20. štev. V Ljubljani, dne 17. maja 1913. Leto V. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ametiko 1 dolar. Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj franklrajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na opravništvo ..Slov. Doma" v Ljubljani Marijanišče in gospodarski pouk na Kranjskem. Veliko senzacijo so vzbudila po celem Kranjskem odkritja neke Kamile Theimer v »Slov. Narodu« pretečene sobote. Ker so ta odkritja za gospodarstvo naše dežele in zlasti kmečkega prebivalstva nekaj nezaslišanega, ne sme naš list molče preiti teh stvari in jih v vednost našim somišljenikom na deželi priobčiti. C. kr. kmetijska družba kranjska je že pred leti, predno so še v nji in v deželnem dvorcu zagospodarili klerikalci, ustanovila v ljubljanskem Marijanišču gospodinjsko šolo za kmečka dekleta, v kateri so se ta vsako leto izobraževala. Obiskovale so to šolo hčerke naših najboljših kmečkih gospodarjev in resnici na ljubo se mora priznati, da je bila šola res vzorna in učni uspehi prav dobvi. Imenovana Kamila Theimer je zastopnica državne kmetijske ženske zveze in je, kakor pravi v svojih razkritjih, prišla v Marijanišče, da proučuje to šolo. Izdelala je predlog, da bi se tej vzorni šoli dodalo še semenišče za izobrazbo kmetijskih gospodinjskih učiteljic za avstrijske jugoslovanske dežele in za Bosno, kajti te dežele so danes še vedno več ali manj izključno poljedelske dežele in vse strokovno znanje, ki se poda njih kmečkemu prebivalstvu, pomeni pomnožitev njegovega blagostanja in povzdigo njegove kulturne stopnje. Predlog imenovane je pri merodajnih osebah vzbudil največje zanimanje in popolno priznanje poljedelskega ministra, ki se je hotel na svoje oči prepričati, če so dani vsi pogoji za izvršitev takega načrta, in je zato naznanil predsedniku kmetijske družbe svoj obisk. Misliti bi bilo, da bo v tak namen napovedan obisk obudil pri in-teresiranih faktorjih, zlasti pri deželnem glavarju, največje zadoščenje, kajti za semenišče bi morala država dovoliti vsaj polovico vzdrževalnih sredstev. Kmetijska družba je torej nameravala prirediti poljedelskemu ministru slavnosten obed v Ma- rijanišču, kjer bi se mu razložile vse podrobnosti načrta in se skušalo pridobiti njegovo naklonjenost. Toda v prsih deželnega glavarja, pripoveduje K. T. nadalje, in njegove soproge je napovedani obisk obudil le jako mešana čustva. Za nju bi bil ministrski obisk le tedaj pomemben, če bi se dal politično izkoristiti in če bi gospej clal priliko, da bi reprezentirala. Storila sta takoj potrebne korake. Kmetijski družbi se je namignilo, naj prihrani gospe deželni glavarici na slavnostnem obedu častno mesto, ministra so pa povabili na različna ogledovanja. Toda nikomur ni bilo to ljubo, ker niso hoteli, da bi se gospa vmešavala v uradne zadeve in je tudi minister rekel predsedniku kmetijske družbe, Povšetu, da mora njegov obisk iz političnih vzrokov veljati samo šolskim namenom in se mora omejiti izključno na ogledovanje Marijanišča in da more biti le gost lastnika gospodinjske šole, to je kmetijske družbe. Zdaj sta deželni glavar in njegova soproga premenila svoje načrte. Kaj jima je mar nameravano semenišče, blagor dežele in njih prebivalcev? Minister se ni dal zlorabiti za njiju namene, torej naj sploh ne pride. Gospod deželni glavar je predsedniku Povšetu naravnost rekel, naj ministru kar odpiše obisk, ker v sedanjih razoranih strankarskih razmerah tak obisk ni na mestu. In ko je g. Povše zavrnil ta pomislek z jako pravilno utemeljitvijo, da nimajo razorane strankarske razmere z ustanovitvijo popolnoma nepolitičnega semenišča za kmetijske gospodinjske učiteljice prav nič opraviti, je gosp. deželni glavar sedel na vlak in se odpeljal na Dunaj. Oficialno se je pač reklo, da je povod tega obiska pri ministru podpora za kraje, prizadete po ujmi, dejstvo pa je, da je za 18. april pričakovani ministrski obisk izostal. Tudi kdor je kratkoviden, spozna lahko vzrok, tem laglje, ker se je gospod deželni glavar koj po svojem povratku na-pram svojemu namestniku izrazil, da ministra najbrže ne bo. Sicer pa se v ministrstvu privatno kar priznava, da je bil obisk samo zato odpovedan, ker se je minister umevno bal, da bo zapleten v neprijetne, strankarskopolitične zadeve. Ravnotako odkrito pa se v ministrstvu tud! priznava, da je čas za pridobitev prispevka za ustanovitev semenišča pro 1913. zamujen, ker v tem času ni več denarja na razpolaganje. Zgradba semenišča se je morala vsled tega odložiti na prihodnje leto. Proračun, učni načrt in pravila so bila zaman pripravljena. Jugoslovanske dežele naj še eno leto dlje časa čakajo. Kaj pa je na tem? Glavna stvar je in ostane, da so se p. n. deželni reševalci zopet enkrat znosili nad c. kr. kmetijsko družbo in pred vsem nad njenim predsednikom. Sovražnost deželnega poglavarja in drugih strankarskih veličin napram gospodinjski šoli v Marijanišču je pa sicer že starejšega datuma in se da toliko manj opravičiti, ker spada ta šola med najboljše v Avstriji in jo mora vsak strokovnjak priznati kot vzoren zavod. Kot strokovnjakinja obsoja K. T. zlasti še takoirnetiovane kmetijske tečaje, kjer poučujejo potovalne učiteljice. Od štirih učiteljic je le ena usposobljena za pouk na potovalnih tečajih, druge nimajo nobene prave gospodinjske izobrazbe. Toda naj gospa sama pripoveduje o teh kranjskih gospodinjskih tečajih: »Za te osemtedenske potovalne tečaje ni nobenega statuta, nobenega avtoriziranega učnega načrta in tudi učnih sredstev ni nič, izvzemši da imajo tu in tam kako pinjo za surovo maslo ali kak šivalni stroj. Od zadnjega časa imajo za te tečaje tudi švedski Alfa-separator, ki sem jim ga jaz dala. Gospodične podučujejo tako malo, ali tako mnogo, kakor pač znajo, in če je ena posebno 'častihlepna, si pač sama napravi učni načrt, ki mora vsakega strokovnjaka spraviti v to, da se od smeha razjoka. Poleg tolikih in tolikih glavnih predmetov naj se še vse mlekarstvo v osmih tednih dožene. 'lak način podučevanja pomeni gojenje površnosti in zanikrnosti, in le priča, da nimajo prirediteljice ne znanja in razuma za stvar, tudi če prihajajo k posameznim uram oficijalni učitelji mlekar- stva, zdravnik in takozvana »pomoč«, ki je seveda popolnoma nekvalificirana. Bodi takoj omenjeno, da se teh tečajev, ki trajajo, kakor rečeno, osem tednov, udeležuje navadno 20 do 23 deklet in da se končajo s skušnjo in slavnosnim obedom. Kranjski gospodinjski tečaji niso drugega, kakor pesek v oči, in namenjeni zgol za lov volilce. Provzročitelji, prireditelji in nadzorniki pač nimajo nikakega strokovnega znanja in tudi potrudili se niso, da bi si ga pridobili, predno so se dela lotili. Ti tečaji so pač samo spekulacija na neizkušenost in nevednost širokih slojev v takih stvareh in v prvi vrsti konkurenca izvrstnemu in brezhibnemu delu šolskih sester v Ma-rijanišču. Izkušeno voditeljico Marijanišča bi se bilo moralo kot edino strokovnjakinjo v deželi pač najpoprej vprašati sveta, a da se je to opustilo in da se je raje učiteljice z dežele poslalo v izobrazbo na Dunaj in v Brno, namesto v Marijanišče, to pač najjasneje kaže, od kod veter piha. Da nasprotuje baje na katoliški podlagi stoječa stranka hiši, ki jo vodijo duhovske sestre, to je pač unikum in na Kranjsko je’ treba priti, da se kaj takega vidi.