Leto LXXVM H. 151 fSSSZ vuEDNiarrvo m uprava: utobljama, IZKLJUČNO zastopstvo m ogimm m Kraljevine ttaflje to CTNTO VF PUBBLKTTA ITALIANA ft. A-, MILANO II porto di Biserta attaccato II netnicD ha perduto 51 appareechi la jwMMfcita di ITALIANA ft. tre giorni quattro nostri velivoli non »ono ritornati al le basi. G! i aerei abbattuti dalle artiglieris con-traeree son0 caduti nelle seguenti loca- lita: Quattro a Sciacca. due a Catania. due a Gerbini. due a Vizzini, uno a Pozzal o. »no a Falconara Caltanissetta. uno a Ispi-ca (Pagusa) ed uno a Me?sina. Gli equi-paggi di due quadrimotori. lanciatisi col paracadute sono stati catturati. Nelle azioni di guerra degli ultimi gior-ni si sonq partico armente distinti i seguenti ufficialj piloti del quarto Ptormo: Capitano Lucchini Franco da Roma. capi-tano Piccolomini elementi Adami Ranie-quindici altri venivano distrutti daHa cac- j rj Carlo da Siena capitano Gianel.a Lui-cia trdesta e quattordici dal tirn drlle | o\ da Barletta. tenente Dnffara Vittorio da batteric oontraeree. j Milano, tenente Quersi Alvaro da Lueca. Dal!e operazicni di guerra degli ultimi I tenente Mecatti Mario da Perugia. Napad na Bizerto Sovražnik je izgubil Si letal u Qu^itiere Generale delle Forze Armate eomunira in data di 6. luglio il seguente bcHetino di guera No 1137: I porto di Biserta e stato attaccato e bcmbardatn da formazioni germaniche. Localila della Siei'ia, tra le quali >les-sins. Catania e Maršala, sono state obiet-tivo di im-ursioni rhc hanno fatto danni e vittime in limitata misura. I/aviazionc dcUAssc e le arliglierie della difesa contrastavano cfficacemente lattivita avversaria: cacciatori nazionali. fra i quali si rlistirmuevano queMi del cento:*e«-santuncs:roo gruppo al eomando del capitano Pore u Giovanni da Alessan-dria abbattevann ventidue appareechi: Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 6. julija nas'ednje 1137. vojno poročilo: Nemški 'etalski oddelki so napadli in ebstreljeva'i luko v Bizerti. Kraji na Siciliji, med njimi Messina, Catania in Maršala so bili ci\i sovražnikovih poletov in so utrpeli škodo ter žrtve v omejenem obsegu. Osno lcta'stvo in obrambno topništvo sta učinkovito ovirala sovražno delavnost. Italijanski lovcf, med katerimi so se odlikovali lovci 161. skupine pod poveljstvom kapetana Porcu Giovannija iz Alessan-drije. so zbili 12 letal: 15 drugih so uničil' nemški lovci. 14 pa protiletalske baterije. Z vojnih operacij zadnjih treh dni se Štiri naša letala niso vrnila na svoje oporišče. • V podjetjih zadnjih dni so se zlasti odlikovali naslednji častniki letalci 4. jate: kapetan LucchTni Franco iz Rima, kapetan Piccolomi Clemente Adami Ranieri Carlo iz Siene. kapetan Gianella Luigi iz Barlette. poročnik Daffara Vittorio iz Milana, pomčnik Querzi Alvaro iz Lucce. poročnik Mecatti Mario iz Pemgie. Letala, ki jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, so padla v naslednjih krajih: 4 v Sciacci. 2 v Cataniji, 2 v Gerbiniju. 2 v Vizziniju. 1 v Pazzallo. 1 v Fnlconar? (Caltanisetta). 1 v Ispici in 1 v Messini. Posadka dveh trimotornikov. ki je odskočila s padali, ie bila zajeta Hudi boji pri Kursku Spspadi pri Bfelgorodu in Kursku so od ure do ure silavitejsi Iz Hitlerjevega glavnega MAna. 6. jul. Vrhovno pcvc!jn:štvo nemške vojske je objavilo danes r.aslednje poročilo: Iz uspešne krajevne napadalno akcije nemške pehote v odseku pri Bjelgorodu so se razvili zaradi močnih sovjetskih protinapadov v teku včerajšnjega dneva hudi boji na kopnem in v zraku, ki so se razširili do i>odročja severno od K urska in zavzemajo do ure zmerom večjo silovitost. Pri ponovnih napadih na obalo Sicilije so utrpeli angleško-amcriški letalski oddel- ki včeraj ponovno težke izgube. NemSko in itnlijfinsko letalstvo je sestrelilo 51 sovražnih letal, med njimi pretežno štirimo-torne bombnike. Zadnjo noč je močan oddelek nemških bojnih letal obmetaval pristaniško področje Bizerio z bombamj težkega kalibra. Pri nočnih vznemirjevalnih poletih sovražnika nad severno in severnozapadno Nemčijo je nastala zaradi posameznih odvrženih bomb samo neznatna stvarna škoda. Odgovornost Anglije za barbarski terorizem Zbirka neizpodbitnih dokumentov, ki jasno dokazujejo, da so za letalsko vojno proti civilnemu prebivalstvu odgovorni edino Angleži Berhn, 6. jul. s. Zunanje ministrstvo Rajha je obja\ilo novo »Belo knjigo, ki ugotavlja odgovornost Anglije v letalski vojni proti civilnemu prebivalstvu. Prva serija dokumentov I. 1932 torej iz dobe, ko so nemški odposlanci na konferenci za omejitev vojnih sredstev, zastopali stališče o izključitvi letalskih bombardiranj in humanizacij ivojne sploh, je zbrana prav v tej zbirki. Poleg nemških predlogov v tem smislu objavlja nemška »Bela knjiga« tudi nekdanje predloge angleških in ameriških politikov, med njimi Chamberla.na. ki so jih pa kasneje popolnoma ovrgla dejanja. Nato slede izjave Hitlerja o dolžnosti držav, da vodijo \ojno s humanitarnimi sredstvi. Tej izjavi so se leta 1939 pridružili vsi šefi vlad. vštevši Rcosevelta. Iz dokumentov, ki so padli Nemcem v roke po \ojni v Franciji pa izhaja, da sta angleški in francoski glavni stan smatrala za potrebno tolmačiti letalsko vojno povsem drugače, kakor b: to smela ;n mogla po duhu in črki prejšnjih ^sporazumov med interesiran:mi državami Ti dokumenti odkrivajo tudi načrt sistematičnega bombardiranja nemških industrijskih središč. Celo poziv, ki ga je kasneie Roosevelt naslovil na svet o omejitvi vonih sredstev, zlasti letalskih, proti civilnemu prebivalstvu, se je izkazal samo kot spletka za pridobitev na času in za zaslepite v ljudi dobre vere. »Bela knjiga« govor nato o vojni na Poljskem in poudarja, da se je vodila po natančnih Hitlerjevih navodilih in da so piloti nemškega letalstva pri odmetavanju svojih bomb vselej strogo upoštevali navodila, da morajo zadeti s«mo voia.:ke c:!je. Bombadiranje Varšave, ugotavlja nadalje nemška »Bela knjiga«, je bilo \siljeno nemškim oboroženim silam po samih poljskih vojaških oblasteh, ki so spremenile poljsko prestolnico v pravo vojno središče. Kmalu po padcu Varšave je Hitler izdal poziv vejujočim se strankam in mednarodnemu Rdečemu križu za humanitacijo vojne. Toda tudi ta novi predlog je bil odbit in prav tedaj so Angleži začeli svoja prva bombardiranja proti nemškemu civilnemu prebivalstvu. Kakor je znano, so se ta bombardiranja začela 12. januarja 1940 z napadom na Svit. Tako ie sovražnik naposled začel letalsko vojno proti nezavarovanim mestom, to se pravi proti civilnemu prebivalstvu. Sledile so represalije proti Vei'ki Britaniji, vendar šele mnogo mesecev po prvem britanskem napadu in šele potem ko je Hitler izdal novo svarilo »Bela knjiga« nava:a nato govore ir članke angleških in ameriških politikov o nujnosti, da se vodi vojna brez usmiljenja in z \sem> sredstvi nele proti Nemčiji, temveč tud proti Italiji in Japonski. Ta načrt sovražniki sedaj iz vajajo :n svet z zgražanjem strmi nad barbarskimi letalskimi napadi Anglosasov proti starčkom, ženam in otrokom ter obtožuje Churchilla in Roosevelta kot glavna »knvca za te umoTe. Toda so\ražniki naj nikar ne mislijo, zaključuje nemški dokument, da bodo te metode nadaljevane nekaznovano. Maščevanje za njih zločine proti evropski kulturi bo prišlo in bo neusmiljeno. Oko za oko pravi dobesedno »Bela knjiga«, zob za zob. Ko bo nastopil ugod-ni trenutek, bo sovražnik doživel zasluženo kazen. Posledice smrti generala Sikorskega v Londona Stockholm, 6. jul s. Smrt Sikorskega je- kakor se zdi. ustvarila mnogo nezadovoljstva \ angleških političnih krogih, ki smatrajo pobudo Intelligence Servicea za večje zlo kakor tisto, ki se ga ie hotelo odstraniti. Problem nasledstva se namreč kaže kot zelo težaven in daje priliko britanskim listom, da se dotikajo problema vseh emigrantskih vlad m pišejo v tej zvezi, da je največje zlo. na na? bodo katere koli narodnosti, v tem. da nimajo dovolj sposobnih ljudi, ki bi se lahko smatrah za prave in resnične predstavnike svojih držav. Tako se zdi. da nimajo Poljaki po S'korskem nobenega, ki bi mogel s primernim ugledom nadaljevati njegovo delo. Celo »Times« piše. da je smrt Sikorskega ustvarila verigo kočljivih ro težkih vprašanj. Tudi angleški Lizbono, 6. juL s. Danes je bilo Javljeno v spodnji zbornici, da je pri letalski nesreči, v kateri je izgubil življenje general Sikorski. bil ubit tudi brigadni general Whitelsy. Silen vtis Ducejevega govora po svetu Ves inozemski tisk vidi v Dncejevih besedah potrdilo junaškega duha in železne volje za nadaljevanje boja do zmagovitega konca Berlin, 6. jul. s. Veliki govor Duceja je tudi v N'emčiji zbudil veliko zanimanje, pritrjevanje in simpatijo za borbeno Italijo Ves tisk Vemčije probčuje na častnem mestu obširne zvlečke govora. Listi naglašajo predvsem^ da ;e prišel ta govor v trenutku velike napetosti. ko so vse delovne sile bojevniške Italije zaposlene v orjaškem boju Funkcijo Fašistične -tranke. prav »Deutsche AHgemeine Zeitung«. ie Duce oceni1 v odločilnem trenutku tako. da 1 c fašizem postal še enkrat ideal domovine. Besede Mussol:n:je\e, pravi »Volkischer Beo-oachter«. s katerimi ie označil zmago kot na-roJno potrebo, so prežete s trdno, neomahljivo vero v usodo domovine n v jasno prepričanje da se v sedanjem trenutku 46 milijonov Italijanov bori za zmago. »Borsenzeitung« podčrtava rečenice, s katerimi Mussolini izreka prepričanje, da si bo Italija zagotovila lepo bodočnost ter nemoteno \ršila svoje zgodovinsko poslanstvo v svetu. Zato s: mora zagotoviti življenjski prostor ter blagostanje italijanskega naroda List zaključuje, da je italijanski narod odločen za odpor in bo»i do skrajnosti, ker se zaveda, kai bi ga doletelo, ako bi se sovražniku posrečilo ukloniti njegovo voljo do zmage 'n odpora. Madrid, 6. jul. S; Vsi listi dajejo največji poudarek Ducejovemu govoru na zadnji 33-ji direktorija Stranke in g:a objavljajo pod velikimi naslovi List »Alcazar« ima tale naslov: It a llin bo ^nerg-ično odgovorila na sleherni sovražni poizkus. V tej vojni m druge volje kot volja do žrtvovanja do zmage.;: List Inf rmacion« pa je govoru dal tale raslov: »46 milijonov Italijanov veruje v zmago.« Lst »Pucolc »Ali Italija zmaga v tej vojni ali pa bo imela nečastni mir. Sovražnik mora poslcus;ti z vdorom, ako se noče priznati za poraženega, t Govor, ki je bil po radiu oddan v celoti, je vzbud 1 živo zanimanje v vseh krogih, v katerih poudarjafo da predstavlja dokaz o neuspehu tako zvano kampanje živcev, k? so jo sprožili Anglosasi s svojo propagando In letalskimi bombardiranji. Narodna fašistična Stranka ie b~lj ket kdaj strnjena in tvor: z v.~em italijanskim narodom enoten notranji blck. ki ara preveva trdna volja, da se nadaljuje z borbo z vsemi sred--^tvj in v polni zaveda so materijalne n moralne sile naroda ne le nedotaknjene temveč celo okr""p!;ene in da bo mrgoce Timagov'to prsstati sleherno pre zkušnjo. Bud mpf stP, f*» julija, s. Madžarski listi še nadalje "bširno pišejo o Mussolini-jeveni govoru in opozarjajo na nj°gov nenavadni poMtični pomen. Poudarjajo zlasti dejstvo, da je ves italijanski narod rbran okr:g Duceja v nepoiušni gotovo- sti, da bo trdovratni odpor zagotovil zrna, go državi. »Pester Llovdc pripominja najprej, da je Ducejev govor predvsem demantiral vse laži sovražne propagande, nato pa piše: Ducejev govor ne pušča nobenega dvoma o neuklonljivi volji italijanskega naroda, da nadaljuje vojno do kraja. List >MagVaroszag« piše: črut časti je v italijanskem narodu zelo globok in zato b bilo odveč govoriti o lečenem miru. Mussolinijev govor predstavlja tako po svoji jasnosti, kaker po svoji prepričeval-Ed sili dogodek in prisego obenem: Pri-sego o borbi do poslednjega četrta, ki to odločil o zmagi. Sovražnik je že ra-rumel, da je Italija trda kost. Italija se namreč ne ukloni in navzlic trdovratn:m in divjim bombardiranjem njenih mest Je n-ieno prebivalstvo bolj ko kdaj odločeno, d^. se upira. Na drugi strani pa ima britansko letalstvo tako znatne izgube, da vplivajo na njegovo moč. Bern, 6. julija, s. Vsi današnji listi objavljajo redakcij, beležke, v katerih analizirajo najpomembnejše odstavke Mus-5olinijevega govora. Zlasti poudarjajo vsi Ducejevo izjavo, da bodo tuje Čete. rko bi vdrle na ozemlje polotoka, našle t&m svojo smrt ln da bi Italija v primeru zavezniške zmage spet postala samo zemljepisni pojem, ko bi nele njena čast. temveč tudi njeno gospedarstvo. poljedelstvo in industrija bili na milost in nemilost izročeni zmagovalcem. Zagreb, 6. julija, s. Listi objavljajo 2 relo močnimi poudarki Ducejev govor. Hrvatski naretl«, ki objavlja govor na prvi strani pod velikim naslovom pivko g kelon, piše med drugim: Moralni viri fašistične Italije ao nedotaknjeni. Ko se sovražnik približuje svetem vratom italijanske domovine, je 46 milijonov Italijanov dejansko 46 milijonov bercev, ki verujejo v zmago, ker verujejo v večno silo domovine. -Nova Hrvatska j poudarja, da je italijanski narod prepričan, da gre za borbo na življenje in smrt in da ta vojna ne dcpušča nobenih izbir in se mora nadaljevati do zmage. V političnih in diplomatskih krogih hrvatske prestolnice označujejo Ducejev« besede kot odločne in moško in bodo u:r-G'le Italijanu v zvesti resnosti sedanjega trenutka železno voljo, da vztrajajo do zmagovitega miru z istim mlad< nišk'm .-aletom. ki je preveval junake te vojne UJ mučenike Rissorgimenta ter prve svetovne vojne, nakar je tudi Mussolini opozoril, navajajoč ta imena. Italija hi Eumunija na skupnem braniku evffgnske kulture in latinske tradicije Bukarešti. 6. jul. Tudi danes objavljajo listi ra pi'vih stianeh obširne članke o obisku Mihaela Antonesca v Italij'. poudarjajoč podrobno kron ko o avdiencah podpredsednika rumunske vlade pri Kralju n Cesarju, pri Premontskem princu in pri Duce.u. Vaj komentarji poudarjajo popolna istovetnost pogledov med Italijo m Rumu-nijo glede političnega in vojaškega razvoja vojne. Govora, ki sta jih izrekla Bastia-nin? ;n Ajitcnescu ob priliki ratifikacije kulturnega spoi ažurna, objavljajo listi it poudarjajo zlasti odlomek iz Antonescove-£a govora, ko je dejal, da hočeta Italija m Rumunija s svojim duhom in svojo krvjo braniti evrepsko kulturo ;n latirske tradicije. Vsi listi še posebej opozarjajo na prisrčnost sestanka Antonesca z Duce jem. Mnogo prostora posvečajo listi tudi obisku profesorja Antonesca pri papežu. Ducejeva brzojavka prof« Antonescu Bukarešta. 6. julija, s. Podpredsodrik "!ad3 in zunanji minister prof. Mihaci Antonescu je prejel tole Ducejevo brzo j avl; o: Zahvaljujem se vam za brzojavko, ki stt mi jo poslali ob zaključku vašega ob'-ska v Italiji. Bratstvo v orožju m žrtve ki so združile na bojiščih Rusije italijanske čete n čete hrabre rumunske vojske pod vodstvom kondukatorja, potrjujejo vzajemnost obeh latinskih narodov, zdru-žnih po skupnih idealih evropske civilizacije in borbe, ki jo vodijo za zmago trojnega pakta. Vesel, da sem imel priliko sestati se z Vami, Vam obnavljam izraze mojega visokega upoštevanja in osebnega prijateljstva. — Mussol.ni. šest odločilnih mesecev šanghrtj. 6. jul s. Pod naslovom »Sest odločilnih mesecev« objavlja I st »Tainku Siroto«. k; tolmači mnenje japonskih voja:kh krogov, članek. \ katerem omenja najprej, da mno-ji pr č^kujejo. da bo drugo polletie 1943 odločilno in se nato. vprašuje, ali ne pomeni morda sovražni napad na otok Rendovo napovedi pomembnih dogodkov. List nadalje pripominja da bi okolnost, da bi nc pr^lc v tem polletju do drugega boj ?ča. :mela najhujše posledice v sovražnem taboru, in zato moramo pričakovati da bodo sovražniki storili ^ (ja D) izzvali od- I ločeni razvoj VVzhodni Aziji, nadaljuje list, bo na brž prišlo do odločilnih b;tk, ki naj bi preprečile Japonski, da bi organ i z rala zasedena ozemlja. V letu 1943 bo uresn!čena neodvisnost Birme 'n Filipinov, nadalje vrnitev koncesij in ukinitev eksteritorialnih pravic na Kitajskem, medtem ko bo gibanje za indijsko neodvisnost zelo pod vplKom delovanja C^andre Boseja. Vse to predstavlja tclkšno oiačenje japonske voja:ke moći. da gleda Japonska povsem vedro na bližnje odločilne bitke. Roosevelt se ne mere oprati Izključne odgovornosti za sedanjo vojno M°nakovo, 6. jul s. »Abendzeitungc komentira sklep VVashingtona. da bi se čimprej objavila Bela knj ga v obrambo severnoameriške zunanje politike in poudarja dejstvo, da je ta j*klep prišel neposredno po naj«rovejsj objavi nemškega zunanjega ministrstva clckumentov francoskega in poljskega izvora, ki kažejo, da je Roosevelt s svojo ž^ovSko kliko odgovoren za izbruh sedanjega svetovnega konflikta. Ne vemo, nadaljuje list kakšne dokumente In kakšne za las privlečene argumente židovskega sloga bo ameriški predsednik spravil v napovedani Beli knjigi, toda če bi mu zmanjkalo gradiva. k: naj bi pojasnilo odnose Zedinjenih držav z ostalim svetom v predvojni dobi. mu priporočamo, da se v polni meri pesluži najnovejše nemSke publikacije. Tu gre za avtentične dokumente iz tajnih arhivov naših nasprotnikov m vask izmed teh dokumentov predstavlja neovrgljiv in odločen dokaz o osebni odgovornosti Franklina Delana Roosevelta glasnika vsemogočnega židovskega sveta v Zedinjenih državah, in sicer najprej glede izbruha, potem pa glede postopnega zatiranja konflikta. Nobena Bela knjiga če tudi bi bila izdelana z veliko spretnostjo Izraelovih sinov, ne bo megla spremeniti resnice. Ta je že preletela pet po svetu, če tudi nas Roosevelt se nadalje označuje za napadalce«. Toda mi, zaključuje list, nismo nikogar napadli, temveč smo bili samo izzvani in napadeni. To je dejstvo in resnica o njem. ki je nobena Bela knjiga ne bo mogla spremeniti, še manj pa razveljaviti. Nemški poklon Duce ju Rim« 6. julija, s. NemSki veleposlanik von Mackensen je izročil Duccju nov zvezek velikega besednjaka latinskega jezika »Thesaurus linguae latlnae<, ki jk1 nedavno izSel. To delo, ki ga ir.dajajo številni akademiki nemških ved. katerih dele se je začelo ob koncu preteklega stoletja in ki se nanaša na besednjake od ln-čogermanske do romanske dobe, jo bilo izvršeno v nekaj letih v tesnem sodelovanju z italijanskimi latinisti s posredovanjem prof. Luisria Castiglioneja z milanskega vseučilišča. Smrt zaslužnega letalskega generala Rim, 6. jul. s. Zaradi nenadne slabosti je umrl letalski divizijski general Mario Ce-brelli. General Cebrelli je bil rojen v Genovi 6. junija 1894 in je že v najzgodnejši mladosti pokazal nadarjenost za vojaško življenje. Ko je dovrši] 18. leto, se je kot prostovoljec javil v oficirsko šolo. Apr la 1914 je postal pehotni podporočnik in je bil nato ob izbruhu sovražnosti 191518 na operacijskem področju, Ranjen v prvem vojnem mesecu, se je nekaj Časa zdravil, a takoj po okrevanju zaprosil za vstop v letalstvo, kjer je dosegel pilotsko diplomo 1. julija 1916. Z letaisttfeni oddelki je bil spet na operacijskem področju in je bil zelo cenjen poveljnik eskadre. tako si je v vojni 1915 18 zaslužil dve srebrni kolajni za voj.vško hrabrost. Ob ustanovitvi Kr. letalstva je kot kap t m takoj bil zr ven. Bil je poveljnik preizkusnega središča v Montecelliu v rangu majorja in potem podpolkovnika. Nato je pr šel v glavni stan Kr. letalstva kot šef tehničnega tajništva v nvnjru polkovnika. Aprila 1937 je postal letalski bri_ pralni penerrj in je poveljeval 5. netalski brigadi. Piemcščen v vzhodno Afiiko v av-gURtu 1938 j? prevzel poveljstvo severnega oclsekn Ko se je proti koncu 1939 vrnil v domovino, je bil dodeljen letnlrkemu ministrstvu ket nadzornik telefonskih zvez za pomoč pri poletih. V pivi vejni ie bil iva-krat ranjen in odi kovan z vojaškim snvoj-skim redom, z dvema srebrnima kolajnama, z enim vojnim križem in številnimi drugimi priznanji. 18. februarja 1941 je bil po-visan v divizijske^-} generala. Bil je delaven in marljiv in vnet proučevatec letaJskih vprašanj tor izkušen pocBUtvalec tehničnih vprašanj, tako da je veljal za, najbolj cenjene generale Kr. letalstva. Agrigentsko prebivalstvo je vzgled discipline in vere Agrigent0, 6. jul. s. Nadzornik narodne i"ašisti6ne Stranke Fossa je imel v navzočnosti prefekta in poveljnika divizije poročilo hijerarhijam pokrajine. Zvezni tajnik je podal poročilo o političnem in gospodarskem položaju v pokrajini. Nato so poročali voditelji sindikalne organ'zacije z raznih odsekov strankinega delovanja. Nadzornik F"o3sa je za.ključjl razpravo ln je nato poudaril, da agrigentsko prebivalstvo daje primer dscipline in vere. Naposled je dal smernice za bodoče delo. Poročilo se je zaključilo s pozdravom Kralju in Cesarju ;n Duceju. Pomorska kolonija GIL-a v Solunu S°lun, 6. jul. s. Ob udeležbi Kr. konzula Ital je. nemškega konzula, visokih civilnih in vojaških oblasti ter v navzočnosti krajevnih fašističnih hijerarhij, italijansko-albanske skupnosti in širekega zastopstva italijanskih Oboroženh sil je bila otvorje-na pomorska kolonija GTLa, ki bo v poletnem času sprejela nad 100 italijanskih, albanskih in drug"h otrok. Po obredu dviganja zastave, ki ga je odredil konzul, zlata kolajna Castruccio, je bila služba božja na odprtem s klasično glasbo, ki so jo izvajali umetniki solunskega konservatorija. Sovražne bedastoče Rim. 6. jul. s. Nekateri londonski Mati objavljajo, da je prišlo v Battipagliji pred nekaj tedni do oboroženih spopadov med nemškimi četami in italijanskimi kmeti. Baje naj b: Nemci, kakor ti listi trde, utrpeli hude izgube. Neka agenc'ja celo trdi, da so bili aretirani fašistični funkotoncrjl. Predsednik sveta za žetev (ki ga ni), je bil odposlan v koncentracijsko taborišče, kakor trdi agencija, skupno s svojimi sodelavci. Po trditvah iste agencije je bil aretiran predsednik sindikatov prodajalcev sadja in zelenjave v Firencah, ker da je bil zapleten v operacije črne borze. Sin madžarskega regenta na pm okrevanja Budimpešta, 6. jul. s. Sin državnega namestnika Nikole Horthvja, bivši opolno-moceni madžarski minister v Riu de Ja-neiru. k j je bil zaradi znanega avtomobilskega incidenta podvržen operaciji v vojaški bolnišnici v Szolmoku, je zapustil bolnišnico. Odšel je na okrevanje v rezidenco družine državnega namestnika ▼ Kenderesu. ►SCOVENSKI NAROD«, T-.luMJ« ltttJDOt. Stev. I5f Vse v«te povrtalna m trg« Napredaj •» tmđi te prvi bratft* | riđ Ljubljana, 7. julija. 2i vriski trg doseže včasih že julija vi.^«k svoje živamw»ff, ko je največ Naga. predvsem domač h pridelkov. V tem mesecu 6icer ?e ni največ sadja, a povrtnine je včasih že celo več kakor avgusta in septembra. Morda bo tudi Jeros /e v tem mesecu dosežen vi=ck sezone, v.sckakor pa moramo računati, da prihodnje mesece ne bo mnogo več blaga, čeprav bedo tedaj naprodaj \ večji količini izrazito jesenski pridelki, ki jih zdaj še ni mnogo. Odkar »o mnoga živila rac ioni rana. trg ni založen z nekaterimi pridelk, n. pr. s krompirjem, ki so naprodaj drugje. Prav tako ne smemo pričakovati, da bo naprodaj smogo domačega ItfOCJtga fižola. Tega prdefka prihaja na trg že zarad: tega manj, ker mnogi pridelovalci puste raje fižol dozoreli, da ga prodajajo v zrnju. Vendar je upanje, da bo fetes naprodaj več c!r maćeda stročjega fižola kakor lani že zsradi tega. ker je več tuji mnogih drugih pri-dclkov; prvi stročji fižol ic bil že na trgu kakor tuii: domači krompir. Zdaj ie seveda lahko zrase! šele nizki stročji fižol, kajti visok5 *cle začenja c\cteti. Cc bo tudi poslej naprodaj toliko uvr ženega otročjega fižola. k: Vccr ni naj-br!:'r. ne bomo posebno ponrc:ali domačega pridelka. V tem pogledu je bile letos nekaj poučn h prmerov. Ko so se pridelovalcem zdeli pofiamczni pridelki dovolj dragi, so j'h začeli dova/ati toliko, da se je začelo pravo tekmovanje med njimi ter so sami pocenili blago precej izpod maksimalnih cen. To velja prcdvsjm za letno glavnato solato. Ce bi se pa pridelovalcem zdele cene prenizke, bi ne pripeli, li toliko b!ada Cene seveda vpli- vajo tudi na samo pridelovanje. Pridelovalci preračunajo, kaj jim bolj kaže pridelovati; če te jim zde posamezni priddki p nt poceni, jih raje ne pridelujejo za prodajo na trgu. V vet*! meri je seveda odvisno le. kako je trg založen z domačinr pridelki, od uvoza. Izkazalo se je da sami ljubi pamki prideVrvslci po\rtnine ne morejo pridelat- dovolj m nog h vrtnih prideHcov za ljubljanski trg. Res nam nekater* pridelkov m freba uvažati ter jih pridelamo celo nekaj za izvoz, n- pr. glavnate solate. Dovoli pridelajo tudi ohrovta in zelja za porabo sproti, a zeljani morajo dokupovati zelje za' kiaanjc v dragih krajih. Ljubljana pridela tudi mnogo paradižnikov, vendar jih porab! še več. Tudi kumar naši pridelovalci povrtnine ne pridelajo dovolj za vse potrebe. Stročji fižol smo uvažali tudi prejšnje čase. in sicer iz južnih krajev in z dežele. Prav tako so kmetje dovaiaf; mnogo graha. V zadnjih letih smo se skuhali kolikor mogoče otffnosro* j iti in ta prizadevanja so se delno pokazala v izboljšanju tržnih razmer letos. Zaradi nestanovitnega vremena danes ni prišlo posebno mnogo prodajalk domačih pridelkov na trg. vendar je bilo na glavnem tržnem prostoru precej blaga. Med domaČim* pridelki je zdaj največ zelja, ehrovta. kolerabe, solate in korenja. Cvetače je nekoliko manj. a zjutraj Se kupovalke lahko založe z njo. ne da bi morale čakat: v vrst;. Kumar domačega pridelka je seveda se malo Tudi danes so prodajali neka! domačega stročiega fižola. Branjevci se zdaj zalagajo v glavnem le z uvoženo čebulo in korenjem Posebno mnogo ie čebule. Stročji fižol so v glavnem razprodali. Posebno živahno je bilo davi pn proda talkah borovnic Tam so prodajali tudi gobe. ki so šle zelo v denar, čeprav zdaj še niso posebno poceni, ker jih :e ni mnogo. VeHfceiarfe* ter Ljubljana, 7. julija. Knez Amadei Windischgr*tz je poslal po svojem bratu Eksc. Lombraeai 20.000 lir kot osebni prispevek za podporne na« J mene Fašistične federacije v Ljubljani. ■ Knezu Vvindisciigratzu, ki je oče treh [ hrabrih borcev, od katerih je eden juna-I ško pade: v izpolnjevanju svoje vojaške dolžnosti, je posia! Eksc. Lombrassa toplo zahvalo Stranke za velikodušno manifestacijo faJistične solidarnosti. Društvo ..Mali gospodar" v Trebnjem Tuđi trebanjski rejci malili živali so se organizirali Trebnje, 5. julija Včeraj popoldne smo imeli v Trebnjem ustanovni občni zbor društva »Mali gospo- daav-. Z veliko ljubeznijo je pripravljalni odbor že neltaj dni pred občnim zborom pripravljal tla. kjer bo položen temelj novi gospodarski organiz?ciji. ki je v današnjih časih zeio vntna in koristna. Zato je bil oblek zelo vel k in smo prepričani, da bo društvo temu primerno tudi uspešno delovalo. Uvodoma je predsednik pripravljalnega odbora učitelj g. Kob»l Branko pozdravil navzoče, zlasti toplo pa je pozdravil komisarja občine Trebnje gi Ivo Bana, ki je ne samo kot predstavnik občine, temveč tudi sam naklonjen mailemu človeku, storil vse in je omogočil, da se je koristna zamisel članov pripravljalnega odbora v razmeroma tako kratkem času tudi uresničila. Toplo je nadalje pozdravil deleg-atea zveze g. Inkreta. Alfonza in matičarja g. Mejača Franca. Po opravljenih formalnostih je bH na predlog sVmvsarja občine izvoljen oibor in sicer: predsednik Kobal Branko, tajnik Ostrovršnik Jože, blaerajmk Vidmar Ludvik in odborniki: gg. Golob, Hofbek. zastopnica pokrajinske gospodinjske šole Mala Loka Smolikova, TJršič, Mrgole. Tomšič, Ban in Strozak. Sledilo je zanimivo in poučno predavanje delegata zveze g. Inkreta Alfonza. 2ivimo v času, je dejal predavatelj, ko si ljudje skušajo pomagati na razne nr.čne in pri tem iekanju potov zaidejo često tudi na stran pota. Mali človek pa bo našel trajno pomoč le v reji malih živali, ki poleg koristne zabave nudi tudi skromne dohodke. Reja malih zivaH je danes precej razs rjena„ vojna pa je dodala so svoje. Posebno vidimo to pri malem človeku v Ljubljani, kjer menda že nI več dvorišča, ali hodnika, da celo v vezan in predsobah naletiS na zeboje in hIevcXe, kjer se redi in goji poleg- peru t n "ne £e rtaA doma-či zajec. Vsak po svoje si skuša pomagati, da ob pomanjkanju govejega mesa nadomesti potrebni obrok mesa z naso malo živaljo in je reja malili živali v Ljubljani tako razširjena kakor še n koli. Seveda, je večina rejcev neorganizirana in je predavatelj označil to rejo kot nekako divjo rejo. Mi rejci v društvu »Mali gospodar« pa gledamo mata naprej in ne računamo samo s časom stiske in gledamo, da z umno rejo zboljšu-jemo naše maie živali in tako izbrane skušamo ohraniti Se za kasneje. V drugem delu svojega predavanja nam je predavatelj z njemu lastno živahnostjo opisal razne pasme naših malih živali in so navzoči tako_ rekoč šele po tem predavanju našega uglednega in izkušenega strokovnjaka spoznali velik pomen reje malih živali za malega človeka in za narodno gospodarstvo sploh. Predavatelj je žel za svoja izvajanja toplo priznanje navzočih. Novo ustanovljeno društvo »Mali gospodar« v Trebnjem je na Do'enjskem četrto in so bila pred tem ustanovljena že društva v Novem mestu Logatcu in v Ribnici. Želimo dolenjskim rejcem čim več uspehov! Spodnja štajerska — Nova grobova, V Mariboru sta umrli zasebnici Ivana Majer roj. Stirnt stara 79 let, in Marija Marko, stara 62 let. — Veleposestnik Franc ŽHek umrl. V Ljutomeru je umrl v soboto daleč naokrog znani veleposestnik, lastnik žage, mlina m opekarne g. Franc Žitek, star 51 let. Pokojni je bil eden najvidnejših predstavnikov spodnještajerskege gospodarstva. Ne samo na Murskem polju, temveč tudi daleč preko me;a ožje domovine, je bU znan kot gospodarski organizator in izredno delaven mož. Bil je soustanovitelj Hranilnice in posojilnice v Ljutomeru in z veliko vnemo se je svejčas zavzemal za zgraditev železniške proge Ljutomer—Ormož. Bil je tudi vnet konje rejec. Ljutomerski prostovoljni g-as-lci so imeli v njem zvestega podpornika. V prvi svetovni vojni je služil pri vojakih in bil jo večkrat odl;kcvan za hrabrost. — Zborovanje krajevnih skupin v celjskem okrožju, v slavnostni dvorani okrožnega doma v Celju je bilo v petek in v soboto veliko zborovanje okrožnega vodstva. Obenem so pa zborovali tudi župani. Navzoči so bili vsi okrožni in skupinski vodji ter župani, referenti urada deželnega sveta in okrožni orožntški vodje s komandirji orožniških in policijskih sta- nic. Prvi je govoril okrožni vodja in deželni svetnik Dorfmeister o splošnem političnem vprašanju in o ukrepih za zaščito nemotenega de'a. Omenil je, da je vrgla zadnja javna zbirka prostovoljnih prispevkov za nemški Rdeči križ v celjskem okrožju 85.000 mark. Živahno odobravanje je vzbudila med predstavniki krajevnih skupin njegova izjava, da je 13 krajevnih skupin v celjskem okrožju izpolnilo pogoje za pridobitev praporov krajevnih skupin, ki jim bodo svečano izročene v dneh krajevnih skupin, ki se prično 31. julija, ko bodo imele svoje praznike štiri celjske krajevne skupine, zadnja pa pride na vrsto krajevna skupina v Laškem 17. oktobra. — 73 letni rudar. V Rožni dolini dela Se vedno v rudniku Gregor Pislerič, ki je star že 73 let. Rojen je bil 1. 1870 v Pesniškem dvoru in 1. 1898. le dobil službo v rožnodojskem rudniku, kjer dela £e 45 let. Bil je sicer že vpokojen, pa se je vrnil na delo. — 2alec za nemški Rdeči krIŽ. Zadnja javna zbirka za nemški Rdeči križ je vrgla v Žalcu 3000 mark. — zlvljeaje ia umiranje v Slovenski Bsstrici. V Slovenski Bistrici je bilo v prvem pclletju tekočega leta rojenih 99 otrok, od teh C»0 dečkov in 49 deklic. Porok je bilo 23. novih grobov pa 37. •— Preti nesrečam v gospodinjstvu. Pe^b'ascenec za socialno zavarovanje pri šefu civilne uprave na Spod. Štajerskem je odobril predpise o preprečevanju nesreč v gospodinjstvih, ki so stopili 1. julija v veljavo. Po njih morajo skrbeti vse hišne pomočnice, kuharice, služkinje itd. za varnost dela v gospodinjstvu. — Nesreče. 18-Ietni Albert GrObner iz Pobrežja pri Mariboru je tako nerodno ravnal z orožjem, da se je smrtno ponesrečil. V Košakih se je 10-letni učenec Stanislav Muster z nožem sunil v desno oko. Cirkularka je močno poškodovala desno nogo 47-letnemu Antonu Samudi v Pobre-žju pri Mariboru. V Kamni vesi v ptujskem okrožju je padel 41 letni tovarniški delavec Fra-c Stumberger z veza, naloženega s senom in si zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v kirurg^čno kliniko graške univerze. 55 letna Ida Goričan iz Tezna pri Mariboru je padla s kolesa in si pretrgala možgane. — Učni tečaj v Gornji Radgoni. Delovni politični urad štajerskega Heimatbun-da je sklical vodje krajevnih uradov m delo vodje industrijskih podjetij ljutomerskega okraja na dvodnevni učni tečaj v Gor. Radgono. Udeleženci tečaja so imeli priliko seznaniti se z delovno političnimi problemi z zaščito delavcev, zaščito mladine itd. Za zaključek je* govoril okrožni vodja dipl. ing. Nemetz o poUUČnih problemih Spod. štajerske. — Obrtniška zborovanja. V 12 krajevnih skupinah celjskega okrožja so bila prirejena v juniju zborovanja za obrtniške mejstre, pomočnike in vajence. Zbranim obrtnikom in obrtniškemu naraščaju je govoril vodja delovno političnega urada Lenz. Iz Hrvatske — Bolgarski pravosodni minister v Zagrebu. V Zagrebu se je mutril več dni bolgarski pravosodni minister dr. Konstantin Partov. Prišel je izmenjat ratifikacijske listine, pogodbe o pravni pomoči med obema državama. Bil je tudi na grobovih dr. Ante Starčeviča in Stjepana Radića. Poglavnik ga je sprejel v svečani avai-jenci in ga naprosil, naj se v njegovem imenu zahvali carju Bcrisu za pozdrave in pozornost, ki mu izkazuje kot vodji Nezavisne Države Hrvatske. Minister dr. Partov je posetil tudi namestnika hrvatskega vojnega ministra državnega tajnika generala viteza Vilka Begiča in mu izročil velik križec za vejaške zasluge, s katerim ga je odlikoval car Boris. — Uspeh hrvat, umetnikov v Berlinu. V nedeljo teden je bila v dvorani kina Kapitol v Berlinu svečana piireditev Humbuldtovega kluba, društva nemških in inozemskih visokošolcev v Berlinu. Nastopili »:>. zastopniki 10 evropskih držav in pokazali njihovo kulturno delo. Međ njimi so bili tudi zastopniki Hrvatske. Svečanosti je prisostvoval tudi hrvatski poslanik prof. Stepan Ratkcvič. Hrvatski umetniki so dosegli na prireditvi rep uspeh. — Ratifikacija pogodbe o pravni pomoči z Bolgarijo. 28. junija so bile v Zagrebu izmenjane ratifikacijrke listine, 18. februarja v Sofiji podpisane pogodbe o pravni pomoči med Bolgarijo in Hrvatsko- Pogodba stopi v veljavo en mesec Po izmenjavi ratifikacijskih listin. — Hrvatko-rumanska gospodarska pogajanja. V Bukarešti so se vršile zadnje dni junija in v začetku julija hrvatsko-ru-munska gospodarska pogajanja. Gre za novo trgovinsko pogodbo. V avgustu 1941. sklenjena trgovinska pogodba med obema državama je bila letos poleti podaljšana in je potek'a s koncem junija. Nova trgovinska pogodba bo sklenjena najmanj za leto dni in v nji bodo določeni tudi kontingenti. Rumtnija bo dobavljala Hrvatski v nrvi vrsti nafto in proizvode iz nje, poljedelske pridelke in klavno živino. Hrvatska pa Rumuniji že'ezo »n druge rude. Itopolavoro Ljubljana, 7. julija. V ZeSeanicarskem Dopobvoro je bila otvor-jena vrsta predavan? kulturnega odseka. V dvorani Glasbene šole sc je zbral najbolj izebr? 5rr»i de? ^elezrnč^s rilcih dopokrvoristov, Wa bi po^hiSa) zanrmhro predavanje profesorja Dupre-Tneseiderja o tem': »Zemljepisni temelji zgodovine Italije« Pred 7nan3tveno obravnavo tega rmdmeta je ne kratko govoril predsednik, ki je podčrtal smotre te vrste predavanj, ki bo obsegala vse panoge znanosti. G. ing. Goerra »e je zahvalil navzočim za zanimanje, ki so ga pokazali za to pobudo in je povabil vse prizadevne k sode!ov*»ni;i. Končno *e je zahvalil železniški upravi, ki je do> volila, da se predavanja lahko prično po! ure pred zaključkom uradnih ur. Nato je g. prof. Dupre pričel svoje zanimivo predavanje, ki ga je podajal v gladki slovenščini. Vsi navzoči so sledili 5 pozornim zanimanjem predavanju m so na koncu dolgotrajno* odobravali gdvomiku. Naslednje predavanje bo imel prof. Kragelj Mirko, član kulturnega odseka, in sicer o temi: »Thsen :n Strindberg«. Dan in ura bosta pravočasno objavljena. Predavanj, ki se vrše za železnica rake do-polavoriste. se lahko udeležujejo t si iz Pokrajine, ki se zanimajo in ki sporoče svoje osebne podatke tajništvu Dopolavora (Kolodvorska ulica 39) v svrho potrebnega vabila. Nove skladbe Ljubljana, 7. julija. Te dni sta izšli v okviru Akademske založbe v Ljubljani novi skladbi, s katerima stopa pred naso kulturno javnost mladi, nadarjeni slovenski skladatelj Primož Ramovš. Novi skladbi poži\ljata v krogih glasbo ljubečega občinstva zanimanje za našo sodobno glasbeno ustvarjajočo umetnost. Med predstavitelji naše mlade generacije 6kladateljev srečujemo Primoža Ramovša, ki nas je sedaj presenetil z zrelima, samoniklo zasnovanima skladbama. Primož Ramovš je končal pred dvema letoma svoje kompozicijske študije kot slušatelj ljubljanske glasbene akademije-. Bil je učenec našega izrazitega glasbenega tvorca pokojnega Slavka Ostcrca. V kompoziciji se je izpopolnjeval pozneje v Rimu. kjer se je učtl pri mojstrih Alfredu Caselli in Goffredu Petrassiju. Pri obeh rimskih glasbenikih si je pridobil toplo priznanje. Ramovšev prvi korak pred naso glasbeno javnostjo nam je naklonil sledeči skladbi: Suita za klavir. Akademska založba. Ljubljana 1943. Natisnila tiskarna U. Fanfani, Rim. Scherzo za klavir. Na svetlo dala Akademska založba. Natisnili J. Blasmka nasledniki v Ljubljani 1943. Suita za klavir je posvečena spominu skladateljevega učitelja Slavka Ostcrca, ki je zapustil globoke sledove v skladatelj-skem snovanju Primoža Ramovša. Ob obeh skladbah razbiramo s vojske poudarke Oster-čevega glasbenega sloga, ki 9e uveljavlja pri Su:ti v prvih petih stavkih, v Scherzu pa popolnoma. V obeh sklepnih stavkih Suite izstopa io domači, folklorni glasbeni motivi. Nedvomno predstavljata novi skladbi važen prispevek k samostojnemu glasbenemu ustvarjanju naše mlade generacije. Naj bo njena ustvarjalna smer že kakršna koli, zmerom bomo videli v njenih stvaritvah pozitivne, dragocene glasbene uemtnine, ki naj pomagajo pomnožiti kvalitetno stopnjo, lepe sadove našega samon:klega ustvariajočega glasbenega prizadevanja. Novi skladbi bodita mlademu nadarjenemu skladatelju podnet k nadaljnjemu uspešnemu skladateljskemu delovanju. Tragična smrt ped tramvajem Ljubljana, 7. julija. V ponedeljek okrog petih popoldne se je pripetila na glavnem hodniku med hotelom »Metropol« in glavnim kolodvorom huda prometna nesreča. Tramvaj ie do smrti povozi1 45 let starega čevljarskega mojstra Avgusta Slap-ničarja :z delavske kolonije na Cesti dveh cesarjev. Nesrečo je videlo več ljudi Kolesa priklopnega tramvaja so šla nesrečnežu čez glavo, da je ostal na mestu mrtev. Hitro so obvestili o nesreči reševalce, ki pa niso mogli ničesar ukreniti. S furgonom mestnega pogrebnega zavoda so prepeljali SlapniČarjevo truplo na Zale. Nesreča nikoli ne pride sama. pravi pregovor, in pri-tragični smrti Avgusta Slapničarja se je lepo pokazalo, da je to res. Slapničarju je namreč v ponedeljek popoldne umrla hčerka Marija, stara 14 let. Kmalu po njeni smrti sta odšla z ženo v mesto, da b* obvestila o hčerkini smrti mestni pogrebni zavod in poskrbela za njen pogreb. Po opravkih v mestu sta se napotila proti glavnemu kolodvoru, kjer sta se hotela odpeljati na Zale, kjer ima Mestni pogrebni zavod avoj urad. Tramvaj ie bil pa že odpeljal s postajališča pred kolodvorom. ' Slapničar je kljub temu skočil v tramvaj« kc* je pa opazil, da žene ni v njem. je skočil zopet iz tramvaja, toda tako nesrečno, da je z glavo prijel pod priklopni vcw, pod katerim je našel trag;čno smrt. Tako hude prometne nesreče so v našem mestu zelo redke, vendar pa bodi ta občinstvu v svarilo, naj nc skače v tramvaje ali iz nj h, dokler se ne ustavijo. Pokojni zapušča bolehno vdovo. V Trnovem, ziasti med stanovalci delavske kolonije na Osti dveh ce-serjev. je bil kot marljiv in soliden obrtnik splošno znan in priljubljen. KOLEDAR Danes: Sreda, 7. julija: Vilibald. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matic*: Mari a Malibran. Kino Sloga: ... in zvezde gledajo. Kino Union: Glaa krvi. UEZUKNELEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-KlanjSček Dia. Cesta Ariele Rea 4; Bon> nec ded., Cesta 29 oktobra 31. Športni pregled O najboljših kolesarskih dirkačih V članku o najboljših kolesarskih dirkač:h na svetu, smo pred meseci na prvo mesto postavili kot prvaka med prvaki Italijana B i n d o. Ta dirkač izrednih sposobnosti to odlično mesto nedvomno /uslu/i. Svetovno prvenstvo si je pribori! trikrat. V času. ko je lo aktivno nastopal, je od leta 1(>21 do 1933 dosegel nič manj ko 112 zmag. PcJcg zmag v d;rkah za svetovno prvenstvo so najvažnejši njegovi uspehi v »Krožni clirk: po Italiji«, kjer je bil petkrat (L 1925.. 1927., 1928.. 1929 m 1933.) prvi. Po večkrat je b 1 zmagovalce na vseh tako imenovanih klasičnih d:rkah Italije. V dirki »Tour de France« je nas.topil 1. 1930. N* pa imel areče. ker je na teiki etapi v Pire* nejih padel. Razen prvih nagrad je Hinda dosegel veliko Število drugih in tretj h na Številnih mednarodnih dirkah. Kakor je nedvomno, da pripada na listi najboljših prvo mesto Bindi. tako ie težka odločitev, komu pripadnio druRo. tretie in četrto mesto. Zanje pridejo v postev Italijan Bartali in Belgijca Maes ter Ronsse. Zdi se, da bo Bartali, lanski zmagovalec v »Vojni krožni dirki po Italiji*. Še najbolj vreden naslednik Binde. Bartali ie med drugim zmagal tudi že v »Tour de Fran-ceu« 1. 1938. V krožni dirki po Italiii pred vojno je bil prvi L 1936. in 1937. Bartali je sodeloval v »Tour de France« tudi 1. 1937 in je dolgo vodil s precejšnjim naskokom. V Alpah pa je tako nesrečno padel, da dirke ni mogel več nadaljevati. Tudi Maes je sodeloval V »Tour de Fran-ceu«. Zmagal je celo dvakrat: 1. 1936. in L 1939. Ko pa je startal v družbi z Bartali jem. je bil ta vedno boljši od niega. Maes je bil rekorder »Tour de Francem L. 1939. je izboljšal rekord povprečne hitrosti na uro v tej izredno naporni dirki na skoro 32 km. Maes ie mnogokat zmaga] na mednarodnih dirkah po Franciji in Belgiji. Njegov sorojak Ronsse je dosegel dve zmagi v dirkah za svetovno cestno prvenstvo. Bilo je tO L 1928. in 1929. Zmagal pa je tudi na številnih dirkah no Franciji in Belgiji. Tako je bil trikrat zmagovalec na dirki z Borde^uxa v Pariz, na progi, ki meri skoro 600 km. Dvakrat je zmagal na dirkah Paiiz—Bruselj in Pariz—Roubaix. Peti najbol.iSi dirkač na svetu je Francoz Anton Masne. V a-ToiiT de Franceu« je zmagal dvakrat: L 1931. in L 1934. Dve leti kasneje je bil drugi. V »Tour de Franceu« je nastopil devetkrat in je bil vsakokrat med prvo desetorico. L. 1936. si jo priboril svetovno prvenstvo. Ugodnosti družinam, ki imajo mnogo otrok Predstojnik bolgarskega urada za podpiranje družin, ki imajo mnogo otrok, je izjavil, da pripravljata prosvetno in finančno ministrstvo nove ugodnosti za take družine. Učenci in dijaki iz takih družin bodo plačevali znižano Šolnino. Za prvega otroka bo treba plačati samo 509r, za drugega 25%, vsi drugi bodo pa ioi-nine in raznih drugih šolskih pristojbin sploh oproščeni. To bo veljalo tudi za polnoletne otroke. Učenec ali dijak, ki bo hotel uživati to olajšavo, bo potreboval samo potrdilo, da imajo njegovi starši mnogo otrok in da ne zaslužijo letno nad f 300.000 levov. Olajšavo bodo uživale take družine tudi pri plačevanju ljudskega Posojila, ki ga bodo plačale samo 70^o nominalne vrednosti. Vladimir: Brivec Nimam navade govoriti naeprotno, kar mislim in ne opressovati okrog kočljivih vprašanj kakor mačka okrog vrele kaše. Da bo vsakdo vedel, kako in kaj, povem javno: Nisem brivec! Zaridi tesrr sem imel te opravka z raznimi ustanovami, a smo se kaj kmalu sporazumeli in prijateljsko razšlL Pripominjam maj Se: Sovralim brivce! Vem, da J* taka izjava nevarna, vendar upam. da bodo prizadeti brzdali svoja Čustva in brali naprej ter se globoko zamislili, preden bi se odločili storiti nepremišljena dejanja, ki imajo, kakor beremo v časnikih, svoj zaključek pred sodiščem in na pokopališču. pri skrbnem ogledu uradnih, zaprašenih palrjev ki mi jih je ljubeznivo tolmačil častitljivi gospod, ker je videl, da kitajščine ne razumem, sem neizpodbitno ugotovil, da se po mojih žilah pretaka deviška plava Kri. Izmed mojih prednikov do sedmega Kolena ni bil nihče v Ameriki in ni nikdar videl pravega zamorca ali zamorke od blizu. Tudi brivec ni bil nobeden. lato sem ugotovil pri morebitni materi Svojih namišljenih potomcev. Kljub temu pa je zamotano strojstvo usode hotelo, da sem v nekakšnem sorodstvu % brivci! Ko sem se rodil, je v Ljubljani bliskalo in treskald, da je sam hudič vesel. Ker |a je v našem mestu posnemanja vreden običaj, da je treba vsak dogodek fnrosiavit; s pijačo, so se odprle tudi nebesne za tvornice. Istočasno pa je po sirom sveta raz-stresenih bojiščih bliskalo m treskalo, namesto dežja pa je padala toča. Rodil -sem se in že je sledila nesreča! Svoj prvi korak v svet sem storil v briv-cevem stanovanju in muhasta usoda je hotela, da se je med plenice zamešal brivski prt in vanj so me lepo zavili — Tisti, ki so bili zraven in so takrat imeli moja sedanja leta, trdijo, da sem. kdo ve" zakaj, tako tulil, da je nevihta utihnila... In trdijo tudi, — zdaj so se ie pozdravili z Abrahamom —, da so rojenice v tistem zgodovinskem trenutku prerokovale, da bom postal brivec!... Takih znakov še nisem opasal na sebi. Nasprotno! Od vsega peče tka sem v bojnem stanju s temi ljudmi. že od takrat, ko sem bil kot petletni deček prvič pri brivcu in mi je umil glavo, nakar mi je hotel mokre lase posušiti s strašno električno napravo, ki me Je živo spominjala na filmskem platnu tako privlačnih brzostreinih pištol čikaških ffang* sterjev. Stopil sem v obrambo ta se is strateških ozirov z mokro glavo umaknil {s brivence. Ko sem se » varnejših postojank previdno ozrl, sem zagledal na pragu brivca, ki ms je vabil nasaj In mi v ta namen ponujal sladkorčkoV. Potem so se mi lasje smvihatl kakor deklicam, kadar si Jih. umetno nakodrajo, m brivci so imeli nad mojo glavo najvs*Je veselje. V trenutku so ostrigi! bujne lase in preden sem se utegnil zavedati, Je ie bila moja glava ježevi obleki podobna. Tako glavo jmenujemo tudi lobanjo. Brivcem sem pa prisegel maščevanje. Kupil sem si ost o britev in komaj čakal, da zraaejo prvi znaki možatosti. Britev je mnogo obetala. BTi je ostra in svetla In, dejal bi, z neomejen'm jamstvom opremljena, zakij prodajalec mi jc zagotovil, da a've bo preživela. Zaradi njegeve izjave sem igubil epanec, ker imam slabo srce in rahle živce, in me ponoč1, kadar ne morem spati, trga revma-tizem. Bril sem se. Ponosno sem stopal mimo brivnic in zančl;ivo gledal beje predpasnike. Ne dolgo. Nekega d-e bi bil moral pripraviti trska zo. v peč. Ker nisem imel potrebnega pri roki, sem uporabil britev in neomejeno jamstvo je š-o r^Uom Žvižgat. Odtlej sem redna stranka brivcev. In sem med drugim ugotov'1, da so brivci zato na svetu, da nam pripovedujejo stvari, ki nas najmanj zanimajo in da smo ljudje ob nedeljah in zapovedanih praznikih obriti, da nas imajo ženske raje In so v trenutkih, kadar se dogajajo stvari ki jih drugi ne vidijo, hladnokrvne in tihe. Br*vci se med seboj razlikujejo. Na primer: Stopim v britvnico. Cela baterija bradatih m kosmatih mož! >Klanjam se!« zatuli brivec. »Prosim, izvolite, čez pet minut boste na vrsti!« In zaškripa z zobmi. Sedem to natančno preberem vse podlistke dnevnega časopisja preteklega tedra *n odmotam tucat zamotanih križank. Potem previdno ustanem m se s primernim kritjem pomikam proti vratom. Kadar Je prilika ugodna, smuknem ven... Poizkusim srečo drugod. Previdno odprem vrata in pogledam. Trije brivci se dolgočasijo v kotu. Ko me zagledajo, planejo pokonci kakor lačni psi 'n v zboru z največjim spoštovanjem rečejo: »Klanjam se gospod direktoric Ker ni nikogar, vstopim in se ozrem, da bi videl g*^-spoda direktorja, a ga ni. Na vse pripravljen sedem na ponuđeni stol. In brivec je že v svojem elementu. Rad prisluhnem hrumen*u letalskih motorjev in natančno vem, tudi če ne vidim, kdaj leti čez mesto eromotorno. kdaj dvo-motorno lovsko letalo, kdaj izvidnftko, kdaj bombnik in kčaj strmoglavce aH leteča trdnjava. Se raje pa poslušam h rum motorjev strmoglavca, kadar se navpično spušča proti zemlji in v višini SO metrov srečno obrne kljun navzgor, m se posebno zavijanje alarmne sirene. Vse to je zame nepopisen užitek, posebno kadar je nebo jasno kakor oko nedolžnega dekleta, ali pa če me sredi noči prebudi is sna. ■ Nikakor pa ne trpim takega trušča Focker-Woolf«, takoj nato pa ga sestreli lovec »Mačehi«, ki mu sledijo jate težkih tromotornih >Capronljev« to »Savoia Mar-chetti 89«. Nastopijo »Spttfirei«, »HurHca-nic m »Rate« ter »Messerscbmjdti«, Tudi »Sunderlandi« ne izostanejo Ln druge letečo trdnjave in vmes tulijo s'.rene ter streljajo protiletalski topovi. Tisoč bombnikov na jasnem nebu! S strahovitim truščem padejo tri »Rateč in dva >Sunderlanda< na zemljo m vmes sl:šim kakor v sanjah: »Klanjam se. gospod generalni ravnatelj!« Potem: »Klanjam se. gospod >ef!« Preden odidem, si ogledam novodoileca«: prvi je dobrodušen kmečki očanec drugi konjski mešetar z Iga . .. In potem mi v glavi bmi ;n grmi brez prestanka tri dni in tri noči. Vmes zatuli tudi sirena in jaz v dobri veri. da je napad, stečem v najbližje zaklon^če . .. Ljudje, ki jim rasto brada in brki. mi&lijo, da so nekateri brivci boljši kakor drugi. V resnici pa so vsi enaki. Zaradi napačnega mišljenja pa imajo nekateri brivci toliko. strank, da si na * vse načine prizadevajo njih število zmanjšati. In zato jih imajo ostali tako malo, da se v brivnici dolgočasijo. K njim pa zahajajo, kadar zaidejo, sami direktorji, generalni ravnatelji, doktorji, upokojeni generali in grofi... Ponedeljek ie za brivce nedelja. Ta dan sem si izbral jaz. Brivnica je zmeraj prazna in prijazno hladna. Udobno sedem in rečem: »Brit in stric! Tu pa tu,« pokažem na vrat m na levo lice, »ne omilite in ne brijte, prosim. Imam izpuščaje« Brivec si natančno ogleda naznačena mesta in nesramno pretipa. •Prosim!« Peneči se čopeč zapleše po obrazu in vratu in milo pokrije nedovoljena mesta dva prsta na debelo. V naslednjem trenutku pa je že britev na delu in izpuičaji izginejo, kakor ds »SLOVENSKI NAROD«, T. julija 1943-XXI. Štev. 151 Vse vrste Naprclaj so tad i že prvi na trga Ljubljana. 7. julija. Živilski trg doseže vvasih žc julija vi-ek svoje žvarmosrr. ko .te največ b'a«a. predvsem domač h pridelkov. V tem mesecu sicer ni največ sadja, a povrtnine jc včasih že celo več kakor avgusta in septembra. Morda bo tudi !e:c;s /c v tem mesecu dosežen vi^ck sezone, vsekakor pa moramo računati, da rrhrd-njc mesece ne bo mnogo več bla^a. čeprav brda tedaj naprodaj > večji količini izrazito jesenski prdtlki. ki jih /daj £e ni mnop:o. Odkar so mnoga živila racionirana. tr na glavnem tržnem prostoru precej blaga. Med domačim' pridelki jc zdaj največ zelja, chrovta. kolerabe, solate in korenja Cvetače je nekoliko mani. a zjutraj Se kupovalke lahko založe z njo. ne da bi morale čakat1 v vrsti. Kumar domačega pridelka je seveda Se malo Tudi danes so prodajali nekaj domačega stročjega fižola. Branjevci se zdaj zalagajo v glavnem le z uvoženo čebulo in korenjem Posebno mnogo ■ c čebule. Stročji fižol so v glavnem razprodali. Posebno živahno jc bilo davi pri prodaialkah borovnic. Tam so prodajali tudi gobe, ki so šle zelo v denar, čeprav zdaj še niso posebno poceni, ker jih c ni mnogo. Bn*š$vo .Mali gospodar" v Trebnjem Te' li trebanjski rejci malih živali so se organizirali Trebnje. 5. julija Včeraj popoldne smo imeli v Trebnjem ustanovni občni zbor društva »Mali gospodar . Z veliko ljubeznijo je pripravljalni odbor že nekaj dni pred občnim zborom pripravljal tla, kjer bo položen temelj novi gospodarski orgattiz?ciji. ki je v današnjih časih zelo važna in koristna. Zato je bil obisk zelo vel k in smo prepričani, da bo društvo temu primemo tudi uspešno delovalo. Uvodoma je predsednik pripravljalnega cdbora učitelj g. Kobal Branko pozdravil navzoče, zla rti toplo pa je pozdravil komisarja občine Trebnje kot nekako divjo rejo. Mi rejci v društvu »MaU gospodar« pa gledamo m-nJo naprej in ne računamo samo s časem stiske in gledamo, da z umno rejo zbolišu-jemo naše male živali in tako izbrane skušamo ohraniti še za kasneje. V drugem delu svojega predavanja nam je predavatelj z njemu lastno živahnostjo opisal razne pasme naših malih živali in so navzoči tako_ rekoč šele po tem predavanju našega uglednega in izkušenega strokovnjaka spoznali velik pomen reje malih živali 7a malega človeka in zs narodno gospodarstvo sploh. Predavatelj je žel za svoja izvajanja toplo priznanje navzočih. Novo ustanovljeno društvo >sMali gospodar c v Trebnjem je na Do'enjskem četrto in so bila pred tem ustanovljena že društva v Novem mestu Logatcu in v Ribnici. želimo dolenjskim rejcem čim več uspehov! Velikodušen dar Ljubljana, 7. ju.ija. Knez Amadei Windischgr*tz je poslal po svojem bratu Ekse. Lombrassi 20.000 lir kot osebni prispevek za podporno na- i mene Fašistične federacije v Ljubljani. Knezu vrindijchgratzu, ki je oče treh hrabrih borcev, od katerih je eden junaško padci v izpolnjevanju svoje vojaj&ke dolžnosti, je ocsia! Eksc. Lombrassa toplo zahvalo Snanke za velikodušno maniiesLa-cijo fašistične .^lidarnorti. — življenje in umiranje v Slovenski fll»trici. V Slovenski Bistrici je bilo v prvem prlletju tekočega leta rojenih 99 otrok, od teh 50 dečkov :n «9 deklic. Porok je b*lo 23, novih grobov pa 37. • — Proti nesrečam ▼ gospodinjstvu. Pooblaščenec za socialno zavarovanje pri šefu civilne uprave na Spod. Štajerskem je odobril predpise o preprečevanju nesreč v gospodinjstvih, ki so stopili 1. julija v veljavo. Po njih morajo skrbeti vse hišne pomočnice, kuharice, služkinje itd. za varnost dela v gospodinjstvu. — Nesreče. 18-Ietni Albert Grobner iz Pobrežja pri Mariboru je tako nerodno ravnal z orožjem, da se je smrtno ponesrečil. V Košakih se je 10-letni učenec Stanislav Muster z nožem sunil v desno oko. Cirkularka je močno poškodovala desno nogo 47-letnemu Antonu Samudi v Pobre-žju pri Mariboru. V Kamnj vesi v ptujskem okrožju je padel 41 letni tovarn'ški delavec Frarc Stumberger z veza, naloženega s senom in si zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v kirurg'čno kliniko graške univerze. 55 letna Ida Goričan iz Tezna pri Mariboru je padla s kolesa in si pretrgala možgane. — Učni tečaj v Gornji Radgoni. Delovni politični urad štajerskega Heimatbun-da je sklical vodje krajevnih uradov m delo vodje industrijskih podjetij ljutomerskega okraja na dvodnevni učni tečaj v Gor. Radgono. Udeleženci tečaja so imeli priliko seznaniti se z delovno političnimi problemi z zaščito delavcev, zaščito mladine itd. Za zaključek je govoril okrožni vodja dipl. ing. Nemetz o političnih problemih Spod. štajerske. — Obrtniška zborovanja. V 12 krajevnih skupinah celjskega okrožja so bila prirejena v juniju zborovanja za obrtniške mojstre, pomočnike in vajenec. Zbranim obi tnikom in obrtniškemu naraščaju je govoril vodja delovno političnega urada Lenz. Spcd-^a Štajerska — Nova grobova. V Mariboru sta umrl'' zasebnjci Ivana Majer roj. Stirn, stara 79 let, in Marija Marko, stara 62 let. — VetfpOatiatath Frane žitek umrl. V Ljutomeru je umrl v soboto daleč naokrog znani veleposestnik, lastnik žage. mlina in opekarne g. Franc 2itek, star 51 let. Pokojni jc bi i eden najvidnejših predstavnikov spodnještajerskega gospodarstva. Ne samo n\ Murskem polju, temveč tudi daleč preko me a ožje domovine, je b'l znan kot gospodarski organizator ki izredno delaven mož. Bil je seustanovitelj Hranilnice in posojilnice v Ljutomeru in z veliko vnemo se je svejčas zavzemal za zgraditev železniške proge Ljutomer—Ormož. Bil je tudi vnet konjerejec. Ljutomerski prostovoljni gasilci so imeli v njem zvestega podpornika. V prvi svetovni vojni je služil pri vojakih in bil je večkrat odi'kcvan za hra-brust. — Zborovanje krajevnih skupin v celjskem okrožju. V slavnostni dvorani okrožnega doma v Celju je bilo v petek in v soboto veliko zborovanje okrožnega vodstva. Obenem so pa zborovali tudi župani. Navzočj so bili vsi okrožni in skupinski vodji ter župani, referenti urada deželnega sveta in okrožni orožniški vodje s komandirji orožniških in policijskih Stanič. Prvi je govoril okrožni vodja in deželni svetnik Dorfmeister o splošnem političnem vprašanju in o ukrepih za zaščito nemotenega de'a. Omenil je, da je vrgla zadnja javna zbirka prostovoljnih prispevkov za nemški Rdeči križ v celjskem okrožju 85.000 mark. Živahno odobravanje ie vzbudila med predstavniki krajevnih skupin njegova izjava, da je 13 krajevnih skupin v celjskem okrožju izpolnilo pogoje za pridobitev praporov krajevnih skupin, ki jim bodo svečano izročene v dneh krajevnih skupin, ki se prično 31. julija, ko bodo imele svoje praznike štiri celjske krajevne skupine, zadnja pa pride na vrsto krajevna skupina v Laškem 17. oktobra. — 73 letni rudar. V Rožni dolini dela še vedno v rudniku Gregor Pislerič, ki je star že 73 let. Rojen je bil 1. 1870 v Pesniškem dvoru in 1. 1898. ie dobil službo V rožnodojskem rudniku, kjer dela Že 45 let. Bil je sicer že vpokojen. pa se je vrnil na delo. — Žalec za nemški Rdeči križ. Zadnja ;Javna zbirka za nemški Rdeči križ je vr. gla v Žalcu 3000 mark. Iz Hrvatske — Bolgarski pravosodni minister v Zagrebu. V Zagrebu se je mutTil več dni bolgarski pravosodni minister dr. Konstantin Partov. Prišel jc izmenjat ratif ikacijske listine, pogodbe o pravni pomoči med obema državama. Eil je tudi na grobovih dr. Ante Starčcvića in Stjepana Radića. Poglavnik ga je sprejel v svečani avtn-jenci in ga naprosil, naj se v njegovem imenu zahvali carju Bcrisu za pozdrave in pozornost, ki mu izkazuje kct vodjl Nezavisne Države Hrvatske. Minister dr. Partov je posetil tudi namestnika hrvatskega vojnega ministra državnega tajnika i generala viteza Vilka Begiča in mu izrc- j čil velik križec za vejaške zasluge, s katerim ga je odlikoval car Boris. — I'spe h hrvat, umetnikov v Berlinu. V nedeljo teden je bila v dvorani kina Kapitol v Berlinu svečana prireditev Humhuldtovcga kluba, društva nemških in inozemskih visokošolcev v Berlinu. Nastopili S3 zastopniki 10 evropskih držav in pokazali njihovo kulturno delo. Me~I njimi so bili tudi zastopniki Hrvatske. Svečanosti je prisostvoval tudi hrvatski poslanik prof. Stepan Ratkcvič. Hrvatski umetniki so dosegli na prireditvi :ep uspeh. — Ratifikacija pogodbe o pravni pomoti z Bolgarijo. 28. junija so bile v Zagrebu izmenjane ratifikacij-ke listine, 18. februarja v Sofiji podpisane pogodbe o pravni nemoči med Bolgarijo in Hrvatsko- Pogodba stopi v veljavo en mesec Po izmenjavi ratifikacijskih listin. — Hrvatko-rumunska gospodarska pogajanja, v Bukarešti so se vršile zadnje dni junija in v začetku julija hrvatsko-ru-munska gospodarska pogajanja. Gre za novo trgovinsko pogodbo. V avgustu 1941. sklenjena trgovinska pogodba med obema državama je bila letos poleti podaljšana in je potek'a s koncem junija. Nova trgovinska Dogodba bo sklenjena najmanj za leto dni in v nji bodo določeni tudi kontingenti. Rumrnija bo dobavljala Hrvatski v prvi vrsti nafto in proizvode iz nje, poljedelske pridelke in klavno živino. Hrvatska pa Rumuniji žeezo in druge rude Dopalavoro Ljubljana, 7. julija. V Žeteznicarskem Depotavoru ie bila otvor-jtr.ii vrsta predavani kulturnega odseka. V dvoram Glasbene šole se je zbral najbolj I Icobrazeni de- releznič^-Jc-h dopoiavoristov. h- po*='u*«! ?*n;m!vr. predavanje profesorja : DurTČ-Thesc:der!a o tem': »Zemljepisni te-; me!ji zgodovine Italije« Pred znanstveno ob-I ravnavo tega predmeta je n« kratko govoril ! predsednik, ki ic podčrtal srootre te vrste pre-j da vonj. ki bo obsegala vse pano«e znanosti. G. ing. Gucrra se je zahvalil navzr.čim za j zanimanje, ki so ga pokazali za to pobudo in { je povabil vse prizadevne k sodelovanja. Konč-| no «e ie zahvalil železniški upravi, ki je do-1 volila, da se predavanja lahko prično pol ure :: pred zaključkom uradnih ur. Nato je g. prof. Duprč pričel svoje zanimi-• vo predavanje, ki ga je podajal v gladki s!o-| \cn"čini. Vs: navzoči so sledili s pozornim zanimanjem predavanju in so na koncu dolgotrajno odobravali govorniku. Xas!cdnjc predavanje bo imel prof. Kragelj Mirko, član kulturnega odseka, in sicer o temi: »Ihsen 'n Strindncrg«. Dan in ura bosta pravočasno objavljena. Predavanj, ki se vrše za železničarskc do-polavor;ste, sc lahko udeležujejo iz Pokrajine, ki se zanimajo in ki sporoče svoje osebne podatke tajništvu Dopolavora (Kolodvorska ulica 39) v svrho potrebnega vabila. Nove skladbe Ljubljana. 7. julija. Te dni sta izšli v okviru Akademske založbe v Ljubljani novi skladbi, s katerima stopa pred na>o kulturno javnost mladi, nadarjeni slovenski skladatelj Primož Ramovš. Novi skladbi poživljata v krogih glasbo ljubečega cbčinstva zanimanje za našo sodobno glasbeno ustvarjajočo umetnost. Med predstavitelji naše mlade generacije skladateljev srečujemo Primoža Ramovša, ki naj je sedaj presenetil z zrelima, samoniklo zasnovanima skladbama. Primož Ramovš je končal pred dvema letoma svoje kompozicijske študije kct slušatelj ljubljanske glasbene akademije-. Bil je učenec našega izrazitega glasbenega tvorca pokojnega Slavka Ostcrca. V kompoziciji se je izpopolnjeval pozneje v Rimu, kjer se je učil pri mojstrih Alfredu Caselli in Goffredu Pctrassiju. Pri obeh rimskih glasbenikih si je pridob'1 toplo priznanje. Ramovšev prvi korak pred našo glasbeno javnostjo nam je naklonil sledeči skladbi: Suita za klavir. Akademska zalo/ba. Ljubljana 1°43. Natisnila tiskarna U. Fanfani, Rim. Schcrzo za klavir. Na 6\etlo dala Akademska založba. Natisnili J. Blasnika nasledniki v Ljubljani 1°43. Suita za klavir je posvečena spominu skladateljevega učitelja Slavka Oster-ca, ki jc zapustil globoke sledove v skladatclj-skem snovanju Primoža Ramovša. Ob obeh skladbah razbiramo svojske poudarke Oster-čevega glasbenega sloga, ki se uveljavlja pri Suiti v prvih petih stavkih, v Schcrzu pa popolnoma. V obeh sklepnih stavkih Suite izstopalo domači, folklorni glasbeni motivi. Nedvomno predstavljata novi skladbi važen prispevek k samostojnemu glasbenemu ustvarjanju naše mlade generacije. Naj bo njena ustvarjalna smer že kakršna koli, zmerom bomo videli v njenih stvaritvah pozitivne, dragocene glasbene uemtnine. ki naj pomagajo pomnožiti kvalitetne stopnjo, lepe sadove našega samcnvklega ustvarjajočega glasbenega prizadevanja. Novi sk'adbi bodita mlademu nadarjenemu skladatelju pednet k nadaljnjemu uspešnemu skladateljskemu delovanju. Tragična smrt ped tramvajem Ljubljana. 7. julija. V ponedeljek okrog petih popoldne se je pr petila na glavnem hodniku med hotelom »Metropol« in glavnim kolodvorom huda prometna nesreča. Tramvaj ic do smrti povozi1 45 let starega čevljarskega mojstra Avgusta Slap-ničarja :z delavske kolonije na Cesti dveh cesarjev. Nesrečo je videlo več ljudi Kolesa priklopnega tramvaja so šla nesrečnežu čez glavo, da je ostal na mestu mrtev Hitro so obvestili o nesreči reševalce, ki pa niso mogli ničesar ukreniti. S furgonom mestnega pogrebnega zavoda so prepeljali Slapničarjevo truplo na Žale. Nesreča nikoli ne pride sama. pravi pregovor, in pri tragični smrti Avgusta Slapničarja sc je lepo pokazalo, da je to res. Slapničarju ie namreč v ponedeljek popoldne umrla hčerka Marija, stara 14 let. Kmalu po njeni smrti sta cdšla z ženo v mesto, da b' obvestila o hčerkini smrti mestni pogrebni zavod in poskrbela za njen pogreb Po opravkih v mestu sta se napotila proti glavnemu kolodvoru kjer sta se hotela odpeljati na 2ale, kjer ima Mestni pogrebni zavod svoj urad. Tramvaj je bil pa že odpeljal s postajališča pred kolodvorom. Slapničar je kljub temu skočil v tramvaj, ko je pa opazil, da žene ni v njem. jc skočil zopet iz tramvaja, toda tako nesrečno, da je z glavo pr:.-"el pod priklopni vas, pod katerim je naSel trag;čno smrt. Tiiko hude prometne nesreče so v našem mestu zelo redke, vendar pa bodi ta občinstvu v svarilo, naj nc skače v tramvajes ali iz nj h, dokler sc ne ustavijo. Pokojni ge» pOJča bolehno vdovo. V Trnovem, ziasti med stanovalci delavske kolonije na Osti dveh cesarjev, je bil kot marljiv in soliden obrtnik splošno znan in priljubljen. KOLEDAR Danes: Sreda, 7. julijo.; Vilibald. DA.NAS.NJE PRIREDITVE Kino Matica; Mari a Mali bran. Kino Sloga: ... in zvezde gledajo. Kino Union: Glas krvi. DE 2 L'KN K LEKARNE Dane«: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Deu-Klanjšček Dia, Cesta Ariele Rca 4; Bohv nec ded., Cesta 29 oktobra 31. Športni pregled O najboljših kolesarskih dirkačih V članku o najboljših koledarskih dirkačh na svetu, smo pred meseci na prvo mesto postavili kut prvak;! med prvaki Italijana B i n d o. Ta dirkač izrednih sposobnosti to odlično mesto nedvomno zasluži. Svetovno prven st\o si je priboril tr.krat. V č.i>u. ko jc le aktivno nastopal, je ovi leta 1**21 do 1933 dosegel nič manj ko 11-2 zmag. Poleg zmag v d.rkah za svetovno prvenstvo so najvažnejši njegovi uspehi v »krožni ilirk: po lul::i«. k:er je bil petkrat (L I92&, 1927., 192&, 1929, in 1933.) prvi. Po večkrat je bi zmagovalec na vseh tako imenovanih klasičnih dirkah Italije. V dirki »Tour de France« jc nastopil L 1930. N* pa imel sreče, ker je na te/ki etapi v Pire« nejih padel. Razen prvih nagrad 'v Hinda dosegel veliko Števila drugih in tretjh na številnih mednarodnih dirkah. Kakor je nedvomno, da pripada na 1'sti najboljših prvo mesto Bindi. tako ie težka odločitev, komu pripadajo drugo, tretie in četrto mesto. Zanje pridejo v postev Italijan Bartali in Belgijca Maes ter Roasse. Zdi se, da bo Bartali, lanski zmagovalec v »Vojni krožni dirki po Italiji«, še najbolj vreden naslednik Binde. Bartali je med drugim zmagal tudi ž.e v Tour de Franceti« 1. 1938. V krožni dirki po Italiji pred vojno je bil prvi L 193«. in 1937. Bartali je sodeloval v »Tour de France« tudi 1. 1937 in je dolgo vodil s precejšnjim naskokom. V Alpah pa je tako nesrečno padel, da dirke ni mogel več nadaljevati. Tudi Maes je sodeloval v »Tour de Franceti«. Zmagal je celo dvakrat: L 1936. in 1. 1939. Ko pa je startni v družbi z Bar-talijem. je bil ta vedno boljši od nicgu. Maes je bil rekorder »Tour de France* L. 1939. je izboljšal rekord povprečne hitrosti na uro v tej izredno naporni dirki na skoro 32 km. Maes ie mnogokat zmaga] na mednarodnih dirkah po Franciji in Belgiji. Njegov sorojak Ronsse je dosegel dve zmagi v dirkah za svetovno cestno prvenstvo. Bilo je to L 1928. in 1929. Zmagal pa je tudi na številnih dirkah po Franciji in Belgiji. Tako je bil trikrat zmagovalec na dirki z Bordeauxa v Pariz, na progi, ki meri skoro 600 km. Dvakrat je zmagal na dirkah Pariz—Bruselj in Pariz—Roubaix. Peti najboljši dirkač na svetu je Francoz Anton Magne. V *Tour de Franceu« je zmagal dvakrat: i. 1931. in L 1934. Dve letj kasneje je bil drugi. V »Tour de Franceu« je nastopil devetkrat in je bil vsakokrat med prvo desetorico. L. 1936. si je priboril svetovno prvenstvo. Ugodnosti družinam« ki imajo mnogo otrok Predstojnik bolgarskega urada za podpiranje družin, ki imajo mnogo otrok, je izjavil, da pripravljata prosvetno in finančno ministrstvo nove ugodnosti za take družine. Učenci in dijaki iz rakih družin bodo plačevali znižano Šolnino. Za prvega otroka bo treba plačati samo 30r/r, za drugega 25^. vsi drugi bodo pa šolnine in raznih drugih šolskih pristojbin sploh oproščeni. To bo veljalo tudi za polnoletne otroke. Učenec ali dijak, ki bo hotel uživati to olajšavo, bo potreboval samo potrdilo, da imajo njegovi starši mnogo otrok in da ne zaslužijo letno nad f 300.000 levov. Olajšavo bodo uživale take družine tudi pri plačevanju ljudskega posojila, ki ga bodo plačale samo 70ro nominalne vrednosti. Vladimir: Brivec Nimam navade govoriti nasprotno, kar mislim in ne oprezovati okrog kočljivih vprašanj kakor mačka okrog vrele kaše. Da bo vsakdo vedel, kako in kaj, povem javno: Nisem brivec! Zaradi te-er sem imel že opravka z raznimi ustanovami, a smo se kaj kmalu sporazumeli in prijateljsko razšli. Pripominjam raj Se: Sovraž'm brivce! Vem. da Je taka izjava nevarna, vendar upam. da bodo prizadeti brzdali svoja čustva in brali naprej ter se globoko zamislili, preden bi se odločili storiti nepremišljena dejanja, ki imajo, kakor beremo v časnikih, svoj zaključek pred sodiščem in na pokopališču. Pri skrbnem ogledu uradn-h. zaprašenih pa'rjev. ki mi jih je ljubeznivo tolmačil častitljivi gesrod. ker je videl, da kitajščine ne razumem, sem neizpodbitno ugotovil, da se po mejih žilah pretaka deviška plava kri. Izmed mojih prednikov do sedmega kolena ni bil nihče v Ameriki in ni nikdar videl pravega ramorca ali zamorke od blizu. Tudi brivec ni bil nobeden. lato sem ugotovil pri morebitni materi Bvojih namišljenih potomcev. Kljub temu pa je zamotano strojstvo usode hotelo, da sem v nekakšnem sorodstvu % brivci! Ko sem se rodil, je v Ljubl-ani bliskala 5n treskalo1, da jc b'l sam hudič vesel. Ker pa je v naš sin mestu posnemanja vreden običaj, da je treba vsak dogodek proslavit: s pijačo so se odprle tudi nebesne zatver-nice. Istočasno pa je po širom srveta raz-stresenih bojiščih bliskalo in treskalo, namesto dežja pa je padala toča. Rodil sem se in že je sledila nesreča! Svoj prvi korak v svet sem storil v briv-čevem stanovanju in muhasta u9^da je hotela, da se je med plenice zamešal brivski prt in vanj so me lepo zavili... Tisti, ki so bili zraven in so takrat Imeji moja sedanja leta, trdijo, da sem. kdo ve* zakaj, tako tulil, da je neviht* utihnila. .. In trdijo tudi, — zdaj ao se že pozdravili z Abrahamom —, da so rojenice v tistem zgodovinskem trenutku prerokevale, da bom postal brjvec!... Takih znakov Se nisem opazil na sebi. Nasprobro! Od vsega početka sem v bojnem stanju s temi ljudmi. 2e od takrat, ko sem bil kot petletni deček prvič pri brivcu in mi je umjl glavo, nakar mj je hotel mokre lase posuSiti s strašno električno napravo, ki me je Živo spominjala na filmskem platnu tako privlačnih brzostreteih pištol čikaških gang-sterjev. Stopil sem v obrambo in se iz strateških ozirov z mokro gflavo umaknil jz brivence. Ko sem se iz varnejših postojank previdno ozrl, sem zagledal na pragu brivca, ki me je vab M nazaj in mi v ta namen ponujal sladkorčkov. Potem so se mi lasje zavihali kakor deklicam, kadar si jih umetno nakedrajo, in brivci so imeli nad mejo glavo naj ve? je veselje. V trenutku so ostrigli bujne lase in preden sem se utegnil zavedati, je že bila moja glava ježevi obleki podobna. Tako glavo jmenujemo tudi lobanjo. Brivceta sem pa prisegel maščevanje. Kupil sera si ost o britev in komaj Čakal, da zrasejo prvi znaki možatosti. Britav je mnego obetala. B Ti je estra in svetla In, dejal bi. z neomejen;m jamstvom cpremlje-na, Z3kaj prodajalec mi jc zagetevil, da aie bo preživela. Zaradi njegove izjave sem igubil epanec. ker imam slabo srce in rahle živce, in me po noč', kadar ne morem spati, trga revma-tlzem. Bril sem se. Ponosno sem stopal mimo brivnic in zan čl;ivo gledal bele predpasnike. Ne dolgo. Nekega d-e bi bil moral pripraviti trs!:a zr. v peč. Ker nisem imel i potrebnega pri roki, sem uporabil britev in neomejeno jr.ir.it v'o je .š*o r^om žvižgat. Odtlej sem redna stranka brivcev. In sem med drugim ugotov'1. da so brivci zato na svetu, da nam pr'povedu jejo stvari, ki nas najmanj zanimajo in da smo Iju- I d je ob nedeljah in zapovedanih praznikih obritj. da nas imajo ženske raje in so v trenutkih, kadar se dogajajo stvari, ki jih drugi ne vidijo, hladnokrvne in tihe. Brvci se med seboj razlikujejo. Na primer: Stopim v britvnico. Cela baterija bradatih ;n kosmatih mež! »Klanjam se!« zatuli brivec. >Prosim, izvolite, čez pet minut boste na vrsti !< In zaškripa z zebmi. Sedem in natančno preberem vse podlistke dnevnega časopisja preteklega tedra |n odmotam tucat zamotanih križank. Potem previdno ustanem in se s primernim kritjem pom*kam proti vratom. Kadar Je prilika ugodna, smuknem ven .., Poizkusim srečo drugod. Previdno odprem vrata in pogledam. Trije brjvci se dolgočasijo v kotu. Ko me zagledajo, planejo pokonci kakor lačni psi 'n v zboru z največjim spoštovanjem rečejo: ^ Klanjam se gospod direktor!« Ker ni nikogar, vstopim in se ozrem, da bi videl g*v-spoda direktorja, a ga ni. Na vse pripravljen sedem na porudeni stol. In brivec je že v svojem elementu. Rad prisluhnem hrumen*u letalskih motorjev in natančno vem, tudi če ne vidim, kdaj leti čez mesto eromotorno kdaj dvo-motorno lovsko letalo, kdaj izvidn'ško, kdaj bombnik in kdaj strmoglavec ali leteča trdnjava. 6e raje pa poslušam hrum motorjev strmoglavca, kadar se navpično spušča proti zemlji in v višini SO metrov srečno obrne kljun navzgor, ln še posebno zavijanje alarmne sirene. Vse to je zame nepopisen užjtek. posebno kadar je nebo jas-o kakor oko nedolžnega dekleta, ali pa če me sredi noči prebudi iz sna. Nikakor pa ne trpim takega trušča *n letalske bitke v sodobni brivnici. Sodobni brivec ima vse pripomočke na električni pogon, škarje, britev, glavnik, milo, vodo. brisačo, puder; tudi m ožgan0. Vsaka taka naprava pa posnema en tip sodobnega aH nesodobnega letala. Najprej vzame električni glavnik, ki pri ušesih brni kakor izvidniško letalo znamke >Focker-Woolf«, takoj nato pa ga sestreli lovec »Mačehi«, ki mu sledijo jate težk'h tromotornih >Capronijev« in »Savoia Mar-chetti 89«. Nastopijo »Spltfirei«. »Hurrca-ni« in »Rateč ter >Messerschmidti<. Tudi »SunderlandU ne izostanejo Ln druge leteče trdniave ln vmes tulijo sirene ter streljajo protiletalski topovi. Tisoč bombnikov na jasnem nebu! S strahovitim truščem padejo tri »Rate« in dva »Sunderlanda« na zemljo *n vmes sl:Šim kakor v sanjah: »Klanjam se. Gospod centralni ravnatelj!« Totem: »Klanjam se. gospod ^cf!« Preden od-;dcm. si opledam nrrvc.došleca« r prvi je do-hrodu:en kmečki očanec drucj konjski mešetar z Iqa . .. In potem mi v tjlavi brni ;n prmi brez prestanka tri dni in tri noči. Vmes zatuli tudi sirena in jaz v dobri \cr:. da je napad, stečem v najbližje zaklonišče . .. Ljudje, ki jim rasto brada in brki. mislijo, da so nekateri brivci bolj^ kakor drugi. V resnici pa so vsi enaki. Zaradi napačnega mišljenja pa imajo nekateri brivci toliko strank, da si na vse načine prizadevajo njih itevilo zmanjkati. In zato rh imajo ostali tako malo, da se v brivnici dolgočasijo. K njim pa zahajajo, kadar zaidejo, sami direktorji, generalni ravnatelji, doktorji, upokojeni ncncTah in grofi . .. Ponedeljek ie za brivce nedelja Ta dan sem si izbral jaz. Brivnica je zmeraj prazna in prijazno hladna. Udobno sedem in rečem: »Brit in stric! Tu pa tu,« pokažem na vrat in na levo lice. »ne omilite in ne brijte, prosim. Imam izpuščaje « Brivec si natančno ogleda naznačena mesta in nesramno pretipa. »Prosim!« Peneči se čepeč zapleše po obrazu in vratu in milo pokrije nedovoljena mesta dva prsta na debelo. V naslednjem trenutku pa je že britev na delu in izpuščaji izginejo, kakor ćm i_______!*___i _r. t Stev. 151 »ST O VENSKI NAROD«, »"da, 7. julija 1943-xxi. Stran 3 Novo četrtletje »Dobre knjige" Roman Nazaj ni poti«, delo sodobne italijanske pisateljice Albe de Cespe-des. je naletel tudi med našim občinstvom na nedeljeno primanje Z njim je zaključeno spet eno četrtletje »Dobre knjige«, ki si pridobiva od meseca do meseca vec prijateljev. Prihodnje tri knjige te odlične zbirke, ki res zasluži ime dobre knjige bodo: v juliju: »Vzfcod in zapad«, v avgustu: »Borci proti smrti« m v septembru »Pokojni Matija Pascal«. Prav na kratko lahko povemo o teh knjigah tole: l v svojem delu »Vzhod in zapad« Kitajsko na prel-mu. Tudi v tej knjigi eksotizem pisateljici ni namen, niti sann> dekoracija. V intimno izpoved mlade, a v staiem dunu vzgojene Kitajke, je strnila Pearl Buck svetlobo in sence te skrivnostne dežele Ljubezen Čistega srca, ki premaga predsodke preteklcsti in prezir novotarjev, je Pirandello: »Pokojni Matija Pascal44 Pisatelj velja za prvaka sodobne italijanske dramatike in literature sploh ter je bil odhkovan z Nobelovo nagrado. Roman >Pokojni Matija Pascal« je njegovo najboljše pripovedno delo in je v številnih pre- vodSB. dosegel svetovni slove*. r>uhovito i vodHni "motiv te plemen;te zgodbe. Roman spisana zgo'lba. polna svojevrstnega, fine- | je prevedla Olga Grahorjeva. ga humorja in prave Pirandellove ir-nije, PanI de Krnif: „Barci proti smrti44 Slavni zdravnik, nizozemski rojak, nam v devetih poglavjih pripoveduje življenjske usode mojstrov medicinske vede. borcev proti smrti, tistih mnogokrat pripoveduje o nesrečnem človeku, ki je po raznih naključjih in zmotah dvakrat umrl in * je bii za ljudi že zlavnaj v gi-bu, ko je v resnici hodil v sre,U med njuni ter doživljal mnoge prečudne zapieUjaje svojega življenja. Roman je eno izmed Piran-čeflovili zgodnjih del, vendar spozi-vamo ie v njem obrise pisateljeve ^jevrstne I pozabljenih junakov zgodovine, ki° so 1 žrvljenjske zasnove, ki je dobila v njegovih skwečih dramah toliko presunir.vih izra-zov. Po splošni sodbi je ta ronun eno izmed reprezentativnih del sodobneg i italijanskega pripovedništva. Prevod je oskrbel Boži daj Borku. Pearl S. Buck: vVzhod in zapad*1 Nobelova nagrajenka, ki se je s svojimi Krniani z Daljnega vzhoda tako zelo priljubila tudi našemu občinstvu, prikazuje neusmiljenim žrtvovanjem samega sebe tako pomembno in nesebično služili človeštvu. Kakor fantastičen roman se berejo episi epohalnih odkritij, ki dandanes tolikim ohranjajo življenje m ki jih označujejo večini neznana imena Banting. Minot. Schaudinn. VVagner-Jauregg itd. Knjiga, ki bo po svoji snovi za našo zbirko in za našo javnost velika novest. je napisana brez strokovne prenatrpanosti, s prožnim peresom poznavalca in človekoljuba. Knjiga bo izšla v prevodu dr. Mirka Cemiča. NAROČITE SE NA „DOBRO KNJIGO44! v zbirki Dobri knjigi izide vsak mesec en roman in tudi naročnina se lahko plačuje mesečno. Knjige se dobe broširane ali vezane v polplatno in tiskane na boljšem papirju. Naročnina znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, mesečno 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo; b) za ostale naročnike mesečno 11 lir za broširano in 22 lir za vezano izdajo. V podrobni prodaji velja vsaka knjiga 13 lir broširana in 28 lir vezana. Naročniki DK dobe torej knjige po znatno nižji ceni in imajo še to ugodnost, da se jim dostavljajo knjige na dom, ako pri naročbi izrecno ne sporoče, da bodo sami prihajali po nje. Novi naročniki lahko dobe po znižani ceni tudi dosedanje romane DK, kolikor so še na zalogi. Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti; v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica Jutra in Slovenskega naroda'-. Iz drugih krajev se lahko naroči Dobra knjiga t po pešti na naslov: Uprava Jutra«, Puccinijeva 5. DNEVNE VEST Počastitev padlih v Redi.ptiglii V nedeljo je bila na pokopališču v Redipugliji svečana počastitev ob XII. obletnici smrti Aostskega vojvode, ki je bil poveljnik tretje italijanske armade v prejšnji svetovni vojni. Spominskemu slavju je prisostvoval tudi Turinski grof s številnimi predstavniki, ki so se zbrali v bližini oltarja. Svečano cerkveno opravilo je opravil mons. Massa. Turinski grof se je no končani počastitvi deli časa pomu-dil ob grobu Aostskega vojvode, nakar se je približal navzočnim svojcem padlih, ki se je z njimi zadržal v daljšem, prijaznem razgovoru. * — Sanje so mu prinesle 240.000 lir. Iz Brescje poročajo: Poslovodkinji loterijske poslovalnice v ulici Antiche Mura se je predstavil te dni milanski potnik ter ji pripovedoval o čudnih sanjah, ki jih je imel ponoči. Uradnica je povzela iz potnikovih sanj številke 27, 44. 63 in 57. ki jih je potnik stavil na florentinsko loterijo. Plačal je tri lire ki so se sijajno obrestovale. Zadel je namreč 240.000 lir. — Slutnja smrti. Josip Doria, ki je bil tsvojčas pomorski kapitan, je pomagal pri nameščaniu sončne zavese pri hotelu Ita-lia v Chioggiji. Vzpel se je no lestvi, ki pa se je prelomila. NesrečnHt je padel z višine na tla in obležal s počeno lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil. Na lestev se je vzpel s slutnjo bližajoče se smrti. Svojemu tovarišu je namreč dejal, predno je stopil na lestev: Pojdem gori, toda živ se ne vrnem več.« _ Dvojčka sta pomnožila število njenih otrok na 15. Iz Ferrare poročajo: V Tre- bi jih nikdar ne bilo. Le nekaj dlačic ostane na desni strani brade in ena kocina na desnem licu, »Kremo? Puder?* e»Hvala!« Preden se zavem, me žc namaže s k temo. odrgne rane in napudra, da se kar zapraši. Petem me pa še oblije z vedo, ki diš: na razdaljo topovskega strela v \sc smeri, in počeše, da sem kakor čc bi me krava polizala. ter reče: »Hvala lepa!« Ko mu dam dve liri napitnine, se dotakne z metlico mojega suknjiča in me spoštljivo pozdravi. Na cesti srečavam začudene in sočutne poglede in vidm ljudi, ki se ozirajo za menoj. In tudi ljudi, ki so gladko ostriženi, da so nji* hove glave letališčem podobne, in nosijo skrbno negovano brado in brke. Tedaj se zamislim in V srcu se mi vzbude sorodna čustva. Spomnim se na lobanjo. Javno dajem na znanje vsakomur, ki me na cesti začudeno gleda in se ozira za menoj: Nisem bil na fronti. Nisem član Kiu-KJuv-Klana in slovitega Al Caponeja in tovariše po* znam samo iz posebnih izdaj dnevnega časopisja. Zrezan vrat in krvaveč obraz nista zadosten dokaz. Krvav pogled je pa posledica drugih pojavov. Uradne mešane komisije, ki so se zaradi mene štirikrat zaporedoma sestale, so vsakokrat soglasno ugotovile, da bi bila moja navzočnost v strelskih jarkih domovini skrajno Škodljiva in da bi utegnila povzročiti vojaško katastrofo. Ce pa boste kdaj v dnevnem časopisju pod mastnim tskem brali, da je ta ali eni brivec na nenavaden način odpotoval v deželo molka, -vedite, da je kaj takega docela razumljivo in iaiauin >Ul:1li£!l% KINEMATOGRAFI Bgm&nemđm senatna tačk za KINO MATICA Plim o življenju in tragičnem koncu slovite pevke preteklega stoletja Marim M ali bran Mari a Ceboturt poje arije iz oper Rossinija :n Belhmja. Sijajni igralci: Koseane Brazzi. Renato Cialente, Tina Lattanzi Predstave: ob delavnikih ob 1«., 18.30. »OSO -j • m - KINO SLO«A Po svetovno znanem romanu A I. CRO>*INA m • • ln zvezde gledaj" Film rudarjev in velemesta V glavni vlogi: Mirhael Redgrave Predstave ob: 14., 16.. IS. in 20. uri KINO union Pretresljiva usoda mladega kmečkega dekleta — švicarski film. nagrajen na XI. beneški filmski razstavi Glas krvi V* glavnih vlogah: Kobi Kapp. IVtra Marin Predstave ob: 16.30, 1S.30 ln 20.30 uri sigallu živi kmetska gospodinja Ema Ferrari, ki je rodila te dni zdrava dvojčka, ki sta pomnožila število njenih otrok na 15. Mati in dvojčka so čili in zdravi. Vria mati je dejala po porodu, da hoče še nadaljevati s pomnožitvijo svojega zaroda. — Dovoljena je prodaja svilenih copat. Iz Rima poročajo: Korporacijski minister je pooblastil pokrajinske korporacijske svete, da smejo dovoliti tvrdkam. ki za to prosijo, prodajo v konfekciji izdelanih svilenih copat, ki so bile svejčas blokirane v zvezi s prijavo, da so jih prodajali po višjih cenah, kakor so bile da'očene. Teh copat ne bedo smeli prodajati po cenah, višjih od 45 lir (za odrasle) oziroma 30 lir (za mladino). — Svečan zaključek kulturne sezone italijansko-nemškega združenja. Te dni je bila na zeio slovesen način zaključena kulturna sezona lombardskegu odseka italijansko-nemškega združenja v Milanu. S ovesnost je bila v gledališču Olimpia, sklepno predavanje je imel prof. Alfred Cucco. ki je razpravljal o Siciliji kot pred-zidju evropke civilizacije. — Vojak je r^šil m'ado življenje. Šestletna Roza Betti se je igrala v bližini neke ladje ob kanalu Ozzeri v kraju Ponteletlo. Padla je V kanal in bi prav gotovo utonila, ko bi ne bil opazil tega kapo ral Marino Da Rosa. ki se je takoj pognal v kanal in rešil pctapljajočo se deklico. Ljudje, ki so bili cb nabrežju, so reševalcu čestitali. Starši rešene deklice pa so mu dali lepo nagrado. 30-letni pojedelec Ka-rol Bandi iz Vicevana je plaval čez reko. da bi Driše! na del polja na drugem bregu. Pri tem pa se je verjetnp onesvestil in utonil, predno so mu mogli tovariši pomagati. — Nov alpski vodniki. Iz Bolzana poročajo: Odbor »Alto Adige« ter bo'zan-ki odbor F. I. S I. sta organizirala posebne izpite, namenjene bodočim alpskim vodnikom ter nosačem. Izpiti so bili precej strogi. Od 24 kandidatov je deset prestalo izpit z uspehom. Ostalih 14 je bilo odklonjenih. * —, Novi komisar sindikata lepih umet-ncsti. Za komisarja sindikata lepih umetnosti je bil imenovan Felice Carena. ki je med najodličnejšimi italijanskimi umetniki. Rojen je bil 13. avgusta 1879 v Tu-rinu. Posečal ie slikarsko šolo Jakoba Grosso na akademiji Albert ina. V Rimu je dozorel v eneca najmočnejših italijanskih umetniških tvorcev. Zasovel ni samo v* 11 ali i i, ampak tudi preko ftalijanskib meia. Za svoje zasluge na umetnostnem torišču je bil imenovan leta 1933 za italijanskega akademika. Med prejšnjo svetovno vojno se je Carena od'»koval kot topničar v bojih pri Asiagu. Po vojni je bil imenovan za profesorja slikarstva na Kr Akademiji lepih umetnosti v Floren-ci ki ji predseduje. V Florenci je posvetil svoie sposobnosti sindika'ni oreanK.-ciji umetnikov in ie umel zlasti pritegniti v krog ustvarjajočih likovnih umetnikov predstavnike mlajše umetnostne generacije ki ga občuduje in obozuie Dosedanjemu komisarju Antonu Miramiju so bile poverjene druge važne na'oge v italijanskem umetnostnem življenju. — Papež na Petrovem erobu. V ponedeljek zvečer se ie pomudil papež Pij XII. na Petrovem grobu v vatikanski baziliKi Ta obisk je vakoleten in tradiciona en. Zatem je blagoslovil nadškofovske plasce. ki so pripravljeni za nove nadškofe. Rj so že zbrani. Sledila je blagoslovitev P°.sv^" tilnega kamna cerkve sv. Evgena, ki bo zgrajena v nros'avitev škofovske 25-letni-ce papeža Pija XII. Kamen je bil izkopan iz izkopanin, ki so v neposredni bližini groba sv. Petra Papežev cbisk je trajal od 19.40 do 20.30. — Neznan utopljenec v Tiberi. Pri Aqui Acetosi v Rimu so našii truplo neznanega utopljenca, starega okoli trideset let. V vodi je bii več dni. Verjetno je utonil za posledicami srčne kapi. — »Tretji dinamizem vojne poezije.« V knjižnih sobanah v tiskovnem krožku v Rimu je bil poseben večer, posvečen Neaplju, pod geslom »Tretji dinamizem vojnih poezij«: organiziral ga je sindikat avtorjev in pisateljev. Rimski »Messagge-ro« poudarja, da ni mogla »pohabljena prestolnica« dobiti močnejšega pesniškega in vojnjega poudarka, kakor je bil izra Ž3n v futurističkih besedim M.irinetti ja. Alberta Vivianija in P. Bel lan ove. — Ziidruit-ir. Julijska številka »Zadru-garja glasila Nnbavljalne zadrugo žol?z-ničar;'ev Ljubljanske pokrajine, objavlja poreč*lo o občnem zboru zadruge. Pore čila kaže, da je zadruga kljub vsem težavam tuđ] lani uapešno delovala. Nekaj prostora je posvečenega, kakor stalno, tudi male« mu gospodarstvu; rudija nasvete p^rutni-nnrjem in drugim rejcem nasvete za del . — Tl-lijansko-japf maka kulturna manifestacija. Iz Genove poročni o; V Verdijevem gledališču Nervi je bila ob navzočnosti oblastvenih predstavnikov manifest;^ ij.: italijansko-ja{ onskega prijateljstva. Japonski generalni konzul je zatem prečital pozdravno p -slanico japonskega veleposlanika genovskemu prebivalstvu. Ob skersu je bilo predavanje prof. Rema Centoianija o Itaii;i ter Japonski. Sledilo je predvajanje p »učnih japonskih posnetkov. — Nesreče, v ljubljanski bolnišnici so iskali zdravniške i omoči naslednji ponesrečenci: Edvard Iieršič. 12-letni sin delavca iz Unca, si je pri padcu z lipe z'o-mil obe roki. — Milan Radelj. 4-letni sin trgovskega pos'ovodje iz Ljubljane, se je pri p:d?u pebil na glavi. — Janez Kavčič. 4-letni sin delavca iz Tcmačevega, je padel pod voz in je notranje ranjen. — Neža Bizjan, 80-letna žena čevljarja tž Ljubljane, Šj je pri nadeu zlomila levico. — Jožefa Mihove. 3-Ietna hči krojača iz Logatca, si je pri padcu na stopnicah z*o-miui desnico — Ana Smrekar. 8-letna hči posestnika z Javoja. si je pri padcu zlomila dcinico. 12 LJUBLJANE —tj Dež na dež. Suše se nam res ni treba brti; niti treh dni po vrsti ni več lepih Čim smo se v nedeljo začeli veseliti lepega vremena, je začel pihati jug. ki pri nas navadno pokvari vreme. Po plohi v" ponedeljek zvečer se je zdelo, da se bo vreme zopet vsaj za nekaj časa izboljšalo, a včeraj je ostalo soparno nebo je pa bilo zamreženo. Maksimalna temperatura je desegla včeraj 27.7". kar je sorazmerno mnogo, ker je bilo precej obačno. /.račri tlak je močno popuščal in davi je bil t?ko nizko kakor že več mesecev ne. Znašal je 752.5 mm. Minimalna temperatura je znašala 17.8°; bila je torej nenavadno visoka, kar je značilno za južno vieme. Davi je bilo mečno ob'ačno in ob 8.30 Je začelo močneje deževati. —rj Nagrajeni najmarljivciši učenei na trgovski strokovni SMi Združenja n^o -(iv v Ljubljani. o0. junija jc b lo zaključeno šolsko leto na trgovski s;:ok0 1 r. Razen tega «o bile ^ bdarovene še številne učenke in učenci z darili trgovcev. Knjige so darovale ljubljanske knji-; "ne. — Na kencu letošnjega solsscega leta je bil? vpisanih 43 učencev ln 81 učenk (skupaj 129>). Sposobnih je bilo £0r; . Popravni izpit ima skupaj 18 učencev in učenk. Zaključni izpit je položilo 20 učencev in 37 učenk. —lj Islandski ribič j2 najboljši r«vnau znanega francoskega rcm:ncp'sca Perre Loti-ja. Pisatelj slik«* z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrosti eksotičnega življenji in mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v s!o_ venščino g. Vladimir Levstik in je delo pravkar izšlo v založbi knjigarne Tiskovne zcdruge. Selenburgcva S. • —lj Burcundee belo. va'poličela rodeče, barbera črno. muškat sladko vino toči gostilna »Lovšin«. Smatrcjcč za umestno, da se dodajo in I spremenijo nekatere postavke tabel A m j I B. ki sta priloženi naredbi Vt?okga komi- ! ' sarja o novih predpisih za por .zde jevanje ' tekstilnih usdelkov ln oblaernih predmetov I z dne 1. novembra 1942-XXI štev. 203. je I ' V&oki kcr.-is.tr z t Ljubljansko pokrajino ; * iz^lal naslednjo naiedbo. ki je objavljena v Službenem listu - 16. t. ni. in je sio^da v I veljavo na dan obj:ve. V tabeli B. kjer so navedeni izdelki, ki niso vezani na izk znice sta črtani p os a v- J j ki »Oblačila uzdekna) za novorojenčke« ' I in Na i oko vezene tkanine, če je vezena \ več kakor polovica njih površine.« 1 Tabeli A je dodana nova skupina III.a. I ki ve.ja za oblačilne predmete za ctroke . j do enega leta tizvzemši pletenine in noga-j vice) Ta skupina lila vsebuje naslednje j I postavke: li obKkca aH kosUimček dolžina do 40 cm, 10 tečk z arabskimi Številkami; 2» pevršnikj za otroke, dolžina do 40 cm, 12 točk: 3i plaSčki z cglavnico, \ dolžina do 60 cm. 12 točk; 4) fivotci. dolžina do 30 cm. 3 točke; spodnje oblek-ce. I. in II ve ikosti. dolžina do 40 cm. 4 I tečke: 6i srajčke L. II. in III- velikosti, dolžina do 29 cm, l točka; 7) spodnje hlačke, dolžina do 22 cm. 1 točka 8» čepice (avbice) 1 točka; 9) cbvojnica 10 točk; 101 podbradniki fpo. dva) 1 točka. 11) povoji iz ripsa ali pikeja: a> širine 10 cm. dolžine 1.5 m. 2 točki, b> širine 13 cm. dolžine ] 3 m, 3 točke; 12) vrhnji povoj, dolžina do 90 cm. 12 točk: 13) trioglate punice 'z mehkega blaga s stranico 70 cm. 1 točka; 14) kvadratne plenice s stremico 70 cm. 1 točka; 15l podloge zoper vlago s stranico 70 cm 2 točki (vse točke z arabskimi številkami) V eddeBeti »IV. Pletenine in nogavice« K dodajo naslednje postavke: 4) nogavičke n novorojenčke (dolžina stopala do 13 cm) trje pari 1 točka t. arabskimi številkami; 5) rokav i^ke za novorojenčke 1 par 1 tOČka; 6) čeveljčki u novorojenčke 1 par 1 točka V oddelku »111 Oblačilni predmeti za otro* j ke od I. do 4. leta« se spremenijo prtdp^sane ' dolžine prt naslednjih predmetih za otroke: ! H obleka v enem samem kosu: dolžina od 41 ! do 60 cm: 3a) /nmke suknje .n površniki; dolžina od 61 do 65 cm. b) plašči: doižna od 61 do 65 eni: 4) srajce: dolž;na od 30 do ' 60cm; 5) spodnje hlačke: dolžina od 23 do : 26 cm. V oddelku »V. Konfckcionrano bttno perilo t in predmeti za opremo« se p«stavka 6 spre \ meni takole: prevleke za blazine: a) 30X43cm 5 točke z arabskimi številkami b) ostali: 8 točk. £2S!ff£ŠBSBo muhe! «* Ljubljana, 7. julija. Po članku. ki smo ga včeraj objaviti o muhah kot raznašalkah nevarnih nalezljivih bolezni, oprzarja mčstni fizikat vse prebivalstvo, naj iz javnih zdravstvenih onirov vestno zatira muhe. kjerkoli le more. Posebno pa prosi tudi žol^Ua vodstva, naj vso j mladini predoči jo veliko važnost zatiranja niušje nadlege. Hlevi, svinjaki, zajčniki in kurniki, predvsem pa še nepokrita gnojišča, smetišča in kompostni kupi gotovo privabljajo muhe. kjer se najhitreje zarede in razmnože, da postanejo neprijetna in večkrat nevarna nadlege okolice. Ljubljansko mestno poglavarstvo je že s posebno uredbo za varstvo snage in higiene v Službenem listus dne 24. oktobra 1. 1936 prepovedalo nesnažna dvorišča in nepravilno, za zdravje nevarno rejo mali živali. Za picstopke te naredbe mestno poglavarstvo lahko vsakogar kaznuje z občutno kaznijo. V današnjih izrednih razmerah pa moramo &4 pesebno odstraniti prav vse vzroke, da bi muhe mogle širiti nalezljive bolezni, saj sna^e ni nikdar ni nikjer dovolj. Mestno poglavarstvo sicer pozdravlja vnemo in tudi podp.ra rejce, ki z rejo malih živali pomagajo družini do boljše prehrane, vendar pa morajo te živali rediti tako, da se n kakor ne morejo zarediti muhe. - Organi mestnega poglavarstva bodo strogo nadzorovali snažnest dvorišč in vrtov, predvsem pa hlevov, svinjakov, zajč-nikov. kumikev itd. Prepričani smo, da bo zavest odgovornosti napram skupnosti in disciplina prebivalstva preprečila kazni ln druge sicer potrebne oblastvene ukrepe. Pri zatiranju muh bo pa mestni fizikat j tudi sam pomagal :n ho v ta namen v H. nadstropju Mestnega dema brezplačno delil *rdstvo za uničevanje nauh ter dajal tudi potrebna navodila vsak delavnik od 8. do 11. dop. S tem sredstvom s<» muhe, ki jih privabljajo živali in njih odpadki tudi v sicer snažnih hlevskih, zanesljivo uničijo ali se njihrvo število tako zmanjša, da ne motijo več okolice. Prinesite s seboj steklen co! Naznanite mestnemu fizikntu zbirališča muh! »Zimski veeer* v ' n C i al'nl. N* edn: Dopolavorovega Liiv-uaJ š«.l_.-S^oni v Tric*tu up. i-.-vrjajo te dni veseloigro Sig-frida Geve.^i »Zimski večer«. — PoneareNtiel. E^sno nogo si je zlomil med flelom a Hotni de!, vec Morena Mauro. Med v njo r i tramvajski progi 3 se je po-nesre* ■ 41 let -i FlTp Ncrdm iz ulice Marco Pelo 4. Ima poškodb;? na desnem kolenu. Desno nogo ~li je ziomi'a pri pa.icu 72Ietna g apodklja Malija Ceme. Vsi trlj^ sr> aa B i^kli v t: ><**insko bolnišnico. — BOletnlc- pluninskepra društva. Letos peteče 60 let od ustanovitve planinskega društva, ki se je pretvorilo po 1. 1918. v tr estinaki odsek italijanskega ; Ipinističn?- — Smitj'n padtM« s kolesa. Žalos'.na. smrtna neareča se je piinotila nQ ceeti v Z. lile. leietni di;ak Junj Cavalicn iz ulice Genova 3 K je peljal s kolesom, ko je na. nekem ostrem ovinku padel in obležal na cesti. Pes od ce ne bi bile uaotine, ko ne bi bil ob :stem 6 su prilive1, neki avto. ki ja povozil nesrečnega Ca\alieiija. ki ao prepeljali v tiies.insko bomitn co. kje: ra je kmalu j>. prevozu U-lihnil i±\ usodnimi pc k.M'oami. V bolnianlOO se je zatekla tu Ji 75ietna gospodin ju Ida P'rrano, ki si jo pri paxlcu zlomila desno no^o. GLEDALIŠČE i> k a M a SreHa 7. Julfja. ob 19.30: Je«en. Red A. Zadnja uprizoritev. Četrtek, 8. julija: Zaprto (Generalka). o P E R a Sred«, 7. julija, ob 19. Dežela Mnehljaja. Opereta. Izven. Zelo znižane cezuJ Od 20 lir navzdol. Četrtek. 8 ]u!ija. ob 19. Prodana nevesta. Red Četrtek. Petek. 9 julija: Zaprto. Sobota, 10. julija, ob 19 Mrtve oči. Premiera. Red Prema r>ki. Sprememba opernega rcprrtnarja. Zaradi obolelosti gospe Polič'?ve je moralo vodstvo Opere spremeniti repertoar za sredo. 7. t. m. Namesto opeiete »Tiha vo-da<. ki je bila na sporedu za red Sreča, no uprizorjeni opereta »Dežela smehljaje« izven abonmana. po Zi lo znižanih cenan od 20 lir navzdol. Iz Novega tstesta — Dvomesečni leoaj i/ ■tetiegraflje i" Htroj«>pIsja p) desetprstnem sistemu, otvori Enoletni trgovski teč3j 12. julija, Poja-mila in prijave pri vodstvu. — Na peTju slave je padel na sicilskih t!eh Vili Richtzenhain. poveljnik skupine Hitlerjeve mladine v Triestu. Bil je na vzhodnem bojišču, nakar je bil pride'jen nekemu oddelku v Siciliji, kjer je sedaj na^el smrt. — Z'ata ma>a mons. Furlana. V župnijski cerkvi pri Sv. Križu je daroval mons, Andrej Furlan svojo zlato mašo. Mons. Furlrn pojde v pokoj in se bo nastrnil kot lomeči duhovnik pri knezu \Vindischgratzu v gradu Villa del NeveeO. — Ljudsko gibanje. Dne 3. julija je bilo v Triestu 12 rojstev, 6 smrtnih primerov in 9 porok. — Predavanje In pridiga o Italijanskih vojnih ujetnikih. V soboto je pred3val fra G nepro v dvori ni Dantejevega liceja v Triestu o junaški veri italijanskih ujetnikov. V svojih izvajanjih je konkretno opisal prizore, ki jih je sam doz-vel. V nedeljo pa je prk'ig?l v cerkvi sv. Antona novega o telazlini veri v koncentracijskih taboriščih. Omenjal je. da je srečal v teh taboriščih mnogo triestrnskih sinov. Po končani pridigi :e sprejemal svojce ujetnikov, ki jim je dajal poj:sni!a o svojcih - vojnih ujetnikih. — »Lucija Laraermcor-ka« v Politeama RCssetti. Te dni bodo uprizori'i na odru Politeama Rc^sefti opero Gaetana Domizet-tita »Lucija Lamermnorska r. Sodelujeta odi ena solista sopranistka Klara Bergfami-ni in tenor Mario Filippeschi. Orkester vodi Fcriuccio Apriorno. Radio LJubljana SREDA. 7, JULIJA 1943-XXI IJ (0 Poročila v slovenščini. 12 45: Lahka «jlavba. 13*00: Napirved časa: poročila v italijanščini 1VI'»: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Ohon ;L-n h Sil v slovenščini. 13.12: Orkester vod dirigent Pe-tnilia 14a so pa ljudje končno spoznali pravo pot iz zmede nejasnih pojmov, kako je treba vrt obli- kovati, so mnogo pripomogli nekateri zgolj znanstveni vplivi. Velik vpliv so imeli botanični vrtovi. Fleristična geografija je raziskala, kjer so razširjene posamezne rastlinske vrste In katere se t naravi družijo. Ekološka geografija pa raziskuje razloge, zakaj so določene rastlinske vrste, vezane na različno podnebje in tla. Nastala je nova veda — rastlinska sociologija. Ekološko in sociološko raziskovanje rastlinskega življenja v naravi pa nudi vrtnemu oblikovalcu dragocene migljaje in mu kaže nova* pota do spoznanj . Tako je znanost začela vplivati na oblikovanje vrtov. Toda. naglasa pisec, ne smemo misliti. >da vrelo umetnosti dobiva svojo čudovito moc iz globokih za-„, kladov strokovnega znanja. Goethe ni bil izučen vrtnar, vendar njegov park v Wei-maru lahko prištevamo med najboljše, kar jih je ustvaril naravski vrtni stil 19. stoletja.« Nekoliko dalje pravi pisec: »Ni recepta za dobro pesem in pesem vrta mora priti iz srca, ki ta vrt doživi. Naravoslovec nam bistrovidno, a s hladno neosebno znanstvenostjo tolmači in raz-členja snovno gradivo vrta, prav tako nam estetika le razloži oblike, pojasnjuje lepotne zakonitosti; dušo. rast in življenjski ritem mora vrtni umetnini vdihriti stvarjalec .-am.i Tako pisec prehaja k sami vrtni umetnosti. Razčlenja oblikovalne nagibe in se poglablja v bistvo prave vrtne umetnosti, govori o razliki med oblikovalcem vrta, umetnikom in ustvarjalcem drugih tr-pežnejših. nespi eminja jočih se umetnin, išče odgovor na vprašanje, kaj hočemo v današnjem vrtu in pravi, da sedanja vrtna umetnost smotrno izbira in spaja prvine arhitektonskega in naravskega (prirodnostnega) vrtnega sloga — v iskrenem sožitju z drugo umetnostjo. Tako je v sodobnem vrtu zopet oživela čista, še globlja ljubezen do narave. — K nekaterim piščevim mislim se še povrnemo. Steklo se uporablja vedno bolj Iz njega Izdelujejo celo volno važno vlogo v industriji in bombaž, ki igrata Steklo je nastopilo v sodobni proizvodnji svojo zmagovito pot in vse bolj izpodriva druge surovine. Nemalo je sirovin, ki so se morale umakniti steklu. Velika prednost stekla je namreč v tem, da sloni na predelavi sirovin, ki jih imamo v Evropi v ma-1 odane neizčrpnih množinah. Zanimiva je zgodovina uporabe stekla. Vleče se skozi vso kulturno in civilizacijsko zgodovino ne le Evrope, temveč tudi Prednje Azije. Znano je, da so poznali narodi steklo že najmanj pred 7.000 leti. V pozorni obliki pa so ga uporabljali že v Kristusovem času. V rimski in rani germanski dobi so igrale steklene posode precejšnjo vlogo. Zatrumivo je, da so uporabljali v srednjem veku steklo samo za cerkvena okna. ki so bila okrašena s prelepimi slikarijami. Se v Lutro-vem času je bUo le malo zasebnih hiš, katerih okna bi imela prozorno setklo. Ljudje so si pač pomagali kakor so vedeli in znali. Uporaba in predelava stekla na. je napredovala v naslednjih stoletjih tako zelo, da lahko govorimo zdaj o »steklem dobi«. Danes se nam zdi povsem naravno in samo ob sebi umevno, če se vozimo z vlakom, pa si skozi steklena okna ogledujemo lepoto pokrajine, mimo katere drvimo. Stopamo v hišo in se vzpenjamo po stopnicah, pa se ne oprijemljemo samo lesene ograje, temveč tudi ograje iz takozvanega varnostnega stekla. To steklo ima posebno svojstvo, da se ne lomi in da ne more postati zaradi tega nevarno. V moderni stanovanjski hiši so pa tudi mnogi drugi preimeti iz stekla. Stene med sobami so ponekot steklene, prav tako tudi vrata, plošča na stolih, omarah itd. Velike površine so sestavljene iz steklenega železo.betona, ki daje prostoru neko pritajeno mirno ter enakomerno svetlobo. Pa tudi vse zunanje vodovodne naprave so lahko iz stekla; po sodobnih kleteh pa najdemo tudi velike steklene sode. Steklo stopa na mesto Številnih drugih sirovin, zlasti lesa, kovice, jekla ter litega in kovanega železa. Tehnika pa je danes tudi že toliko napredovala, da lahko zamenjuje steklo za snovi iz vlakenc. Tako poznamo stekleno volno, ki igra zelo važno vlogo. Pod splošnim pojmom ^steklenih vlakenc t razumemo danes vse vrste niti iz stekla. Po na<činu pridobivanja razlikujemo stekleno tkivo, stekleno volno in stekleni bombaž. Najpreje so izumih stekleno tkivo, obstoječe iz zelo tankih svili podobnih steklenih nitk v premeru 0,0.1 do 0,0.2 mm. Prava steklena volna se pridobiva prav za prav že v samih tvornicah stekla tako, da se na tekoče steklo pušča para pod zelo visokim pritiskom, ki lahko ob zračni primesi tekoče steklo tako stanjša, da dobimo steklene niti v premeru 0.OO7 do 0.002 mm. Tako izdelani stekleni bombaž se lahko uporablja za naslanjale in drugo pohištvo. Stekleni bombaž ae zdaj mnogo uporablja zlasti za Jaotacage, ker je slab prevodnrk toplote. Lahko pa uporabljamo stekleni bomba* tudi za tapeciranje vrat, da ae skozi nje ne slišijo glasovi. Steklena n*t ne gori, pBič pa ae neglo topi. Zaradi tega ae ne morejo steklene niti uporabljati v dotiki z vročimi predmeti. Nadalje taa steklena nit de to prednost, da ne reagira na vlago. Zato ji vlaga- ne Škoduje. Oe ae pa te prime nekaj Hajja, je treba steklene nriSti prod rtjo zaščititi. BfcaJEJam niti so brez vsakega vonja, lahko jta režemo z navadnimi škarjami aat anteni. Naj omenimo še tako MBJ ruberoidne proizvode, kot is vratno izolacijo za stene, žice itd. V zadnjem čemu. ae je zelo povečala možnost izdelovanja steklenih mozaikov v nasprotju a kamemtimi, saj nudi stekleni mozaik neomejeno možnost uporabe najraakčnejših barv. Toda slika stino napredujoče tehnike stekla, bi ne bila popolna, če ne bi omenili možnosti izdelave cele vrste glasbil iz stekla ter optičnih stekel. SSchot in Zeis so najzaslužnejši možje za razvoj tehnike stekla. Svoj sloves so si pridobili z znamenitimi deli v mestu Jeni. Z raznimi primesmi setkla se je namreč po dolgoletnem napornem delu posrečilo z boljša ti vse vrste stekla za očala, mikroskope in teleskope. In če je raziskovanje s pomočjo takozvanega elektronskega mikroskopa tako zelo napredovalo, se je treba za to zahvaliti v prvs vrsti steklu. Steklo pa ustvarja tudi vedno nove kemične probleme. Posebne vrste stekla, ki ne propu- SicOska torpedna letala so pripravljajo na pot? Piooosvsmje smerf ščaja samo navadne svetlobe, temveč tudi ultravijoličaste žarke, nam pričajo o važnosti setklarske tehnike za ljudsko zdravje. UltravijoUčasto steklo omogoča namreč zbrati ultravijoličaste žarke iz zraka tako, da, se v steklu ne lomijo. Steklo pa igra važno vlogo tudi v zdravstvu. Za* jetične in rahitične otroke gTade najlepše bolnice z velikimi steklenimi terasami, kjer leže otroci ipostavljeni ultravijoličastim žarkom. Z izumom takozvnnega ultravijoliča-stega stekla pa je končno silno napredovala tudi metoda zdravljenja jetike in rahitisa. Vse leto sneži Prebivalci južnih dežel so imeli v starem veku kaj čudne pojme o srednji m severni Evropi. To je razvidno iz poročil rimskega zgodov-inarja Herodota. O deželi Skitov, sedanji Ukrajini, piše namreč: »Na severu te samotne, zapuščene dežele sta noho in zemlja vedno zavita, v gost. siv pajčofcm, Tam namreč neprestano pada izpod nebo. belo perje ali mačice. Cez poletje pada nekoliko manj, pozimi pa tem bolj.« — He-rodot je torej misli i. ck v arocarji m severni Evropi neprestano sneži. Z vetrom proti vetrn Jadranje po votli je umetnost, ki zahteva mnega znanja in spretnosti Kdo je prvi prišel na misel praktično uporabiti jadra si v veliko zadovoljstvo vseh nasprotnikov dolgoveznih zgodovinskih opisov ne da več ugotoviti. Nekateri sicer trdijo, da je bil to Prometej ali celo Noe, ki je prvi prestrezal veter v jadra. To so pa samo prazne domneve. Jadranje je prava umetnost. Kakor je ideal v človeškem življenju neprestano naprej strmeči tok, ki se skušamo njegovim strmcem in tolmunom bolj ali manj spretno izogniti, tako je tudi jadranje ob ugodnem vetru idealno stanje, prekinjeno samo tu pa tam z iskanjem zasilnega pristanišča med nevihto ali izogibanjem neugodnim vetrovom. Kakor tudi v življenju tako je tudi torej pri jadranju važno vprašanje, kako naj obračamo jadra. Praktična pravila jadranja so pač znana vsakomur. Vsi vemo, da se ne da jadrati samo z vetrom ali bolje rečeno v smeri vetra, temveč v ostrem kotu proti njemu. Veščakom tega lepega sporta so v pravo veselje finese jadralne umetnosti. Vedno z vetrom v njegovi smeri jadrati ni nobena umetnost in pravi jadralec jadra tako z zaničljivo opazko, da bi lahko dosegel svoj cilj tudi v čolnu za prevažanje kamenja in opeke. Ptičji let je bil nekoč vzor letalcev in jadralcev. Tudi jadrnica »leti« po vodi in njena jadra so v načelu enaka krilom letala. Manjše sprednje jadro preprečuje jadranje ovirajoče vrtince. Veliko jadro pa skrbi zato, da pride veter do prav veljave kot gonilna sila. Jadralci si pomagajo Se s stranskimi jadri, da dosežejo večjo hitrost. Ce je pa treba spremeniti > i, mora igralec stranska jadra snrti. < naj vozi čoln proti vetru, se da doseči to s križai -jenjem. Jadralec križari bodfs, ( dolgih progah ali pa v mnogih kratkih sunkih. To je odvisno vedno od vetra. Svojo spretnost mora jadrali r>roizku-siti z regato. Tu, kjer je taktika odlocilnosra pomena, vzame jadralec dejansko svojemu nasprotniku veter iz jader. Ta preizk išena metoda odkrižati se tekmeca, najde podp ro v »vetrni senci«. Za vsakim jadrom nastaja namreč prostor brez vetra v ol ki stošca. To je tako zvana veterna senca. Cim pokrijeta senca nasprotnikov ćoin. se' zmanjša njegova hitrost, tako da zaostane. Nasprotnik st pa lahko pomaga .5 nim manevriranjem in tu se prlčenj 1 ka umetnost križarjenja. Nasprotni- 1 jo. treba dokončno postaviti v senco *n g stiti zadaj. Vodilna jadrnica mora torej budno paziti na vsako nasprotnikovo krot-njo in manevrirati tako kakor on. Jadranje nudi človeku poseben užitek in je ena najlepših športnih panog, samo da je precej težko obvladati jo. To je umetnost, ki zahteva mnogo znanja in spretnosti. Madžarska proti slabim knjigam Odločni ■ ukrepi 30 na Madžarskem zajezili tiskanje slabih knjig, brošur in drugih publikacij. Se lani je vrglo 20 zaiož-nistev na knjižni trg 3000 slabih knjig in raznih publikacij. Tiskanje take literature je bilo potem ustavljeno. Obenem so pa oblasti odredile, da se morajo vzeti iz prodaje vse slabe knjige, kar jih je bilo še na zalogi. Namesto tega ao začeli zdaj izdajati po nizki ceni dobre knjige. Konec bolgarske romantike Bolgarija je bila znana v širnem svetu zlasti po svojih rožah in rožnem olju. Pridelovanje rož v Bolgariji je bilo združeno Z romantiko, ki je je pa zdaj konec. Rože so jele izp(Kirivati zdravilna zelišča, zlasti pa tobak. Povpraševanja po rožnem olju je bilo zadnja leta vedno manj, ker so ljudje raje kupovali francoske in ameriške parfume. Roža se pa ni kar tako umeknila z bojišča. Na pomoč ji je priskočila znanost, ki je ugotovila, da potrebuje človeško telo vitamine^ med njimi zlasti vitamin C. Uče- njaki so pa ugotovili da je v vrtnicah zlasti v belih mnogo vitaminov. Tako so dobile vrtnice nov pomen in strokovnjaki so mnenja, da bo stara romantika pt Heiovajija. VrtnJc V Bolgariji znova oživela. ljetos t>o<2o pridelaJi v Bolgariji mnogo več rož kakor so pričakovali. Do 15. junija sn nabrali 1.5 milijona kg rožnih cvetov. Vsa letina bo pa znasaila okrog 2.000.000 kg. Minister čatloš pred mladino V okviru velikega zborovanja Hlinkove mladine so bile prirejene na bratislavskem stadionu razne športne in vojaške teknit-, ki so se pričele z nagovorom vojnega ministra Catloša. General Catloš je ugotovil, da je prevzela Hlinkova mladina v srni: u novega zakona o vojaški vzgoji poleg dosedanjih njenih nalog tudi vzgojo vse mladine na Slovaškem izvzemši nemško. Hlinkova mladina mora pripraviti mlado po-kolenje na službo v slovaški vojski. Edin-stvo slovaškega naroda je zgodovinsko revolucionarno načelo in s svojim nastopom dokumentira Hlinkova mladina na svečan način neomajno zavest, da je domovina varna in da ji nihče ne more iztrgati pribor jene neodvisnosti. HumoristJčen romal Ne vem, ali se mi je vsa moja osuplost zrcalila na obrazu; upam. da ne, kajti bogme, zdelo se mi je, da izgubljam pamet. In popolna mirnost, s katero je govorila o svojem nenavadnem podvzetju, me je delala še bolj zmedenega. »Ne,« sem nazadnje spravil iz sebe, »šališ se!« »Nikakor ne: res sem ga ugrabila. « »Ali, sveta nebesa, kaj pa zakon? To je kažnjivo, mar ne veš?« »Če je kažnjivo, bom kaznovana. Ljudje, kakršen je Elmer Ford. niso ustvarjeni za to, da M odbijali otroke. Vidiš, ti ga ne poznaš: zadostujo naj ti, da ga ni drugega kakor brezvesten finančnik, ki mu je mar samo denarja. Zamisli si torej dečka, kako odrašča v tem nečistem ozračju. .. dečka prav tistih let, ko je mlada duša najbolj dovzetna za vtise! To je toliko kakor zamoriti vse. kar utegne biti dobrega v njem.« Toda mo:q misel se kar ni mogla odtrgati od pravne strani zadeve. »Pa vendar. Cintija, ugrabitev je ugrabitev! In zakon se ne ustavlja ob nagibih! če bi te prijeli ..« Vse moje pomisleke je kratko zavrnila, »Bi se ti mar bal storiti kaj takega?« »Ali...« sem začel. Beseda mi je obtičala. Nikoli še nisem bil pomislil na kaj podobnega. »Ne, ne. vidim, da ne bi imel poguma. Če bi te prosila; daj, stori to meni na ljubo.. .< »Ali, draga, tu gre za ugrabitev, veš? Stvar je vendar tako neznansko zavržena!« »Storila sem jo, kaj nočeva. Po tem takem me zdaj zaničuješ?« Mrzel pot me je oblival. Zaman sem iskal odgovora. »Razumem tvoje pomisleke,« je Cintija nadaljevala. »Jasno mi je, kaj misliš in čutiš; vendar, ali ne izprevidiš, da je ugrabitev v teh okoliščinah nekaj docela različnega od dejanja, ki se po pravici tolikanj zgražaš nad njim? Konec koncev gre samo za to, da se deček reši iz okolja, ki bi mu utegnilo škoditi, in vrne materi, ki ga obožuje. To ni nič hudega, se mi zdi, ampak plemenito in zaslužno.«-Pomolčla je in čez trenutek nadaljevala: »Bi 3toril to meni na ljubo, Peter?« »Ne razumem te,« sem odgovoril s slabotnim glasom. »Saj je že storjeno! Ali nisi rekla, da si ga ti ugrabila?« »Da, toda izsledili so naju in ga vzeli nazaj. Zdaj bi rada, da ti poskusiš.« Spet je pristopila k meni. »Ali ne vidiš, Peter, koliko bi pomenilo zame, če bi privolil v ta poskus ? Konec koncev sem vendarle ženska; in na dnu srca si ne morem kaj, da ne bi bila nekoliko ljubosumna na tisto Audrevo Blakovo. Ne, nikar nič ne reci: besede me ne morejo ozdraviti; če pa storiš zame t o, bom zadovoljna. Tedaj bom vedela.« Zdaj je stala tik ob meni, me držala za komolec in mi gledala v obraz. Občutek neresničnosti, ki me je obsedal že vse od pTesa, me je še močneje prevzel. Življenje ni bilo več nekaj sivega, urejenega, razdeljenega na mirne, dogodkov prazne dni; njegov pokojni tok se je razbijal v divji slap, in čutil sem, kako me odnaša s seboj. »Nu, Peter, ali hočeš? Reci mi, da boš!« Glas, ki je utegnil biti moj, je odgovoril: »Bom!« »Oh, ti moj ljubi fant!« * Potisnila me je v naslanjač, sedla na enega izmed področnikov in položila svojo roko v mojo; nato je postala mahoma za čudo stvarna. »Poslušaj,« je rekla, »daj, da ti povem, kaj moramo storiti« Ko je tako govorila, mi je prišlo na misel, da si je bila gotovo že od začetka v svesti, kakšna bo moja zadnja beseda. Z vso zanesljivostjo je računala name. ženske imajo ta preroški čut. m Če gledam nazaj, se mi zdi ,da lahko s prstom pokažem točko, kjer blazna pustolovščina, v katero sem bil zajadral, neha biti grd sen in se izpre m em v neposredno prihodnost. Ta trenutek je bil bas tisti, ko sem se po poprejšnjem dogovoru seznanil z gospodom Arnoldom Abneyem v njegovem klubu. Dotlej se mi je zdelo vse povzetje nekam fantastično. Od Cintije sem bil zvedel, da mislijo dragocenega Ogdena prej ko mogoče poslati na nekakšno pripravljalno šolo, kamor naj se vtihotapim in počakam ugodnega trenutka, da ga odpeljem; vendar so se mi zdele ovire, ki so napotovale temu bistroumnemu načrtu, nepremagljive. Najprej: kako naj zvemo, za katero izmed tisočev pripravljalnih šol, ki obstoje na Angleškem, sta se gospod Ford in gospod Mennick odločila? Drugič pa se mi je zdel načrt za moje zmagoslavno vkorakanje v šolo, kadar bi jo izsledili, od sile šibak in pomanjkljiv. Cintija mi je bila namenila vlogo mladega človeka, ki ima nekaj pod palcem in se želi pripraviti za to, da bi sam odprl takšno šolo. Temu sem na tihem oporekal, da ne le nimam take želje, ampak da niti nisem podoben človeku s takimi namerami. Saj vobče nisem vedel, kako naj se držim, da mi bodo verjeli Razložil sem Cintiji to težavo. »Prvi dan bi me razkrinkali,' sem ji zatrdil. ^Človek bi moral biti že na pogled obdarjen z bistro pametjo in vi3oko izobrazbo; meni manjka obojega.' »Ali niste študirali v Oxfordu?« »Samo do prve stopnje. In vse, kar sem se naučil, je zdavnaj pozabljeno.? »Nič ne de: saj imate denar. Kdor koli ima denar, lahko odpre šolo na svojo pest, pa naj bo še tak nevednež. Nikomur ne bo prišlo na misel, da bi se mu čudil. Poslovno podjetje je poslovno podjetje.« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jenu — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani