, notar Hafner in univ. docent dr. Kenk; a kot novi odborniki pa: strok, učitelj A. Faikin, pošt. v. kointr. Vrtovec, žel. ofic; Egger, prof. dr. M. Šerko, stud. med. A. Šerko in VI. Kapus. Preglednika računov sta pa Her» fort in Kozinc. Dosedanje društveno premo» ženje sestoji iz živega in mrtvega inventarja. Živ inventar obsega: 1 gamsa, 2 ježa in 2 morska prašička, 21 ptic ujed, 81 malih ptic. 19 kač, 7 drugih plazilcev in 3 vodne ptice. Za prehrano teh živali se porabi dnevno 3 kg konjskega mesa za ptice ujede. Za dru» ge ptice se pa porabi 'A kg kuhanega konj» skega mesa, dve pergišči mravljiinčnih jajec, dva korenja, pest koruzne moke in doi 100 (črvov) ličink mokarja, nekaj prosa, konop» Ijie, ogrščice, salatnega semena, smrečnega semena, salate i. dr. Ježa dobita polže, mesa in kruh, morska prašička seno, korenje in oves, gams seno in oves, strupene kače miši, nestrupene pa žabe in martinčke; a mar» tinčki in žabe pa deževnike in kobilice itd. Tako stane prehrana vseh živali okrog 80 Din dnevno, torej letno skoro 30.000 Din. Mrtvi inventar društva obsega: 10 velikih kletk za ptioe ujede po 1 m', 54 malik kletk za manj» še ptice, pet akvarijev pa 100 1 in 1 akvarij po 300 1 za ribe, 4 terarijie1 za strupene in ne» strupene kače ter druge plazilce in 3 železne kletke za bele miši. Društvo je nujm> pri»!» ljeno povečati mrtev inventar, zato si je na» ročilo še naslednje predmete: 15 novih akva» rijev s podstavki in 2 večja akvarija za ve» like ribe, 3 večje in 3 manjše terarije, 50 manjših in 15 večjih kletk, 20 žičnih kletk za razne manjše sesalce (jazbec, kuna, vidra itd.) in potrebno množino! mreže v svrho ograditve prostorov za velike sesalce (jelen, volk, medved, divji prašič itd.). Vse te stvari morajo biti gotove do spomladi, da lahko prične društvo s pripravo nove razstave, ki se bo vršila prihodnje leto skupno z lovsko in drugimi baje pod imenom »narava«. Pri» hodnja razstava bo zavzemala cel velesejm» skd paviljon in znaša proračun, za to raz» stavo ca 80.000 Din. Po tej razstavi društvo ne namerava več prirejati novih razstav, temveč preide takoj k definitivnemu osno» vanju stalnega zoološkega vrta v Ljubljani. V ta namen ima pri mestni občini že baje rezerviran prostor v Tivoliju med fcenisigri» ščem Atene« in tivolskim ribnikom. Tu na. merava društvo postaviti svoja paviljone, kjer bodol stalno živele oskrbovane živali. Začasno pa namerava društvo prezimiti ži» vali v vrtnem paviljonu v Souvanovem vrtu na Muzejskem trgu. Iz tega poročila, se jasno zrcalijo prvi obrisi stalnega »Zoo«, od ka» terega bo imela izmed vsega občinstva učeča se mladina največ dobička. Zato smo mi učitelji dolžni po svojih močeh podpirati to društvo posebno na ta način, da ljudstvo za» interesiramo za to društvo in da društvu na» biramo, nove člane.	Ant. FaHn.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
—	Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1928./29., ki vsebujie vse naj no» vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaloga.
O sreči može govoriti svaka domačica, što jo j se pruža prilika, da rublje pere sa Radionom. Rublje se ostavi preko noči u vodi, a drugi dan može se iza vrijeme pri» pravljanja ručka za % sata kuhajuči u Ra» dionu oprati, da je bijelo kao snijeg.
Mpderna medicina se izogiblje zdravil. Tembolj pa upošteva pravilno prehrano. Od» lični zdravniki priporočajo zato redno uživanje ŽIKE. Žika je na poseben način iz» delana kava iz rži. Učinkuje ugodno na živ» eevje in prebavila. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni, posebno pa otroci uži> vati vsak dan.
Osebne zadeve.
i Premeščeni • so: Marija Urbančič iz Št. Petra pri Novem mestu v Gaberje pri No» vem mestu; Gizela Gregorič iz Strug v Ga» berje; Irena Jan iz Št. Vida nad Ljubljano v Moste; Vladimir Berce iz Mirne v Loški po» tok; Marija Kovič iz Tržiča v Podblico; Franc in Lea Bizjtin iz Mokronoga v Trži» šče.; Katarina Blejec iz .Podblice v Št. Vid nad Cerknico; Mara Sancin»Bunc iz aiu»len» ca v Mirno. — Vzporednice1 so dovoljene osnovnim šolam na Bizeljskem in v Veliki dolini.
Razpisi služb.
—r Namestitev tretje voditeljice pri po» tujočih kmetijskosgospodinskih tečajih. Ob»
lastni odbor mariborske oblasti razpisuje službo kmetijskoigospodinjske učiteljice za potovalne kmetijske»gospodinjske tečaje po deželi. Prosilke morajo dokazati, da so izpol» nile splošne in posebne predpogoje za spre» jem v oblastno službo, predpisane v §§ 4. in 7. uredbe glede službene pragmatike za na» meščence ;maTibor,skega oblastnega odbora z dne 21. julija 1927, »Uradni list« z dne 17. septembra 1927, štev. 406/26 in da je na se» minarju kake gospodinjske šole položila iz» pit iz gospodinjstva. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s predpisanimi in za» dostno kolkovanimi prilogami je predložiti tekom 4 tednov po razglasitvi tega razpisa oblastnemu odboru mariborske oblasti v Mariboru.
NOTE
za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom

Za naročilo zadošča dopisnica.
(Gg. učitelji poseben popust.)
dobavlja po najnižji ceni
,MATIČNA KNJIGARNA"
LJUBLJANA
Obrambni vestnik.
—ob Človek z dvojnim poslanstvom.
»Ponedeljek« štev. 39. je prinesel pod zigor» njim naslovom odgovor g. akad. slikarja M. Maleša na »pamflet T. Se.«, ki je pozval ves učit. stan na bojkot razstave »Četrte gene» raeije«. Ne bom razpravljal na tem mestu o kritiki g. T. Seliškarja, ne odgovoru g. akad. slikarja na to, ker so o tem poklicani že dru» gi. Sicer pa obešena kranjska klobasa z ovito slov. trikoloro na omenjeni razstavi, pove mnogo in je lep komentar kritiki tega go» spoda. Odgovor g. M. M. me je spravil do par besed, ki sem jih hotel napisati v »Ju» tru«, »Slov. Narodu« ali »Ponedeljku«. A na svoje začudenje, sem dobil povsodi v odgo» vor: »Nimamo interesa ibraniti učiteljstva. Pišite tjia, kamor spadate!« Torej ravno oni listi, ki hočejo biti nekaki vodniki slov. in» teligence in imajo toliko besed o učiteljstvu v svojih računih — ti odklanjajo obrambo blatenega učiteljstva. Ne vem, ali je to v zahvalo, ker je ravno učiteljstvo tako veren steber teh časnikov?! Sprejmemo to, kot nov dokaz k trditvi »Učit. Tovariša« o političnem izrabljanju učiteljstva. Zato sem se namenil, da pošljem isti članek v naš stanovski list, kjer pa naj bo vedno prvi interes obrambe napadenega tovariša1.
Ne bi se dotaknil te polemike, pa ker je g. M. M. v znanem odgovoru imenoval kot amaterje med ilustratorji tudi tov. I. Erbež» nika in druge tovariše, sem se smatral dolž» nim, da i jaz izpregovorim o tem par besed
V svojem odgovoru pravi g. M. M., da je nivo naših mladinskih listov (»Zvonček«, »Angelček«...) fatalno nizek«, kar tudi jaz povdarjam. A zakaj? G. M. M. misli pri tem gotovo na slike teh listov, ki so večinoma delo gg. umetnikov, učiteljev»amaterjev in ljudi z »dvojnim poslanstvom«. (G. tov. T. S. je g. M. M. v 9. številki »Učit. Tovariša« prav jasno razložil pomen teh besed s toč» nim utemeljevanjem, kar pa se g. M. M. v »Poslanem« v »Jutru« ni posrečilo izpodbiti omenjene utemeljitve tov. T. S.).
Spomnim naj pri tej priliki g. M. Maleša le na slučaj »Zvončka« — torej lista, ki ga izdaja učiteljstvo — ko je le»ta nosil kott na» slovno stran ravno njegovo delo. In koliko č^sa? Celi dve (2) številki sta nosili — bilo je to pred 3 leti — to »umetniško otroku dopadijivo delo«. Na splošno zahtevo čita» joče mladine in učiteljstva, je moral »Zvon» ček« prinesti zopet staro opremo, delo tov. Erbežnika, torej ravno onega, ki ga omenja g. člankar na svoji listi slikarjev amaterjev.
Elementarni razred
se naroča pri avtorju tovarišu
ZMAGO BREGANTU
BLANCA PRI SEVNICI HB CENA 36 DINARJEV I

Slov. mladina je odklonila delo g. M. Maleša, kar je treba ob tej priliki povdariti in vpo» 'klicati v spomin g. M. Malešu. Tudi g. ured» nik lista E. Gangl bi vedel o tem mnogo po» kazati in povedati iz zanimive otroške ko» respondenee. — Kakor je izjava Slov. umet. društva v Ljubljani v »Jutru« ocenila dosti točno objektivnost in kolegijalnost g. M. Ma» leša .napram slov. umetnikom in se je ome» njeno društvo smatralo dolžnim oprati na» padene v tujini priznane slov. umetnike, tako upajmo, da bo tudi s strani učiteljstva sedaj g. M. Malešu jasno, kje stoji pri nas njegova nedovršena umetnost.
Marjan T r a t a r.
Mladinska Matica.
1. Reklamacije.
Nujno in ponovno prosimo vse poverjenike, da nam svoje morebitne reklamacije glede ekspedicije knjig koncem pretočenega šolskega leta predložijo naj» pozneje do konca t. m. Na pozneje aošle pritožbe se odbor ne bo mogel Več ozirati.
Ta poziv se seveda ne tiča onih tovari» šev(ic), ki so že poslali svoje pritožbe po sličnem razglasu v 8. številki »Učiteljskega Tovariša« cd 27. septembra t. 1. »Mladinska Matica« odklanja vsako odgovornost, če bi bila kaka šola oškodovana radi opustitve to» zadevne reklamacije.
Radi pravilnega tolmačenja tega poziva povdarjamo šel posebe, da naj reklamirajo ponovno vsi, ki so morebiti to že storili v mesecih juliju in avgustu, a brezuspešno. Vsi prizadeti poverjeniki(ce) naj nam opro» ste. če smo primorani letos na tak način iz» rahljati njihovo potrpežljivost. V bodoče bomo poskrbeli, da jim ne damo več povoda za pritoževanje.
POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trt štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= KAMNIŠKO UČIT. DRUŠTVO im., 27. oktobra cb X>10. uri občni zbor v Kam» niku s sledečim dnevnim redom: 1. Nadaljevanje predavanja o spisju v delovni šoli — poroča g. sreski ref. Lukežič. 2. Poročila delegatov. 3. Stanovske zadeve. 1. Otvoritev občnega zbora z običajnim dnevnim redom. 5.. Slučajnosti.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POL. SREZ LJUTOMER»GORNJA RADGONA
zboruje v soboto, dne 27. oktobra 1928 pri Kapeli z začetkom ob 10. uri. — Odbor.
= LOGAŠKO UČIT. DRUŠTVO zbo» ruje v soboto, dne 20. t. m. v Dolenjem Lo» gatcu ob 10. uri zjutraj v šoli. Dnevni red običajen.
Učiteljski pravnik.
—§ Stanarina po čl. 35. v zvezi s čl. 39. urad. zakona z dne 31. julija 1923. Po čl. 28.
cit. zakona je stanarina, ki jo določa čl. 35.. sestavni del prej.emkov aktivnih državnih uslužbencev. Višino tega dela prejemkov urejujejo čl. 37., 38. in 39. urad. zakona. Slednje cit. čl. (39.) odreja, da ima državni uslužbenec, ki ima stanovanje od državnega ali samoupravnega telesa, pravico do stana» rine le v toliko, kolikor presega stanarina po čl. 35. urad. zakona vrednost stano» vanja, ustanovljeno (ocenjeno) po krajevnih razmerah. Ministrstvo financ je odredilo z D. R. br. 81.433 z dne. 20 VIII. 1924, da se morajo z ozirom na čl. 39. urediti službeni prejemki državnih uslužbencev s 1. majem 1924. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. br. 39.947 z dne 20. IX. 1924 odločilo, da morajo oceniti vrednost učiteljskih natural» nih stanovanj v smislu čl. 39. urad. zakona 3»članske komisije. Člani komisije naj bodo osebe iz kraja, v katerem se nahaja natural» no učiteljsko stanovanje.
Minister pravde je izdal glede nat. stanovanj in ocenitev teh z ozirom na čl. 3lA urad. zakona Uredbo štev. 36.360 z dne 8.
sije na nočnem nebu In tako tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
iSchicfit-
Terpentin*
Mih'
»------,
VI. 1927, ki je stopila v veljavo dna 17. VI. 1927. (Glej «Uradni list« štev. 286/67 z dne 21. VI. 1927). Čl. 5. ¡te uredbe določa, katere okolnosti je upoštevati pri ugotavljanju vrednosti stanovanja, ki bi se moralo pia» čevati glede na krajevne razmere. Glasom čl. 6. se ugotavlja vrednost stanovanja na podstavi skupnega mnenja, ki ga oddasta starešina urada (sreski nadzornik» poglavar) in finančni uradnik. Odločbo o vrednosti stanovanja, ki ja izvršna, izda pristojni mi» nister ali njegov pooblaščeni organ. Natu» ralna stanovanja se cenijo vsako 5. leto — po potrebi tudi prej. Če je vrednost stane.» vanja večja od stanarine (pot čl. 35.), ne pre» itma učitelj stanarine, pa tudi ne plačuje odškodnine za1 večjo vrednost stanovanja (čl. 3. Uredbe).
Iz gori obrazloženega je razvidno, da se odteguje vrednost .naturalnega stanovanja od stanarine od dne 1. V. 1924 dalje, in sicer v meSeinih obrokih. Komur se je pričelo odtegovali najemnino šele letos in to v občutnih obrokih, naj zaprosi pristojno naka» zujočo oblast (v. ž.) za znižanje zneska od» tegljajev, tako da se poravna zadeva v enem ali več letih.
Nove knjige.
—k Pravkar so izšle pesmarice »Nagelj»
čki« III. zvezek. Priredil C. Pregelj. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 26 Din.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki »lnitjo v posredovalne ln soelaln« namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanji! inesek Din 5 —.
Šivilja, mnogo let zaposlena v prvovrst» nih dunajskih modnih salonih, prevzame vsa dela ali izdelovanje kostumov, plaščev, ob» lek, za primerno ceno. Jamči za najfinejšo izvršitev po najnovejših modelih. — Eliza» beta Reich, Maribor, Smetanova ul. 34/111.
Risalno orodje -kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec optik, Ljubljana, Stari trg 9.
Tovarišem, ki imajo kmet. nad. tečaje toplo priporočamo bogato ilustrirano knjige prof. Ritig: Poljoprivreda. Knjiga jako lepo obdela v kratkem vse panoge kmetijstva in ima tudi vprašanja z odgovori. Naroča se pri Kmet. tiskovni zadrugi v Ljubljani. Cena ji je 32 Din.
Miroslava Leitgeb, Ljabljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiakarija — Zalog» DMC in vseh potrebščin za vezenja. —
v vseh modnih barvah
A. & E. SK ABERNE
LJUBLJANA
Pokret učiteljic.
Jelo Janežič, Škofja Loka:
VZGOJA ŽENSKE MLADINE IN 'NAŠE SOCIJALNE RAZMERE.
Popolnoma nerešeno vprašanje pri na§ je vzgoja ženske mladine. Brez vsafcega načrta za bodočnost. Ženska mladina se šola vzpo« redno z moško z istim učnim načrtom z mU
nimalno razliko in to samo na nižji stopnji. Popolnoma se strinjam z enakopravnostjo ženske, ali samo toliko časa, dokler ni to ženski sami v Škodo. Vzemimo samo primer učnega načrta v zgodovini. De« kleta spoznavajo množico mož, M so se z orožjem v roki borili za dobrobit domovine. Seznanijo se z vsemi časi in kraji raznih bitk itd. (popolnoma v moškem smislu) ne pozna» jo pa morda niti ene ženske, ki je s svojo požrtvovalnostjo s svojim tihim delom veliko
koristila domovini in človeštvu. Povsod se do« raščajoči mladi ddklici z brezobzirnostjo mo< škega egoizma vsiljuje moški značaj ter se iz nje napravlja polagoma ženslka z moško vzgo« jo, moškim značajem. Ali ne bi bila dolžnost šole, da v ženski razvije njen lastni značaj, da ji da ženskost ter jo pripravlja ,za poklice, ki so lastni ženski naravi. Res je, da je danes bore malo samo ženskih poklicev, Iker je mo« ški egoizem prisvojil vse sebi. Veliko je po» klicev, v (katerih bi ženska veliko holje uspe«
vala kot moški, so pa tudi poklici, v katerih ženslka ne more uspevali. Res je, da je glavni poklic ženske, materinstvo in vzporedno vsi tisti poklici, ki so z istim v zvezi, ,zato je glavni pogoj, da se ženska vzgoja vrši v istem praven-
(Dalje prihodnjič.)
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učitelj stva"!
Oglejeni (Karbon) papir, indigo papirv barvni trakovi, barvo za štampiilke
, , dobite vedno in najceneje pri =====
♦
LUD. BARAGA * LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6. — TELEFON ŠTEV. 2980.
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
Priporočamo tvrßkß, Hi inserirajo v našem glasilu!

SeliKan
Zaloga barv, tusev in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
Čevlje in nogavice ■■■■■■■■■■■
kupite najugodneje pri
P. TRAUN
Maribor, Aleksandrova c.19
W
Lovske puške,
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
n. Liiij
Mestni trg 26 ^ Stritarjeva nlica 3
Ceneno ieško perie
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo i 00 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Po-šiljatve carin" prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 15 pri
Plznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.
flobert puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj
F. K. Kaiser, puškar
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6.
? PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON
ALOJZIJ PAVLIN
LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5
Prvovrstna strokovpa izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov, kakor tudi vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna zaloga blaga. — Gg. učiteljem in učiteljicam na obroke.
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20—. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12--, vez 18-- Din Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14'—. Remec Al.: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24"—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1,—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 28-—.
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zave», pregrinjal, perila i. t. d. — Entl arije, ažuriranje, tambnrlranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d.
Žima, perie, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!
*
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO Ji. IS
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282.
Fr.Perc, Maribor, Gosposka uL34
Zaloga vseh instrumentov, gramofonov, plošč, in drugih potrebščin, dalje godalnih specijalitet, violin, najboljših strun „Pirastro-Weichold-Ktinzel i. t. d. Pozor I V Slovenski ulici 28 se nahaja naša specijalna delavnica, kjer popravljamo vse instrumente. Pri nakupu in popravilih damo 10% rabat, ako se sklicujete na ta inserat. Popravljene instru^ mente vračamo franko. Kupujemo tudi stare instrumente.
3/wwwwwwuni/wwwnrun£
i £ £ £ £ £ £ £ E £ £ £ £ £ £ £ £ £ £
Manufakturo NA OBROKE
nudi cenj. učiteljstvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame
EImiIiseii
LJUBLJANA, fiesljeva usta 7
3 31
S
3 31
3 3
3 *
3 3 3
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst
izdeluje v lastni tvornici in priporoča
? LJUBLJANI
Prodaja jih. v korist „Uči telj sk ega doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani.

»
CBš (B^ C3N <3N CBS CB> CBS CBs CB^ CBS CBs CBS ©s CBS
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.