« Danes ne pristavljamo tem očitanjem nikakih pripomb, pač pa pridemo še nazaj in pojasnimo kranjske gospodarske osre-čevalce še od druge strani. Škofov list — ali kmet ne sme zvedeti resnice. (Dopis s kmetov.) Ljubljanski škof je zopet poklical za Binkošti sv. duha in izdal pastir, list, ki se je deloma že bral binkoštne praznike vernikom, a na kmetih ga bodo ponajveč slišali še le prihodnje nedelje. Ta škofov list se največ peča s »Slov. Domom«. Našteva po imenu tudi »Slov. Narod«, »Dan« in »Zarjo«. Največji del je posvečen »Slov. Domu«. Imenuje ga strup za ljudstvo. Kdor ga čita, ta se že sam izobči iz naročja matere sv. katoliške cerkve. V listu pra- vi škof, in to smatra za najhuše, da se drzne vtikati v sv. pismo. Najbrž škof sam »Slov. Dom« ne bere. Ce bi ga bral, bi tega ne trdil. To še ni nobeno vtikanje v sv. pismo, če se tuintam za politiko prevročim, družinski mir razdirajočim, sovraštvo med sosedi sejajočim duhovnom iz sv. pisma dokaže, da prav ne delajo, da svoj vzvišeni poklic zlorabljajo v vse druge namene,kot so poklicani,samo v resnično božje ne. In nazadnje, če bi »Slovenski Dom« resnice ne pisal, jo pa ovržite, sa; imate dosti svojih listov; vsa gosposka je z vami in s skrbnim očesom pazi, da se vam ne napravi najmanjša krivica. Če bi »Slov. Dom« pisal neresnico, bi ga na krvavi rihti trikrat podčrtali in prečrtali. Na vsezadnje pa nikjer ne stoji zapisano, ne v sv. pismu in ne v posvetih postavah, da bi Slov. Dom«, ker je to najbolj pripraven list za našo kmečko organizacijo, in ne bojmo se hudiča, kakor nerazsoden otrok bavca, in kmalu bo izginila klerikalna mačeha! d Iz Boštanja ob Savi. Dne 4. maja 1.1. zvečer je prorninul ugleden mož, gospod Anton Planinc, star 82 let, posestnik v Boštanju, ki bi praznoval čez nekaj dni svojo zlato poroko. Zasedal je častna mesta, kakor so: mesto župana, predsednika kraj. šol. sveta, šol. nadzornika, načelnika cestnega odbora, načelnika c. kr. kmetijske podružnice itd. Svojčas so ga hoteli kandidirati v deželni zbor, — ki bi bil tudi gotovo izvoljen — a je to odklonil. Rajnki je bil zelo izobražen, bral je vedno, posebno strokovne spise, časnike in knjige glede vseli ostalih strok kmetijstva, posebno pa vinarstva, sadjarstva in dr. Bil je tudi poročevalec na visoko mesto v agrarnih in statističnih zadevah. Pri raznih razstavah, kakor pri svetovni razstavi na Dunaju in drugje je bil za razstavljeno odlikovan z zlatimi kolajnami, pohvalnimi in priznalnimi pismi. Kar je pa znal, ni drugim prikrival, nego vsakega, ki je želel, poučeval in svetoval o racijonalnem kmetijstvu. Bil pa je sploh jako dober, ter je vsakemu pomagal, kjer in kadar je le vedel in znal, a povedal nikomur, da je komu kaj dobrega storil. Pri njem je bil pač isti-nit izrek: Naj ne ve levica, kar je dala desnica. Imel je zlato srce! Po njem tugu-je ne le njegova tudi blaga gospa vdova, nego vsak, kdor ga je poznal. Bil je popularen, kot noben drugi. O njem in njegovih vrlih činih bi se dalo še mnogo, mnogo pisati. Da je bil v resnici povsod priljubljen, je kazal njegov pogreb, ki se ga je udeležila velikanska množica od blizu in daleč. Udeležilo se je tudi pogreba mnogo odličnega občinstva iz trga Sevnice na Štajerskem, še požarna bramba od tam. Blag mu spomin, naj v miru počiva! d Iz Bučke. (Pred občinskimi volitvam i.) Večkrat smo že pisali, kako je naš župnik na zvit način stari fa-rovž, ki je bil jako močno zidan, podrl in še bolj na zvit način kar celo palačo postavil. Ko je prišel na Bučko kot dušni pastir, vemo vsi, da ni imel nič denarja. Toda lotil se je zidanja farovža in plačal vse. Kje je dobil denar? Tudi to nam je znano. Denar si je izposodil, in sicer na amortizacijo na cerkvene dohodke. Da pa župnik ne misli ostati pri nas, dokazuje njegova izjava, kajti jeseni lanskega leta, ko se je prepiral z gospodarji iz Štrita zaradi radeljskega cerkovnika v Raduljah, je sam očitno rekel med drugim tudi: »Mežnarja se ne ubranite, čeprav mene že takrat ne bo pri vas.« Tako tedaj je sam izjavil, da ne misli biti dolgo pri nas, da ne misli tega dolga 'odplačati, kar ga je na farovžu dolžan. Gotovo bi že šel proč, ali zaradi občinskih volitev je še tukaj, kajti potem je gotovo, da bi nobeden ne volil klerikalcev, ker bi videli, da bomo res fa-rovž plačevali. Sedaj, ko še sam odplačuje, mislijo mnogi, da mogoče vendar ne bo treba nam plačevati. Ali z gotovostjo trdim, da bomo morali plačevati, ali se pa plačilu ustaviti. Sedaj je treba preudariti, kako se bi ubranili tega plačevanja. O tem hočem danes pisati. Vedite, dragi sosedje, če gre župnik od nas, bo pustil dolg seveda neporavnan. Prišel bo drugi duhovnik in ta bo naprej pogledal v knjige, kake dohodke ima naša fara. Ko bo našel, bo tudi izvedel, kake stroške bo moral nositf pri nas zaradi farovža in takoj bo z velikanskimi koraki zapustil Bučko, ne da bi se še enkrat ozrl. Na to še misliti ni, da bi hotel prevzeti dolg kakih 80.000 K, ker bi imel celo življenje eksekucijo v hiši. Rajši bo rekel: »Dragi Bučklanje! K vam pridem le, če vi dolg prevzamete; ako pa dolga ne prevzamete, pa k vam ne grem. Dolga nisem jaz naredil, zato ga tudi plačeval ne I)om. Sami prevzemite dolg in ga splačajte pri davkih.« To nam daje misliti, kaj je početi, da se tega ubranimo. Dolga se vsak brani, ali brez duhovnika tudi ne moremo biti. Kaj začeti? V kratkem času bodo občinske volitve pri nas. Komljanc se grozno trudi in Kotarja podi po štirih farah agitirat, da bi občino še enkrat v roke dobil in če se to zgodi, vam garantiram, da bo župnik šel, kajti Komljanc ne dela zaradi župnika, ampak še prav rad bi se ga znebil. Torej, če bo sedaj klerikalen odbor izvoljen, bo župnik brez vseh zaprek odšel iz Bučke in farovž je na naših ramah! Plačevati bomo morali mi, če bomo hoteli imeti duhovnika. Nasprotno pa, če bomo izvolili odbor iz naprednih mož, da bodo neustrašeni možje v občinskem odboru. Kadar se bo čulo: Župnik gre proč, se ga potom oblasti prisili, da pokaže, kam, komu in koliko je tara dolžna, koliko je treba še plačati in koliko je že plačanega. Tedaj mu bo občinski odbor rekel: Gospod, le tukaj bodite, mi smo z vami zadovoljni. Vi ste dolg naredili, zato ga tudi vi plačajte. Dokler niste plačali zadnjega vinarja, tako dolgo vas ne pustimo proč. — Vidite, dragi sosedje, to je način, po katerem se nam je mogoče ubraniti farovškega plačevanja, in še to le tedaj, če bomo imeli tak občinski odbor in take može v odboru, da bodo res kaj razumeli; ne pa take može, kakor jih ima klerikalna stranka v sedanjem odboru, zakaj ta odbor je slišal samo streljanje v Bučki, videl pa ni, da v farovžu pada stena za steno ob tla, in da raste druga iz tal na stroške nas davkoplačevalcev. Torej, to je edina pot, po kateri nam je mogoče farovž raz naše rame otresti. Tedaj vsi, ki imate še kaj pameti in razsodnosti v glavi, volite napredne može! One može pa, ki so naročeni na »Slovenski Dom«, prosim, ko bodo to prebrali, nikar časnika stran vreči, ali kaj v njega zaviti, kakor ste imeli do sedaj navado, marveč dajte naprej brati, dajte ga pa tudi klerikalcem brati, da se prepričajo, da je to pošten list, a ne pregrešen, kakor nekateri mislijo, ki ga drugače ne poznajo, kakor iz župnikove pridige. One pa, ki so bolj premožni, prosim, da bi saj kakih 10 iztisov naročili, da bi jih gotovim ljudem poslali. Mnogi, ki sedaj brez pameti za župnikom lezejo, se bodo oči odprle; stvari bo pa veliko pomagano. — Bučenski k m e t. d Sv. Križ pri Kostanjevici. V naši vasi in občini sploh postaja, odkar se je vpeljala politika v občinski odbor po zaslugi gosp. kaplana Faturja, življenje precej dolgočasno. Zgodijo se vedno slučaji, ki na vsak način zaslužijo, da pridejo v javnost in ki so včasih vse obsodbe vredni. Kakor povsod, imamo tudi pri nas cerkven praznik in sicer na dan Vnebohoda, ki ga vsak vaščan in faran z nekim navdušenjem in Svečanostjo obhaja. 