Leto LXXV., št« 24
LfuMfaiia, petek 30. Jannarja 194j-xt:
Cena 40 ce r,
SEOVEMSKI
CTREDDNL9XVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINUI?A UUCA fc.
EFJ^'CNO ZASTOPSTVO sa o^l&ae t» Kraljevine ItaiJ)« ta
UMOM PUBBIJCITA IT Al J AN A S. A_ HT1.ANO
*J: Sl-St, «1-**» U-Z4, «1-25 te
— Ixn&jm mk dan opoldne. Mesečna naročnina a.—     2a inozemstvo: 16-20 L*
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pubblldtA di provenlenza Italiana ed estera: UNIONE PUBBIJCITA ITALIANA 8. A_ MILANO.
La ricor quista di Bengasi
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica:
Nelle prime ore di stamune trupe italiane e tedesehe sono entrate
in Bengazi.
II Ouartier Generale del Ftihrer  dirama   i!  se^uente comunicato
straordinario:
Stamane truppe italiane e tedesehe hanno oceupato Bengasi.
Intense esplorazioni
nel Gefegl clrenaico
- - • azioni     \Pm      r r   *  TAsse — Rinnovate
incursicni su Malta
II Qnarti« r f;en«r:il< d< 1U Forze Armafp romunir;i in tinta di »!> dennaio il M-gnento bollettinn <tj  gii«rr:i n. 606:
Klein« nti c<sp!or:inti lanno svolto i.»ri interna i*.-i nrl (ir|M| rir«*na'eo rx-cid«-n-tale. \ <tn >tant»- rimpervrrsare «Ii violente tenip««t«' rli «aht>ia Paviaziortf i*alo-g< rnia-nlca ha rompinto ripetate ed cffirari aziotil cvntr?« I - r»'!r«.\i»' nemirno.
Sli M;ilta si smio rinnov.-ite le incundoni
(!#!!.- f«»rz*' a« n•«■ d*>trA«*> <he vi hanno bombardato gli  (»hi. militari.  In veli-
VOlo n\\ i rsiirio listiita abbartiito in rom-batti:.*< •!;<*.
Aeroplani hritanniri hanno attacrato Trl-no segnalati alcuni f«>riti. daniti li-mitati. In appan-erhio ingle«o in ricogni-n I <i«!o di Catanzaro e p reci pita to M.:;r«■•■liinara, il pilota e stato cattil-iit" d.< mi r« parto di antiiniraeadiitisti.
Nemško vojno poročilo
Hu?'\ snežni viharji na Kr'imi — Sovjetski napadi v Doneski kotlini odbiti — Zavrnjeni napadi na srednjem
odseku
Iz Hithrj. v< tra glavnega stana. 29. Jan
Vrhovno noveljni.stvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na Krimu in v jufn«»m mlvku vzhodno fronto n<» bili zaradi hudih sn. žnih \;barj«-v le manj-ši hoji.
Pri uničevanju sovražnih «dl oh obšli Krima, o katenm >- poročalo včerajšnje vojno p.»rnf"-ilo. «*«> tj*jele nemške in nmpin-sfce četo 810 Hovjofskfh vojakov. 12 topov, 111 «*trojnir in motnlrev min. Na dop. fronti so odbili nemški in slovaški ndd« I\i kraje\-no napade sovjetskih čet. Naši protinapadi co bili uspešni.
V srednjem odseku fronte jo sovražnik na ver krajih hr--/ uspeha napadal. V lastnih napadih smo zavzeli po hudih bojih mnr.^o kraje ter zaplenili več topov.
V severnem delu vzhodne fronte je sovražnik nadaljeval svoje napade. Boji se de»oma še razvijajo.
Jožnovzhodno od Ilmenskerra jezera, ob obkolitveni fronti pri Petrocradu. in na nemško-fmski fronti na Lapon^kem so bili izvršeni uspešni napadi naših napadalnih čet.
Močni oddelki bojnih in lovskih Teta! so posezali v boje na tleh. zlasti v srednjem in nevernem odseku. Zažgana so bila mncera sovjetska letala.
V severni Afriki se Je razvilo živahno izvidni^ko delovanje čet v Cirenaiki. Uspe-sni letaKki napadi so bili osmorjeni proti anele-kim kolonam motornih vozil, zbi-ral-ščem čet in skladiščem poijon^kih sredstev na severnoafriškem obalnem področ-jn od  I>enca7iia  do  Marsa Matruha.
Amrlrvka lrtal;šča na otoku Malti «o b!-la napadena podnevi in ponoči ter je bilo več letal na tleh noškodovanih.
Amrle^ko bombnike, ki so v pos!edn?i noči skušali napasti Munster. je preirnafa mofna obramba in so odvrgli bombe hre? cilja v severozanadni Nemčiji Med eivil-nim prebivalstvom so bile malenkostne izsmbe. v vrč kraoh pa so bile poškodovane hiše. S« -treljeni so bili 3 angleški bombniki
Berlin. 30 "an. s. I? vojaškega \ira 5*? doznava, da je v tekn sedanjih  borb na
vzhodni fronti dne 27. januarja neka moč -
Deveta obletnica
prevzema oblasti po narodnih socialistih v Nemčiji
Berlin, 30. jan. s. Na večer pred obletnico 30. lanuarja so vse nemške radijske postaje objavile članek propagandnega m:_ ni^tra dr Gobel.^a. ki bo izšel dam?s v vodilnem lictu »Volkischer Boobachtert V tem članku obravnava dr Gobbels dob| Bri"mingo\e vlade, ko je moral, kakor je znano, nacionalni socializem boriti tr boj za dosega oblasti Po omembi borb. ki jih je vodil tedaj Adolf Hitler in njegoM sodelavci, je dr Gobbels omenil vojno ko monizma v   notran'osti  in  izven   drž v -
proti mmbudo socialističnemu sribanju Do!, ga tti težka e bila pot Hitlerjevega gibanja do prpvzema oblasti, toda končno je 23 julija 1932 dva milijona oseb dalo za. upnieo stranki Rušile so se drn^a za drugo notrarje cvire. podzemeljski manevii
sovražnik^- Nemčije so se razbiial: ob rastoči -eklcn: volii. ki je kova'a narodni so_ cializem med lemBthB narodom To je b.' v resnici triumf žilavosti in hrabrosti Po uk te bitke za oblast v teh letih. Ko se T? država dvignila in bila usposobljena zfr največjo vojno ki jo pomni zeodo-vina. js tale: Popolna in brezpogojna vera v geni; človeka In v bodočnost domovine.
V šlrckin obrisih je pisec orisal razrr momente dvtgaiočega se pohoda nar^xlr>o' socializma   Z dokumenti  poRtfCncfpi značaja je  dokazal   neizpodbitni proretarski
na  patrola  nemških napadalcev dosegla • u^rlM v operarijah v nekem gozd lelu   S silnim in hitrim napa-dom je Nemcem uspelo, da so so polastili bol; položaja. Bol še viške čete, ki
so ■ ap se vdale. V istvm
ndiiim fronte so močne boljšcvlškc si!" Izvedle napa* na kraje, ki so jih držali Nemei, toda vsi napadi so bili odbiti" in tatt je imel izredno hude izgube. V i i ; nrodclu so po kratki borbi na-Mi !i 135 mitvih bol^šovikov. Za;pte so bik. tu'ii številne strojnice in druge vojne potrebščine na saneh.
Finski odsek
Helsinki, 30. jan. s. Včerajšnje poročilo glavnega stana o operac jah prav::
Na fronti Karelijske ožine se nadaljujejo Okovi to streljanje našega topništva, ki je uničilo številne sovražnikove utrdbice in neko sklad šče strcLva. Naša pehota je zavrnila sovrainc oddelke, ki so skušali vdreti v naše položaje in jim je zadala hude . :o. Ha front; Svira so bile razpršene z ognjem npštga topništva in strojnic na dveh točkah sovražne čete, ki so se zb.rale za 1.    Na fronti vbodne Karelije. v juž-odseku. obojestranski živahni tepn ški OgeflJ. Popolnoma so se izjalovili sovražnikovi poizkus:, ia bi napreJoval. V južnem odseku vzhodne Karelije. so finski lovci sestrelili enega sovjetskega lovca in en iahk: sovjetski bombnik.
Visoko odlikovanje
generala Messeua
Kim. 30. jan. s. General von Kloist je poslal sledeče pismo poveljniku italijanskega okspedicijskega zbora v Rusiji generalu
Mo5\seu:
Priznavajoč vase izredne zasluge kako: t u rli on .  hrabrih čet.  vam je HKSei
podelil z 28. januarjem 1942 vitožki ki :2 Z ' 'nojra križa. Spričo tega vam prisrčno čestitam. Zrlo rad bi vam osebno izrodil podeljeno visoko odlikovanje. Ce pa mi sednnjv oknbščme tega ne bodo dopustile, bom v prihodnjih dn^h poslal c.♦'♦cirja W vam bo v mojem imenu izročil visoko odlikovanje.
gibanja in osebni prispevek, ki mu n v slehernem trenutku Adolf Hit. J
ler. Kot šef s pobudo in odgovornost o .e Irrom v.-o organizacijo stran-kt   n   ndrodno socialističnega  režima ter vso veličino nove Nemčije.
v O i dr. Gobbe'sa so opisani tragični dnevi \-ečera pred prc\*z.emom oblasti, ure zgodovinskega dneva, v katerih je ka BfMMk razne predele Nemčijo in nepiz-bni dan ob koncu leta 1932. in nrvih dnevov leta 1933. v katerih se je na.
ttCM odločno uveljavil v novi zgodovini Danes je Nemčija, ki ;e s\-oj - zmagovito odstranila komunizem v no. bmrfeati, v veliki vojni za osvoboditev Evrope pred boljševiško nevarnostjo J>ro_ •a onktnico 30. januara s še večjim ponosom in s pogledom v veliko svetlo bc-
dr^nopt.  ki        njrne zmagovite oborožene >i]e  ob sodelovanju  italijanskih in zavez niških držav dan za dnem pripravljajo.
Delegacija PNF ¥ Berlina
Rim, 30  jan  s  Včeraj zjutraj je odpo. 1 v Berlin delegacija PNF, kateri Tajnik Stranke poveril otvoritveno poelan ?tvo za rjave srajce ob priliki devete ob-vega prevzema o|kLsti
'e Je Ran direktorija P
de Cicco.
Attilio
Bengazi znova zavzet
Italijanske in nemške čete so vrgle Angleže še dalje nazaj In so včeraj
vkorakale v znova osvobojeni Bengazi
Rim, 30. jan. s. Glavni stan italijanskih oboroženih sil jc objavil 20. januarja naslednje izredno vojno poročilo št. 607.:
V prvih jutranjih urah so italijansko-nemške čete vkorakale v v Bengazi.
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 29. januarja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno vojno poročilo: Davi so italijanske in nemške čete zasedle Bengazi.
B*rlin, 30. jan. s. O novih velikih uspehih italij;i.n5k;h in nemških sil v Severni Afriki pišejo snočnji Usti in berlinski krogi jih komentirajo kot značilen primer ofenzivne sile oei tudi v tem odseku. V tukajšnjih krogih poveličuje jo ne samo sposebnest poveljnikov, temveč tudi hrabrost čet, ki j;m je uspelo prepoditi in pognati nazaj številčno močnejšega sovražnika, ki je bil opremljen tudi z najmodernejšimi vojnimi sredstvi.
Sofija. 30. jan. s. Vedi o zopet nem zavzetju Bengazija po četah osi je javno mnenje sprejelo snoči z ve!:k:m navdušenjem. V sofijskih poltičnih krofih poudarjajo, da junaški italijanski :n nemški vojski za-dajejo še naprej hude udarce preveč bahavemu sovražniku
Povišanje generala Ramrnela
rVriin, 30. jan. d. Kancelar in vrhovni poveljnik oboroženih sil je povišal generala Romela v priznanje njegovih zaslug v Severni Afriki v čin generalobista.
Intenzivne akcije
v cirenaiškem Džebelu
Učinkovite operacije osnih letalskih sil — Ponovni napadi
na Malto
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 29. januarja naslednje 606. vojno poročilo:
Izvidniški oddelki sn včeraj razvijali živahno delovanje v zapadnem cirenaiškem Džebelu. Navzlic divjanju silovitih peščenih viharjev .ie itabjan^ko-nemško letalstvo izvršilo ponovne in uspešne akcije proti sovražnemu zaledju.
Na Malto so se nadaljevali napadi le-
talskih sil osi. ki so bombardirale vojaške cilje. V bojih v zraku je bilo sestreljeno eno sovražno letalo.
Britanska letala so napadla Tripolis, bilo je nekaj ranjencev, škoda pa je omejena. Angleško letalo, ki je bilo na i/vid-niškem poletu nad Catanzaro, je pri Mar-cellinari treščilo na tla in je pilota zajel protipadalski oddelek.
Seznam potopljenih angleških vojnih lađi]
po uradnih poročilih angleške admiraiitete
Rim, 30. jar. s. Angleške bojne ladje, ki bo jih potopile sile trojnega pakta po poročilih angleške adm-raJ.tete do 27. januarja 1912; (Mastno tiskane ladje so potopile pomorske in letalske sile Italije.)
Bojne ladje: Royal Oak, Prince of \VaJ-les, Repulso, \VooI, Barham, Terror, Monitor.
Nosilke letal: Courageous, Glorius. Ark Royal, Audaeitv in Unieorn.
Križarke:    Cal pso,    Sydney, Ciurlewe,
Efingham, Neptune, Southampton, Gala-tea, Fiji, lior.aventure, Calcutla, York, Gloushester, Tunedin, Latona.
Rušilci: Exscor, EasUilsk. Oipsv, Brazen, Qn rnvville. Venetia. Dej»enf.!er. Ivanhoe, WMrKM, Duccss, Acheron. Exmouth, Mashona. Kashm-r, Wr:neck, Diana, Rcy-fond. Here\varJ, Giuka, Imperial, Cosaak, Kartoun. Eath. Hipperion, Eskimo, Juno. Sturdy. \Vakepull. Kunter. Hunter, Daring, KelJy, Stanley, \Ves£ex, Graf ton. HavanJ, Glovvrn, B.*oad'.vater, Enconter, Kandaham, Mohavtk. Bek, Fra-ser. Afridi. Feraless, Keilh. F—it?V, Ardent.    Branke, De'i^ht.
Grenade, Jerse.v, Acasta. Diamond, Wren, Uainty, Codrington, Valentine, Imogen, Waterhen. Leon  f grška ladja) in Vimiera.
Torpedovke: Eghli (grška), Spendoni (grška). Moor.
rodmornice: Oxlcyt Undine, sterlet, Spearlpish, H 49, S\vordfish, Undauntend, Osiris, Caehe, Ciashalot, Un:ty Star Fisch, ThisLle, Osvald, Tetrarch, Union^ RorquaI, Trii:>n, Shark, P 32, Proteps, Granpus, Tar-pon. Seal, Snapper, Orefeus, Usk, Thanes, Otus, Phoeniv, M nen'e (De Gollova), Sea_ horse. Salmon, Reinbow, Odin, Rcgulus, Oriad, Oi-zel (bivša poljska ladja), P 33, Narvval  (de Gaulleova), Uno, Persues.
