PROSVETA M GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE "a.., ■ a•v&^-x&rtist chicaoo. ilu sobota 17. ostobsa (october) mu stev.-numbeb ju ^-YEARX. Vesti z bojišča Danes bledo«ji* f Illinois«, molče sne«; južni retrori ee spre-eno r severne ttotnčni rsbod eli itli «. » I Mi. eedML, Lt, Jfi jb .. ui&L TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEfrNOTE Cans ogla.ov po dogovoru. Kokoptat aa no Naročala*: Zadinjana država (isvan Chicago) in Canada fS na let«, II 50 sa I»vl leta in 76c sa tri maaaea; Chicago in inosematvo $4.M na Joto, >2.2» sa pol > I I aa vea, kar lata atik a PROSVETA" 2007 Sa. LrnwmdmU A.—u., Chkaga. "THE ENLIGHtŽlIrirfENt^ Orgaa al tka SUaaala Wafl—al Baaatl Saataty. U»ued alizt izreče, da imajo isto pravieo vai ljudje, da je zemlja domovina vzeh in da ne rodi iamo za posameznike, tedaj mora take. čuti očitanje, da }e materialist •brez idealov, ki miali seano na lodec. Kakor da bi bil na a« le en človetf, kl bi ne mislfl nanj I Ali da njislimo mi, ki pravimo, da mora družba,, ako boče biti družba, ne pa, divja čreda, pravično razdeliti dolžnoet in pravj-med svojimi udi, da mislimp mi samo na Želodec, nam očitaj^ S tem nam hočejo na čelo uŽg^ tl znamenje , barharatva in; . naa prikazati kot neplemenito druž-bo, ki je nevarna '^ufevni laate nlrtl" Človeftva. Koliko resnica je na temf Socializem ima svoje ko v narodu; brea njega bi 'ne eksistirati in kdor koče socializem, mora poznati narod kl ga razumeti, ali takega, kakrieu j* po naravi, ne pa kakor ao f* skušali izklesati raani njegovi vo-ditelji in preparatorji sa nebesa. V tem ljudstvo živi želja aa bolj-šim li vi jen jem v vsakem etiftj kakor za hoče pripreeti človek nasititi, taka hrepeni tudi 00 solnčni svetlobi, koprni pe lepotj in stremi po znanju. Mot la da ja organ isi ran kakor. wH ni gospod ia eivlUalfane žena najnižjih alojev ras ista tlla-kakor parflmlrana gospa Is visokega sveta. DeftenuH^ tiče vesta, da rolo lepše evete ker kopriva, do vijolica prijet je dehti kakor divji kostanj, nju nim očem bolj u«sjs Mariji* solza kakor hraetov hlod, i* sil-ka v slnčkovi knjigi bolj kakejr križikraži, kl jih sama delate a neokret u« roko. To čualeo aa 14» pole Israie tudi priproeti človek, kolikor mu j« v njegovih rszmO-rs h mogočo. Poglejte naie kmeti oe, kadar «redo v nedeljo t dot gih vratsh v eerkev. Kakor vi soka dama, preden gre na elitni ples, ee ©Meči preproaU ženiea s vso akrbijrvostjej kako pos gleda v sraelo, da resdeli lese aa glavi nataa*M» o sredi, kake sae ei spleta kite, kake skrbne pazi, da Je poča snelno bela in da gube na Urokih rokevifc prav Vo-le 1 la psatojti fanta, kl se ženi rdeč, kako sa svetil O. lep Je, ep!" VSo čustvo za lepote ni niti tako primitivno, da ne bi poznalo kritike. Tudi priproeti človek primerja in izraža svoje mnenje, ki ; e često bolj zdravo, kakor kritina bogatega kapitaeta, ki nahaja največjo lepoto v bankovcih po tisoč kron. Tudi cerkve, zlesti katoliška, pojmi, dO ima narod avoje umetniške potrebe is pogoetoma Je z oltarnimi slikami, a cerkvenim petjem, e malimi podobicami za odraele ia za otroke več dosegla kakor s pridigami in krščanskim naukom. A Mi pri pridigi ee ia-raža umetniški čut ljudstva. Kolikokrat lahko slišite: "Nai gospod pa znajo lepo pridigati 1" P* odgovor: "VaČ anajo, (Vač; veliko lepše kajtor nai." ' . B avojo vojaško godbo računa militarizem a umetniškimi na-«oi* uniformiranega pvoletariJata. Procesije, alavnosti sprevodi, Javne parsde ... vae je kombini-rano ž ozirom na umetniško dušo zemlje. Prirodoblovni pogovori. ' Spisal dr. Pate! Ghroiclj. > (Nadaljevanja) Tako so izpregpvmile ne in vesoljni potop jo izginil geologije skoro brez sledu. Francoski učenjak Cuvier pa je Scheuchzerjevemu zločincu nanovo pretipal koojti in apoenal je njem zanimivemu prastarodavne-ga močerada, ki ga je v spomin na najditelja krstil z imenom "An-trias Scheuchzcri." Harlemski muzej hrani ta kuri jozni petrefakt v pouk in zabavo potomcem. * ni ■ »>. • Kako aa lupi zemlja; na ognjeni-Udh sledovih; revolucije aem- ij. , tu,i ,.,-j i tali utripi. nežnih obUkov tdlanzka.. H potoki, imzbdjeaTl^V krvavem zvitu v terasa L daljne go^e gruude ^ 1 lovi in poka, slemena go^T,« Pritiskom eruptivnih * !!£ " nifin. Z grabeč ^ Pljuska morje preko kontu^ kopne zemlje, dvignjena ^ »kih rok, se vzpenja globin. Divji viharji in U* krešejo v ozračju. In kakor ata ob izbruhu Vt meati tferkulsnim in pom •• vso svojo kulturo našli grob v soki plasti .Vulkanskega pepela ^li6« ktaatrofi k, čelo življenje tedanjih dni. kopano od razdivjsaih pri^! In nato — spet tiho vae — k čan pokopi — To so lili po mnenju Cuvierja ni presledki med dvema lupi« ma, dvema vekoms zemeljake1 do vine. i czu' Ali te flobok vkoreninjeni nagon je vendar le malo razvit, zakaj avet višje umetnosti Je narodu za^prt, ikodo pa imata oba : iNarod in umetnost. Ako Je poslednji naloga oplemenjevatl ljudatvo, tedaj jO U zadača v sedanjih družabnih razmerah enostavno neizvedljiva, ker prava u-metnoet niti ne prodre do tega poklapčenega ljudstva, ki živi samo aa delo, za kopičenje bogastva, in nima niti intelektualne podlage, niti časa, niti fizične moči, da bi se zanimalo za najžlaht-nejie proizvode človeškega uma. In umetnost ne najde dosti spoz-navalcev, kajti oni bi morali priti ia tiste množice, kateri je dala narava vse lastnosti za pojmovanje krasote, a tiranija družbe ji je vzela vso prileŽnoet, da bi ae tiste plemenite lastnosti razvile. Kakor bi bila gorostazua prev-zetneet, ako bi kdo trdil, da sije solnce na nebu samo zaradi nekaterih priviligitanfo ljudi, da cveto ovetiee po travnikih in vrtovih samo zaradi enega razreda družbe, da Žgole ptice po grmovju In po trajni samo aa nekatere izbrane sloje, tako je zločinsko postopanje, ljudstvu braniti uživanje velikih umotvorov človeškega du SOveda: Spoznavanje lepote in hrepenenje po urejenem uživanju prirode v onih, ki zo izgnani lz raju, nezadovoljnost s temi raame-rami, ki jlk tlačijo tudi v duševno suženjstvo. Ali nihče ne more apratitf toga hrepenenja i« »veta, ker nHiče ne more vzeti živih barv evetScam, blagega zijaja zvezdam in milega petja pticaln. Lepota oplemenjuje človeško sr-00 in človeškega duha. Da more natod uživati lepoto, ogrevat) ae as umetnost ln jo umevatl, tor ae tako oplemenjevatl, mu Je treba priznati pravico do splošnega boljšega življenja in do materi-Jafotk pogojev zanj. Ifekler pa se mu to ne prizna, se mora narod boriti, naj tarnajo njefovl nasprotniki, koHkor hočejo o brezi-desl netil material tsm u. Boj eoei-aHzava aa ispremembo maUrial-nih razmer je t*>j za pleeaenltost. kake postajajo ljudje * P^iH. a dežele islolbenkal Okni meatJb trgovin in ragledujeje blaga, katerega «otor» rte bedo fcapttf. "Te robec Jo lopi (Moj, kako Jo V zvezdah ava iakala zgodovino naše zemlje. Njena lastna solnčne-žarka luč nama je sijala jasno in določno ▼ preteklost. Visoko iz zvezdnik perspektiv ava zrla njeno mladoHt, dokler nisva v tend izgubila svetle nki razvoja, ?edaj pa ava kot nekoč Kolumb pristala iz vesotjetva na tem novem otoku v brezbrežnem morju svetovnega etra. In zgodilo se je nama kot raziskovalcu, ki Je v novem Kolumbovem svetu z lopati prekopal hikanska tla in v njih našel zakopano in ohranjene kulturo davne, dotlej nepoznane dobe Aztekov. — Važne zgodovinske dokumente sva našla v zemeljskih skladih: o-kamenine. Ko^ velikansko rožno popje al ogromno čebulo ao ni tedaj predstavljan geologi našo zemljo. Iz lupinastih kamenitih plasti eo si ndelili sestavljeno njeno skorjo, središču lupinaste kožice pa valovi razbeljenotekoca lava, zemeljsko jedro. V vsaki taki lupinici ležita pokopani posebna favna in flora, ki nam torej pričata o posebnem veku v razvoju zemlje. Kolikor raznih lupinic bi torej lakko odlupi-li raz zemeljski obok, v tolttco različnih vekov moramo razdeliti prazgodovino nafte zemlje. In v vsakem veku je kipelo po zemlji drugačno življenje. Koiritao pa bi na dnu prispeli do lepo sl||vetlikajočega kriatalaate-ga olupka, v katerim ne nahajamo nftake fivljenakc listine več. —. Stopili smo v pre vek nafte zemlje, ko ftc ni klilo po njenem po-vrfiju življenja, in ta zadnja, lopo kristalaata lupiniea Ja ona prvotna kožica, v katero se je odela razbeljena zemeljska obla, ko aa ji ie dolgih tekom yordttlemfco gorovje Jo na zapadu in obsege Skalnato *orovje, ftierro ki druge forake akupiae Mt. MWKMty Ja visok 20,^00 čevljev, Popocatepetl 17,540 Čev-tjev. Zelo visoke ee vnlkenične gore v Alaski ln MeMkL Na va-ftoda Je gorovje Appaleee&ien. Mt. Mlebell v Keverni Kerollni Je vieok «711 čevljev. Velika centralna planjava ao razteza ia srk-tičnega pasa do Mehlkanekeffa sellrs Kelte: MMmlppl a dotoki, S«. LavfetM a Vek i mi Jezeri ee latekajo v atlantlftkl bezin; Oo-lumhis in Yukon v paeiflčni ha-Mekenzie v avktičal bezin. Obrežje mori UJM. * ohladila površina eonov. Tako ao olupili geologi zemljo v zgodovinske olupke; - pri vaakam posameznem pa aa obetali in se o-supli vprašali: "Kaj neki se Je godilo na zemlji med dvema takima olupkoma 1 Kje pač leži vzrok temu nenadnemu presledku, tej o-stri diarezi v zgodovini zemlje!" V lotom čaau pa Ja »el mladi «e-nijalni geolog Bueh daleč po ave-tu. V solnčnopestri Italiji je gazi) mrtvoeivem pepelu Vezuva, po brezupnih enoličnih obronkih utrjene lave mu Je begalo oko. Preko brealične osrednje francoake noto Jo nameril kooak, trkal a kladivom ob aametjeko skorjo ter Jo povpraševal po važnih problemih. Vsekrižem je obhedU njene ugasle ognjenike — in slednjič oa Je U teh mrtvaftkih pokrajin, ki so ma govorile o hudih kritičnih časih naie zemlje, rotil v poezijo in barvno kontraste divnlh Kanarskih o-tokov. Toda tudi tukaj ga ni mikala pokrajina, fOntastna v svojih konturah, v žreTfh ognjenikof d je zapiral razgled na lepo prtrodo Tam daleč v Ameriki pa Jo tedaj Humboldt prvikrat občutil grozo ln trepet potresa v Kumani in na orjaftki ognjenik, pokrit z večnim snegom in ledom, ns CUmberazo Je krepil zvojo p«. Skozi celo Ameriko ga Je gnalo hrepenenje in vsepovsod ma ..Jo iskalo oko eledov o vutksnsklh izbruhih. Na Jeziku vaok ' znanatvenikov pa Ja tedsj ležale grozna beeeda, in Ouvier Jo Je elednjlč smelo Izustil: katastrofa t S krvavim sijajem Je posvetila to beeeda t preteklost aemlje Ognjeniki so odprli žrela ln bruhajo iz aebe levo in pepel Zetemnelo Ja aolnea od To zo bile one velike diareM visoki peami življenja na obli šega planeta. Veak zemeljski vek je kone« Uko strešno revolucijo zefnelji skorje, in ko se je polegel njen har, je zeevetila urjs novi di življenskega razvoja. Na grobišču je vzraatel nov, polnejfti zarod od prejiujcga čakal zvejo usodne dopolnitve Po zadnji taki katastrofi t narodil človek in današnje živ atvo ter raetHnstvo; naatopil najnovejši vek zemeljake zgodc ne. i Kako elebo se je prilegala katastrof na teorije, ts drugi boljšani in pomnoženi natis vetu nega potope, v mirno veliessi prirode. V nemoteni harmod plešejo gigantsks aolnea po ] štoru, planeti in lune ter nak mlja z njimi hite svojo tiho vai pet; trdna akorja m boli pod mi, v neizpremenljivi mogoč* se prožijo po njik gorovja, m se peni v strogo začrtanih oba in življenje kipi vsepovaod in ka, čaka neomajno zsupljivo vi dan avojega solnes. . Kaj zato, če se danes otrga \ perela skala v gorovju in zabo V nižava; naj odnese deroea n izpod žuljavih rok ko&ček olid< ne rodovitne zemlje, naj zatrep ploščiea zemeljske skorje in p( li v silovitem potresu trudapo delo tisočletij; nsj zažari r gubnem Jani cela vrsta volk skih Žrel; kdo nsj bi se vznei jal ob takih bornih utripih prit nih ail; z železno vztrajnostjo zamašilo življenje vfzeli, ki ao zasekali v njegovo vrste. Kataztrofna teorija deluj dandanes nepoznanimi giganti mi in hipnimi silami, v prirodi zapazimo le počasne in nežni utripe zemeljskih sil. In od teh bornih utripov ao koč umrle gigantske Cuvier| sile. IV, Ongalnica zemlje , eb matt aUfbitrijl; LyaUov klJi kameniti popek Ob Neapoljskem ulivu etej Pnzzaoli razvaline prsatarega i tiftča Serapim: estsnki p«ruš ga zidovja, zlomljeni in *vrn, stebri, izmed teh msvslin P» < kot ponosne Jelke trije vitki, dotaknjeni stebri v nebo. T«d» di vanja Ja že vrtal w>b tm-do viftiue dobrih treh met rorI stebri gladki, nerazjedeiu, n» prikednjii) Na znani® k««n Pwovate j {lanom S. n. r. * r. »kon. U -aj« gr!Z ko sa en cent več ... ^ dopisnicah rsvne^0 ^ pisma, W Jih V***J" ' , K aa Pfet- * by tke Aet of Oct 9, 1»17. d 26. okt. — Komisar pevski, ki j« opaševa! po. 'otoku Oesehi m ušel v fm čolna okupaciji zadnje-'^rvča da so Neinoeaa pomade, akupiranja otokov Oeaela skrivni pristaši. Castni-je junaške trudili — pravi £ bi vidriali svoje moštvo — "koia in m00«0 — med t,mi tUr al Martinov, poveljnik fi. jih j« izvršilo samo-7o ao ae čete podale. dobro poznali polo- ici so t otoku, ¥ ALI JE DEJ AM JE BLAZNEŽA? Fort Wayne, Ind. — Zamorec Dixon je ulJil « sekiro 70Jetnega zdravnika dr. F. A. Kodebaugha, zdravstvenega uradnika v Carret tu, lud. Po izvršenem umoru se je ustrelil. Zamorec je prišel pred štirinaj stimi dnevi v (J arret t in ac naata ml v nekem ramorskem prehra-njevališču. Odkar j« prišel v Garrett, je imel vrata zaprta in ni pu stil nikogar k aebi. Gospodinja celo izjavlja, da ni užival hrane sko zi štirinajst dni. Stvar ae je »dela sumljiva in naznanili ao jo obla stim. Dr. Rodenbaugh je odšel takoj v družbi mestnega maršala W. Saxerja na lice meata, da se prepriča o resničnosti ovadbe. Po kratkem pogovoru skozi sa prta vrata z dr. Rodenbaughom, kar dokazuje dej- ?e -zamorec odprl vrata in mu do- da io našli pri mrtvem tem letalcu, katerega je v;--tla avijatik Safonov, na-ne samo obstoječih, temveč nameravanih utrdb. Na na-| io bili zaznamovani kip ji za ___iranje. Stražniki igene- Martinova »o ve&krat opazili obali znamenje a svetilko in kraj preiskali, so našli praz-kooo s prislonjeno lestvo k Kratka krila v Nemčiji. translation filed with tho poafc-at Chieago oa Oet 27, 1917, aa by the Act o * Oet 9, 1917, Kanj, I okt. — Nemški li-, ki so prišli danes aem, javlja-da je po uradni nareerlain, znan med rudni »i baroni in prekupec rude, je toal $700 na rnenčc za go-tytvo, dohodninski davek je lPkčal le od 14,00 letnih dohod-v. Stvar je prišla na dan na so-ga njegova Žena tožj inkonsko ločitev. Žena je namr nktevsU, da ji sodišče dovm S smrn. $700, poleg še #>,000, «*o poravna svoje dolgove, »nie električni avtomobil, dmžinske krožnike, kl so » več tisočakov, in advokat-•tndkt. ji je dovolilo $126 na dokler ne bo sodba o 1 ločitvi izrečene, in tf5# sa *** t roške. Hodišče ji n ik rlrktričnega avtomobils »rebrnine. 2j»»»rlain js izpovedal pred •k'»oi IVnesonoht, da njegov W obstoji le Iz petdesetih del-kl "> vredne po $100 "par" In delnie rudniških podjetne leh rudniških delnie ni vredna in dividende so z*lo l«Htr talca, kot jo je očr-**ta,herlain, kako je bilo po-* potrošiti aame v go-1700 mesee! Te jc l^"*1« »tanka, ki jo Uko kms tudi najboljši matemsti- prej. Pri tem je Hergaaan tako nesrečno padel, da je prišel s glavo pod kolo. Obležal js na mestu mrtev. REDKA NEZGODA. Rawlings, Wyo. — Ke se je 75- letni farmar James Fiaker v družbi David Weata vračal ua avtomobilu domov, ae je glomtla sa-penjača, ki regulira hitrost, in m zapičila v zemljo. V prihodnjem trenutku se je avtomobil prekucnili na Jamea Piaherja, mejtem ko je David West odletel v velikem loku iz njega. Fisher "Je na mestu izdihnil. Whitney, Pa. — Malokedaj aa čuje kaka novica iz naše naselbine in tudi aedaj nič veselega nimam poročati. Dne desetega oktobra t. L je ubilo v premogovniku rojaka, čla-na naše jednote Andrej Zalokarja. Pri delu se je utrgala nad njim skala, ki ga je na mestu ubila Pokojni je bil čian društev št. 318 SNPJ. in Avstrija št «, SD-I'/. Bil je v najlepši možki dobi, star 36 let. Pokopali smo ga na pokopališču sy. Vincencija v Lat robe. Bil ja zelo priljubljen pri vseh, ki so ga poznali; to je pričala Že udeležba pri pogrebu. Ako je v temu kraju še kaj rojakov, ki niso pri nobenemu društvu, pristopite I Naj vas slučaji nesreč izpametujejo. Nesreča nikdar ne pove naprej, kdaj pride. Valed poželjivosti profltarjev postajamo le prepogostokrat žrtve tega sistema; dobre varnostne naprave bi preprečile mnogim ljudem pre raid grob. Toda da se to izvrši, bo treba še mnogo boja. John Kesnlk. RADI ENE IZGUBLJENE OV- OEI Idaho falls, Idaho. — Bob Bogus, prcddelavec pri neki živinorejski fcompaniji, se je spri z delavcem Ed. Drownsem radi ene izgubljene ovce. Besedam so sledila dejanja. Kd. Drowns je nevarno obstrelil Bob Boguaa, Bogus je pa Drownsa ustrelil. Zdravniki izjavljajo, da Bogas ne okreva. s NEPREVIDNOST VZROK SMRTNE PONESREČBE. Afton, Wyo. — George Books je posadil svojega triletnega vnuka na konja. Mejtem, ko je z dru-gega konja jetual komat, je deček padpl raz konja, ki mu jc stopil na glavo. Malenčok je dobil tako težke poškodbe, da jim je kmalu podlegel. LJUDSTVO V DRŽAVI OHIO BO GLASOVALO O ŽENSKI VOLILNI PRAVICI. Oolnmbna, O. -Najvišje držav-no sodišče je odločilo, ds ljudstvo v državi Ohio glasuje v novembru o dodstku, ki dsje ženam prs-vieo, da se udeleže predsedniških volitev. H to razsodim je končsn bo na sodišču med pripsdniki in ns-nprotniki ženske volilne prsviee. Zadnjo beaedo imsjo zdaj volilei. farmar JEPRli» * OLAVO POD VOZ. prejšnji dan jedel in pil Psljsli ao ma k sdravalku, u ml je dal nekaj zdravil In vekei nnj se vle-Žem, č«Š, da bo kmalo U>ij«. Mene pa je vilo po trebuhu in sOm ae as klel, da ne gram vaš na dopust Pridružil se boat prohibieijo... stom in jim na vea moč pomagal v njih kaa*»ai& pošušiti te deželo. Mojo geslo mi bo, "vote dry!" Joha Matjažič. gheridan, Wyo. - Ko je 4r»IH ni fsnnsr A. N. Bergman odpreti konje, se je pojtov/js s svo-jo ženo in otrori. Wsenksat als se konjs -plašile in poteguiis vos am- Ohamp Sherman, 0. —- Po tritedenskem bivanju v taborišču sem dobil dopust za šestilntrldoset ur, da.sem zopet lahko obiskal moje znance. V soboto ob enajstih sem šel na vlak in ob devetih zvečer sem bil že v Colllnvoodu. V Sršenovih prostorih sem našel skoro vae mojo prijatelje, ki so me takoj obložili s smodkaml in tudij pil sem, seveda, se rakume, da samo sodavico; Collimvood sem našel oblečen v črno; čul sem Že prej, da je zadela mojo staro naactbiuo nesreča, amrt župnika Hribarja, ki ga je doletela na železnižkemu križišču, ravno ko se je peljal čez progo v svojemu avtomobilu s svojo sestro, ki jo je zadela ista uaoda Ni moj namen metati kamenje na mrtvega Človeka, rečem le toliko, da je bil pokojni Hribar kriv mnogih prepirov in zdražb, ter velik nasprotnik vsakega napredka. Nasprotno je bila njegova sestra priljubljena In jako uljudna ženska. Hvoječasno je bila članica pevskega društva "Hoča,M a jo je on pozneje pregovoril, da je pustila petje In z njo še par drugih. Pogreb se je vršil v ponjieljek, a mu nisem bil priča, ker aem moral preje oditi v taborišče. V nedeljo sem se v Colllnwoodu dobro zabaval s svojimi prijatelji in znanci; kamor sem prišel, »0 ogledovali mojo vojaško suknjo in me tudi dobro postregli. Popoldne sem zopet prišel v Sršenove prostore, da se poslovim, kajti prihsjsl mi je čas odhoda j ravne ao ustanovi jail "hudomuino'r društvo "Komar," ko sem vstopik Dobil sem ropet v dar preeej smodk In tudi nekaj podobie, ta» kih, ki imajo ameriškega oris na eni strani. Nekaj jih ja bilo na-menjenlh meni, drugi ao bili pe za one, ki niso dobili dopusta. Od društvs "Nsš Dom" sem prejel tudi tri tske ki Imsjo številko de* set. To ti je dar, kajnef Podarili so jih trem članom, kl smo sedsj v služl>i atriea Mama. Vsa dar**e| •em izročil tistim, katerim so MN namenjeni 10 val sa lepo sshvsli-jo ss nsklonjenost. Tndl jaz ss lepo ashvslim vsem, kl so ml ss hum mojega dopust* šli ns roko, posebno še družini Petelslksr in Kohsl, ki ao me postregli s jedi- II in prenočiščem. Težko amo as ločili prijatelji, Hi rad 14 bil ostal med njimi, toda ura odhoda je prišla In moral ss« oditi. Ob polnoči sem srašno *ri M v taborišče. f>rugl dan sem I-mel silnega mačka in sem le teševo vat al. Pri jut raw jih vejah mi je v želodca nastal reheljen, ia pokazal Je vsjakeas ha) earn Sladki krompir. Po nekaterih delih sveta je slsd-ki krompir vsakdanja hrana. Je tudi bogat na redilaih snoveh. Ker ja pridelek sladkega krompirja v Združenih > državah letos jako obilen, imate priliko, ds se s to hrano malo bolje seznani ta. Otroci jo bodo aalo veaeli. Pri pravlja sa lahko na različne načine. Kuhan s soparo je okusnejši kot pa kuhan v vodi. Najboljši je še pečen. Najprvo ga dobro umite in potem ga obrišite, da bo auh. Lupiti ga nikakor ni potreba. Ko je suh, ga donita v posodo, in jo trdno pokrite. Pooone sa mast so selo pripravne. Nalošito v , njo krompirja, jo pokrito ln donite v peš. Peče naj aa okoli tri Četrt ure, ali tudi ano uro. Krompir bo na ta način lepo pečen in lupine no bodo abžgane. Sladki krompir a omako: Krompir operite Čisto in ga danite kuhati ne da bi ga olupili. Ko je kuhan, odllta vodo ln ga donite par minut nasaj na peč, da se posuli. Potem ga olupite in arežit« v podolgovate koščke. Polha ga z o-mako in potem ga danite na peč la kakih petnajst minut. Kadar pečete maso, lahko arezke, napravljene na preje omenjani način, naložite okatt maaa v ponvi in jih Včasih nekoliko premešajte, da pridejo v dotlko a mastjo, oairoma emako. Barvirajta ga na aslso skupno t pečenko ln omako. Slsvs8ski Rifotfu vijsss a. Podporni didnoti Iakorp. IV. jastjs 190T V ItL iiUaoia. GLAVNI BTAN: MS7—M Ba LAWN DALI AVI., CHICAGO, JLUNOJM. umna oosoftt Predsedaik. Jahn Vogrll, bes 190, U Balls, IIL L Psšfrsdaedaik. J. Brstkevll, k. K. D. 4, bo* ss, Olrard, Kaaa XL Pstpradaedoiki JoUf Kshelj, 9419 K wing Ave., Ss. Oklesfo, III. Tajaik i Joha Verderbar, 1709 Be. Lawadale Ave., Chieago, UL Blagajnik: Aatoa J. Terbovee, P. O. Bos l, OUeto, UL • Saplaalkari John Molek, 4009 »lat Bt, Obleko, UL hadbohxi odanxi Jote Ambralll, 991 boa, Osaosebsrg, Ps. 1 Pasi Berger, 741 — let Bt, La BsBe, IU. P. S. Tsseher, 974 Abaay Avs., Boekeprlag* Wya ponotkl odsuli Aatoa Brnet, IU — 99tk Ave., Ne« Dslatk, Mlaa. Badetf Pletert«k, 499 bes, BrtdgevUle, Pa. Jekeb Mlklsvllt, L. Bos 9, Wilieek, Pa. M. Petrovieh, 14919 Hale Ave,, OolHaweod, O. xnuuurg **rBosvmMi Jote Savertalk. ' , __ * • vbbovh1 bosa wis l \ P. i, Kera, M. D., 9^09 Bt Olalr A v«., Oevelaad, Oble. VSI DENABNK ZADKVK IN BTVABI, ki ss tMejo |L upravnega odbora ls S N. P. J. aaj ae potiljajo ss ssalevt JOHN VBBDK&B^B,' 9997—09 Bo. Uwsdsle Ave., Gklssgs, IIL PSITOtBS OLBDHo OSNBBALNBOA POSLOVANJA ss peiMjajs aa JOtS AMBBOtlO, Bos 191, Oaaialsf, Pa SAD1VS PBSPI1UIVH vbbbinb, ki Ha JU retUi prva ia šniga Is-ataaea, ss polUjsje ss ssalevt ANTON HBABT, 911 — 99tb Ava, New Oslstk, Mlaa. < VSI DOPISI, raaprsts, tleski, aaaaaslla ltd. aa "PlWvete" sa petUjajs aa aaslevi USBDNlSTVO ^PBOBVSTS", 9997-99 Sa UwalaM Ave., Okieago, IlUaola. VSI UPBAVNIŠKB BTVABI, asretalaa, oglsd, ss petlljsjo ss ssalsvi UPSAVNlBTVO "PBOgVBTB", 9997—49 Bo. Uwsdsle Ave* Okieago, OL ▼ kersaposdeael s taJnUtvom S N. P. J., orošsIMvsm Is sprsvaUtvem "Proavete" se rabite lsw>n uradnikov, siarvat aspittte aaalov, kl je ts save* des, ske telite, ds bo vaaka atvar hitro reteaa. Baje glsvsegs upravnega odbors ss vrU> vsake prva srečo Is tretji ietrtafc v aaasses. Satetek ob esl srl popoldne. Ib vaabine oglaaov ai odgovotBO 1 Ako aa vam pokvari kara, aU če imata konje aa podkovanja, ob»-nlte 99 4o naa. Mi poprovima vat f najboljšo asdovoljnost A StKAiHAK * KURITIOH, ........ , 1 " BtTLOtR, tL NU zastopnik nas obvešča, da Bulger Coal Co. je ravnokar dovrštts aalo wato ne. vih hiš ln da lepo napreduje s de-lom. 'Tukaj je selo nrijaaon kraj sa novodošleoe in dajo se njim rneatL Preatogerov ja v are-meets M ili ed mest P.C.aAStURy.* cMŽir burgh, Pa. k ** Pa", na ■H 'ri A. M. pitt*. m Dr. Koler štoroma zpaAvant I III Nsi At*« i V f/oper O*J- J i O Ž JE. Ake trpite ss alsblb tlv-•ib, agut.l moli. tivljouja ls eaergUe, teledeu is ebi> ■tih, aplelaa oelalMt, not- sik nap rek, sata aadajs ianajdbs, Juvito TsbUta ssrejena I« ssjbolUlh UM. raatoAik sa •eleis ... je hitro ls gotevo pomel. Poiljtto 1 dolar ns eno boh«». Nsalevi ■ 1 " ' LABOBATOBT, ob a, Pitta bsrgk, Ps. val SADITI TILLMAN 0X0ARE. . Unljako Izdelane Xbykiu Olgara ...........109 "La Oaaara" Olgara......10a TILLMAN OldAft 00* AURORA, MINN. 13 ^ NAPREDEK. 1 i . * "Proaveta ' plšo ga blagosUnjo ljudstva. Ako aa atriajaš a njeni-ml idejami, podpiraj trgovoo, ki oglašajo v Proavtil V salngl laiaa vaa aa vsakdanja potrtbšči-09 po 9lB9rBi 09ni. ANTON ZORNIK, Pomaga odrnšČBnim in otrokom. H. H. Von pdktiek, edlal ladelovatelJ Sslgsrekngs Kwo'lP raja, je prod kratkem prejel aledete plamo od Oeo. Iltllaevlt, P. O. — Bos 40, Llvingat«>ii, Wia.i As na "PotlJIte* mi proaim le »no bokSe Bolgnrakegs Krvnega ija. Ja imm ga vliv.l ke »m m »»Vet v Ohio, * »»Hm le tdalje vlivati, ker a«» vid.l, ds pomsgs ne le odrstAanlm temveč tudi otrokom." Velik drullsakl »svoj Bolgsrekegs OsJs ,kt aadeetuie aa uet meeeaev ta atane le 91.00, po polti ps 01.10 - teal aavelev 09.OJ In ih, po*ti 99.99 poMiewo ns vae kraje ako »prejisemo dessr ali pa na pottno povaetje. Naalov i MARVEL PRODUCTS COMPANY, B Meveet SMg., PttUburgb, Ps. Opombe i Ake telite potUjstev aavarovad petljlte lOe ve/. i VICTOR-AMERICAN FUEL COJDENVER, COLO. I&hSPOTREBUJEMO PREMOGA RJE n.io j. pod mrii. mnrm mm wojom w ambbio*. Ndl f,tmtET\ - Wm Milk >MI vrl Til.14.4, W.IW.IH»,, 0..M moc le vleok t do 9 /evUrv. Oeis m delo a pikem Ja 99 od 90Ho sd-tsse. Vamsite Colorado and Bmitlern, De Oltjr, llMtlsaa. Delagua, ls Bowe« revi ae blirn Trlsidsd, Clelo. Pre-•aafisga, -----toa«. Nakladanje aa ______________________________»ver and Ble Orsnde Va lalesnlMi, rov btiao Plorenae la Osami Oltf, Oolwsde. Dolss aten«, pwsmg BAD I AN rov blino Plorenee la Oanon CHlf, Oolarade. IHrtim Brni,f remog dr ' ^(iTs^d« dobra Stanovanja, {fall pre^garjt lobro Milijo I. ^Sirh. UttM fir ^ - SLOVENCEM, KI 2IVE V INDIANAPOLIS. Kopito vašo jasenako oMoko V Stsr Štoru In prlhra- hranite dentr, M«tka ls 9MMks obleka in pevrtnikl aarejent la prve vrale blsga Bat "evlta is worateda is aawairee, gladke la a peeevl la lepi aa etraai V,0jVBS TSLPWBTI. BABVS W MODS mmSefm in povrtkikl as 90909 | 90909 eblebe Is aa 014.M t* ii oiajo " " ' " " ono« vt II II U " 017.90«! 919.00 " " " " 9t0A0 Vaa. ee be adete demste prt %ae, ker mi iamme mete, kl govori THE STAR STORE, , 360-70 W. WnaK. St, Inilonopolia, M. ' WJRHpAiW^pi SLOVENEC - GLAVAR INDIJANCEV. Povest • sMokkaldb. -SpiaalF.S.Ti (Konec). Orill Je postsl divji; vedel je, de ge Jo, ako ee mu beg ne poareši. — Zagnal ae je divje proti Indijanki---} Pok! in »ivi dim ae je valil preko ograje. . . Orill ae je prijel za prai in padel na tU, toda zavedel ae je ie in hitro pograbil za »voj revolver — in predno ao o»tali priskočili na pomoč, je »prožil proti Indijanki. . . nekaj »ekund pozneje »e je zgrudil mrtev na tla. . . Solnčna Koža je zakriliU z rokama po zraku in »e zgrudila poleg ograje na tU Dvignili ao jo ie je dihaU, daai ee ni zavedla. Pavel jo je neael ua vrt in jo položil na klop, nakar je alužabni-kom naročil, naj odnesejo truplo uatreljenega O rili-a. . . Sklonjenih glav in žaloatnih obrazov ao etali poleg ranjeni lndijanke. Njeni dolgi in kraani lasje ao ae vaipali na tla, po katerih je eurljaU kri iz »iiirtnonoene rane na njenem lepem čelu. . Kroglja iz revolverja ranjenega Orilla je dobro j>ogodila »voj ellj. . . Končno »e je zopet zavedla. "81 li zelo težko ranjena, Solnčna Boža T" je prijazno vprašal Pavel. Dekle je težko »opeč odgovorila: " Ne Čutim bolečiu--daai vem — -«-- da je moje življenje--pri--kraju. . ." ' Pavel ji je pričel obvezovati rano in jo tolažil, da gotovo, okreva, čeprav je smrtno-nevarno ranjena. Vedel je »icer, da je zgubljena, pa jo je vkljub temft tolažil. ''Poklicali bomo zdravnika, draga moja," je sočutno rekel Pavel. "Hudo te je zadel ta lo-povski Orill!—" Holnčna Boža »e je grenko naemehnRa. "S tem je primerno zaključil avoje brezštevilne zločine," je šepetala komaj ališno. "In on. .! Kaj ježnjkuf. . ." "On je mrtev t" odgovori Andereon. "Izdihnil je takoj potem, ko je izstrelil proti tebi." Vsklik radoMtl »e je izvil ie dekličjih u»t. — Dvignila »e je na klopi in veaelo zakričala: "Torej »em maščevana!. . . Izpolnila »e mi je naj»rčnejša želja. . . Zdaj, dragi moji-- rada umrjem. . ." Zapičlla je »voje oateklenele oči v Pavleta — in počaai ji je lezU glava na« zaj. . . "Ah! moj Zlatolasec--r —'" je vzdihnila komaj slišno in ae zgrudila Pavletu v naročje — mrl va. . . Jloža je bridko zajokala, dočim ao možki »ta-H potrtih »re krog njenega JrupU. "Želel aem, da bi živela," je rekel Pavel žalostno, "da bi ji v»aj deloma poplačal, kar je storila za-me ki za mojo družino. — Toda zdaj je v»e končano. . . Hoj za »voje poštenje in »rečno življenje, »em izvojeval do zmagovitega konca!, , , Pridite »em na moje »rce, — dragi moji. f . Bojjn trplje-' nje je končano. . . živeti bomo začeli zopet veaelo ln arečno, — na meneč ae ža zlatega moloma. . kl je že toliko ljudi onearečH. . . In ki je nam napravil tako atrašno in večletno trpljenje. . ." Objel je avoje drage in jih poljuboval. . . Zopet jo bil popovo »rečen v krogu svoje družine. — * .Solnce je vsipalo zadnje večerne žarke skozi gosto listje drevja ns mslo skupino objemajočlh ao lji|di, kl ao delili med aeboj avojo arečo in si pripovedovali doživljaja z največjo podrobnostjo. Tako ae je končal boj z zlatom —» za zlato »rečo in »vobodo. . .» BpUog. (Dolgo v noč so »e prijatelji pogovarjali o svojih doživljajih, in končno je Roža opozorila vse, ds je treba iti spat. Zdaj je Pavel šs-le naJ, kako je potreben počitka. Ves teden je potoval, malo »pel, poleg tega je bil pa Še težko ranjen. Rana se mu je sicer dobro eellU, vendar je pa še čutil njene posledice. Prijatelji so ss poslovili in odšli domov, ob-Ijubivši, ds jih mnogokrat obiščejo. Ko »U OVrien in Anderson odšU in je tudi MJlenica zaspala, je Roža še enkrat prisrčno objela in poljubila svojegs moža. . . Ponovno »ta »i zagotavljala brezmejno ljubezen in zvestobo. . Roža je zdaj imela vse — kar je želelo njeno •rce. . . in biU je — »rečna. . . Uko srečna. . . Po dolgih letih jc bila za njiju zopet noč — polna poezijo in svstovske medenosti. . . Življenje je kratko. . . in le enkrat živimo. . , Naslednjega dne je pričel Bregar urejevati svoje zadeve. (Poravnal je vse Grillove dolgove, za kar »o »e mu upniki zelo čudili Pavel »e je čutil v tem prizadetega, ker je res on zakrivil finančno propaet Orillovo. Ostali denar je vložil v akeije raznih podjetij, in si kupil v lepem kraju primerno kmetijo, na katero se je naselil s svoje družino, ter živel v miru. Nihče jih ni nadlegoval, nikdo ogrožal njih življenja. — Koliko varnejše in veeelej&e življenje je na kmetiji kot pa ekstremno bojevanje in stremljenje za uničujočim — bogom. . . za — zlatom!, , •Zdaj je še-le uvidel, kolikokrat je bil v smrtni nevarnosti med divjo gonjo za — zlatim prahom. , . r rcko kadečih ae lakotnU, — a uže je bilo prepozno. Strahovito je bil aa mahnil pes j l sin Črkeski, brhka ostrina je aasvenela po zraku, pak priletela junaku sotniku preko gole glave. Zakril sem si bil oči z roko, ln ko pogledam zopet, —. ležal je mladi možak v svo je j krvi, a morilec jo je drvil dalje po planem. Oavetoželjnoet in bes sta me skoro ob um spravila ta trenotek. Pustil sem sotniks v njego-vej krvi, mislil In motril !e eno, kako bi dohitel bežečegs Črka-sa, ter mu vlastnoročno iztrgal mslapridni drob Is Ulsss. Z besnim krikom, ksteri je ponavljalo več, nego petdeset as mano dirjajočih Kambardov, aprožll sem svojo vintovko na savratne* ga morilce, ko je baškrenol na levo, — a zgrešil ga. Ce sem kedaj molil iskreno, bilo je gotovo oni hip. ko sem valed besa, jess in osvetošeljnosti prosil Boga, nsj mi morilea ljubljenega mojega aotnika, nja očeta in miljeni-oe njegove, dede v pest. UŠs se Pretijo je leto po navedenem dogodljyi. Sedem celih mesecev trebalo je bilo, da »o »e mi zacelile rane. Po kratkem dopustu u-vrstili »o me zopet mojej sotni-ji. Zopet mi je bil načelnik poprejšnji »o t nik, ki je bil po dol-gej. bolezni postal esaulom. Bog nama je hotel dobro in naju zdravi, krepki naravi pomagali sta nama zopet na noge. Lepo, bledo oblice našega esaula di-čil je podolgast obrunek, ter bil edini znak prošlega boja. Tudi mene so tega spominjale, vzlasti o slabem vremenu,, Štiri strelne rane, katere sem bil dobil v stra-» Šnej velikej noči prošlega leta rame in prsi; zacelile so »e mi bile do cela solidno, če tudi ne u-prav lepo. IZopet jc bila pomlad. Ležali smo ob vznožji gora pri otrjadi najskrajnejše krilo leviei, kate-rej je načeloval general L. Baš tedaj trebila je praataro drevje, ter skozi gozde delala pota. Mi smo jej opravljali varstveno službo, bili jej v četovanje in prelagateljstvo. Kacih poldrug-sto naa je bilo plaatunov. Raz ven druzega orožja smo tedaj i-meli še kratke puške dvocevke; jedna cev je bila gladka za sekani svinec, a druga risana za olov nice. (Ni ga bilo dne, da ne bi zadeli na Abrelfe. Bej-Mursin, naš esaul, predru-gačil ne je bil, odkar ao mu bili usmrtili očp in miljenico njegovo, do čista. Človek bi mu bi prisojal, da »e je vsaj za deset let postaral; čemern, togoten In skromnobeseden je bil. Nikedo ne bi bil v njem vspoznal prejšnjega živahnega veselega čast nika. Le kedar »mo zadeli na Ta-tare, tedaj^ vzplamtel mu je mla-deniški ogenj, kaUri ata mu povrhu netila še bes in sovraštvo. Takrat je pa divjal, kot zober mej tropo 'lovskih psov in mar sikateri Črčenec, marsikater A-bačeh plačal je zavratni umor vlanjakega leta s svojo glavo. "Bratel" reče mi necega dne ter prijemši me za roko, popelje me na atran, "brate dimen, meni se uže studi življenje; da »e včasih ne zamorem znositi in zbesneti nad pesjlmi dušami na onej strani tam. uže davno bi ai bil prestrelil glavo. Se li šc spo minjaš dogodkov prešnjega letat' "Mislim, da še; in ko bi jih kedaj zabiti hotel, spominjale bi me štiri praske na mojej koži one mesarije. Bog me! še zdaj se mi ježe vlaaje, ko mislim na o-ne dogodke. Stari oča, v najbolj ših letih, mlado, veselo, nedolžno, krasno dete, Fatima —"S "Molči, vrag tc ubij! Ni besede več o tem!" zagromel je nad me no, pa krčevito popadel mc za roko ; potem potegnil me k sebi, Ur z glasom, ki se je tresel zbog st ra sti, šepnil mi na uho: "Hudič Um, čujež 11 brato, psa onega, Abas-Kana, — živega moram ga dobiti v roke! In če me sUnc glsvo, če mi veljs izveličanje na onem svetu, in ds mi pri tem pogine vsa sotnijs, ds gs ima slodej sam pri petega na najvižjej skali Kaabc k o ve j z jekleno verigo, Bog in bogme! imeti ga hočem, živega, čuješ li živega hsčem imeti!" Trenotek zrl me Je s strahovi tim, blaznim pogledom, a na mali zakrohoče, — zakrohoče pravim, da me je spreletels zone, ds so mi od mrzle grose drhtsli udje. "Da dečko!" nadaljeval je s * nlm strašnim pogledom, v kate rem ae je bralo sovraštvo, strast in best, čegsr je možno le osvetehlep-no srce črkesko, — da se mi je le dsnils krv po žiUh, — "da dečko, tu notri v oprsji, tu mi žge, vre in besni živ ogenj! Pred očmi vidim krvavo širan, kolikokrat se spominjam prošloati! A predno nimam v roci krvoloka, A bas-K sns, dotlej nimam ni pokoja, ni mirul" živemu bodem vragu drl kožo s telesa, psu prokletemu, počasi, ko msd aa komadom, trgal mu s ko- mu na skeleče rane, bodem mu — !" Tu t*'mahom prekine, ter ai poseže v lase; s silo si vkroti razburjene strasti, ter se umiri polagoma. "Bedarija!" vikne potem, v prvo moramo imeti hudiča! Čul sem, da ga vrag kot harambašo nosi tu krog po gorah. Pri prvje priliki morate mi kacega A b reka v jet i živega, da poizvem, kde iskati pe sjo dušo. Drugo bodemo videli!" Slušam vas, blagorodje", zavrnem jaz. Na to odide. Evo, bilo vam je tedaj, ko naša otrjada nekega večera zasede o strog onkraj reke. Tja do vode posekan je bil ves gozd. Druzega ni bilo videti, kakor nekoliko štorov tu in Um. Na nasprotnej obali štrlele so strme, razbokane skale proti nebu, in semtertja raatlo je skromno grmičje med golimi stenami. Razpeli smo šatore. Delavno Ukali so sluge in kuharji semtertja. Zanetili smo ognje, pristavili samovarc. Uže ae je dvigal ogenj, par in dim kvišku; kar — t-r-r-ah! t-r-r-ah! t-r-r-ah! — zagrmni trikrat zapored na nasprotnej skalnati steni in dva moža Ku-banovega polka zvrneta ae vznak na zemljo. Vse je skočilo kvišku, hitelo na breg in zrlo na nasprotne pečine, kjer je bil videti strelov dim, počaai valeči »e proti nebu. Eden plastunov brzo preplava reko, ter gre ogledovat. Mi dru gi pak smo stali, ter zijali gore, kot deca na oreh. V drugo nam prižvigajo kroglje mimo ušes, in ranijo nekterega čaatnika devet ftajsUga strelskega polka, ki je bil s svojimi ljudmi prirojil na o-balo. Strelci brzo poležejo po mla dovji, ki je rastlo ob vodi, pa ja-mejo pokati gore, kder so se svi-tali streli. A tam ni bilo Živčga krsta, — aamo dim in kamen se je videl in kroglje delale so le skali škodo. Drugo občinstvo odtegnilo se je bilo olovnichm, poleglo za štore, rove in dračje, pak gledalo, kako ao streljali strelci. — Med tem se je povrnil ogleduh ter javil, da ao onda na nedohednej kor-muli, v nekakej jami, pred katero leže ogromne akale, trije Crčencl -med njimi ima eden papah ovil z belim robeem, kar ga znači mula-ha (svečenik). Mi plaatuni smo se jeli uže dolgočasiti; nikakor nam ni godilo, da so strelci zaman pall)) svoj prah, a ničesar dosegli; nasprotno pa se je marsikedo njih zvrnil s potrtimi rebri. Baš sva hotela s poddesetnikom Ivanom Ivanovem aotnika prositi dovolje-nje, da onim ptičem nekoliko pri-striževa peiuli, kar zadoni nafte ga otrjadnika glaa: "Hbla robota! (deca) Flastuni nanje! Petdeset rubljev onemu, ki mi prinese glave onih pasjeglavcev!" Hej, da ste mi zdaj videli glu-mo! Kot bi mignil, obdajalo je na-žega esaula več kot petdeset plastunov. Drug je bil bolj razaekan od druzega, luzatreljen, razbit in drzen. Vaak je hotel biti prvi, vsak je hoUl prislužiti si petdeset srebrnjakov. "Molčite!" za gromi esaul. — Nastane tišina, kajti vodel je slehrni, da se z esa-ni ialitL^^^^^^^^^H "Šimen in Ivan", nadaljuje potem, "vidva skusita svojo srečo. Če si ne upaU sama, vzemi ta še Siderovega seboj. Petdeset rubljev dodam jaz iz lastnega žepa, če ml mulaha vjameta živega I" "DovoliU, vaše blagorodje, sama bi šla raje", zavrnem jaz'; "preveč psov akazi lov". "Dobro, kakor vam drago. Ho-dita z Bogom!" Skala, na katerej so sedeli ptički, ki sva jih vjeti hotela, molela je tolikaj iz stene, da naju na e-nej strani uprav nič videti ne bi zamogli, ko bi tam plezala proti njim, da naju -le ne bi opazili, kedar bi plavala če« reko, potem bi biU varna. Poročnik, ki je veleval strelcem, obljubi nama, da bode pozornost onih vragov kolikor mo či odvračal od naju, ter ukazal toliko čaaa vrlo streljsti, da naju ne opaši nihče na steni Krencvs skozi gozd. Tam, kjer jc reka delale ovinek, ne bi naju uikakor »amo-gli videti Abreki. Ker so naju puški le ovirali, odloživa ju na oba li, si drug drugemu priveževs obleko, streljlvo, šaški, kindžala ln samokress a jermenom okrog vratu, pa plavava na ono stran. Brzo se opraviva Um, Ur divjim kosam ednako jamsva plesati po skalov-vis. Pač je bilo to selo težav-šlo je ipak. — Preduh ali špilja, kjer so ležsll Abreki, ns-hajala ss je, kakor sem uže dejal, na nizdolu viseči kormull. Preduh stvarjalo js koiosslno skalovje, kl je bil« zbog m raj« in krušilo raz steno. Ko IT-jaz na strani, t C i* ezla proti črkeakemu trajal« je atreljanj* XX** na dalje; Čula »va. kakoaoT olovnice, liki toča, ^ ležale pred nama. PWT2 kake tri četrt ure, nTd^J iu zapazili Črčenci. konečnonanekokonnulo ki Ijev nad glavami Abrekov,tsJ kako »treho delal, o^'£ Uže m nama žvižgale kr« mimo ušes, »toprav, ko ava . pahi jela mahati, opazili *> g .trelci, ter prenehali atrelj.ti Zdaj sva pač sedela gore , k do CrčencevTT Videla ava , pred preduh, nikakor pa vani tu m tam prikazovale ho ne ' to le za trenotek, blifoee cevi, gih vintovk, drugega pa nkvi dela ničesar. Naju stanje ui baš naj ugodne jie. "Čuješ li Šinien," i^^t Ivan na uho, "lisjake morava siliti, da pomole gobce z jMli Jaz zavalim oni-le kamen pred luknjo; čudili se bodo, ka nad njima, pomolili glave ven ter pogledali, kaj bi bilo gore ta hip poturčava dva, da jima vek preide veselje, nadalje grati se slepih mifii. ' Legla sva na trebuh, ter gli la nizdol na skalino, Kamoki pak imela pripravljena na stre obrnjena na kraj,' kjer ho ae rale prikazati glave banditov. men zdrči, ter telebue pred "To bi bilo storjeno I" j Ivan, "tretji je zdaj v pasti;a mi bode mulah ali hudič aaai, ral bi prokleto lokav biti, da ma odnese peti'1! "Čuj Ivan!" odvrnem jat,! vrstna misel iinila mi je zda v bučo. Hajdi dole po poti, sva prilezla sem, da prideš do i le krive breze. Tja priietUi js kolikor toliko hrupno iezti p preduhovemu vhodu. Dečko li, da mu od zdolaj hočeva <1< vega, ntetlei1, vhvatiti ga v lop gnezdu, — sklone se črez kan ni prsni bran, da bi streljal v i no, — a varal sc bode, — jas | ta hip skočim od zgoraj na — pa ga imava." Tako tedaj. Ivan jame dole, jaz pa tiho sedim vrhu duha, razkrečeni nogi, pa Nabita samokresa vtaknil pet v toke za pas, in pazno i na kraj, kder se mora pril mulahova glava. Preteče polu i — zdolaj poči samokres in k lu začujem Ivana kleti in rat| jati, ter vidim Iezti ga proti | duhu po kamenju, ki ae mu je dno k rušilo pod nogama. Kar sva pričakovsls, ae je i dilo. Previdno pomoli pretkani rec vprvo svoj beli *»oah, na, že na nabijalniku svoje vintoi iz preduha; a ko se preveri-lisjak, da mu nikdo od »K«™! priamoli olovnice na komat, ni, Iz vest no sta se oba pod®" le, da bi mu od zdolaj pr*l® zoba. Zdajci se za p»p»l>«™ kaže goloobrita butiea, a trm hovnidel telesa. Hotel jc ^™ ia pogledati v nižino, <1* P* streli črez skalnati rov. A M to čakal »em jaz. Tatar leži pod mano na t« hu, — a hipom soustim * J»*.1 knem-in predno ae ozreti » re, »edim mu užč n» vr. a l močjo ga zgrabim U rokU* rib je držal vintovko, a brado trdno zapičim v tilnik Kot Ji Ija vil »e je dečko pod m.no. žile »em moral napet.,_ d. *» tiščal nizdol. A ko P^ rveževa. V drugo xau"» ^ostrogu. Videl. je „. pUtvaa> prešls reko,1a bi »a*» trdnjavo, katero »va P" V*" (Dalje prihodnji / gA OMMTB LaAaaapotia. I* -J^ JSTS^tfS tlakovanih ed Velikih jezer do rvk' o, eeete .bodo tekle od drta do držsv. niinoU