2e ta praznik sam na sebi ima nekaj posebnega; kajti spominjamo se na slovesen trenotek, ko je zapustil Jezus Nazareški našo zemljo ter se podal v svoje nebeško kraljestvo. Res, žalostno je sicer od nas kristjanov, da gremo ravno ob takih slovesnih obredih kaj radi v gostilno, kjer prav po dolenjsko alkohol uničujemo, a pomagati se za enkrat ne da. Vpeljuje se sicer abstinenca, a pri nas skoraj gotovo brez uspeha. Letos kaže slaba letina, bodisi v vinogradih kakor tudi po naših sadnih vrtovih, toda vino se bo kljub temu še vedno uživalo. Deželni poslanec Hladnik je pustil baje vsa svoja češpeljeva drevesa izruvati, samo da bi s tem dal drugim dober zgled. Upajmo pa, da bo jako malo posne-malcev. Kdor ima denar, si lahko marsikaj »špoga«. Kakor rečeno, so šli tudi naši vaščani ta praznik malo potrdit po gostilnah. Ker pa niso vsi enakega temperamenta, se je nekateri prej, drugi pozneje naveličal uživati žlahtno kapljico, kakršne se dobi ravno po naših gostilnah. V časih, starih namreč, je bila tudi navada, da so se fantje ob taki slavesnosti malo poprijeli. Letos pa ravno tega ni bilo, kar je skoro gotovo našega podžupana, po domače »Rajerjeve-ga Drejčeta«, ki je postal zadnji čas strasten politik in hud podrepnik, kateremu se od prehudih poslov kar možgani kisajo, tako razburilo, da je naznanil orožništvu več vaških fantov radi kalenja nočnega miru, oziroma radi žaljenja osebne časti in še bog ve kaj. Z največjo radovednostjo pričakujemo obravnave. Dostavljeno naj bo, da so bili po večini taki fantje, ki so oso-bito njemu in še bolj pa kaplanu v napotje. Poglejmo pa, kaj je bilo na ta praznik lansko leto. Načelnik orlov, Andrej Komljanec, in njegov zvesti brat, predsednik Alojzij Bučar, sta v družbi še par njim enakih, oborožena z debelimi koli napadla iz same zagrizenosti mirne ljudi po cesti. Pretepla sta par fantov lastne branže prav po katoliško, to pa radi tega, ker jih vsled teme nista mogla spoznati. Torej glavna organizatorja vsemogočne čukulade sta v spremstvu svojih sobratov pokazala javno, kaj sta pridobila od kaplana. Zadeva je prišla sicer pred sodišče, a rešila se je začasno za oba goriimenovana ugodno. Vpeljala se je namreč sodna preiskava. Zavlačevalo se je pa vse skupaj toliko časa, da sta oba krivca pobegnila v Ameriko, vsled česar se je obravnava po preteku skoraj celega leta in po zaslugi dr. Pegana ustavila. Pripomnjeno naj bo, da je nam prevzvišeni knez in škof ljubljanski ob priliki zadnje birme izrazil simpatijo do že popisanega predsednika: »Fara naj bo ponosna, ker ima takega predsednika!« Morda sta si celo v roke segla? Sicer smo pa takih slučajev vajeni. V kolikor nam je znano. oba pretepača prav pridno korespon-dirata s kaplanom. Čestitamo na taki družbi! — Dragi čitatelj! Kdo je bil torej hujši grešnik? Ali oni, ki je letos domov grede malo glasneje zapel in povzdignil vesoljni klerikalizem, ali ona dva, ki sta namenoma tolovajsko napadla mirne ljudi? Nad vse smešno je pa tudi to, da je prišel letošnji slučaj kar pred občinsko sejo, pri kateri je bil slučajno kaplan Fatur za zapisnikarja in je imel kot tak veliko besedo, kar po našem mnenju ni pravilno. Ako mu niso znane dolžnosti zapisnikarja, naj se drugič ne vsiljuje v ta posel. Hujskačev se ne manjka. Sklenilo se je baje tudi pri seji, da ne bo smel nobeden — napreden . vaščan najbrž — ostati čez 10. uro zvečer na cesti. Kdo se bo tega držal, smo radovedni. Svetovali bi občinskemu odboru ali vsaj nekaterim članom, da pridejo drugič z mo-drejšimi predlogi na dan, sicer se bo lahko pri priliki temu odpomoglo. Capito! d Popotnik — Krmelj. Sedaj sem pa res predolgo molčal, kaj ne? Pa nič ne de, bom pa sedaj malo bolj obširen. Opravičim pa se vseeno in povem, da sem bil med tem molčanjem pri »fabriki« za knapa. Hu, hu! Lepe reči sem tam doživel. Delal sem kot črna živina in še malo bolj in zraven pa še gledal na vse strani, kje bi bilo kaj sposobnega za mojo torbico. Najbolj pa sem bil in sem še danes jezen, ker so mi nadgospod »inženir« skoro na vsak drug dan pisali »štrafe« po eno ali dve kroni. Največkrat samo zato, ker se nisem, ko sem jih srečal, spoštljivo odkril, se tako globoko prikloni, da bi z nosom počil ob tla in z vsem srcem voščil »gutten tag«. No, tako mi je šlo vsako »colengo« po ka- kih 10 kron rakom žvižgat. Pa naj le bo, naj le bo, saj sedaj sem že delo zahvalil in takrat, ko sem jo mahal iz »grajzlerijske« pisarne z zadnjo »obrajtengo«, sem se zaklel, da bom ves ta »verk« in cel Krmel »pokrtaču« v »Slovenskem Domu«. In če prav imam vse žuljave in trde roke, hočem danes svojo zakletev dopolniti. Kaj čudni ljudje so v tem karmelskem grabnu. Grobost, nemškutarstvo, gorjanska surovost, politika, spadajoča v hlev in sploh vse take boljše reči drže skupaj karmelsko živino. Sapramiš, sem že stokrat rekel, moja največja jeza je na to zagrizeno nemškutarstvo tu na tako slovenskih tleh. Le prepričaj se, dragi čitatelj, in pojdi ob priliki v »grajzlerijsko« pisarno,'ali doli pod lipo, kjer čestokrat sede kak gospod z »bulo«, kak Dorče in Staža in še kak češki nem-škutarski laufburš. Ha! — to ti je »hinder-honder«v Teh preklemanih učenjakov ne zna nobeden niti besede slovensko. Oh, kolikokrat sem že pomiloval tisto ubogo »slovensko lipo«, da mora dajati senco takim in enakim izdajalcem in nasprotnikom Slovenstva. Da, kar gabi se mi, ko jih vidim pod krasno zeleno lipo, kako se šopirijo. — V zadnjem času se precej več premoga oddaja iz Krmelja. Čudno, res čudno, da se je ta rudnik toliko oživil, ko je bil že čisto na koncu. Seveda, glavni temelj vsega »verka« je še vedno »puf, puf in puf.« — Konsumno društvo so zopet ustanovili za delavce, to je menda zaloga špecerijskega blaga in pa gostilna. Opozarjati je, da so take kantine ali konsumi zato na svetu, da dobe delavci vse blago po isti ah' malo višji ceni, kakor se sprejme v zalogo, ne pa po tako visokih cenah, kot pri trgovcih ali pa še višje, kakor se je to do danes dogajalo. Ali pa je mogoče ravno za to tovarno izjema, da se mu ni treba ravnati po predpisih? Prepričali se še bomo. — Slišalo se je, kako grozno velik žolč so imeli gospod s »cvikarji« in njih boljša polovica »Staži« vsled mojega zadnjega poročila iz Krmelja. Resnica v oči bode, kaj ne? Pametno, le pametno in videli bodete, da bo najbolje za vaš žolč, za stranke, občujoče z vami in za moje pero. Zoper »Slovenski Dom« in dopisnika vam ne pomagajo nobene grožnje, čisto nič, slavna ekscelenca! — Pozdravljeni! Prihodnjič jo p amahnem v Št. Janž. Na svidenje torej! — Potnik. d Iz Dol. Kamenice. Naš nadvse ljubljeni Mala-Rituš, starejši nima sreče, pa je nima. Iz občinskega odbora so ga poslali v penzijon. Iz naše podružnice so ga poslali v penzijon, kar na dve strani; ni več ne cerkmošter, ni več ne mežnar Sv. Janeza na Dol. Kamenicah. Iz dela za živinske potne liste so ga djali v penzijon. Vraga, penzijon nad penzijonom, pa od vseh penzijo-nov le ne vleče nobenega penzijona. Kaj bi rekli naši ministri, če bi se jim taka godila. Ampak ljudje božji, nikar ne mislite, da je naš preljubi Mala-Rituš z vsemi temi pen-zijoni že pri kraju. V zadnjem času ga je še en tak prav zaslužen penzijon doletel. Oče Mala-Rituš so bili na stara leta že od vseh strani penzijonov polni postali aktiven viničar (bancerle) pri prijatelju Francetu Mrvarju, tajniku kandijske posojilnice. Gosp. Mervar si je na Trški gori kupil in napravil vinograde. V teh dobrih vinskih letih hoče vse imeti kakšen vinogradček. Za povzdigo naše dolenjske vinoreje je to vse lepo in prav. Ampak še lepše bi bilo, če bi novi vinogradniki tudi sami kaj razumeli o vinogradništvu. Tako pa se človek zakoplje v take skrbi, kakor jih ima zdaj g. Mervar (in še marsikateri takih novih vinogradnikov). Mislil je, da mu bo oče Mala-Rituš bogve kako modro uredil vinograd. Saj mu ga je tudi. Po vzorcu svojega vinograda (ki spada tudi že zdavno v penzijon) mu je trte tako razvrstil, kakor naj-brže Esad paša svoje Albance. Na to so g. Mervarja opozorili drugi razsodni vinogradniki, ki imajo svoje trte lepo v redu kakor vojake »in Reili’ und Glied« razvrščene. Mala-Rituš — da potolaži hudourne oblake nad svojo glavo — je zdaj, ko že trte vse povprek stoje, skušal saj kole postaviti v vrsto kot se spodobi. Ali ravno s tem je napravil še večjo zmešnjavo po celem vinogradu. Kol gre lahko k trti, a trta ne more h kolu, če je predaleč od kola. Z eno besedo: ves tako lep vinograd, ki lastnika toliko stane, je pokvarjen. Huda nevihta se je razlila nad očetom Mala-Ritu-šem. Po nevihti pa je prišel še ta penzijon. Ali mu bo vsaj ta penzijon kaj nesel, ne vemo. To pa vemo, da čaka hišo plemenitih hiš Mala-Rituš še en velik penzijon in sicer tak, da jim bo vendar tudi kaj nesel. d Iz Bršljina. Zadnjič smo povedali, kako zna naš modri oče župan posredovati med strankami, ki se prepirajo. Zdaj lahko k temu še nekaj povemo. Predmet te razprave je bil pretep med bratom in sestro. Oba stojita in sedita na katoliški podlagi. Brat, ki se je spozabil nad svojo lastno sestro, je pri zadnjih volitvah z vsem svojim katoliškim prepričanjem šel v boj za ravno tega župana, ki ga je sedaj na tri dni obsodil. Če bi župan imel sploh kakšno pravico soditi v takih rečeh, bi ga še pohvalili, češ, poglejte ga, kako je nepristranski. Zupan ve, da ga je obtoženec volil, da je sploh pristaš njegove in župnikove stranke, pa ga vseeno obsodi. Ampak prvič župan do take obsodbe sploh nobene pravice nima, in bi ga kakšen drug okrajni glavar, ki se ne briga samo za tiste župane, ki ga imenujejo častnim občanom, pri takih kozlih, kot jih strelja naš Turk, odkar je prevzel našo občino, že zdavno poslal, kamor župan s takimi možnostmi spada. Drugič pa slišimo tako po strani govoriti., da je župan mislil, da je dotični, ki ga je obsodil, liberalec in da je le zaradi lepšega se delal tako, kakor da voli z župnikovo stranko. Mi temu županu marsikaj prisodimo, kar se tiče streljanja velik kozlov, vendar za toliko poštenega ga imamo, da pri svoji obsodbi sploh ni prav nič mislil, ali je do- . tienik te ali one stranke. Če ga klerikalci sami drugače sodijo, naj bo to stvar njih samih. Naša dolžnost pa je, da opozarjamo vse naše somišljenike, da se teh klerikalnih govoric izogibljejo. Kadar bomo izpre-govorili resno besedo, kako je naš župan nepristranski nasproti našim ljudem, takrat pridemo vselej tudi s takimi dokazi na dan, da bodo, če bo Turk hotel, tudi pred sodiščem držali. Zgol iz usmiljenja do prizadetih dveh strank, brata in sestre, ki sta naša bližnja soseda, za sedaj ne imenujemo njih Imen. d Iz Soteske. Vsak dan se bolj kaže, da je oni dopisnik imel prav, ki je slišal, da se je naš župnik pod Jarčevim in škofovim pritiskom sprevrgel iz pastirja, ki se je brigal le za duševno življenje svoje črede, v zagrizenega klerikalca. Mož misli, da mora zdaj v kratkem nadomestiti, kar je doslej zamudil. Začel je pritiskati v spovednici na vse tiste, ki »Slovenski Dom« bero. Grozi jim s peklom in škripanjem z zobmi, če se ne odrečejo temu listu. Da boste vi vsi drugi, ki ste sicer napredni, pa se nekateri le bojite duhovnikovih groženj, vedeli, da so med nami stari . možje, ki se ne puste oplašiti pred župnikovimi grožnjami, navedemo slučaj, ki se je zgudil pred kratkim pri spovedi. Pride blizo 80 let star mož k spovedi. Župnik ga pozna in ve, da mož bere »Slovenski Dom«. Začel mu je z lepa prigovarjati, naj ta list pusti.. Ko to ni nič pomagalo, ga je začel rotiti in mu groziti, da mu sicer ne da odveze. In tedaj, veste, vi, nekateri mlajši strahopetci, kaj je ta starček povedal? Rekel je: »Jaz lista ne pustim, dokler bom živ, ga bom bral, če mi ne daste odveze, pa jo imejte sami!« — Ko je župnik to odločnost starega moža tako na glas slišal, da so jo slišali tudi drugi blizu spovednice stoječi ljudje, je svojo besedo z grožnjo vred snedel in možu, ki je svečano zatrdil, da bo do zadnje ure bral »Slovenski Dom«, podelil odvezo. — Ta slučaj naj bi kot plameneč vzgled svetil vsem zavednim možem, ne samo v naši fari, marveč po celem slovenskem svetu. Kdor še pri današnem več kot poganskem divjanju in življenju krščanskih duhovnikov čuti potrebo in gre v cerkev, da izpolni to, kar misli, da je njegova verska dolžnost, naj le gre, nihče mu ne brani. Ampak če vidi, da mu duhovnik preti z zadrževanjem odveze, naj si vzame tega starčka za vzgled, pa se bodo »vremena« tudi Kranjcem kmalu zjasnila. Župnik je tudi o praznikih strupeno nastopal proti naprednjakom, posebno pa proti tistim, ki bero »Slovenski Dom«. S tem nas je župnik sam odvezal od dosedanjega prizana-šanja. Vsak »Domov« bralec lahko ve, da se mi nismo nikdar pečali z župnikom kot f politikom. Zdaj, ko je mož nam sam napovedal vojsko, ko je vrgel iskro sovraštva in razdora med nas, ki smo doslej tako složno in mirno živeli, nimamo nobenega vzroka več župnika pardonirati. Povedali bomo o njem marsikaj, o čemer bi bili sicer molčali. Vi, gospod župnik, tudi vi kar naprej, kakor ste začeli, kajti čim hujši bo pritisk, tem hujši odpor boste našli med nami. — Eden, ki se je tudi šele po župnikovem spreobrnjenju — spreobrnil. d Iz Gotne vasi pri Novem mestu. Zakaj bi bralci »Slovenskega Doma« nič ne izvedeli, kako se pri nas kaj imamo. Zdaj se bomo vsi spreobrnili na katoliško podlago. V našo vas zahajata dva pobožna patra, Atanazij in Akvin, ki sta svoje apostolsko delo začela pri dekletih, ki so svoj čas rade gledale naše domače fante, zdaj so pa že take nune postale, da so dobile že glorijo okolu glave, kakor jo imajo svetnice na slikah. Pa to samo na sebi bi še ne bilo vrediio prostora v »Slovenskem Domu«, ampak vredno je le to, zakaj ta dva pobožna patra zahajata v vas ravno k tem dekletom. Prvič zato, ker sta izvedela, da je oče teh deklet zaveden mož, ki prav dobro pozna vrednost takih apostolov. Pobožna moža iz reda frančiškanov, kjer so gospodje tako pobožni, da se pri kosilu pogovarjajo samo o dekletih, bi rada videla, da se za hčerami tudi oče spreobrne. Pa doslej še nimata pokazati posebnih uspehov. Se večjo smolo pa je pater Atanazij imel s hranilno knjižico, ki jo je izvohal s posredovanjem teh dveh novih svetnic pri neki ženski v vasi. Žena je bila zelo bolna in je patru dala spraviti hranilno knjižico. Že je pater računal, da bo žena umrla in da Ostane knjižica njemu, (da bi jo bil izročil samostanu, tako neumen pater Atanazij menda ni); a glej, žena je ozdravela in hotela imeti knjižico nazaj. Dvakrat je šla po njo v samostan; Atanazij se ji je skrival in šele, ko je svojo last odločno zahtevala nazaj, ji je sveti mož jezen vrgel knjižico pred noge. Če ne bo tega misijona v naši vasi konec, bomo bolj odločno govorili. d Iz Prečine. O BinkoŠtih je sv. duh razsvetlil našega župana in je sklical sejo, o kateri se bomo že še kaj pomenili. Za to pot naj le pribijemo, da so se zdaj postavili naši možje, ki so prišli poslušat k seji. Tako je prav! G. Faleskini naj bo prepričan, da čim bolj odločno bo nastopal kot naš voditelj, tem večje spoštovanje bo užival v naših vrstah in rešpekt pa tudi med klerikalci. Zdaj sam sprevidi, da klerikalci povsod sami zahtevajo, da se strogo ločimo in kar najbolj odločno nastopamo za korist svoje stranke. Povsod in javno se pokažimo, kaj smo. Proč s strahom pred klerikalci! Nasprotno pa smo to pot opazili, da našim somišljenikom v zgornjem delu naše občine le škoduje, če se jih preveč pohvali in pa — no ja — če kosi le preveč žvrgole v zelenju tja gori proti stari »šrangi«. Če se kosi le preveč zanimajo za zelenje v okolici, se zna zgoditi, da se v domače zelenje naselijo razne ptice - roparice, kot so čuki, sove in razne smrdokavre. Mislimo, da se razumemo brez nadaljne razlage, zakaj to pot iz zgor- njega dela ni bilo nikogar od naših k seji. — Že na to moramo že danes opozoriti: Župnik hoče za procesijo sv- Rešnjega telesa zopet napraviti dobro kupčijo tudi z naprednjaki. Ravno zdaj nas vse, ki beremo »Slovenski Dom« in druge napredne liste, pogrezajo v peklensko brezno. Kako je to, gospod Tone, da bi bili ti »ferdaman-ci« dobri za parado v procesiji? Kaj ne, 1 one, sveče po 2 K vam diše. Ne bomo nikomur branili iti k tej paradi. Radovedni smo pa, koliko mož bo med nami, ki bodo šli Tonetu za štafažo. o Gorenjske novice o g Škofja Loka. Zelo sem se začudil zadnjemu dopisu iz našega kraja v »Slov. Domu«, kjer se dopisnik prav pošteno norčuje iz našega trebušnika. Upam pa tudi, da dopisnik ni mislil prehudo, saj je bil to gotovo le — špas. Sicer pa, če bi dopisnik pisal to, kar misli v resnici, bi gotovo ne zagledala taka notica belega dne; zato sodim po pravici, da si je dovolil na račun Ločanov malo zabavo, kateri se s kakega kota pošteno — smeje. Tistim pa, ki so res mislili, da se more kdo tako daleč spozabiti, da bi Šinkovca hvalil, naj bo pa v po-mirjenje to, da vendar vsak ve, da napreden list takega človeka kot je naš trebuš-nik, gotovo ne bode hvalil. Pač pa mu jih bo sčasom še dosti povedal. Domovec-g Šenčur pri Kranju. O ti pregrešni »Slovenski Dom«, kaj si tako hudega zagrešil, da te škof tako preganja? V nedeljo srno slišali pastirski list s prižnice, pa nismo vedeli, čemu se škof tako jezi. »Slovenski Dom« ne piše nič čez vero, ampak nasprotno. Z vzgledi iz svetega pisma kaže, kako bi morali vero ohraniti in je ne zlorabljati, kakor se to godi po celem Kranjskem od duhovnikov. — Pri nas je zelo zdrav kraj. V Šenčurju že ni bilo šest in pol mesecev mrliča, čeprav je 800 prebivalcev. Dne 10. maja se je pa obesil klerikalni pristaš J. S. radi verskega fanatizma. Ko bi se obesil kak naprednjak, bi mu gotovo ne zvonilo, temu pa je, no, saj je bil klerikalec. Klerikalcem pa pravimo: Pustite nas v miru, potem bomo tudi mi vas, če pa ne, bomo pa vaše grehe razkrivali. Našteli ste pri nas 10 »brezvercev«, povem pa, da jih je veliko več, ki pa niso brezverci, ampak klerikalni nasprotniki in nočejo biti podrepniki in petolizniki • kakor ste drugi! g Iz Cerkelj. Zadnji dopis iz Cerkelj v »Slovenskem Domu« je močno razburil klerikalni štab v Cerkljah. To je pokazal naš župnik Dolinar na Binkoštni ponedeljek, ko je z njemu prirojeno gorjansko naravo, mesto da bi oznanjeval besedo božjo, kričal in sramotil vse tiste, ki či-tajo napredne časopise, zlasti »Slovenski Dom«. Iz pastirskega lista je čital, da pre-vzvišeni ukazuje, kako velik smrtni greh je, brati napredne liste, najhujši in največji pa je še posebej, če se čita »Slovenski Dom«. Tudi je rekel, da ne bo dobil nihče odveze na smrtni postelji, ako ne bo slovesno pred dvema pričama preklical in obljubil, da ne bo več bral naprednih časopisov. Pa jo imejte vašo odvezo, če je radi tega ne boste dali. Mi vemo, da je Kristus grehe celega sveta nase vzel in za vse ljudi umrl in kdorkoli vanj zaupa, ne bo pogubljen. Rekel je župnik, da kdor bere ali piše napredne liste, je izobčen iz cerkve. Dobro, toda izobčite nas tudi od bere in doklad za veliki, gradu podobni farovž, ki jih moramo plačevati. Plačajte sami svoj grad, saj ste za 6000 K prodali lesa iz farovškega gozda. — Taki ste, ki se imenujete Kristusove namestnike!' Če bi bili res taki, bi ne sramotili in tako besno sovražili svojega bližnjega in svojih faranov. Kristus je tudi z grešniki prijazno občeval in jim dobrote skazoval. In vi? Ali ne prodajate vsega tega, kar je Kristus zastonj delil, za denar? Kakor Zid v bazarju barantate za maše, za poroke in pogrebe. Ob času suše prodajate dež nevednim kmetom, saj jemljete od občine 40 ali še več kron. Toda bog vas ne usliši, ker nimate usmiljenja do ubogega, izmučenega in sestradanega kmeta. Ali niste za las podobni židovskemu duhovnu, ki je videl z ranami obdanega Samaritana, pa je mimo njega šel. Vi nam vlivate žolč na rane. Doklej bomo še poljubovali ta bič, ki nas tepe? Mera potrpežljivosti je polna! Eierite in dopisujte v »Slovenski Dom«! Organizirajmo se, kajti le v samopomoči je naša rešitev. Cim bolj se bomo izobraževali in več čitali, tem prej nam zasije zarja boljše bodočnosti. — K m e t. g Iz Moravč. Na Vnebohod smo poko-paii našo poštarico gospodično Emo Lederer. Zadela jo je kap. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi. Moravsko pevsko društvo je zapelo pred hišo in na pokopališču dve žalostinki. Rajnka poštarica je pa zaslužila malo več spoštovanja od strani naše krščanske - katoliške duhovščine. Spodobilo bi se bilo, da bi prišla do hiše naproti. Seveda, gospodje so bili v skrbeh, kdo jim bo korake plačal pri pogrebu. Ce umrje kakšna oseba, ki za cerkev zapusti, seveda bi šli vsi na vrh Grmače, drugače pa je dovolj od cerkve do pokopališča. Tudi s pokopališča se je mudilo gospodom, seveda, ker so po cerkvenih molitvah zapeli napredni pevci. Gotovo jih nihče ni pogrešal, pač pa so ljudje videli, da je duhovščini še na pokopališču politika v mislih. o Notranjske novice o n Iz Orehka. V nedeljo, dne 4. maja smo obhajali praznik sv. Florijana, ki so ga bili naši pradedje izvolili za svojega cerkvenega patrona. Na ta dan je že stara navada, da pride k nam procesija iz cele hrenoviške in tudi iz studenske fare priporočit se sv. Florijanu, da bi jih obvaroval šibe ognja. Letošnje leto se je pa, ne vemo iz katerega vzroka, to premenilo (mi smo vseeno obhajali praznik sv. Florijana v nedeljo) na 6. maja, to je bilo v torek.Mi Ore-hovčani se tudi prav radi priporočujemo sv. Florijanu in smo tudi prav ponosni, da je naše cerkve patron in on nas tudi dobro varuje, tako,da ni bilo že dolgo časa v naši vasi ognja. To pa ni bilo všeč hrenovi-škemu kaplanu Martinu, ker je na dan procesiji v pridigi na tako nesramen način sramotil našo vas, češ, da nismo vredni, na je sv. Florijan naše cerkve patron, o kateri on še skoro nič ne ve, ker ga ne vidimo drugače ukaj kakor takrat, kadar pride po nezasluženo plačilo (bero) in pa za procesijo sv. Florijana. Namesto da bi bil svoje ovčice napasel z lepimi nauki, je pa razlagal vse slabe, večinoma izmišljene lastnosti naših mož in naših deklet, katerih je bilo pa prav malo pri njegvi pridigi, ker so svojo pobožnost že zjutraj opravili. Kar pa jih je bilo, jim je sam zažgal ogenj jeze v srce, namesto da bi jih z lepimi in tolažljivimi nauki ohladil. Gospod Martin, kaj vas briga naša vas o volitvah, ne veste, kaj je Kristus rekel Zidom, ko so mu skušaje ga, prinesli denar: Dajte cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega! Mi se držimo tega in poslušamo cerkev v duhovnih zadevah, kar pa zadeva posvetne reči, si hočemo tisto drobtinico pravic sebi prihraniti in volimo ne proti Kristusu, kakor ste vi govorili, ampak po svojem prepričanju in ne drvimo za tistimi par možmi, o katerih ste omenili, da imajo eno šolo več, ampak po svoji lastni volji, in za svojo gospodarsko korist. Smešno pa se nam zdi, ko omenjate, da hodijo nekateri v Ljubljano k spovedi. Ali nimajo v Ljubljani tiste pravice kot vi? Slišimo, da pita? te svoje uboge ovčice vedno namesto z lepimi nauki z zaničevanjem in sovraštvom, namesto s prijaznostjo in ljubeznijo, s katero se naj več doseže. Ali ne veste, da še živina, če se krmi z oprhlo krmo, zboli. Ako pa vas ravno tako politika peče, napovejte pa enkrat en shod, da vam bomo lahko odgovarjali, ne pa cerkev uporabljati za politiko. Svetujemo pa vam, da se ravnate po ljubljcncu Jezusovem sv. Janezu evangel., ki je vedno priporočal ljubezen, rekoč: Otročiči, ljubite se med seboj, in tako ljudi pripeljete na pravo pot k edinosti, miru in ljubezni, in da ne bodete ljudi v cerkvi, kjer je mesto za molitev, napeljavah k jezi, da, namesto da bi molili, vas morda kolnejo. Kar zadeva pa časopisja, ki so oni, ki ga imajo, pri polni pameti in jih noben časopis ne more več po-hujšati. O tem vam ni treba pri nas nič govoriti. To naj vam bo za danes dovolj, ako pa bodete še enkrat tako sramotili našo vas in naša dekleta, vas bomo tudi mi osramotili, za kar imamo dovolj gradiva. To bi pa vam ne bilo ljubo! — Orehov-č a n. lite Jenti li“. o Zagorske novice o zg Iz Toplic. Dne 13. t. m. okoli 10. ure zvečer je izbruhnil pri posestniku Feliksu Moderju v hlevu ogenj. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. Širijo se različne govorice, kolikor je pa nam znano, so vse brez temeljne podlage, kajti hiša in hlev sta bila za 6000 K zavarovana in sicer hiša za 5000 K in hlev pa za 1000 K. Hlev je popolnoma pogorel, tako, da škoda ni niti krita,. Škoda se ceni na 1800 K. Sreča je bila, da ni bilo vetra, kajti v bližini je več hiš, ki so bile v nevarnosti. Na lice mesta došla požarna bramba je takoj vse potrebno ukrenila, da se je ogenj omejil. Tu se je zopet pokazalo, kako potreben je vodovod za zagorsko občino. Skrajne graje je pa vredno občinstvo, ki je prišlo radovednost past, ni pa hotelo pomagati pri gašenju in donašati vode. Šele na strogi pritisk orož-ništva so šli nekateri pomagat, deloma so sc pa razšli. Pripomniti moramo, da to ni bilo lepo, kajti v nesreči se mora že iz človekoljubja svojemu bližnjemu pomagati. zg Iz Zagorja ob Savi. Na naše Gospo-spodarsko in napredno društvo so zadnji • čas prišle različne pritožbe in celo zahteve, naj društvo preskrbi da se javno obelodanijo prizadete osebe. Odkrito moramo poudarjati, da nismo prijatelji, da bi se osebe napadalo, ker to ni naša naloga, le v slučaju, če vidimo, da je v resnici potreba, storimo to. — Danes smo primorani v to, a za enkrat ne bodemo prizadetih imenovali. Gre se v prvi vrsti glede mesogled-stva, odnosno glede klanja živine. Na razpolago imamo dovolj prič, da se ponoči meso uvaža v zagorsko občino, kar nikakor ne odgovarja zdravstvenim zahtevam, in že vsled ugleda bi moral vsak obrtnik, osobito pa mesar gledati na to, da se o njegovi obrti ne širijo ne baš laskave govorice. Moramo tudi pripomniti, da se takih govoric ne sliši o mesarjih gg. Bajcerju in Rancingerju. Upamo, da se bo na naš opomin, ki ni nikakor naperjen komu škodovati, oziralo, da se v bodoče ne bodo različne govorice več čule v zagorski občini. — Ivan Taufer, t. č. predsednik Gospodar-sko-naprednega društva. zg S Št. Jurja pod Kumom. Na binkošt-nj nedeljo so priredila sokolska društva Litija-Šmartno, Trbovlje, Hrastnik, Radeče in Zagorje o priliki občnega zbora podružnice družbe sv. Cirila in Metoda peš-izlet k nam. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba povoljna. Kakor povsod, tako so tudi pri nas klerikalci bili proti proti temu, da bi se med naše kmete zanesel zdrav razum in narodna zavednost. — Zagorsko-okrožje sokolsko je pripeljalo svojo lastno godbo, da bi svirala pri izvaji prostih vaj in pri veselici na prostem, ker pa je pričelo* deževati, so bili primorani oditi v gostilniške prostore gosp. H. Kneza. Okrožni starosta je pismeno prosil županstvo za dovoljenje licence 4 godcev. Županstvo mu je odgovorilo s sledečim dopisom: »Na Vaš dopis glede izdaje licence za 4 godce dne 11. maja t. 1. v prostorih Hinko Kneza (eventualno naj si bode kjerkoli), tukajšnje županstvo vsled sklepa občinskega odbora, ne more dovoliti (z modrim svinčnikom podčrtano). — Županstvo St. Crucis, dne 11. maja 1913. — Jamnik, župan. — Če ni to nagajivost, potem se pač vse skupaj neha, a kljub temu smo sc vendar zabavali!! In kakor smo čuli govoriti, da ima župan, ki je seveda na katoliški podlagi, sam harmoniko ter jo prav pridno vleče. Da se parčki vrtijo, je po sebi umevno. Ostali slovenski kraji o V Sv. Križu pri Trstu se je torej začel ustavljati od 1. maja t. 1. dalje še en prepotreben vlak, ki odhaja iz Trsta ob 10. uri 15 minut dopoldne in prispe na kriško postajališče 26 minut pozneje t. j. ob 10. uri 41 minut. Kako dobro došel je ta vlak, se vidi med drugim najbolj pri kriških pridnih gospodinjah, ki se ga prav v obilnem številu poslužujejo. — O gospodarski koristi v tem pogledu se je pred časom v »Slovenskem Domu« obširno razpravljalo, vendar se je našel neki klerikalni listič, ki je tudi to ljudsko udobnost oblajal in to prevsem radi tega, ker je bilo v »Slovenskem Domu« navedeno, kdo se je potrudil, kdo se je pobrigal na merodajnem mestu,da se je po tolikih letih dosegel ta uspeh. Znano je namreč, da samo od sebe ne pride nič in da pečena piščeta nikomur še niso iz neba v usta priletea. — Ponovno bodi torej povedano, pa naj bo to komu ljubo, ali ne, da gre zasluga za to človekoljubno in nesebično delo tukajšnjemu gosp. šolskemu vodji in pa onim, ki so tozadevno prošnjo poleg njega podpisali, in sicer na prvem mestu gosp. vaški načelnik in potem drugi. — Priporočali bi k sklepu še, da bi nekatere osebe časih se posluževale tudi vlaka, ki odhaja iz Trsta ob 9. uri zjutraj, da bi nam ne bil odvzet. o Tudi na Tržaškem rase klerikalizmu greben. Iz Trsta nam poročajo, da se je tudi tam že vpeljala ponekod kranjska moda, da se morajo oni, ki vežejo birmo t. j. birmanski botri izkazati, s spovednim listkom. Uboge, priproste matere tarnajo, kaj bo, kaj bo, ko so pa že mnoge vprašale razne gospode in gospe, da bi kumovali njihovim otrokom, o katerih pa ne vedo in se tudi ne upajo vprašati, ker bi bila to skrajna netaktnost, če so opravili velikonočno spoved. — Je pa tudi ta zahteva od strani cerkvenih oblasti res pretirana, kajti znano je marsikomu, da se ne dele vedno ti spovedni listki, ako se jih izrecno ne zahteva. Znane so nam osebe, ki so opravile spoved — zlasti v mestu — a nimajo listkov ... — Naravnost proti vsem pravilom klerikalizma se nam pa zdi zahteva, da mora boter (botra) iti k spovedi, Če hoče vezati birmo. — Koliko jih gre potemtakem k spovedi po sili, proti svojemu prepričanju, samo da imajo v rokah listek in pa da birmancem ne kalijo nedolžnega veselja, ki ga imajo z uro, obleko, rumenimi čevlji, uhani, s kolači, konfeti itd. Koliko je potem taka prisiljena spoved vredna in kako se uvažuje pet za dobro spoved potrebnih »štukov«, o tem naj razmišljajo oni, ki so nas učili, da je vsako nevredno prejemanje obhajila božji rop in da kraljuje potem v takem človeku mesto enega sedem hudičev, ter da je poslednja zmota takega grešnika hujša od prve. — Vprašamo, kdo bo dajal enkrat odgovor od tega? Saj pravijo, da niti zelje prisiljeno ni dobro, kamo li spoved! Glejte torej, kaj delate! Gospodarstvo. gos Čebelarski tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v nedeljo, 8. junija in v ponedeljek, dne 9. junija s sledečim sporedom: V nedeljo, dne 8. junija od 2. do 4. popoldne: Življenje in razvoj čebel. Sovražniki in bolezni. Od 4. do 6.: Izdelovanje domačega in dzierzonovanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s premakljivimi satniki. V ponedeljek, dne 9. junija od 7. do 11. dopoldne: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Čebelna paša. Pitanje čebel. Popoldne od 2. do 4: Razni panji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov, vlivanje umetnega satja in pritrjevanje z žico. Uporaba medu in voska. Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem v šolskem čebelnjaku. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kaudija) do 2. junija. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1 K 50 vin. na dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in se mu je izrecno dovolila. — Vabimo naše čebelarje k mnogobrojni udeležbi! gos III. tečaj za krojače. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem priredi tudi letos v poletni sezoni od 7. julija do 14. avgusta 1913 v Ljubljani tečaj za krojače in istočano tudi tečaj za krojačice, oba s celodnevnim poukom. Pouk je namenjen pred vsem mojstrom in mojstricam, ki izvršujejo svojo obrt samostojno, potem pomočnikom in pomočnicam, ki hočejo postati samostojni. Za sprejem se mora vsak prijavitelj izkazati s potrdilom pristojne zadruge ali pa županstva, da se je pravilno izučil ali da je upravičen izvrševati svojo obrt. Prijave naj se naslove na »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani«, Dunajska cesta št. 22. V vsak izmed obeh tečajev se sprejme kvečjem 25 udeležencev in sicer po vrsti zglasitve. Želeti je zato, da se prijave čim-preje, najboljše takQj priglasijo. Za spre- jem je plačati 10 K položnine, iz katere se pokrijejo stroški za učila. gos Vinogradniški tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v petek, dne 13. junija in v soboto, dne 14. junija s sledečim sporedom: V petek, od 2.—5. popoldne: Najvažnejša dela v vinogradu. Trtni škodljivci. Žvepljanje in škropljenje trt. — V soboto od 8.—11. dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenkami. Izbera gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoldne od 2. do 5.: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje škropilnic in žvepljalnikov. — Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kaudija, Kranjsko) do 1. junija. Oddaljenim in podpore potrebnim vinogradnikom s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in po 1 K 50 vin. na dan za prehrano. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in se mu je izrecno dovolila. gos Kako se mora kmet ravnati, če hoče kako živinče doma zaklati in meso razprodajati? Vsak kmet sme svojo živino zaklati in meso razprodati. Seveda ne sme tega delati kot obrt, da bi živino kupoval in jo potem klal, ampak mora biti žival do-moče reje ali saj domača. V slučaju razprodaje mesa na drobno in debelo, mora kmet dati žival po živinskem ogledu pregledati in mora dati meso zopet pregledati po mesogledniku pred razprodajo. Šele če se spozna žival v živem stanju zdrava in meso zdravo, sme meso razprodajati. Tudi v slučaju zaklanja živine v sili mora biti žival živa pred zaklanjem pregledana in po zaklanju se mora pustiti meso ogledati, in sicer pred razprodajo, dokler je še meso z vsemi deli telesa (tudi pljuča, črevesa, jetra itd.) skupaj. gs Koliko časa ostanejo kaljiva različna zelenjadna semena? Zelo važno je za gospodinje, da vedo, koliko časa je kako seme kaljivo, da nima ob času setve nepotrebnega dela in pa tudi nepotrebnih stroškov. Kaljiva so dve leti: Pastinak, črni koren, kumina, rapontika, pesa, janež in čebula. Dve do tri leta: Korenje, man-gold, špinača, endivija, radič, zelena'ba-žilika, koper, paradižnik, majaron, peteršilj, por in rabarbara. Tri do štiri leta: Fižol, motovilec, grah, repa, korenje, bro-kuli, koleraba in redkev. Štiri do pet let: Zelje, vohrovt, karfijola, kreša in solata. Šest do osem let pa: Kumare, buče in melone. gs Par pregovorov o gospodinji. Dobra gospodinja je najboljši zaklad na svetu. — Varčna gospodinja je boljša kot vloga v hranilnici. — Vinar, ki ga gospodinja pri--hrani, je več vreden kot goldinar, ki ga mož pridobi. — Dobra gospodinja napravi tudi iz krompirja dobre jedi. — Če gospodinja pleše, dekla poskakuje.' — Zapravljiva gospodinja znosi več v predpasniku od hiše, kot dovozi mož z vozom k hiši. —--.... „ Književnost. kn Andrej Černišev. Zgodovinski roman. Češko spisal Jul. Zeyer, poslovenil Stanko Svetina. — O slavni ruski carici Katarini 11. in njeni dobi je nakopičenih nešteto spisov v raznih evropskih jezikih, ali niti eden ne zgrabi duše čitatelja tako silno, kakor češki roman iz peresa Julija Zeyerja. — Andrej Černišev je junak romana, ki je postal ljubljenec visoke knjeginje Katarine, a je moral zaradi svoje ljubezni neizmerno trpeti. — In ko je prišel trenotek, da bi užival polno srečo poleg nove carice Katarine II. ne le kot srečni ljubimec, marveč kot njen soprog in car, je moral uinrei z nožem v srcu, ki mu ga je zabodla v ječi nesrečna, zblaznela mati. — Kdor začne čitati, ne odloži knjige iz rok do konca. — Vsi zgodovinski dogodki so opisani verno po resničnih virih, tako umor carja Petra, umor zaprtega carjeviča Ivana, dvorsko življenje za prejšnje carice Elizabete itd. — Cena je broš. izvodu 2 K, vez. 3 K, po pošti 20 vin. več. Naroča se v »Narodni knjigarni« v Ljubljani. Razno * Nista hotela slišati. Neki kmet se napoti po opravilu v farovž. Ko je vstopil, je župnik ravno telefoniral. — »Kaj se pogovarjate z zidom?« reče začudeno kmet. — »Kaj, z zidom,« odgovori župnik; »jaz govorim z mežnarjem, ki je v cerkvi.« — Ker kmetu ni šlo v glavo, mu reče župnik, naj gre v zakristijo, ter naj posluša, kar mu bo on povedal. Kmet gre in župnik te- * lefonira to - le: »Mislim, da bi bil čas, da naučiš svojo hčerko malo olike, da se bo. spodobno zadržala, kadar jo izprašujem nauk, ker drugače ti lahko slabo pojde.« — Kmet ne odgovori ničesar, zapusti telefon in se vrne v farovž! — Župnik: »Ali si sedaj prepričan?« — Kmet: »Jaz nisem nič slišal.« — Župnik: »Kako to, saj do včeraj je telefon redno funkcijoniral.« — Kmet: »Ma, jaz ne vem.« — Župnik: »Čuj, grem jaz v zakristijo, ti pa tukaj telefoniraj.« -- Ko je župnik zaklical, naj govori, reče kmet, stoječ pri telefonu: »Gospod župnik, prosim, da od sedaj naprej ni treba mojo hčerko tako strastno božati, kadar zna nekoliko bolje nauk. Lahko pa namažete mojega sina, da bo veselje. Sicer pa Vam lahko slabo pojde.« — Ko se župnik vrne v farovž, reče začudenemu kmetu: »Imaš prav, se ne sliši nič, mora biti gotovo telefon pokvarjen.« * »Ženski svet« se imenuje dnevnik, ki so ga začele izdajati turške žene v Carigradu. Vse osobje pri tem novem listu je ženskega spola, možkega ne marajo no- benega. V prvi številki tega časopisja so izdale oklic, naj jim moški prav nič ne nagajajo, ker so dolgo vrsto let njim služile kakor sužnje; sedaj pa da so se tega naveličale. Obenem apelirajo na moške, naj bodo proti njim pravični že iz stališča enakopravnosti. — List je dobil že tudi tozadevno dovoljenje od strani merodajnih oblasti, da sme izhajati. E pour si muove! * Zanimiv račun. V Inomostu izhajajoči listi »Gastgewerbe - Zeitung« poroča sledečo zgodbico: Neki gostilničar v bernskem pogorju (v Švici) je bil tako nesrečen, da se je moral pravdati več let. H koncu je dobil od svojega odvetnika okrogel račun, ki ga je poravnal brez ugovora. Nedolgo potem pa je predložil gostilničai svojemu odvetniku, ki je pri njem obedo- val, račun, za čigar sestavo mu je služil kot vzorec račun njegovega gosta, in se je glasil: Fr. Priprave za obed ..........................2'50 Pregled jedilnega lista...............4'— Dvakratno posvetovanje s trgovcem sočivja............................. 1'— Donašanje juhe........................1'— Hlajenje juhe........................—‘50 Vzamem muho iz sklede za juho . —'50 Zelišča za v juho..................... L— Juha.................................2'50 Za natakarjevo pihljanje s frakom . —'50 Dvakratno posvetovanje s kuharjem ....................................2'— Šestkratno meso s prikuhami . . 12'50 Vošilo »dober tek!«................—'50 Desetkratna pot v klet.............10 — Vljudnost i. dr....................... 2w Vžigalice .........................—'50 Vino in cigare.....................8 — Prečitam glasno desertni list . . —'50 Serviranje deserta.................1'— Desert .......... 7'50 Pospravim po mizi.....................1'50 Uteha gladu........................—'50 Obrabljene in polomljene stvari . . 3'50 Spuščanje oknic................ . 2'50 Odnašanje Ostankov jedi .... 4'— Sol ..................................—'50 Sestava računa.....................2'— Presenečenje pri predložitvi . . . 2'— Sprejem računa.....................—'50 Potrdilo ..........................—'50 Za »Srečno pot!«......................2'50 Skupaj . . . 78'— 10% skonto . . . 7'80 '$■' 70-20 Gospod odvetnik je bil baje presenečen, ker je gospod restavrater znal računati skoro ravno tako dobro, kakor on. Toda z ozirom na nobleso svojega klijenta je tudi on plačal brez ugovora. * Kamele, ki kadijo. Neki španski častnik je objavil v listu »Family Herold«, da je videl, ko je prebival več časa v Afriki, kako dajejo domačini afriški kamelam kaditi smodke. V nalašč zato pripravljenih ustnikih, ki imajo obliko trikota, vtikajo živalim v gobec smodke, katere te živali rade kadijo. To delajo radi tega, ker so sprevideli, da se kadeča kamela ne plaši pred nobenim ropotom, tudi pred pokanjem topov v vojski ne. Pa tudi proti zobobolu izvrstno služi to sredstvo. Ko pokadi kamela prvo srnodko, dajo jej takoj po potrebi še več smodk. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Cržne cene v £jubljani Cena od || do K I h || Ki h 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 80 2 _ 1 11 * ff n ,| u. II • 1 601 1 80 1 i, i, „ IH. i, . . 1 501 1 70 1 „ telečjega mesa 1 80 2 — 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 2 — 2 20 1 „ „ „ (prekajenega) 2 20 2 40 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 40 1 50 Prašiči na klavnici .... 1 10 1 30 1 „ kozličevega mesa .... 0 — 0 — 1 kg masla 2 60 2 80 1 „ masla surovega 2 60 2 80 1 „ masti prašičje . . . . . 2 — 2 10 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 80 1 92 1 „ slanine prekajene .... 1 90 2 — 1 „ sala 1 80 1 92 1 „ surov, margarlnskega masla — — 0 — 1 „ kuhan, margarlnskega masla 2 — 2 20 1 Jajce — 05 — 6 1 l mleka — 20 22 1 „ „ posnetega — 08 10 1 „ smetane sladice — _ 1 kisle — 90 1 00 1 kg medu 1 40 1 60 1 „ čajnega surovega masla . . 3 20 3 60 1 piščanec 1 10 1 70 1 golob — 40 — 50 1 raca 1 60 2 30 1 gos 7 — 8 — 1 kapun 0 — 0 -■ 1 puran 0 - 100 kg pšenične moke št 0 . . 35 40 — — 100 „ ti »i ii i 35 00 — — 100 ii ii ii n 2 , 34 20 — — 100 ii n ii ii 3 . . 33 50 — — 100 ii ii ii i. . . 32 50 — — 100 ii ii ii ii 5 . . 31 60 — — 100 i, n n n 6 30 80 — — 100 i, ii n i, 7 28 30 — 100 n i, ii i, 8 , . 16 50 — — 100 „ koruzne moke .... 26 — — — 100 „ ajdove moke .... 1. 48 — — — 100 „ ajdove moke . . . .11. 46 — — — 100 . ržene moke — — — — 1 / fižola — 30 — 34 1 .. graha 1 „ leče — 36 — 40 — 40 — 44 1 „ kaše — 28 — 30 1 „ ričeta — 24 — 26 100 kg pšenice 23 — 24 00 100 „ rži 21 00 22 — 100 „ ječmena 20 — 21 — 100 „ ovsa 22 00 23 — 100 „ ajde 22 80 23 50 100 „ prosa belega — — — — 100 „ „ navadnega . . . 19 — 20 — 100 „ koruze 18 60 100 „ činkvantina 23 00 100 „ krompirja 6 00 8 — Lesni tro Cena trdemu lesu 9-50 do 12 K. Cena mehkemu les 8-~do 9 —K. Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu Je bilo voz sena 7 50 8 ' „ slame 5 — 6 — » »telje 3 — 4 — „ detelja 8 — 8 50