Tomožne križarke: Patroclus. Ra\-putana, Caringhia, Jer\is Bay, Avoceta. Cormoran, Rosaura, Antenor, Bunegham Castle, Au-rania, Voltaire, Shacla.
Zaščitne ladje: Witley.
Topničarke: K 122, Peterel. Lady B«rd, Icotee, Chakdine, Mospuite, Sloops, Pen-zance, Dunee, Rimsby, Franklin, Aucland, Parrajiiatta, Chestnut, Mallani, Aberdeen. Lady Shirley.
Minolovke: James Ludford. Skip Jack, Huntlev, Bagshop, Mastiff, Amethist. Du-noon, House, Sphinx, VVidnes, Dundalich.
Patrolne ladje: Pathan (kr. in iijska mor.) Kitty\vae.
Rorvetc: Salvia.
Skupno: 6 bojnih ladij, 4 nosilke letal, 14 križark, Gl rušil cev, 3 torpedovke, 41 podmornic, 12 pomožmh križark. 1 7^iš>:tna ladja, 6 topničark, 11 minolo\k, 2 patroln' ladji, in ena korveta.
Angleške vojne ladje so bile potopljene ali pcškoilovane
v Sredozemlju in v Rdečem morju do 27. januarja 1942 in o katerih je bilo mogoče Ugotoviti, čeprav j h angkšKa a 1-miraliteta doslej še ni omenila:
Bojne ladje: Resolation, txi 9. S. 1940 do 6. 9. 1940 zadeta z letali v ^apaunem Sredozemlju. \Varspite. 20. 5. Jf'li ;»v^n ilovana z bombo ali torpedom, v teku akcije na Kreti, 25. 6. 1941 odplula z Aieksanđrlje v Ameriko in je od 28. 8. 1941 v popravilu v seattlu. NeJson, 20. 9. 941 zadela z našimi letalskimi toi-pe^li v zapadnem Sredozemlju, 2. 10. 1941 pa zadeta v kotl;ni Gi-bialtaia ter je olplula po popravi raznih poškodb 17. 11. v Anglijo kjer se še zdaj nahaja. Queen Ebsabcth, napadena z napadalnimi čolni Kr. mornarice, dne 18. 12. 1941 v Aleksandrij:, Vallian, napadena 18. 12. 1941 v AleksandrijL
Nosilke letal: Earle, zadeta z letali 29. 3. v Aleksandiiji, v ap: ilu pa so jo zadele bombe v vzhodnem Sredozemlju, in se potem ni več pojavila v Sredozemlju. U.u-strous, poškodovana v letalski akciji v Si-ciljskem kanalu, dne 10. 1. 1941 in je odplula 23. 5. 1941 v Norfolk v 6mesečno popravilo. Formilable, zadeta v kretskih vodah 26. 5. 1941 in je v popravil u od 19. 9. 1941 v Norfolku.
Križarke: Liverpool, poškodovana 12. 10. 1940 v Sicil jskem kanalu in nato s torpedi iz letal. Aixaix, v popravilu od 12. 10. do 5. 11. 1940 v Aleksandri ji, zaradi poškodb v Siciljskem kanalu. Hobart, zadeta 21. 10.
1940 v Rdečem morju, z niš;lea Nullo in z obalnimi baterijami. Donvich, zadela v bitki pri Teuladiji, Glasgo\vf torpedirana v Vzhodnem Sredozemlju, 25. januarja 1941, in se ni več pojavila v Sredozemlju, Cape-town, torpelirana 8. 4, 1941, severno od Massaue, Dido, zadeta s porpedom 25. 4. 1941, in z bombami iz nemšk.h strmoglav-cev 20. 9. 1941 ter se nahaja v poprav Ju v Brooklinux, Frobisher, ki se je 27. 8. 1941 zadela v križarko skropshire in je bila hudo poškodovana ter se od 24. 9. 1941 ni več pojavila v Sredozemlju. Shropshire poškodovana 27. 8. 1941 pri trčenju in od 24. 10.
1941 ni več v Sredozemlju, Aurora, poškodovana s torpedi iz letal v osrednjem Sredozemlju in se zdaj nahaja na Malti.
Rušilci: Galland, zalet 14. 1. 1941, v Siciljskem kanalu in se nahaja zdaj na Malti. Nubian, poškodovan z bombo iz letala, 18. 8. 1941 v vzhodnem Srerozemlju, in ga od 24. 10. 1941 ni več v Sredozemlju.
Topničarke: Hapis, zadeta 4. 1. 1941 pred Sollumom in se je 7. 1. 1942 zopet pojavila na morju.
Polagalke mrež: Protector, zadeta 11. 8. 1941 z dvema torpedoma iz letal, v vzhod-dnem Sredozemlju in o njej ni bilo potem več nobenih vesti.
%7
lovi Japonski uspehi
Angleži so bili na v-cli odsekih prisiljeni k nadaljnjemu
umiku
Z malajske fronte. 30. jan. f. Doznavajo se sledečo podrobno ti glede nekega posebno važnega dogodka, v katerem se je
odlikova'a v srditih borbTh okrog Kluarign neka stotnija japonskih vojakov. Južno od
tega kraja so bile japonske sile v borbi Ponoći cine 21. januarja s sovražnikom, ki se je hudo up ra!. kaiti ans'eške čete so bile za.--č:tone r m 'nejšimi sredstvi in si-bmi kot japonske. Da bi zlomila odpor, se je skupina 25 japonskih prostovoljcev pod poveljstvom poročnika Itave odločila za napad za sovražnikovim hrbiom. Po izvršenem obkrožcvalnem manevru je maloštevilna stotniia Japoncev lahko izvedla nenaden drzni napad z bajoneti, s katerimi so bi:e zavrete i pomočjo istočasno izvedenega frontatnega ranria orne h japonskih sil sovražnike črte. Gb truplih hrabr h japon.-kih pešakov so na«!] nopolnViTVj pr.-vn« puške, kar dokazuje, kako hur"3 je bila    T.aovita bitka, ki so jo vzdržali.
Samo še 39 milj do Siugapura
$anghaj. 30. jan. s. Po poročilih onalo-
saSkih in zavezniških opazovalcev na Ma-laji so razne japonske kolone, ki h:fro prodirajo v držav: .Tabore nrot; m^O pototokr že  30 mili  pred Sin^apurjem
Številna sovražna letala uničena
Tokio, 30. jan. s. Impeiialni glavni stan poroča, da so japonske sile sestrelile ali uničile v teku vrste odličnih letalskih akcij 26. in 27. t. m. v odsekih Celebesa in Molukov 45 scATažrdh letal. Medtem so japonske čete zasedle mesto Kendar. potem
ko so skrbno očistile vse področje. Imperialni glavni stan potrjiije tudi vest. da so japonske sile 25. t. m. uničile angleško skupLio z ( krog 400 ljudmi v bližini Sen-galanga 20 km južno od Batu Pahata. Zajet jc o*l obilen vojni plen z 39 oklopnimi avtomobili, 164 tokovi in drugimi vojnimi potreb činami ter velika količina streliva.
V Birmaniji
T ikio, 30. jan. s. Po vesteh z Birmanije so japonske sile dosegle vzhodno obrežje reke Semvcen in da so hude borbe v teku na tem odseku z anglešk'mi četami.
Angleške oblasti so naznanile, da so branilci izpraznili Merguin zaradi neprestanega napredovanja Japoncev.
Jap'nska letala so sestrelila nadaljnja jrcvražna letala in verjetno 5 letal v teku bt ;itih spopadov nad Rrng^unom.
Kljub slabemu vremenu in slabi vidljivosti je bila zadana huda škoda na letališču v Rangunu. Neko japonsko letalo Je mor*lo pristati v sovražnih črtah.
Tokio. .30. jan. s. Po vesteh radij«ke postaje v Novem Delhiju so umikajoče se
nn sleške čete v južnevzbodni Brmamji izpraznil: Mulmein kjer pričakujejo vsak čas prihod Japoncev.
Na Barneu
Šan^haj. 30. jan. s. Po poroči1 u z Ba-fcavije so Se japonske čete izkrcale v Pe-mangkatu na vzhodni obali Bornea ter izvajajo močan pritisk na nizozemske čete. Poročilo priznava, da so Izkrcaoe ' čete do=errl3 kr-^^vne uspehe kljub odporu in dodaje, da je ogrožen z japonskimi
silami Pontjanak, ki leži južno od Pemang-kata.
Wavellov glavni stan se zopet seli
Sanghaj, 30. jan. s. Po vesteh iz Batavl-je, sta se poveljnik in šef oboroženih sil na Pacifiku general \Vavell in admiral Thomas Hart, poveljnik zavezniških pomorskih sil, umaknila iz Surabaje in odšla v neki nedoločen kraj v notranjosti Jave, kjer bosta imela novi generalni glavn: stan
in to zaradi čedalje hujših Japoncih letalskih napadov na ta predel
Poziv posadki Corregidora
Tokio, 30. j-an. a. Branilcem utrdbe Cor-regidor cb vhodu v Manilsici zaliv jc japonsko vojalko pon-eljnist\x> poslalo po radiu prjpziv k predaji. Obenem je z radijskim r^oroCi'om biilo poz\-anoi prcbival^Jtvo na Filipinih, naj sodeluje z Varijaso-vo no>vo vlado, ki bo delala za obnovitev dežele in v dr.'Sro \*se£a filipinskega prebiva^va.
Zaskrbljenost v Iranu
Ar,kfru. 29. jan. s. Javno mnenie in o<4i-ti^ni kr' B« v iranskem glavnem mesitu. so zc-.-> zaskrbljeni zaradi koncer^j. kj ifh :e mr.rn!   Eden dati   Stalinu  spričo nevarnega
nr/ožaia. v katerem se nahaja angleški imperij. Stalin je vztrajal pri zahtevi po dveh pr ^ti* ni ^č i h v Perzijskem zali\-u.
Napad na predsednika iranske vlade
Cari?xad_ 30. ian. « Teheranski radio poroča, da j c nekdo, či-ff-.rr ime doriej se ni znano. \Tge! kamen rvroti r>reil s cd nik m mi-ni5ytrskc{*a s\-cta. med tem ko ie ta poročaj
par'amentu o naktu med Andli;o in So«v-jct'ko zvezo. Mm^etr^ki predsednik ni bil j zadet. Namdi'ec se jc nato pogrnil proti j predse 'ivikoan   k'o«pi    vendar   ?e   bil Rreti-
Zaupnica ChnrshilSu
Rim. 30. ian. 5 Pc tridnevni debati j« •-"f-!p.;.«   ebormca  fzjjte^mda  ponovno aa-
Upl ;cr   C .»rcM.li. .
Stran 2
>SI-OVENSKl N ARODc.Pctcl   30. januarja 1942-NN
Stev. 24
Zvišanje uradniških plač
Prejemki bivših jugoslovanskih uradnikov in uslužbencev se zvišajo s 1. decembrom 1941 za I0-35"
Ljubljana, 30. januarja
Visok; komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr  ukaza z dne 3 maja   1941-XIX št. 291.  glede na dopisa
ministrstva za finance, glavnega državnega računovodstva, z dne 29. decembra 1941-
XX št. 260242 n z dne 5. januarja 1942-XX št. 250.111 in smatrajoč za potrebna, da se slede na povečane ž.v!ien>ke stroške odred: zv.iai.ie preiemkov uradnikov in uslužbencev  b:\5e vladav ne odreja:
Člen 1 Pov:ški. dovo jeni z naredbo z dne SL |ull|a 1941-XIX št. 60. se za uradnike in uslužbence bs\ e r.goiluv^n-ke države, bivše dra--<ke banov.ne n drug:h javnih oblastev in poldržavrr.n ustanov zvišuje ;o z veljavnostjo od 1. decembra 1941-XX za vse leto 1942 za nada!jnj.b 15* • pr. prejemkih do L> 599 in 10* p:: višjih prejemkih.
Člen 2 To zv.sanje velja, kakor prejš-za vojno doklr.do « povsem zača=n m svo;-Stvora   in   n:   vračunljivo  prj odmerjanj'.« pokojnine.
Člen 3 Celotni novi odstotni delež za začasno doklado. ki jo ie izračunat; po mesečnih kosmatih prejeli ik h po razpredelnicah, k n veljale na dan 30 (unija 1941-XTX. bi pf l--a'er: -o ^dh ;.i jo redni odleg-ljaji za noko;nino ne unoštevnih prejemkov, znaša forcj:
pri prejemkih pod L    600 — 35*'«.
„ L
9n<
f» r.
„   L   1200  _ 22*«. T.   2500 — 20 ~. nad L. 2500 — 10% in k
temu prejšnji povisek v znesku L  250 —
Člen 4. Začasna vojna dokiada ne more biti nižja od doklade, k: gre pri nižj h prejemkih z višjim odstotnim deležem.
Pri zneskih, ki naj se nakažejo, se ulom-k: pod L. 10 na mesec ne upoštevajo.
Člen 5. Vsak za uporabljanje te naredbe pristojni urad mora poslati V ..sok em u komisariMu za Ljubljansko pokrajino su-m rni izkaz o podrejenem osebiu. iz katerega izkaza moraio bi*, po posebnih • tih razvidni za vsako zvanje, polo-žajno skupino, stopnjo. :td. število podrejenih uslužbencem znesek posameznih prejemkov v dinarjih po razpredelnica!), ve-
• .vn h u a ian 30. jur.:;a 1941.. r.iih ?kup-ni znesek, ustiezn« znesek v lirah, po vi šok.
I \ "'■ :er     i      • ^Q4:   |n zs .'p.sna voj-
na dokiada. dovoljena s 1. decembrom iP41.
Vsote posameznih stolpcev morajo dat! -kupne Izdatke na dnn 30. hmija 1941., 1. ;a 1P41   ;n 1. do-embra 1941.
T| izda*k: se morn;o -»r^'-'1 ~/.it; na ikasne-;o v 60 dneh. ko stopi ta naredba v veljavo
ften 6. Ta naredba stepi v veljavo z dnem obir.ve v ^nzbenem lis+u za Ljub-jansko p krajino.
VIhM komisar zn Ljubljansko pokrajino: Fmilio Graz'olj
"Pritožba odloži samo zaporno ka^en.
Člen 5. Postopki, ki so v teku zaradi kaznivih dejanj iz te naredbe, se dokončajo po določilih doslej za to veljavnih predpisov.
Člen 6. Ta naredba, ki razveljavlja vse n;ej nasprotne ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
V:>oki komi-ar z;. Ljubljansko pokrajino:  Emilio Grazioli.
Nov vozni red v Ljubljanski pokrajini
V veljavo stopi v nedeljo 1. februarja
na dolenjsJc
1. februarjem 1°42 se uveljavi h progah in na r>ro*ji Ljubi;a-
na—ZaU>e nov vo/ni red s »ledcj'mi od-hodnimi in r»rlhixlnimi podatki:
Uvedba osebne izkaz
Izdajajo jih občine bivališča na obrazcih, ki jih dobe pri Visokem Komisarijatu
Ljubljana. 30. januarji Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino n:j podstavi vladnega pooblastila, ki mu je podeljeno po členu 3. kr ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se uvedejo osebne izkaznice odreja:
Člen 1. Osebam nad II let starosti, biva-jočim v Ljubljanski pokrajini, se sme naložiti obveznost, da si preskrbe osebno izkaznico.
Člen 2. Osebne izkaznice izdajajo občine bivališča na obrazcih, ki se dobijo pri Visokem komisariatu.
Osebna izkaznica obsega imetnikovo doprsno fotografijo brez klobuka, dalje za poredno številko, pečat občinskega um i . podpis, osebne podatke, osebni popil n posebna znamenja.
Člen 3. Osebna izkaznica se izda po strogih ovedbah o istovetnosti prosilčeve osebe, ki jih opravijo po potrebi policijski orgar.l.
Ce zahteva izkaznico inozemec, se mora navesti  prosilčevo državljanstvo.
Pros-lčcv nr.-tni odtis se sme napra- 4 i le na odredbo javnega varnostnega obla-stva.
Člen 4. Hkrati z osebno izkaznico sestavi občinski urad dva enako se glaseča listka na obrazcih, dobljenih od Visokega komisar lat a; enega ohrani v posebni kartoteki po strogo abecednem redu, drugega pošlje v 24 urah ljubljanskemu kvestorju. da ga prevzame v hrambo.
Oba listka morata biti opremljena z enako fotografijo, kakršna je nalepljena na osebni izkaznici.
Člen 5. O.-ebne izkaznice se dobavijo občinam brezplačno in kolkovine prosto.
Občine smejo zahtevati ob izdaji izkaznic pristojbino 1 lire, oproste pa tega plačila siromašne osebe.
Člen 6. Osebna izkaznica je edino sredstvo, s katerim se dokaže istovetnost v policijske namene. Urndnikom in agentom javne varnosti jo je treba pokazati na vsako njih zahtevo.
Za enakovredne osebnim izkaznicam veljajo naslednje izkaznice:
1. potrdilni listek o vpisu v P. N F.:
2. vsaka listina, opremljena s fotografi ;n. ki jo izda kako italijansko državno
oblastva;
3. železniške letrtimacije za rodbinske člane italijanskih civilnih in vojaških nameščencev:
4. po italijanskih konzularnih oblastvih redno vidirnni potni list ali katera koli listina, ki jo <e imeti po veram:h mednarodnih konvenc;*nh za enakovredno.
C'rn 7. Hotelirji, gost ilnič-irii. o«?ebe. ki ▼od ; o penzije ali zdravilišča ali drugače
sprejemajo na stanovanje, nc smejo dati stanovanja osebam, ki nimajo pri sebi osebne izkaznice ali druge enakovredne
listine.
Kršitelji   te  določbe  se kaznujejo na ibo   javnega   varnostnega   oblastva z zaporom do 3 mesecev aH v denarju od L. 250 do L. 2a00. Ob ponovitvi se te kazni
podvojijo.
Kršiteljem te določbe se lahko vselej *   Il  odvzame obr'na pravica.
f\en ?>. Kdor se na zah*evo uradnika ali agenta javne varnosti noče ali ne more izkazati, kdo je. c tem. da pokaže osebno izkaznico, ali drugo enakovredno listino, se odvede k oblastvu javne varnosti radi potrebn:h ugotovitev.
Kdor se zrna j rlomače občine zaloti brez listin o istovetnosti, se sme poslati v dnmačo občino z ukazno potovnico ali tudi s »trajnim spremstvom. Ce se ugotovi, da je pripojen v kako občino zunaj *e pokrajine. *e odpošlje na ozemlje, od koder je prišel.
K le* se zon^r oblastveno odredbo vrne v obč.ro, iz katere je bil odpravljen, se kaznuje z zaporom od ene^a do šestih mesecev in se po prestani kazni odvede v kraj, kamor je bil odpravljen. Kdor neupravičeno prekorači mejo. da bi so vtihotapil v to pokrajino, se kaznuje z ječo od dveh do štirih let in v denarju ne
por1 L. 20.000.
Člen 9. Ob prvi uporabi te naredbe so zavezane vse o obe moškega spola od 15 do 50 let starosti, da zaprosijo najkasneje do 15. februarja 1942-XX pri občini svojega bivališča za osebno izkaznico.
Občine so dolžne poskrbeti, da se izdajo osebne izkaznice najkasneje do 10. marca 1942-XX.
Pozneje se določijo roki. v katerih si bodo morale preskrbeti osebno izkaznico vse druge osebe, na katere se ne nanaša prvi odstavek tega člena.
Ol ene morajo na zahtevo prizadete stranke izdati osebno izkaznice tudi že pred potekom zgoraj novederrh rokov, zlasti zaradi določb člena 6.
C7cn 10. Kdor ne bi poskrbel, dasi je v to obvezan, da se mu izda osebna izkaznica, se kaznuje z zaporom do treh me-secev ali v še sd L. 291 do L. 2900.
Ob ponovitvi se te kazni podvojita.
C'rn II, So4enje prekrškov iz te naredbe je povor:e-o krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču.
C^en 12. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Shižbenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki konr***r za Ljubljansko pokrajino Emilio Orazioli.
«1
?ločbe glede prekrškov oskrbovalcih
predpisov
Ljubljana. 30. januarja Visok: komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za umestno, da se izdajo novi predpisi za pobijanje prekrškov glede oskrbe, potrošnje in cen. odreja:
Člen 1. Organi, ki so poklicani ugotavljati kršitve predpisov za pobijanje kaznivih dejanj glede oskrbe, potrošnje, cen in živil vobče .so uradniki in organi policijskih oblastev in nameščenci urada za kontrolo cen pri Visokem komisariatu: ti predložijo svoje zapisniške ovadbe o prekrških, izsledenih v ljubljanski občini kr. k ves turi. o prekrških, izsledenih v ostalem delu pokrajine pa krajevno pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje.
Kr. kvestura in oblastva iz prvega odstavka so pristojna izrekati kazen zapora do največ dveh mesecev, samo ali združeno z denarno kaznijo do največ L. 5000.—
Ce tako oblastvo misli, da je treba izreči višjo kazen nego je zanjo samo pristojno, predloži zapisniško ovadbo sodnemu oblastvu s svojimi pripombami in pojasnili, ki se mu vidijo umestna, razen v primerih, ko je po členih 7.. 8. in 9. Du-ceievega razglasa z dne 24 oktobra 1941-XIX. objavljenega v Službenem listu za LHibl'^^-ko nokr=iino z dne 8 novembra 1941-XX št. 90. pristojno vojaško vojno sodišče.
Člen 2. Kr. kvestura in občna upravna oblastva prve stopnje sodijo brez posebnih procesualnih obličnosti no zaslišanju zagovora ovadenca, ki ga r govejo predse. I in po zaslišanju sestavite.ja zapisniške ovadbe, ki je izsledil prekršek, in zaslišanju, po njih preudarku, drugih prič.
Odločba ni treba, da bi bila obrazložena.
Zgoraj omenjena oblastva smejo, poleg kazni po njih pristojnosti, če je bilo dejanje storjeno v izvrševanju trgovine ali obrta, začasno odvzeti obrtno pravico in predlagati Visokemu komisariatu nje trajni odvzem. Ce treba, odredijo tudi zaplembo blaga, ki ostane pod zaporo do na-daljne odredbe Visokega komisarja. In to tudi v primerih, ko se pošljejo spisi zaradi višje pristojnosti sodišču.
Ce se odredi začasni odvzem obrtne pravice, je nje imetnik dolžan ves čas trajanja te odredbe izplačevati podrejenemu osebju plnče. mezde in prispevke za njegovo socialno zavarovanje. Pri trajnem odvzemu obrtne pravice gre podrejenemu osebiu odškodnina za odpust.
Člen 3. Denarna kazen se spremeni, če se ne plača, v zaporno kazen po 24 ur zapora za vsak;h 50 lir.
Zneski denarnih kazni se s+ekajo v sklad 'ega komisariata »Denarne kazni in Si ibn izrečene po upravnih oblastvih*.
Člen 4. Zoper obsodbo, ki jo izreče kr. kvestura ali upravno oblastvo prve stop-nie. je đopnsrna pritožba v 8 dneh. kar je bila izrečena, na Visokega komisarja, ki odloči na podstavi spisov.
Predpisi za ogrevanje
Ljubljana. 30. januarja Visoki komisar za Ljubljansko p kkrajizfc na podstavi člena 3. kr ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se predpišejo skrajna doba. v kateri se sme kurit j v uradih in zasebnih stanovanjih ter prispevk ki jih morajo plačat; uživalci, odreja:
Člen 1. V preostali sedanii zim-ki dobi se .'mejo uradi in zasebna s*anovanja ogrevati, če ni drugačnih odredb, zaključno do 15. aprila.
Člen 2. Kotli se ne smejo zakuriti prei 7. uro za urade in ne pred iJ uro za zasebne hiše.
Kotli se zadnjič ne smejo naložiti po 14. oziroma  16 uri.
Najnižja U rnperatura v o*rrevan!h prostorih mora lati 16 stopinj Celzija, najvišja pa 18 stopinj.
Člen 3. Prispevki, ki jih plačujejo stanovalci za ogrevanje, četna; se zaračunavajo ločeno od najemnine, ne smejo presegati prispevkov iz zimska dobe 1940— 1941. Prav tako mora ostati nespremenjen znesek, kj se je plačeval v minuli zim^1-dobi 1940—1941 v hotelih in zasebn. od'; i sob.
Člen 4. Oddajanje tople vode iz samostojnih centralnih naprav se mora omejit; na največ tri dni v tednu, in sicer na soboto, nedeljo  in sredo.
Člen 5. Morebitne spremembe določb glede trajanja dnevnega ogrevanja, temperature v prostorih in oddaje tople vode v bolnišn cah in zdraviliščih se odobrujejo po Visokem komisariatu na obrazloženo zahtevo prizadetih.
Člen 6. Ce b: nastali prj uporabljanju predpisov te naredbe spori med lastniki poslopij -n stanovalci. j:h rešujejo krajevno pristojna prvostopna upravna oblastva.
Proti odločbam teh oblastev je dopustna pritožba na Visoki komisariat. kj odloči dokončno.
Člen 7. Kršile!j določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 2 mesecev.
Člen 8 Ta naredba s^op; v veljavo na. dan objave V Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Emilio Grazioli
Olajšave za poslušanje
radijs!:ih oddaj na šolah
Ljubljana, 30. januarja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstav. člena 3. kr ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na pravilnik o sprejemnih radijskih aparatih z dne 15. decembra 1928. St. 53.420 bivše jugoslovanske vlade in smatrajoč za umestno, da se olajša poslušanje radiooddaj na šolah, odloča:
Člen 1. V členu 26. pravilnika o sprejemnih radijskih aparat'h za zasenno uporabo z dne 15. decembra 1923. št. 53.42'I b vše jugoslovanske vlade je na koncu dodati naslednji odstavek:
»Šolske ustanove so oproščene plačevanja naročniške takse za sprejemne radijske aparate, ki so njih last in so stalno nameščeni v šolskih dvoranah za učne namene.«
Člen 2. Ta odločba stopi v veljavo na dan ob;a''P v Službenem listu za Ljubljansko pokrj no.
Visoki komisar za T.:ubrjansko pokrajino: Emilio Grazioli
I
KINO MOSTE
Luč v tečni
I
Nemci v Srbiji
Beograd. 29. januarja V Beogradu je bilo te dni veliko zborovanje Nemcev, na katerem je g-ovoril vodja nemške manjšine v Srbiji dr. Janko Sepp o delovanju v Srbiji živečih Nemcev v lanskem letu in o njihovih bodočih nalogah. Manifestacija se je pričela po nagovoru okrožnega vodje in po princ Evgenovi pesmi. Dr. Janko Sepp je g-ovoril najprej o težkem položaju nemške manjšine v Po-dunavju pred njeno osvoboditvijo in izrazil je globoko hvaležnost v Srbiji živečih Nemcev Nemčiji in Adolfu Hitlerju za, pomoč, ki sta jo mid.ila Nemcem v Srbiji v težkih Časih.
Govoreč o sedanjem položaju Nemcev v Beogradu je dr. Janko Sepp naglašal. da je glavna naloga spraviti v Beogradu živeče Nemce, ki so nezaposleni ali podpore potrebni, nazaj v njihovo kmečko domovino. Napovedal je. da bodo v letošnjem letu vsi v Beogradu živeči nezaposleni Nemci poslani nazaj v podeželske okraje Banata, kjer je vsaka delovna moč nujno potrebna in kjer so dani vsakomur boljši življenjski pogoji kakor v Beogradu. Ob zaključku svojega govora je dr. Janko Sepp ocenil delo v Srbiji živeče nemške manjšine za Nemčijo. narrlašiKoč zlasti, da so Nemci v Srbiji in Banatu zbrali mnogo denarja za zimsko pomoč za nemški Rdeči križ in toplega perila za nemško vojsko na vzhodnem bojišču Poleg tega je nemška manjšina pridno pomagala pri preseljevanju Nemcev iz Besarablje. zlasti pa iz Bukovine in Debrudže. Glede nastopa nemške manjšine v Sirbiji na bojišču je govornik izjavil, da je v nemški vojski in v SS formacijah že nad 3000 Nemcev te Srbije.
Manifestacija se je zaključila s toplimi izrazi udanosti in ljubezni do Hitlerja in z zaobljubo, da bodo v Srbiji živeči Nemci tudi v bodoče vedno pripravljeni doprinesti vse žrtve ln preliti tudi kri za zmago Nemčije. Dvorana Kolarčeve univerze, kjer so zborovali Nemci, je bila svečano okrašena in polno za.«!er»^T> Mrr1 ndelržerei so bili r»oleer zastopri* *•    u H ^n<^tjo iz Nem-
čije.
VI. VI. VI. VI.
VI
vi.
VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI.
VI.
V!.
VI.
VI.
VI.
VI
VI.
VI.
št.
št.
št.
št.
-t.
št.
št.
št
št. št. <t.
št.
št
^t.
st.
št. št.
it.
št. ^t. št.
u
«213 °213 921$ 9217 0217
O210
9219 0212 «214 0214 0210 0216 021^ 9218
LJubl
L iubl Jana Novo mesito Ljubljana Ljubi jana
Novo mc^t' L iubl iana Novo me-tii Novo mesto Metlika Novo mesto Mctlka Novo mesto Metlika Novo mesto
Na progi iana—Novo mesto—Metlika
odhod odhod Odhod
odhod odhod o-d hod odhod odhod odhod odhod i> lh(xi odhod Odhod odhod
7.35:
l
14250: i 8.40; 2!."4: 4.2V 6.15;
7.40; 12.05; 13.27: 1 7.05; 1 v2<v
Novo mesto Metlika Novo mestr. Novo mesto Metlika Novo mestr Metlika Liubl jann N ovo mestr L iubl iana Novo mesto Ljubljana N'ftATt mesto L iubl iana
m-;hod
prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prih<xl r*r:hod prihod prihod prihod
7.30 8.45 10.40 14.42 16.07 20.57 22.16 042 7.35 9.52 13.10
1538 1S.21 20.4-
Na prodi Ljubljana—Kočevje
0511 Liubl iana 9313 L iubl iana 9315 Ljubljana °317 Liubljana 0312 Kočevje 0514 Koćcvje 0516 Kočevje °318 Kočevje
odhc-d 5.45; odhod o.56: odhod 14.20:
>.Ihod 1935;
pdhod 53! ; odhod 11.00; odhod 14.02: cd hod 17.30;
Kočcv ie Kočev jo Kočevje Kočevje L juhi jan a
Ljubljana Ljubljana L juhi :ana
Na pro£t Trebnje— St, Janž na Dolenjskem
VI. St 0414 Trebnie
VI. št. 0416 Trebr.je
VI. št  041« Trebnie
VI. -t. 0415 št. Jan/
VI. št  0415 št. Jeni
VI. št   0417 št. .lan/
odhod 8.14: odhod 14.20; odhod 20 37: odhed 6.05: odhod 12.54:
Janž Janž Jan/ Trehn je Trebn ie
St. št.
St.
odhod 17.55: Trebnje
prihod B 00
nrihod 12.20
prihod 16.51
prihod 22.07
prihod S.05
prihod 13.2S
prihod 16.28
prihod 1935
prihod 004 prhod 15.11
prihod -21.2Č. prihod 635 prihod 15.45 prihod 18.45
Na progi Novo mesto—Strr.ža Toplice Odhod Novo mesto ob: 6.30.   10.55 14.55.
Prihod Stra/a Toplice C* 6.4S. 11.15 15.11. Odhod Novo mesto ob 7.02. 12.52. 15 52. Odhod Straža Toplice     ob   7.20.   13.10. 1530
Na progi Liubljana—Zalog
16.50 16.4K 17.52 IS. 10
Odhod Liubljana
Prihod Zalog (tdbod ZaJog Prihod Ljubi iana
cb 5.57
ob 6.12 ob 6.22 ob 6.37
7.40. 7 55. 8.05 v2(>.
12.56 15.20,
12.5U. 1430,
15.20. 14.41.
13.33. 14.55
1733, 18.55
15.55, 17.44.
13.45 18.05
16.00, 18.20.
19.10 1933 L930
Iz Rrvatsfcc
— Smrtna obsodba. Preki sod v Mitro-vici je obsodil komisarja židovskih in srbskih tvrdk Rendelia na smrt. ker je po-r.everil 125.000 kun in si prilastil druse vrednosti zaupanega mu premoženja. Obsodba je bila že izvršena.
— Vojaška amnestija na Hrvatskem. Poglavnik je izdal ukaz o amnestiji za vse čisto vojaške delikte, storjene med 1. novembrom 1918 in 9. aprilom 1941.
— Prisilna zveza hrvatskih zasebnih nameščencev. Na Hrvatskem je bila ustanovljena v smislu naredbe o prisilnih stanovskih organizacijah tudi Prisilna zveza privatnih nameščencev. Dosedanja Zveza grr.ličnih delavcev tvori posebno strokovno skupino. Nova zveza prevzame vse premoženje dosedanje stanovske organizacije, ki je s tem razpuščena.
— Nov moderen hotel v Zagrebu. Hrvatski listi poročajo, da je Pokojninski zavod privatnih nameščencev sklenil z^ra-ulici sredi mesta. Hotel bo imel tudi ve-moderen hotel in sicer v Preraaovičevi diti iz lastnih sredstev v Zagrebu velik liko kopališče, ki bo odprto poleti in pozimi.
— Razširjenje telefonske centrale v Zagrebu. Zagrebška telefonska centrala bo razširjena. V zapadnem delu mesta so že razlaščena zemljišča, kjer bo zgrajena centrala, ki bo imela v začetku 2000, po-tja. Sedanja telefonska centrala s kapa-zneje pa 5000 telefonskih številk. Tudi sedanja telefonska centrala bo prenesena citeto 11.000 številk bo razširjena še za 1000 številk in bo s tem na koncu svoje kapacitete. Po razširjenju telefonske centrale bo imel Zagreb z okolico okrog 300 ti^oč *elefonskih številk.
Iz Srbije
— Poziv. Na temelju naredbe o pritegnitvi nemških državljanov v inozemstvu v aktivno vojaško službo in obveznemu
t delu z dne 17. aprila 1937 in vojnega za-t kona z dne 21. maja 1935 se pozivajo vsi nemški državljani letnikov 1897 do 1930. bivajoči na ozemlju vojaškega poveljstva v Srbiji, da se javijo pri pooblaščencu zunanjega ministrstva pri vojaškem poveljstvu. Javiti se morajo takoj.
— Potovanje v Beograd in iz Beograda samo z dovoljenjem.    Beograjska mestna
i občina opozarja prebivalstvo, da je vezano j potovanje v Beograd in iz Beograda na i posebno dovolienje oblasti.    To velja za vse prebivalce Srbije.
— Zanimiva  razstava  v  Mariboru. Od
31. januarja do 8. februarja bo v Mariborskem gradu zanimiva razstava »Planika in lovor«. Razstavljene bodo fotografije in akvarel; iz Grčije m Krete. Razstava bo prikazovala zmagoviti pohod nemških planinskih čet v balkanski vojni. V posebnem oddelku bo prikazan prihod nemških planinski čet na Norveško.
— Novi £ robovi. V mariborski bolnišnici je umrl upokojeni knjigovodja Avgii.=rt Schmid. star 72 let. V Mariboru srta umrla 5e žr*lezn carjeva žena Angela Pečar, stara 30 let in 2 letna hčerkica carinskeg-a uradnika Analise VVimmer.
— Mrtvo so našli. 22. t. m. zjutraj so našli v bližini gostilne Jerič v Spod. Loznici pri Slov. Bistrici okrog 14 let staro mrtvo deklico. Zdravnik je ugotovil, da ii še rahlo utripa srce in skušal jo je obuditi k Hv-ljenju. kar se mu pa ni posreči!^ O: "r"V so kmalu spoznali v mrtvi deklici 28. februarja 1929. v Mariboru rojeno učenka Matildo BuŠn;k. hčerko železniškega usl«' benca. Ne~rečna deklica je zaj3" = 21. januarja svoje starše in se napotilo v šolo v Maribor, od koder se pa ni vrnila. Mati nr:novedu;e. dn ji ip hčorkn že n"e:
ušla. kar se *e *eor1flo nnib^p tn^: to n^* Utrujena ^e nrvbrz med potjo 7e«z!a in tako zmenila.
— fiibnn;o prebtvnKtvn v CVlm V nre1_ šnjem tednu je bilo zabeleženih v Celi;] 20 rojstev, 6 primerov smrti in 2 poroki. Po-
ročili so se Rudolf Avgust Orel s Fran-čiško Oater in Karel L*ubej z Alojzijo Do-brišek. Umrli so Marija Ogrizek. Ivan Amon. Karel Hoschitz. Elizabeta Kališnik. Marija Romih in Josipina Uhan,
— Vlak ga je p«>\ «»-/il. V sredo zjutraj so našli na ž.elezni;"ki progi blizu stuclen-škega gozda pri Mariboru strahovito razmesarjeno truplo neznanega mlajšega mo_ ža. Takoj je bilo obveščeno orožnlštvo, W je spoznalo v mrtvecu 23 let trgovskega uslužbenca Friderika Favliča iz Studencev. Zadnje casc je bil Pavlic uslužben v nekem mariborskem dcnarnvm zavodu, kjer so imeli v ponedeljek zvečer domačo svečanost, ki se jo je udeležil tudi on. Domov grede je skočil pod vlak. ki ga je strahovito razmesaril. V to ga je napotila neozdravljiva očesna bolezen.
Sel
KOLE H A I!
Ihmes: r.^ok,  30. januarja.  M - i rt ina
I) A N A * N J r   P K IREDITVE
Kino Matica: Vrtoglavica
Kino Siv;:*: Junaki pečin in Tihotapci
Kino Unilio:  Nedolžna ali kriva
D152URNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Ttševa cesta fi. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
ase
^leslalisee
n i: a m a
Petek. 30   jan :  ob 15.:  Boter Andraž. Izven.   Dijaška   predstava.    Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Sobota, 31. jan.: ob 17.: Voda. Izven. Cene
od 15 lir navzdol INedelja. 1. fete*«: ob 14.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane renc od 10 lir navzdol. Ob 17.: Lepa pustolovščina. Izven. Cone od 15 lir navzdol Ponedeljek, 2. febr.: ob 14.: Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Tz-ven Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob  17 30:   Rokovnjači.   Izven Znižane cene od 12 lir navzdol Torek. 3. febr.: zaprto
Voatbacgorjgva »Voda« je zabavna satirična komedija z veseloigmo potezo. Junak komedije je vsa vas: dejanje se plete okrog gTadnje noveera vodovoda. Dramatik je ožigosal na vesel način človeške slabosti kot so: ničemurnost. častihlepje, trma Itd. Kdor želi preživeti resnično zabaven večer, naj ne zamudi te predstave. Režiser: Milnn Skrbin^ek. Predstava bo jatrl v solmto ob 17. uri Izven abonmaja.
o p f r a
Petek   30   jan.: ob 17.: Prodana nevesta.
Izven Zrižnne cene od 18 lir navzdol Nedelja. 1. febr.: ob 13.: Madame Butter-
flv. Izven
Ponedeljek. 2. febr.:  Netopir. Izven. Znižane cene od 15 Ur navzdol Torek.  3.  febr.: zaprto
M R A K O V O   r, L E DALI S C E Franf iškanska dvorana
Nedelja. 1. februarja ob 18.: Elektra Ponedeljek. 2. februarja ob 10.30? Elektra
Vse. ki še niso videli te velike grške tragedije opozarjamo na poslednji dve predstavi, ki bosta v nedeljo zvečer in v ponedeljek dopoldne. Doslej je Mrakovo gledališče uprizorilo to delo trikrat z velikim uspehom. Prevod te grandiozne Sofokles-Hofmann stal ove umetnine je oskrbela Tuši Rajnerjeva. ki igra Elektro. Režiser Mrak igra Klitamnestro. Oresta in Egista. Planl-nova je Krizotemis. Blagajna franč. dvorane posluje od sobote dalje od 10.—13. in od 15.17.
TELEFONSKA DVOUMNOST
— Halo! Kdo tam?
— Tu. prodajalna čevljev X.
— Oprostite to je bila napačna številka.
—Nič ne de, saj jo lahko zamenjamo.
fitev. 24
»SLOVBNSii NAKOD«,P^ 30  januarja 1942-XX-
Stran 3
Občni zbor Prirodosl ovnega društva
Društvo lani zaradi članov šteje 239
razmer ni moglo v polisi
Ljubljana, 30. januarja
V predavalnir;   mineraloškega instituta
na uuliatU je b4 snoči redni občn: zbor
Pnrodosiovnega društva, ki se ga je ude-lez-lo lepo štev. I o HasMtva. Kot zastopnik Un.verze in Muzejskega drušiva je bil navzoč univerzn: rektor.
Prirodoslovno društvo je bilo pred časom ustanovljeno zarad* gojitve in po-polariziranja prirodoslovnih znanosti, kar je odlično viš.lo z izdajanjem znanega me-
sev..... MM . z itfejaitfMi DOOfebOfe-
ga »Zbornik*« in s prirejanjem predavanj, ki so bila vedno lepo obiskana. Usodni do-godk. lanskega leta pa so vplivali tudi na delovanje Pr.rodoslov nega društva ia včerajšnji občni zbor je pokazal, da bo moglo društvo tope t v po in i meri uspevati in vršiti svoje naloge, ko se bodo znova uredile razmere.
Občni zbor je o'voril predsednik dr. Alija iv - r. ki je pozdravJ navzoče članstvo
in rc. * i a V pretek I j po>Icvni dobi je umrlo 6 drua'ven:h članov, in sicer: zdrav-Stvenj  referent  v  pok. dr   Fran Dolšak.
■ ki Z jrebu -Tanko Barle. senator Ivan Hribar, zdravnik v Litiji Ivan #^ htcmi. zdravn k Ivan Robida in gimna-2rijsi-:i prof. Vladimir Lapajne. Zborovale! so počastili spomin umrlih s kratkim molkom in vzklikom »Slava«. Predsednik je oai ?m poroč-.iu omenil nesporazum.
ki je nastal med Akademijo znanosti In Uimiineatl ter društvom glede izdaje »Pri-rodasi ivnlh razprav« Po ustanovitvi Aka-ci e znanosti in umetnosti je društvo pcer- njej   izdaianie   omenjenih raz-
prav, samo pa je prevzelo obveznost, da pr ipevi primeren znesek Ker pa ie občn: ril lastil, rta zaradi gmotnih težav ne more iapobl ti obveze in je bil ta sklep s p r -čen Akademiji, je ta dogovor z dru-?'vmm razdrla in izdajanje »Prirodoslovnih razprav« je pr šlo znova v delokrog uživa Prei-ednik je izrazil upanje, da jse bo HM$0VS vendarle v kratkem ugodno rei r dn bo vpostavljeno prejšnje sta-r.:e
y7 jr ničega nor čila. k: sa je podal dr. Hala w-.»brr po^sasnaa—, da je društvo
]       - p , precej *^ž>oe s svojim lok-»lom *■   * •. rrmo*rei7n ctan^a te m o—
ralo svo; prejšnji lokal v Beethovnovi ulici odpovedati in se je preselilo na univerzo, ker ima na razpolago majhno sobico. Odpovedati se je maralo tudi pisar-n.šk; moč. Odbor izvoljen na lanskem občnem zboru je štel 11 odbornikov, pritegnjenih pa je bilo k delu odbora še pet drugih članov. Imel je šest sej. na katerib so se razpravljale uskoče zadeve. Društvo je ob lanskem občnem zboru štelo 241 članov. Med letom je pristopilo 5 novih, dva sta izstop.la, 6 jih je umrlo, nov pa je tudi en ustanovni član. tako da je konec te poslovne dobe bilo 239 članov. Med nj m] je 224 rednih članov, trije častni in 12 ustanovnih. Zaradi razmer pa je društvo z mnogimi svojimi član; tzvec Ljub-
in.-ke pokrn^ne izgubilo vse stike.
Podrobno poročilo o stanju blagajne je
p-mtal namesto dolgo časa odsotnega bla-
dr.   Simon Dolar
Poročevalec je natančno naštel vse dohodke in izdatke društva, prkazal težave, k.
iih  ima   v  zvezi  z  izda ian jem »Proteusa«
in   »Zbornika«   ter  na   koncu   ugotovil, da
znaša društveno e~'o pteme*&n?9 t g/v? v l.r   K /• čcir -n       ;^».k,r ie dr Do-
lar omenil, da so sedaj tudi težave s prihajanjem tu i.h revi i. redno pa dobiva društvo italijanske znanstvene revne
Kot ure<ir.ik »Zbornika 'e noreča', prof. dr. Marius Renek        je i 1a je
Zbornik« b.l m.šlien kot pub'ikac ja predavanj :n di~kn = n Pr\i nerek Je izSel na 73 straneh s 26 članki Drugi pa je bil posvečen delu naš'h znanstvenikov, z namenom, da se tako obvesti o njem Jiroka iavnost. dn se da nnšermi rr nemo naraščaju možnost prikazati evoie uspehe v domači reviji in da se nri.-top k oblikovanju in zglajevaniu n šeea znanstvenega jezika Pri tem delu jo sodeloval zlasti znanj jezikoslovec prof Ko'arič. 137 straneh ie bilo objavljenih 20 člankov i? vFeh prirodoslovnih skupin K financiranja zbornika =o prispevali razni dobrotniki med niim- tudi tvrelka Knez. Zbornica za trsov' D o obrt in indmtrjo in Kreditni zavod za industrije Kratko ie bilo poročen o »Proteusu*. Podal ?a ie predsednik dr. K^ir. k; ie povedal, da je zaradi zadržanosti prejšnjega urednika prevzel vod-
izpolnjevati svojih nalog —
I stvo uredniškega odbora on sam. »Prote-I us« je zaradi novih razmer moral prenehati z izhajanjem, obnesli se tudi niso po-i skusi, da bi se do.-eglo sodelovanje s ka-; ko sorodno revijo. Lani so prav tako prenehala društvena  predavanja, vendar pa bo poskusilo društvo svojo zadevno nalogo  nadaljevati   v kratkem.
Predsednik odseka za varstvo prirode dr. Valter Bohince je povedal, da je imei od.-ek v začetku poslovne dobe mnogo lepih in važnih načrtov, ki so pa morali bu: kasneje opuščeni. Odsek je reševal le BaassjtSj zadeve, med drugim je premišljeval tudi o predlogu odkupa neke parcele na Barju, kjer še raste barska brusnica. Zaradi pomanjkanja sredstev pa parcele ni bilo mogoče kupiti, pač po se je nekaj komadov te redke rastline presadilo v zaščiteno zemljo.
V imenu pregledniškega odbora je dr. Munda poročal, da ?o pregledniki našli vse knj.ge in vse račune v popolnem redu
Predlagal je blagajniku zahvalo, vsemu odboru pa ab?olutorij. Predlog} so navzoči soglasno odobrili.
Sledile so volitve in v smislu pravi je moral občn; zbor volit- znova samo eno tretjino članov, ki jim je letos potekla funkcijska doba. Zborovalci so soglasno odobrili odborov predlog, da se izstopajoči odborniki ponovno izvolijo v odbor, ki
je naslednji:
Predsednik: dr. Alija Košir, podpredsednik dr. inž. Anton Kuhelj. tajnik dr. Maks Wraber. blagajnik Stanko Treek, knjižničar in gospodar dr. Simon Dolar urednik »Zbornika« dr. Mar us Rebek. načelnik odseka za znanstvena predavanja dr. Božo Skerlj. načelnik odseka za poljudno znanstvena predaval • mž. ¥i \ Premrl, načelnik odseka za varstvo prirode dr. Valter Bohinec. člana odseka pa dr. Srečko Brodar in dr. inž. Dušan Avsec Kot kooptirani člani sodelujejo; urednik »Proteusa«. njegov upravnik Rafael Ra-čar. dr. Jovan Hadži. dr. inž. Alojz j Kral in dr. inž. Janko Kavčič. Preglcdn ka sU dr Munda in dr. Oblak.
Ko je pred.-ednik še prebral pozdravne pismo prof. Alfonza Pavlina, ie z zahvale za udeležbo raključil občn; zbor.
JI
"NEVNE VESTS
_ Mi:«o"-n| jV *prejH n^tn^ko ndpoMan-sho \ojnili in\alldov. Kakor smo že za-lbeteBH se mudi trenutno v Italiji posebno
odposlan.stvo nemške organizacije vojnih invalidov; vodi ga predsednik Oberlindo-ber. Odposlanstvo je v sredo sprejel v navz.•< nosti zastopnikov Italijanske organi" v avdienco Musollini. ki M Jt i vsesal goeti dlje časa zadržal v razgovoru.
__ ir - ^lužbe^gn Hnta^r. > Službeni list za f Jiifiljniisku pokrajino st. S k <lne 28 ja. SSaSSrjB l t02_XX. E F'.c objavlja naredbe Visokega Komisarja: uvedba osebne izkaz. nCce. določbe glede prekrškov oskrbovalnih, pn dpiJInf, zvišan e prejemkov bivših ju£rošlovar_skih uradnikov in uslužbencev, prr tptfj Sa ojjr^vanje. znižanje vstopnine na javSM prirod I Vm za člane DopolLivora;
Komisarolajšave za poBitišanj«' radiz-odJaj na šolah: objave: cenik za m oso št. 2 in cenik za zelenjavo in ssadjo št. 9.
/      i iva 7«roi!«»\in*.ka nujdha. V Za-gr-1 \ \ ^ški uliet te dni odkrili zani-
miv roetajajk, ki izvira iz 1.1312. zgradil pa ga fe blaženi Avjr^štin Kožutič. zagrebški škof. ki j" imn\ za napredek Zagreba no rehke zasluge. Neki zagrebški raziskovalec starin je že večkrat v starih listinah bral o njem. naposled pa se je odločil, da ga poišče. V vodnjaku je bila po izročilu zdravilna voda. kar potrjujejo tu-.1 zgodovinski zapiski, da so v starih časih Bagiebeafld radi romali v Vlaško ulico in se tam kropili z vodo iz vodnjaka blaženega Avguština. N> vodnjaku so našli v kamen vklesan nnpi.« Črpajte vodo iz izvira, ki £-a ie ■ hož/o pomet jo odkril zagrebški Skof Avjrštin Vo<injak bodo zdaj obnovili in uredili tudi njegovo okolico, da bodo tako ohr.inili spor:>enik na starodavno življenje  Zagreba  in Zagrebčanov.
- IIr\ <t-k(» -p<>-lur^ko odposlanstvo v Rimn. Iz kega Naroda« povzema-
mo, da je te dni odpotovalo v Rim hrvatsko gospodarsko odposlanstvo, ki mu na-Čeluje hrvatski finančni minister dr. Vladimir Košak. Gospodarska delegacija neodvisne hrvatske države se bo zadrževala v Rimu pet do šest dni in bo z italijanskimi gospodarstveniki razpravljala o medsebojno važnih gospodarsk.h vprašanjih, zlasti pa o najtesnejšem gospodarskem sodelovanju med Italijo ln neodvisno hrvatsko državo. Hrvatski e; os r-barski krogi pričakujejo M r in j v Rimu velike koristi, saj se bo, ro bodo h spe An o zaključena, hrvatska Bunanja trgovina lahko usmerila tudi proti Italiji, kar je za hrvatsko državo pn sejšnjega pomena. Verjetno je. da bo v Rimu tudi skler *ma ustanovitev stalnega italijr^.sko-hrvatskega gospodarskega odbora, ki bo pospeševal gospodarske korist! Italije in  neodvisne hrvatske države.
— 1. februarja bo v Italiji sprtnu-njen železniški vozni red. Po poročilu iz Rima. kakor gn povzemamo iz italijanskih listov, bodo s 1. februarjem stopile v veljavo nekatere spremembe veljavnega voznega reda železnic. V posameznih središčih severne Italije so bile spremembe, kakor tudi opustitve nekaterih vlakov, že objavljene Gre večipoma za proge manjše važnosti.
— Predplai za omejitev potrošnje papirja, Kak^r poroča >Corriere della Sera« je Ministrstvo za ljudsko prosveto izdalo ukrepe za nad S1 JlMI omeiitev potrošnje papirja. Tičejo se predvsem periodičnih listov ta bodo ukrepi od 1 februarja naprej rigorozno izvajani. V.«*e periodike s 16 stranmi bodo morala ■manjtatl svoj obseg na 12 strani, one z 12 pa na 8 Vse periodike brez razlike, ki izhajajo v časopisnem obsegu, se bodo morale zmanjšati od 8 na 6 in od S na 4 s+rnnl. Barvni ovitki, ki jih upo-rp.hlieio nekateri ilustrirani tedniki, se do trajan'i a ealope, vendar ne dlje kot do mL marca ti . ne bodo všteli v obseg 12 strani. Brez izjeme morajo ostati nespremenjene cene. ovitki in obsegi Prepovedana je raba povoščenega papirja.
— Spored    II. ftorentlnskega gki^heuega
maja«. Pod visokim pokroviteljstvom Pie-montske princeze bo tudi letos ^Fiorentln-ski erlashenl maj«. Spored je že določen in bo z njim počaščena 150. obletnica rojstva Roasinija in 150. obletnica smrti Mozarta Od Ra&sinija bodo izvajali »Sevilskega brivca« in >Majhno svečano mašo«, od Mozarta pa >Don Juana«. Prvič bo v Italiji izvaja no Bussonijevo delo t Doktor Faust*. Na-daljni spored obsega Monteverdijevo >TJlixo-vo vrnitev v domovino«. Verdijevo »Moč usode« ln B^llinijevo »Mesečnico-e. V okvir ro prireditve spada tudi goetovanje draž-danske opere, ki bo dala Straussovega >Ka-valirja z rožo« in Beethovnovega »Fidelia«. Razen opernih del pa so zastopane tudi znamenite simfonije. Koncertni spored dei pa so zastopane tudi znamenite simfonije. Koncertni spored navaja Beethovnovo *De-veto simfonijo« in »Svečano maso«. Guer-rinijevo »Mašo v spomin Guglielma Mar-ronija^. koncert skladb Ildebranda Pizzet-tija in še več večerov komorne glasbe.
— Tramvaj s petimi kolesi. Na tramvajski progi Como—Erba se je zgodil nenavaden dogodek, kt ga velja zabeležiti. Voznik
ki imajo po šest koles, je med vožnjo iz Ei ba v Como opazil, da voz ne teče kakor no navadi: vendar, ker je bil že mrak. prvič ni mogel ugotoviti, kaj Je vzrok. Ko pa Je ponovno ustavil voz in si ga natančno o£le<h»l je opazil, da mu manjka eno kolo. ki ga je zenibil nekje med potjo. S počasno endarle srečno pripeljal »invalidne, v remizo.
— »Tagespost« o hrvatski zunanji trgo-
\ini. Znana graška Tagespost« je nedavno objavila obširen članek o hrvatski zunanjt trgovini. Piscu je kot osnova služila bilanca zagTebske borze, ki smo jo r »Slovenskem Narodu t objavili pred dobrim ted-rom in ki v lanskem letu izkazu je promet z devizami nad poltretio milijardo kun. V članku je poudarjeno, da gre hrvatska zunanja trgovina po zdravi in pravi poti. ki kaže da je hrvatsko gospodarsko življenje v rokih resničnih strokovnjakov in rodoljubov. »Tagespost* navaja naposled da bo neodvisni hrvat ki državi zlasti koristii predstoječi treovski sporazum n Italijo, in bo hrvatski zunanji trgovini omogočil še večji razmah.
— Smrt uglednega Šolnika. V petek, dne 23 t. m. Je umrl na svojem domu v Podvl. nu pri znalcu, upokojeni nadučiteij ter znani hsne$JasSfcl Strok »vnjak Anton Petriček. Vest o smrti zr.a<" tjn-\ga in plemnitega sol-
ie bolestno odjeknila med učitelistvTvin starejše generacije in njegovimi ožjimi to_ variši — prav tako pa tudi v vrstah hme_ ljarev cele Sp. Štajerska, zkisti Savinjske doline, kjer je POtriček skupno s pokojnim Hausenbichlerjem pred mnogimi leti pričel orati ledino v tej tako važni in dobičkanos. nI gospodarski panogi Bil je duša hmeljar« sk-^ga društva v Žalcu, s katerim Je biV> neločljivo združeno njegovo ime S svojim temeljitim strokovnim znanjem, neumornim davanjem, štvilnimi predavanji in dobrim! nasveti je v prvi vrati pripomogel do zavidnoga blagostanja Savinjske doline ter s s*ojimi dobrimi zvezami na mednarodnem tržišču uspel, da je ravno savinjski hmelj dosegel svetovni slove« ter skupno z žateškim prvačil v Evropi. Se poln Življenjske sile in optimizma je leg"el vzorni rodbinsk: poglavar, dober zakonski dru? in skrbni oče v grob. Kako priljubljen je bil pokojni med našim Pudstvom. je poka_ zal pogreb prošlo nedvljo 25 t m. na pokopališču pri sv. Kancijanu. Slava njego*-v»mu spominu — Žalujočim naše Iskrene so žal je!
— Borba med verižni k i ln ohtastvl Ze
večkrat smo poročali o strogih ukrepih, ki so jih Izdala srbska oblastva. da bi zatrla verižništvo in nemoralno trgovino. T "krepi so zalegli samo delno, ker 1e »črna borza« poslovala še naprej in dobavljala bogatinom racionirana DhrTJa po izredno visokih cenah Oblastva dolgo časa niso mogla ugotoviti, kje se »črna borza« zalagr
z živili, naposled pa je nekemu detektivu postal sumljiv neki nosač z beograjske glavne postaje, ki je hodil zmerom v isto stanovanje. Detektiv je dozdevnemu nosaču sledil in je ugotovil, da je nosač neki trgovec, ki je opustil trgovino in se pri upravi policije prijavil za nosač-a, da bi lažje nadaljeval s svojim tihotapskim delom in ve-rižništvom. Ukana je bila prav dobra in sJ je trgovec nabral veliko zalogo živil, ki jo Je po visokih cenah pr^prodajal. toda naposled je policija tudi njega ukanlla mu odvzela vso zalogo živil in ga povrh še strogo kaznovala, da bo o svojih nečednih poslih lahko precej časa v zaporih razmišljal.
— Zagreb bo dobil novo izprehajališče.
Zagrebški ^Hrvatski Narod« obširno poroča o novem izprehajališču. ki ga bo uredila zagrebška mestna občina v Petrovi ulici. Na velikem nezazidanem zemljišču, ki je z njim špekuliral neki Premužič. bo uredila otroško Igrišče in lep park, tako da bodo trudi prebivalci tega dela Zagreba imeli svoje izprehajališče. Zanimivo je. da se je zagrebška mestna občina s Premužičem za to zemljišče pogajala že skoraj 10 let. vendar pa ga po ponudbeni ceni ni hotel prodati. Zdaj so mu zaradi javnih interesov zemljišče kratkomalo razlastili in se bo moral zadovoljiti z zneskom, ki je bil za odkup uradno določen.
— Nemška trgovska pisarna v Srbiji. V Beogradu je b;Ia ustanovljena v začetku tekočega leta nemška trgovska p sama. Ustanovil jo je pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji. Njena naloga je v prvi vrsti sprejemanje in obravnavanje povpraševanj in ponudb nemških tvrdk. ki se v vedno večjem *tevilu obračajo na pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji, da obnove stare ali pa navežejo nove poslovne s*i-ke s ^srbskimi gospodarskimi krogi. Po'er tega bo dajala pisarna nasvete tistim t\ i kam v območju vojaškega poveljnika v Srbiji, kj imajo poslovne stike z Nemčijo.
— Gledališki igralci pri Poglavniku. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel te dni gledališke igralce in operne pevce obeh hrvatskih gledališč. Intendant dr Zanko se mu je v njihovem imenu zahvalil za ustanovitev neodvisne hrvatske države, k; je končno omogočila tudi hrvatskim gledališkim umetnikom, da lahko nemoteno delujejo kot nosilci in razširjevalci hrvatske besede, čustev in duha. V svojem govoru je orisal Poglavnik dolžnosti hrva*ck:h kulturnih delavcev, ki je njihova naloga tem večja, ker so sovražniku hrvatstva v zadnjih 20 letih skušali zatreti zlasti hrvatsko kulturno življenje.
— Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega vdovec, posestnik v Zagorici Franc Strus. pristojen v občino Veliki Gaber Leta 188* je odšel v Ameriko, cd kod?r ft baje zadnjič pisal pred 43 leti iz Chicaga.
— Iz trgovinskega registra. Vpisane so bile naslednje nove trgovine: MaTi VM, trgovina z lesom. «*m1vž Jezero, pošta P rese rje. imetnik Mazi Vid. trgovec in posest, nik z Jezera: St. Kltmck. Izvozna trgovin n z lesom in oeljem na debelo, sedei Ljubljana, Imetnik" Stanislav Klimek. trgovec v Ljubljani. Fama-E Mahorčič. lesna trgovina, sedež Rakek, imetnik Evgen Mahorčič. lesni trgovec na Rakeku. — Filip Peterlin. trgovina z lesom, sedež Ribnica na Dolenjskem, imetnik Filip Peterlin. trg. v Ribnici. Spremembe in dodatki: Alko: Adolf Lorant Sr Co Ljubljana, izbrišeta se javna družbeniki Lorant Adolf in Lorant Oto Hribemik & Co. tekstilna industri^sks Izbrišeta se poslovodji Hrih-rnik Miloš in inž. Beer Karoi.
— Sv. Frančišek Šaleški Je zaščitnik novinarjev. Včeraj je godoval sv. Frančišek Salešk; in kakor čitamo v italijanskih listih je ta svetnik zaščitnik novinarjev. V Milanu so novinarji praznoval: njegov god z mašo. ki jo je daroval novinar motiš. Luigj Corbella v Škofijski cerkvi. Navzočim novinarjem je po maši spregovoril kardinal Schuster.
— Volkovi v okollei Idrije. Oster mraz n sneg sta prizadela tudi divjačino. Celo
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob IS.. 1815 •b   nedeljah   ln   praznikih   ob !0.s<i 14.30   J«.H«) ln 18.3U
kino matica  *   rULEFON »^-41
Bcnjamino tlijjli  in Kmnij Clramatica
v svojem najnovejšem pevskem velefilm-.:
Vrtoglavica
V ostalih vlogah: Canui.* Horn. Ruth Hetberg   itd.    Gla-bt.:    Pucclni. VVagner.
kino   IN ion    »    rKLKFO.n tt-tl
Zapleteno vprašanje o ljubezni !n umor.;
Nedolžna ali kriva
S   Fn.uciaco   išm^apure. Fi.ipmi. HuVjjsk; Fredrric   Mlnh   in  Jean Bennctl
KINO   SlO<;\   "    IrlLUiON HM
Samo Se danes dvojni filmski spored m n \ ki pfcin
TIHOTAPCI
V   glavni   vlogi  Tom   Keene.   Junaški ora
nllec pravic divjeg.i zap*d«.
I
zveri so zapustile globoke gozlove in iz Gorizie poročajo, da se je čre ia volkov pojavila, v okolici IUr.je. V torek popoldne jih je opaa.1 pastir Marij Stefančič, ki je alar-
BiiraJ kmete. Oboroženi z vilami in puškami so kmetje šli na zasledovanje, vendar j.m ni uspelo volkov izslediti. Sledovi v snegu j»o ne dopuščajo dvoma, da gre v resnici za volkove. Straža je bia zvečer pomnožena z nekaterim: lovei, ki se spomuvjajo. da so se v okolic; Idrije pojavili volkovi tudi v ostri zimi leta U»-i'. Smatrajo, da so se volkovi
zatekli v okolico IUrije iz gozdov na bivšem jugoslovenskem ozemlju.
_ Tat        po štirih letih  vrnil ukradene
dragulje lastniku. Odvetnik Silvio Bondua v Veneziji je 17. novembra iy37, vrnivši se domov z izleta v okolico mesta, ugotovil, du so bili ukradeni vsi dragulji njegove /.ene v rrsftaosti 150.0U0 lir. Tatova Angelo Baldissone in njegova ljubica Maiija Ce-leghjn sta bila obsojena na 4 leta 1x1 po1 ,xinosno na tri leta ječe. Toda draguljev vendarle niso izsledili. Ko je sedaj bil iz puščen in zapora, je Baldissone obiskal odvetnika in se izidzil pripravljenega, da mu vrne njegove dragulje. V spremstvu stražnika, sta se podala oba v hiso, ki je bila prej last Baldissonovega brata. Res je Baldissone v kuhinji izpod desk izkopal vse ukradeno bogastvo. Manjkalo je samo nekaj srebraine, ki jo jc Baldissone takoj po tatvini prodal Vendar pa je bila njena v r. lnost neznatna, tako da je Bondua dobil vrnjeno večino vrednosti.
— Smrt 106 stare ženske. V Canicattiju v bližin: Agrigentu je umrla v torek Giu-seppina La Lania. stnra 106 let. Do zadnjega trenutka svojega življenja dobre volje in ponosna na svojo starost, na svoje števlne vnuke in pravnuke se je ohranila v polni posesti telesnih in duševnih sil. Njen želodec je prenesel katerokoli jed.
— Prihod hrvatske gospodarske delegacije v Rorao. V Romi bo te dni italijan-?ko-hrvatska gospodarska konferenca, ki je sklicana v smislu italijansko hrvatske gospodarske pogodbe. Hrvatsko delegacijo vodj finančni minister Košak, njeni člani pa ^o minister za rudnine in gozdove Frko-vk\ trgovinski in industrijski podtajnik Lamer, podtajnik ministrstva za javna dela Bulic in večje število trgovinskih industrijskih in carin kih strokovnjakov. Goste so na postaji termini sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva.
— Nesreče. Včeraj so bili prepeljani v ljubljansko bolnico naslednji ponesrečenci, po večini iz mesta. Alojz Klemenčič. 22-letni sin posestnika iz št. Vida pri Stični je padel pri smučanju in si zlomil levo nogo. — Pri smučanju se je ranila na levi nogi tudi Antonija Rajner. uradnica Iz Ljubljane. — Lojze Bencina, sin delavca mestnega cestnega nadzorstva iz Ljubljane je po nesreči prišel pod sani neznanega voznika. Ranjeno Ima desno nogo. — Alojz Polončič. hlapec pri Putrihu na Dolenjski cesti, je zastrupljen z monoksidom. Spal je v sobi s slabo pečjo, ki ni dobro vlekla. — Anton Pueihar. 46-lctni posestnik iz Ljubljane, je izgubil palec desnice pri žaganju drv na krožni žagi. — Franc Per-kaj. 7-letni sin delavca z Zaloške ceste, si je pri smučanju zlomil desnico.
Iz UaMlat
—li Mraz je popustil, toda nI 4e upanja na južno vreme. Cez noč je mraz skoraj povsem popustil. Davi je bila temperatura celo viša kakor včerajšnja najvišja. Tako je znašala včerajnšja najvišja temperatura sredi mesta -6.8°. davi je pa kazal toplomer v Zvezdi — 6.5°. Zmeni tlak je pa začel zopet počasi naraščati, zato še ni zanesljivih izgledov, da bo vreme ostalo topleje delj časa.
—Ij Ribji trg. Ribolov je zaradi mraza se vedno zelo slab, zato je na ribjem trgu manj blaga. Danes so bile rečne ribe zastopane z belieami. ki jih tudi ni bilo že dolgo na trgu; prodajali so jih po 15—16 L kg. Večina morskih rib je bilo iz Severnega morja, razen morskega lista, ki je po 44 L kg. Največ je hilo sveže polenovke, po 28 L in losoea po 32 L.
~-Ij Zaradi krstnih listov in drugih osebnih dokumentov, ki jih je treba pripraviti zaradi dopolnitve podatkov v anagrafskem zavodu, je sedaj prebivalstvo v dvomu, če bo treba te dokumente oddati. Zato pa mo_ ramo po'asniii, da bo treba vse dokumente v anagrafs-k-em zavodu samo pokazati ter jih bo vsak takoj spet dobil nazaj. Posebno pa opozarjamo, da so dokumenti veljav, ni samo z matičnim zapisom Ne zadc&tujc namreč samo številka rojstnega, krstnegi poročnega lista ali drugega dokumenta, temveč mora biti na vsakem dokumentu zapisana tudi številka zvezka matične knjige ter zaporedna številka dotičnega novorojenca, krščenca ali poročenca v tej ma. tični knjigi. Kdor ima svoje dokumente že v redu, mu torej ni treba iskati novih 11-stov. oni pa, k! kakega dokumenta nimajo, jih pa dobe v dotičnih župnih uradih za ta namen takse prosto.
—Ij V soboto ob 18.30, v nedeljo in na Svečnico bo ob 14.30, 16.30 in 18.30 v »Veselem teatru priljubljeni spored! Izbran program, ki smo ga za našo stopetdeseto predstavo pripravili, je sestavljen iz samih najboljših točk dosedanjih sporedov. Posebno opozarjamo nanj na okoličane, da se udeleže naših popoldanskih predstav. Pred-prodaja vstopnic v soboto od 10—ln 16. dalje, v nedeljo in na Svečnico pa od 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera.
—Ij Popisne pole za živilske nakaanice
morajo hišni gospodarji zanesljivo oddati
najkasneje do 4. februarja v ljudskih šolah, in sicer samo ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure Poleg ljudskih šol pa prevzema popisne pole tudi vratar mestnega magistrata ves dan ob delavnikih ter tudi ob nedeljah in pravnikih. Da ne bo na magistratu nepotrebnega iskanja, opozarjamo, da je vratarjeva soba v pritličju takoj na desni strani v veži hiše za vodnjakom. Kar se pa podnajemnikov tiče, moramo opozoriti, naj se naznanijo in vrni. šejo tako kot so se pri prvem popisu. Kdor se je torej vpisal na polo družine, kjer sta_ nuje in tudi tam dobiva svojo živilsko nakaznico, naj bo njegovo ime tudi sedaj na popisni poli družine, če je pa pri prvem popisu sam oddal svejo popisno polo ter svojo živilsko nakaznico dobiva sam ali pa di-ugje. naj tudi sedaj izpolni svojo posebno popisno polo. seveda v dveh izvodih kot vsi drugi upravičenci Veliko napak je tudi na drugi strani popisne pole pod III. točka r>. kamor mora družinski glavar vpisati samo tiste, ki niso na hrani doma, temveč do. bivajo hrano v kakem EftvOđn, n. pr. ▼ Delavskem domu, bolnišnici, otroškem zavetišču ali drugih podobnih zavodih ter za_ to nimajo svo;ih kart in brez svojih kart dobivajo hrano v dotičnem zavodu.
—Ij Prihodnji koncert bo v petek dne 6. februarja ob pol 7 zvečer v veliki Filhar-monični dvorani. Nastopila bo sijajna violinistka gospa Pina Carmirelli. ki je z velikim umetniškim uspehom nastopila v Ljubljani že julija minulega leta. Vstopnice za ta koncert so od jutri dalje v predpro-dajt v knjige.mi Glasbene Matice.
— Ij l'mt'tnostnu ra.»8tava slikarjev Nan-deta in Draga Vidmarja bo odprta v nedeljo dne 1. februarja ob desetih d opol Ine v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti. Brata-umetnika razstavljata svoja novejša dela. zajeta iz življenja naše vasi. in bodo tudi to pot vzbudila pozornost vseh, ki imajo zanimanje za našo upodabljajočo umetnost. Vabimo občinstvo, la si razstavo ogleda. Posebna vabila niso bila razposlana.
Z Gorenjskega
— Razdelitev kamniškega okrožja. Kamniško okrožje je razdeljeno v naslednje okraje staRovskih uradov. Kamnik z občinami Kamniška Bistrica in Sele pri Kamniku, Motnik z občinama Šmartno pri Tuhinju, Gornji Tuhinj, Homec z občino Mengeš, Lukovica z občinama Krašnja in Lukovica, Vodice z občino Komenda. Dol z občinami Ihan, Vino in Fodgorico, Domžale z občinama Dob in Črnuče ter Latija z občinami Šmartno pii Litiji, TrebeJjevo in Kresnice. Na seležh okrajev stanovske oblasti bo v bodoče deloval stanovski (civilni) uradnik in pred njim se bodo lahko skh pule zakonske zveze.
Izvoz madžarskih filmov
Deželna zveza madžarskih kinematografov ugotavlja v svojem letnem poročilu, da je bilo prej na Madžarskem okrog 500 kinematografov. Po priključitvi novih pokrajin se je pa povečalo to število na 685. Možnost izvoza madžarskih filmov je zdaj nekoliko omejena, kar pa velja samo za nekatere tuje države. Nasprotno pa gre zdaj v Italijo in Bolgarijo več madžarskih filmov. Madžarski film] gredo tudi v Grčijo, Turčijo in Švedsko, nekaj tudi na Norveško in Dansko. Po prekinitvi diplomatskih stikov med Madžarsko in Združenimi državami je bilo vzetih iz prometa 200 ameriških filmov. Poročilo omenja di napredujočo arizacijo madžarskega filmskega življenja.
Eksplozija v francoskem rudniku
V sredo zjutraj je prišlo v rudniku Chiana v Saint Etiennu blizu Lyona do strahovite eksplozije metana. Nesreča se je zgodila 600 m pod zemljo. Reševalna dela so se začela takoj v največjem obsegu. Ob 10. jim je uspelo spraviti na dan 35 rudarskih trupel, nekaj rudarjev pa živih vendar težko ranjenih. Od teh so nekateri kasneje umrli v bolnici. Reševalna dela še v času poročila niso zaključki in bodo končno listo žrtev objavili šele ob koncu.
65 letnica dr. Schachta
22. t. m. je proslavil bivši predsednik Nemški državne banke in minister za gospodarstvo dr. Hjalmar Schacht 651etnico rojstva. Borba proti inflaciji, versajaki po_ godbi m reparacijam je napravila iz dr. Schachta neizprosnega nasprotnika mark-sisnia. Kot tak se je pr-družil Hitlerjevemu pokretu. Za gospodarsko obnovo Nemčije ai je pridobil mnogo zaslug. Premagati je moral težke ovire in izpolniti velike naloge. Toda vsem je bil kos. Zdaj je minister brez porfelja.
Predor pod reko Maas
V Rotterdamu so začeli graditi predor, pod reko Maas in dela so zadnje čase tako napredovala, da bo predor še ta mesec izročen svojemu namenu. Za promet skozi predor potrebno osebje je že pripravljeno in izžolano. S posebnim zadovoljstvom se mora ugotoviti, da so stroški mnogo manjši kakor bi morali biti po proračunu, ki izkazuje 30 milijonov goldinarjev. Pri tem je bil pa predor zgrajen še v večjem obsegu kakor je bilo prvotno določeno. Po prvotnem načrtu naj bi vodili skozi predor samo dve avtomobilski progi. V resnici so pa zgradil: še posebno progo za kolesarje in za pešce. Predor je torej znatno širSi kakor bi moral biti po prvotnem načrtu.
PREMOG DRVA
I. Pogačnik
LJUBLJANA
Bohoričeva olica SS Telefon 20-59
Inserirafte v
,Slov. Narodu1
POZOR!
kupujem rabljene čevlje, imam na zalogi Dtroške galoše, sprejmem v popravilo tudi gumijasto obutev, Klavžer, Vošn Jakova ulica 4.
»ALPA« CAJ je krepilna pijača
IŠČEM
več čevljarskih po« močnikov za damsk« in fleks delo. Ješe, Opekarska 51.
ZALOGA JABOLK je mala. Hitite z nakupom,   čas je samo še 8 dni.   LavriC ln Š trum bel j, Tyrševa3$
Stran 4
»SLOVENSKI N AROD«,petek. 30  januarja 19t2-XX.
gtev. 24
Našim kmetom na srce
Zemlja danes in jutri — Kmetje naj bi bolj mislili na prihodnjost
Ljubljana, 29. januarja Zemlja ostane vedno zemlja; kakor je hran:ia doslej čiovestVo, KaKor nas nran zaaj,   nas   Do   nran.ui   v   prjivxmoati. Ce hočemo, oa nam uo oaja.a Krun, jo bo treba  tudi   v  pr.hodnosu gnojiti z znojem. Zermju uo ut-ja vcunu .^Kiono obdeiovai. Oanu?  č.ovckj  do  linije osiaiie nespremenjen. Laiirvo se po iptencBi xrveaa odnos med priueio.ti.t.      ocijema;c. Razumljivo je. ua pridelovalec vedno strem., naj bi b:iu njegovo ue.o cm u^.jc p.p.ucan med tem ko odjemait; zti.e Kupovati čiu« ceneje.   Zato   bouo  pr;ue.ovaa.   želeii tu di v prihoonoai.. tud; v in.rni doo . da bi ostale cene  pr.dCiKov   č.m  v »s je, čeprav bo ponuuou u.a^a mnogo vc:tja. Todapn-delovaici u; >e in.jjat. zavt<ia!i že zuaj, da
boco tez j t   aoatg.;   V liso k fc   CtrllO,  ko   OO pO
nudba r.inogo večja. Moraij b. se zavedati, da bo razmerje med pouuaoo in povpraševanjem spremenjeno
Katero bla^s tz šlo v tlcnar?
Zdaj ?>: kmei rit bei; , ju z vprašanjem. Katero o.ago fa« * ocnai. >aj *ahKo proda v>e iS cenam: ?o Kmetje zdaj lahko zadovoljni, čeprav si žeie, da bi prodajali nekaiero blago še dražje Zadovoljni so lahko, če pom:.-iijo na cene pred vojno, če se spomu.jajo. ko .-d | :.. u . m prevažah blago — pogosto brez uspeha. Tedaj je blago iskalo kupca. Kmet je bi vesel, če je -p.on lahko pr.niai biago. čeprav p;» tako nizkih cenah. Ja njegovo delo ni bilo piačano. Zarad: nizk.fi cen kmetijskega biaga km.t ni m )gei kupovati industrijskih izde.kov. Znano ie. da o *>il; ljudje t sle ta^e marsikje na de/eij celo brez vžigaiic in da so uporab'jaii ž:vin>ko sol za svo;o hrano Kmet je s tetivo p.ačeval davke. Moral *e jo zadolževati Prirnanj-kovalo je najpotrebnejšega orodja. Ni mogel kupovati umetnih gnojih. sicer pa je bilo tedaj brez pomena pospeševati kmc*.;-k    ; r ;n   kaj;, čim več bla-
ga je bilo. tem nižje so bile cene. Vendar bi moral prav tedaj kmet pridelati tem več, :n tem več prodati, da b; bil izkupiček dovolj velik za kritje sorazmerno velikih izdal kov Zato so si kmetje tedaj belili glavo, katere vrste pridelkov gredo najbolj v denar, da bi j h lažje prodali ter čim več izkupii Zdaj b: ne smeli pozabiti, da se bo to vprašanje začelo vsiljevati, četudi v milejšj obliki, rudi po vojn-. Ze zdaj b: bilo treba misliti, kako bi kazalo usmeriti kmetijsko produkcijo, kje naložiti denar, kakor porabiti čim bolj prihranke in izkupičke iz sedanjih časov.
Varčujte, varčujte
in varcujte!
Dan z.a dnem bi bilo treba naglašati ter priporočat; kmetom, ki žive zdaj v nekoliko ugodnejših razmerah, naj varčujejo. Ne nameravamo reči. naj varčujejo po tistem starem kmečkem načinu, da so kmetovega dela končno deležne miši. ki raz-grizejo >kr.!e. mastne bankovce. To ni varčevanje, temveč nespametno zakopavanje denarja, kar pomeni skoraj prav tol ko. kakor če bi sadove truda zavrgli. Kmet naj hrani v teh časih tako, da bo izkupiček uporabil čim bolje za izboljšanje svo;ega gospodarstva, za napredek posameznih kmetijskih strok, za izpopolnitev kmetijskega inventarja in popravila ter dozidave poslopij. Kmet naj zdaj plačuje domove, kajti bolj ugodna prilika za to se mu najbfi ne bo nudila. Prihranke naj nalaga č m bolj razumno. Najboljša naložba je nedvomno v samem gospodarstvu. Seveda ie priporočljivo, da kmet nalaga denar trd; v hranilnico, če ga ima toTiko. vsekakor bolje, kakor če ga tlači v nesavite V«=oa < tega seveda razumnim kmetom n treba še dopovedovati Zal. vsi kmetje niso raz'-'nni. vsaj tedaj ne. ko imajo več denr>-; T "m ;e pa treba položiti nekaj be^ed na «rce Ze sami kmetje med seboi bi bi: dolžni, da bi se vzgajali ter opom:n; i'. En sam nerazumen kme* '   -\    -'. "*e* m rit.-umri m.
Kmečka baharija
Kmečka baharija je prešla že v pregovor samo zarad; posameznih bahaških kmetov, k: so vselej rad; pokazali, da imajo kaj več kakor drugi Nastopali so v gostilnah, se vozili bahaško v mesto, razmetavali blazno denar, ne da bi mislili na jutri. Ko so pnš!| slabi časi. so seveda iskali povsod drugje krivce Zabavljali so nad »sovražniki kmečkega stanu«. nad »škrici«. mestnim preb valstvom. ki samo »lenari in živi na stroške kmeta«, obsojali so oderuhe, ki so jim posojali denar, preklinjali industrijce. ki so prodajali drage izdelke .. Nekateri kmetje se v boljših časih navadijo zelo hitro lažjega živ-
ljenja. Čeprav so bili prej najhujši sovražniki vsega meščanskega, se takoj po-meščanijo, čim imajo malo več denarja ter posnemajo v vsem meščane, ali se jim
vsaj zdi, da jih posnemajo. Poznali so samo tiste meščane, ki so jih obiskovali ob nedeljah na dežeh za zabavo, ko so uživali med njimi kmečke dobrote in kazali nekoliko preveč očitno, da ne žive slabo N so pa poznal: večine delovnega mestnega prebivalstva, ki s: mora prav tako trdo služit; kruh. kakor kmetje sami. Ko so obogateli, so skušali posnemati meščane prav od njihovih najslabših strani, kakor da so hoteli pokazati vsemu svetu. čeS. »m; imamo!« Boj mc se. da se bodo zdaj posamezna lahkomiseln; kmetje prevzeli ter da se bo razpasla preveč te vrste kmečka baharija. ki nam ne kaše našega kmeta od posebno lepe strani. Kmetu moramo privoščiti, da uživa sadove svojega truda, da preema primemo plačilo za svoje blago in da napreduje njegovo gospodarstvo. V splošnem interesu ie. da kmetijstvo napreduje, da donaša čim več. da kmet plačuje čim 'ažje davke in da je tem boljši od-emaleo industrijskega blaga Ce živn lažje kmet. uspevata tudi obrt in trgovina, pa tud; industrija ne preživlja krize. Najhujša gospodarska krza je bila prav v !et h. ko je kmet najtežje prodajal in nn;težje kupoval Nikakor sj torej ne želimo, da bi bil kmet zopet prisiljen ponujati svoje blago kakor ga ie včasih, da bi bil moral znpet iskati kunce in da bi se mora! zogibati trgovin Toda prav tako s«; ne moremo želeti, da bi kmet zdaj bahaško trosil denar, ga rrizme*aval nekoristno ter zanemarili gosn.^inrske potrebe Prav zdaj je čas. ko si kmet najlažje pomaga, zdaj je prilika za pospeševanje kmetijstva in izboljšanje posameznih kmetijskih strok Zelo se bomo kesali. če bomo zamudili to priliko. ZEMLJI
Zlasti ne smemo pozabiti v teh časih, da je treba zemlji tudi dajati. To velja v velik; meri tudi za naše gozdarstvo. Zdaj. ko kmet lažje in bolje prodaja tudi les. bj se moral zavedati, da so gozdov; kapital. Od kapitala bi smeli porabljati le obresti, ne pa ga načenjati. Sekati je treba razumno; drevje rase počasi. Kmetje naj zdaj mislijo na svoje potomce. Naj mislijo na to, da bodo tudi njihovi sinovi hoteli živeti od gozdov. Za sleherno drevo, k; ga posekajo, bi bilo treba posaditi drugo drevesce. To velja predvsem za smrekove gozdove. Cim bolj se sekajo, tem bolj bi bilo treba pogozdovati gozdno zemljo. Pred let j je bilo ugotovljeno na gozdarski anketi, da so kmetje že tedaj načenjali gozdni kapital ter da naše gozdarstvo ni bilo vzorno v marsikaterem pogledu. Ko je les najdražji. Je treba še ve-sebno paziti, da ne grešimo, da ne izse-kavamo vsepovprek ter da posadimo za vsako posekano drevo drugo. Ne smeli bi tud; sek t nezrelih dreves, kjer je gozd že dovolj redek. Da. zemlj: je treba tudi
uajati, njeni zakladi in sile niso neizčrpni.
tako b: ne smeli zdaj ie črpati iz poij m travnikov, kakor da zemiji ne bo treba več roditi pr-hodnja leta.  Zdaj je
čas, da si zgrade gnoj nične jame vsi tisti kmetje, ki jih še nimajo. Prejšnja leta smo naglasak, kako izrednega pomena m gnoj nične  jame  za  povečanje kmetijske
produkcije. Naša polja ne dajejo niti polovice nekaterih pridelkov na ha kakor v naprednejših državah, ker premalo gnojimo. Poraba umetnih gnojil je pri nas minimalna. Toda sama umetna gnojila bi tudi ne zalegla, če bi ne bilo dovolj hlev-
_:a gnoja Brez gnoja ni kruha! Brez živine pa ni gnoja To bi s: naj zapomnili kmetje, k; b, zdaj najraje razprodali vso
no in to bj bilo treba dopovedati tistim, ki še vedno puščajo, da se jim gnojnica razliva po cestah in napaja tla okrog hlevov. Pr.; slehernem hlevu bi morala biti na jama. Prvi pogoj uspešnega kmetijstva pri nas je. da izkoristimo čim bolj ve- gBOJ ter da gnojimo čim bolj njive, travnike, sadovnjake... Dovolj ža-> bi bilo, če bi si kmetje v teh časih ne moglj zgraditi gnojničnih jam. Ce si jih ne bodo zdaj. kdaj si jih bodo. To je pa le primer, kako naj bi kmet zdaj nalagal dpnar. Katerih kmetijskih strok bi se naj še posebno oprijel in kaj bi naj prideloval predvsem, da bo lahko prodajal tud? po vojni svoje pridelke po čim ugodne^; ceni. se bomo pa morali še pomeniti.
Zemlji je treba tudi dajati
Za zdrnvniško vedo je izredno važno opazovanje organov človeškega telesa, kajti le tako je mogoče ugotoviti raznt» i 'lezn. Rentgirenski žarki so omogočili zdravnikom pogled v človeško telo. V začetku pj ni bilo mogoče fotografirati organov tudi v njihovem delovanju. Sele pozneje se je rentgenska kinematografija tako razvila, da je prinesla koristne uspehe tudi v zdravniško vedo Zdaj poznajo učenjaki dve metodi te fotografije neposredno in posredno postopanje. Posred-ra met od n obsoja v tem. da se s filmsko kamero posnamejo rentgenske slike. Id se pojavljajo po vrsti na platno. Rent-eo-kj žarki se prevedo najprej v drugo obliko energije v daljše k vidni luči spadajoče valove. S posebnim aparatom za kinematografske posnetke se potem registrirajo slike na platno potom izredno občutljivega kinofilma malega formata.
Pri neposredni metod; nastane rentgenski posnetek dotičnega organa neposredno, ne da bi bilo treba sliko poprej projicirati na platno. Tudi pri tej metodi so bili doseženi praktični rezultati, čeprav je bilo treba premagati marsikatero oviro. Ta metoda ima svojo slabo stran, ker je precej draga. Zato so pa slike zelo ostre in na njih se vidijo vse rx>drobnosti. Poleg tega pa dobimo kot običajen rentge-nografski  dokument  rentgenovo sliko.
Kontrolirana prodaja tobaka v Nemčiji
Tobačne izdelke v omejeni količini bodo dobivali moški v starosti nad 13, ženske pa nad 25 let
Nemški državn,; minister za narodno gospodarstvo je izdal te dni dve uredbi o ureditvi nadrobne pjrodaje tobačnih izdelkov. Odslej bodo smeli mali trgovci, kantine, gostilne itd. prodajati tobačne izdelke samo proti kontrolni nakaznici ali izkaznici.
Kdo dobi tobačno nakaznico?
2e lani v septembru je bila v raznih večj-h mestih Nemčije urejena prodaja tobačnih izdelkov in sicer na podlagi seznamov odjemalcev. To pa ni bila enotna ureditev prodaje in zato je naletela v mnogih primerih na odpor. To je dalo gospodarskemu ministrstvu povod za enotne smernice. S tem pa tobačne nakaznice niso bile predpisane za vso državo. Samo tam. kjer je deželni gospodarski urad v sporazumu z državnim namestnikom uvedel tobačne nakaznice, je bilo treba postopati po teh načelih. Mnogi uradi so se poslužili te ureditve in dosegli v splošnem zadovoljive uspehe. Vendar je pa še vedno šlo razmeroma za labilno ureditev. Zato so bile zdaj uvedene za vso Nemčijo tobačne nakaznice. Potrebno je tudi zato, ker je jelo v zadnjih mesecih v Nemčiji primanjkovati tobaka, odnosno ker ga po-
rabi vojska toliko, da ga civilno prebivalstvo ne ostane dovolj.
Starostna meja
Tobačne kontrolne izkaznjce ali nakaznice še ne dajo Lastniku pravice do tobačnih izdelkov. Ne gre torej za pravo ra-cioniranje. Nakaznice zagotove samo kritje potrebe v kolikor je na razpolago tobačnih izdelkov. Kontrolne nakaznice dobe moški, ki so izpolnili 18. leto, in vojaki ne glede na starost, razen onih na dopustu in iz vojaških edina c po službeni potrebi odposlanih. Kontrolne nakaznice dobe tudi ženske, ki so izpolnile 25. leto. Tobačne nakaznice se pa ne izdajajo tako kakor krušne ali oblačilne, da bi jo dobil vsakdo brez izjeme, temveč samo na prošnjo. Tobak se bo dobil na nakaznice v vsaki prodajalni. Noben prodajalec ne bo smel v bodoče prodajati tobačnih izdelkov ne da bi mu bile predložene kontrolne nakaznice ali izkaznice.
Da bi bile tobačne nakaznice čimprej razdeljene, jih bodo razdeljevale kar trgovine, kjer se prodaja tobak, razen nakaznic za vojsko. Trgovine odstrižejo od-rezek F državne oblač lne nakaznice in napišejo na njem tobačno kontrolno izkaz-
nico, ne da bi pritisnile na njo svoj pečat. Vsakdo mora priti po tobačno izkaznico sam in se mora pri tej priliki legl-tmiratL Oficirjem in vojakom Izdajajo tobačne nakaznice vojaške oblasti in tudi tu se odstriže od oblačilne nakaznice ocrezek F.
Dve kontrolni nakaznici
Moški in vojaKi dooe kaniro.no nakaznico M, ženske pa kontrolno nakarnico W. in sicer dobe ženske polovico>manj tobaka kakor mošk;. Prodajalci tobak*a majo pravico oddajati tobak na dnevne odrezke za več dni naprej. Neizrabljeni dnevni odrez-ki pa zapadejo, in jih je treba odstriči obenem z veljavnimi. Samo na oba zadnja, neizrabljena dnevna odrezka. se smejo prodajati tobačn Izdelki Seveda je pa prodaja tobaka vnaprej omejena in sicer v primer.h. ko trgovine tobak odpošiljajo do 3 mesecev, sicer pa največ na en mesec. Inozemski delavci dobe tobačne nakaznice. Delavke poljske narodnosti pa sploh ne dobe tobaka. Za priključene vzhodne pokrajine je predvidena posebna P nakaznica.
Količina tobaka
Nova ureditev prodaje tobaka se naslanja na prejšnjo uredtev. samo da so določbe strožje in da bodo tudi kazni za prestopke strožje. Odločitev o tem, koliko tobačnih izdelkov Se lahko dobi na tobačne kontrolne izkaznice ^e pridržana gospodarskim uradom v sporazumu z organizacijo obrtnega gospodarstva. Količina naj se določi tako, da bo zagotovljena tekoča prodaja, da torej tobaka ne bi zmanjkalo Gotove krajevne razlike pri tem bodo seveda nastale, ker se pokadi v enem kraju več tobaka kakor v d-u<?em. Najpozneje 15. februarja, v mnog'h mestih pa že prej, bo poraba tobaka v Nemč-ji v te msmislu racionirana.
V bistvu gre torej za omejitev prodaje tobaka in tobačnih izdelkov in sicer v dvojnem pogledu. V bodoče bodo lahko dobili tobak in tobačne izdelke samo moški v starosti nad 18. ženske pa v starosti nad 25 let in sicer le v omejeni količini. Z drugimi besedami: kaja v Nemčiji bo omejena. V nobenem primeru ne bo dovoljeno dostavljati tobaka in tobačnih izdelkov na dom.
Nov nemški paviljon v Budimpešti
Mednarodni velesejem v Budimpešti ostane za prihodnjih 10 let na svojem dosedanjem mestu v mestnem gozdišču. Razstavišče bo pa znatno razš.rjeno, in sicer proti ribniku v mestnem gozdiču. Razširjenje zahteva tudi preureditev glavnega vhoda. Na novem razstavišču bodo zgrajeni reprezentativni paviljoni novih držav. Nemčija dobi 1200 do 1600 m- prostora, na katerem bo zgrajen velik razstavni paviljon. Stroški zanj bodo znašali 4.000.000 pengo. Paviljon bo razdeljen v tri dele. Glavno poslopje je visoko 20 m, tretji trakt ima 12 m, vmesni pa 8 m.
Zgraditev nemškega paviljona je bila poverjena vodji nemškega gospodarskega zastopnika na Madžarskem Fritschu, ki je tudi ravnatelj madžarsko-nemške Trgovske zbornice. Nemški paviljon bo zgrajen v slogu vrtne u te.
Živali med letalskim alarmom
Uprave velikih živalskih vrtov so sj seveda že davno zastavile vprašanje, kako bi vplivali letalski alarmi ali zračni napadi na živali. Izkušnje v berlinskem živalskem vrtu so pokazale, da se živali sirene in tudi grmenja protiletalskih topov ne ustrašijo tako zelo kakor bi človek mislil. Najbolj plahe živali kakor so antilope, ki se ustrašijo sicer vsakega ropota, spravijo med letalskim alarmom v notranje staje, kjer ostanejo mirne. Na divje zveri pa tudi najhujše grmenje topov ne napravi nobenega vtisa. Tudi sloni ostanejo mirni. Čuvaji imajo ostre klešče, s katerimi bi v primeru neposredne nevarnosti prerezali verige, da bi lahko sloni prosto tekali po živalskem vrtu. iz katerega itak ne morejo uiti, ker je obdan z globokim jarkom.
V akvariju postanejo krokodili precej nemirni če zatuli sirena ali zagrme topovi. To pa najbrže ne bo toliko iz strahu kakor iz jeze Povsem mirne pa ostanejo velike kače, ker so gluhe. Planinske živali menda slutija ob letalskih napadih nevarnost, ker beže prestrašene na gorske grebene ter se tam po možnosti skrijejo. Morski ps&n tjulni se ob grmenju topov skrijejo pod vodo. Naravoslovci pravijo, da se divje živali tako zelo malo boje grmenja topov in grmenja propelerjev, ker so iz tropičnih  krajev vajene  hudih  neviht z
grmenjem in treskanjem, V živalskem vrtu j rojene živali se pa zgledujejo pač po sta-r-h živalih.
Edina izjema so opice. Cim začne pokati, zlezejo opice v kot, potem p azačno strahovito vreščati in skakati. Nekatere si pa iz kotov sploh ne upajo, dokier pokanje ne utihne. Strah vp..va na Of taka, da dobe pogosto celo drisko in v . sieno ponesnaž jo kletke. Opica torej i., zaman človeku najbolj podobna živaL
Zanimiv nsstsa v
Ljubljana, 30. januarja Mlad: basist naše Opere »Friderik Lup-ša bo pel danes prvič partijo Kccala v »Prodani  nevesti«, kar  pred-tavija gl^de na težavnost zastavljene naloge in na iz-I redne zmožnosti, ki jih je ta naš priijub-! ljeni pevec v kratkem času svojega umet-I niškega udejstvovanja na našem odru razvil, posebno zanimiv dogodek. Ker izhaja Lupša  iz šole ravnatelja  Bctetta, bo ta njegov nastop tem zanimivejši, saj bomo imeli tako priliko videti učenca v učiteljevi mojstrski vlogi, v kateri je pri nas Be-tetto že leta in leta neprekosljiv. Pri študiju te partije je torej Lupša gotovo našel svojem izkušenem učitelju najbolj! vodnika in vzornika, tako da smemo pričakovati od njega dognane, umetniško polne stvaritve.
Ferdinand Lupsa v vlogi Monea v »Krogu s kredo«
V tej veri nas potrjujejo tudi vsi dosedanji odrski uspehi, ki jih je mladi pevec v svojem razvoju dosegel. Tako bo lahko s Kecalom Lupša poleg svojih odlčnih kreacij: Gremina v »Onjeginu«, povodnega moža v »Rusalki«, Mefisla v »Faustu« in Sparafucila v »Rigoletu« — da om< nimo samo nekaj najznačilnejših — vp!e*el list novega triumfa v venec svojih uspehov, ki so rezultat vztrajnega, resnega in poštenega umetniškega dela.
Ljudsko štetje v stareir Ritmu
Ljudsko štetje ni noben izum v. časa. 2e v starem veku so imeli ljudska štetja, samo da niso bila organizirana tako, kakor zdaj. Dočim smo mi vajeni, da dobimo popisne pole kar na dorrr jn da jih izpolnijo družinski poglavarji, so morali recimo še v starem Rimu ljulje sami hoditi na glavni trg, kjer so sedeli občinski popisovalci, ki so zapisovali v popisne pole podatke vsakega posameznega mešc;uia.
Promet nemške Luf thsnse
Promet nemške »Lufthanse« se je povečal lani za 33.7 % ali za eno tretjina in njena letala so preletela 7.C00.000 km. Plačam promet se je povečal celo za polovico in sicer na 9.33 milijonov plačanih tonskih kilometrov in s tem se je približal premetu v letu 1937, ki je znašal b,9J1.334 tonskih kilometrov. Potniški promet se je mo. al iz splošnih gospodarskih in z vojnim C LSom utemeljenih razlogov znižat, c.a se je lahko na drugi strani povečaj blagovni in poštni promet. Vendar je pa potovalo lani z letali i.^Lufthanse« 111.000 potnikov, ki so plačali voznino. Predlanskim so prepeljala Luft-hansna letala 95.210 pomikov tako, da je znašal lanski porast 34.9
Nevidno steklo
Iz Osla poročajo, da se je učenjakom v fizikalnem zavodu za eksperimentalna preiskavanja posrečilo izdelati povsem nevidno steklo. Učenjaki so z uspehom napravili poskus povečati prozornost stekla s tem, da so ga pokrili z zelo tenko plastjo sintetične smole z izredno nizko refrakcijo. Tako je postalo steklo povsem nevidno in učenjaki sami so se čudili, ko ga na mizi pred seboj sploh niso opazili.
Ezio d'Errico |-
JM©5 iz lepenke
23
Komisar je odprl omarico in pogledal drobne ste-klenke, ki so stale v nji.
»Zdravila v takšnih majhnih stekleničicah?«
»Da, stric je bil goreč apostol homeopatskega zdravljenja... nekoč mi je pokazal več Hahneman-novih del ter mi napravil obširno predavanje o homeopatiji. Celo geslo je dal vrezati v notranjo stran
omarice . . . poglejte___,Similia cum similibus* —
v tem je bistvo sestava. Zdravljenje bolezni z zdravili, ki povzročajo enake simptome.<
»Ali je imel stric mnogo knjig?«
»Zelo mnogo... v prvem nadstropju je knjižnica.«
>Bi mi jo pokazali?«
»Rade volje ... «
Polžaste lesene stopnice so zaškripale pod petindevetdesetimi kilami komisarja Richarda, ki je šel naprej. Ob vhodu v knjižnico je obstal in si ogledal razločne odtise nog na rdeči preprogi, ki je prek in prek pokrivala tla.
»So to vaši čevlji?«
Mladi človek je za trenutek osupnil, nato je dejal: »Mislim, da ....   vsaj kolikor morem soditi po številki. . . Stric ima mnogo večje noge ... sluga nosi klobuček«"«tr ^onate . . . sicer se pa spomi-
njam, da sem predvčerajšnjim res stopil v to sobo po neko knjigo___«
Komisar se je sklonil in še natančneje pogledal odtise. Nalahno se jih je dotaknil z dlanjo, se nato vzravnal in mirno pripomnil: »Menda imate slab spomin ... odtisi so novejši, ponekod celo še mokri, čeprav je prostor zakurjen ... «
x Prav imate, tudi davi sem bil tu ... telefon je namreč tu gori, in v zmedenosti... «
»Oh, stvar je povsem nevažna . . . Sicer pa, ko že govoriva o telefonu: ste mar vi tisti, ki je poklical nadzornika?«
»Poklical sem številko Police-Secours. ker stoji v imeniku na prvem mestu ... dva stražnika sta prišla malone takoj... nadzornik pa pol ure kasneje ... «
Komisar, ki je ta čas ogledoval knjige, razvrščene na policah steklenih omar, je raztreseno vprašal: Imajo te knjige kakšno posebno vrednost?«
»Nekatere da___večina jih pa ni vredna več kot
vezava ... «
Ta trenutek je bil edini, ko se je komisarju zazdelo, da mladi markiz ni povsem siguren. A bil je samo trenutek. Precej nato se je razlegel po hiši Miltonov glas. ki je klical iz pritličja: »Richard! Bi prišli za hipec dol?«
Policist se je previdno spustil po škripajočih stopnicah, nato se je opravičil mlademu človeku in se vrnil v sobo zločina, kjer sta ostala z zdravnikom sama.
»Kdaj je nastopila smrt?«
»Kmalu po polnoči... « »Orožje?«
»Ta bronasti žeželj ... evo, malce strjene krvi je še na njem ... «
»Po vašem je padla žrtev prav tu, kjer leži?« »Skoraj gotovo.«
»Torej je markiz vstal iz postelje, da bi nekaj pogledal, ali pa morda, ker je slišal nekakšen šum... ali pa celo, ker je nekdo stopil v njegovo sobo.«
»In tisti nekdo ga je udaril,« je dopolnil zdravnik ter vzel iz žepa aspirin in zgrizel dve tableti, ne da bi se mu le količkaj uprlo.
Prav tedaj je nekdo razburjeno potrkal in skozi vrata se je začul mladega markiza prepadeni crlas:
»Gospod komisar, gospod komisar... briljant! Pravkar mi je prišel na misel! Ste pog'edah, ali je briljant še na svojem mestu?«
Tako govoreč je mladi človek vstopil, ne da bi počakal dovoljenja, in jadrno planil k ebenovinasti skrinjici, ki je stala na majhni mizi zraven zrcalne omare. Privzdignil je pokrov, pobrskal po skrinjici in vrgel iz nje več orumenelih pisem, nato pa s hri-pavim glasom za mrmral:
»Saj sem vedel... bril jan ta ni več ... Le kaj mi je bilo, da nisem takoj pomislil nanj ... Oh, ti zločinci! Concinijev briljant je bil, veste! Dragulj velikanske zgodovinske vrednosti... ne glede na težo in na draguljarsko vrednost... evo, zato so umorili strica... c
Richard in Milton sta molče prisostvovala burnemu prizoru. Nato se je komisar počasi oglasil:
»Kdo je vedel, da je briljant vtej skrinjici?«
*Kako naj rečem .. . vsi, vsi so vedeli... Svoj čas je celo ,Revue Hebdomadaire' objavila zgodovinski esej s fotografijo skrinjice in intervju z mejim stricem. Kako, ali mar ne čitate listov?«
Komisar pa mirno: »,Revue Hebdomadaire' res ne čitam.«
i
Od tega trenutka je bila preiskava razdeljena na področja in Richard je modro določil vsakomur njegovo vlogo, pazeč na to, da je ostalo vodstvo v njegovih rokah.
»Vi, Milton, bodite tako ljubeznivi in se zaklenite z gospodom markizom v kak salon, kjer naj vam pove vso zgodbo o izginulem briljantu, na kar mi podajte zgoščeno poročilo... Ti, Harpe, telefoniraj preiskovalnemu sodniku, fotografom in izvedencem, opravi, skratka, ves birokratski posel... Če bi me kdo iskal, ga pošlji v nasprotni konec ... «
Po teh besedah so njegove srdite oči poiskale sobarja, ki se je bil ta čas preoblekel v črno livrejo.
*Kako se pišete? Masson?«
»Albert... gospod komisar ... Albert Masson ... toda pokojni markiz me je klical za Berta...«
»Imenitno! Spremite me na vrt in povejte mi imena vseh rastlin, ki jih tam gojite... «
Na Inkermannovem bulvarju je bledo zimsko sonce obsipalo veje platanovcev z zlatim prahom, in skozi mrežno ograjo si videl trume delavcev, ki so na kolesih hiteli proti domu.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani