PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski JE, dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 38 (13.269) Trst, sreda, 15. februarja 1989 Predlogi za boj proti mamilom vzbujajo polemike tudi v parlamentu Spor med vlado in opozicijo o zakonskem odloku o mamilih Predstavila ga je Rosa Russo Jervolino (KD) ob odločni podpori PSI - Occhetto ga je označd kot »kazensko utopijo«, saj preganja predvsem uživalce mamil in ne razpečevalcev DUŠAN KALC RIM — Problem mamil je spet v vrtincu polemik. Vladni zakonski odlok, ki ga je predložila minister za socialne zadeve Rosa Russo Jervolino, je namreč v razpravi v senatu. Kot je dvignil veliko prahu, ko je o njem odločala vlada, tako je predmet ostrih reakcij in protireakcij sedaj, ko je prišel pred parlament. Ustvarili sta se dve fronti: vladne stranke seveda zagovarjajo zakonski odlok, opozicijska levica pa mu je napovedala vojno. Predvčerajšnjemu forumu KPI, ki je izzvenel kot napad na vladni načrt, je sledilo včerajšnje zasedanje, ki so ga priredili radikalci ter Koordinacijsko združenje za boj proti prohibiciji, in ki se je izreklo za ustanovitev enotnega koordinacijskega odbora proti "zakonu Craxi-Jervolino". Poleg komunistov in radikalcev so se pobudi odzvali demoproletarci, zeleni ter številni družbeni delavci. Iz nasprotnega tabora pa je včeraj odjeknil predvsem glas socialističnega voditelja Craxija, ki svari pred vsakršnim spreminjanjem zakona. Kriza na Občini v Gorici NA 8. STRANI Ob tem bučnem premikanju bojnih čet in rožljanju kopij pa se izgublja glas ustanovitelja znamenite skupnosti mamilašev v San Patrignanu Vincenza Mucciolija, ki je na komunističnem forumu zarohnel: »Dovolj je besed. Medtem ko razpravljamo, ljudje črka vaj o.« A povrnimo se k političnim stališčem dveh taborov, med katerima zeva vse globlji prepad. Vsedržavni tajnik KPI Occhetto je vladni načrt označil za "kazensko utopijo". V boju proti eni največjih nadlog današnjega časa mora biti po mnenju KPI na prvem mestu preganjanje velikih prekupčevalcev smrti, ne pa navadnih uživalcev. Predvsem pa je treba usmeriti vse napore v ustvarjanje učinkovitih družbenih struktur za preprečevanje tega pojava in za zdravljenje, ne pa kaznovanje uživalcev mamil. Mlademu človeku, kije zašel v slepo ulico te smrtonosne razvade, je treba skratka pomagati, da bo prišel iz nje. To je osnovna misel Occhettove teze, medtem ko zakon Jervolino navdihuje predvsem težnja po sodnem preganjanju mladih prestopnikov. Poslanec Violante dodaja, da je treba določiti jasne oblike nadzorstva nad prekupčevanjem z mamili na meddržavni ravni. Evropa naj se torej združeno upre trgovanju s smrtjo. Pri tem seveda neizbežno trčimo na problem odnosov med mafijo in mamili. Kakšna je ta vlada, se vprašuje Pietro Ingrao, ki zahteva kazni za uživalce, hkrati pa terja, da se molči o povezavah z mafijo. Udariti je treba skratka po krvnikih in ne po žrtvah. V podobnem tonu so izzveneli tudi včerajšnji posegi na radikalnem zasedanju. »Kampanja proti mamilom, ki jo je sprožil Craxi,« je dejal radikalec Teodori, »sloni samo na efektu, na politiki kot Spektaklu in stremi zgolj po tem, da bi si pridobila naklonjenost dobromislečih, ne glede na ceno, ki jo je treba za to plačati.« Mnenjem politikov se pridružujejo mnenja vidnih osebnosti s področja stvarnih prizadevanj na fronti boja proti mamilom. To so na primer don Picchi, ki zatrjuje, da je droga pedagoški in ne zdravstveni ali sodni problem. Ali pa ravnatelj "opazovalnice kamore" Amato Lamberti, ki je povedal, da je v Neaplju 140 razpečevalnih središč heroina, a da ni še nihče ničesar ukrenil, da bi to dejavnost preprečil. Tudi don Giotti je kritiziral vladni načrt rekoč, da bi bilo skrajno škodljivo pregnati v ilegalo uživalce mamil, ki se skušajo te razvade otresti. Nasprotno pa Craxi, ki se je včeraj udeležil seje socialistične senatne komisije, odločno zagovarja vladni odlok in poziva vse partnerje vladne koalicije k doslednosti. Zavrnil je vse komunistične očitke ter označil stališča radikalcev za abstraktna. Hkrati je izrazil zaskrbljenost, da bi se s tem odlokom zgodilo kot se je zgodilo z odlokom, ki ga je leta 1984 pripravila njegova vlada in ki je zaradi polemik in zavlačevanj zapadel. Sklep indijskega vrhovnega sodišča 639 milijard lir kot odškodnina žrtvam iz Bhopala NEW DELHI — Indijsko vrhovno sodišče je po dolgem pravnem boju določilo, da bodo žrtvam ekološke katastrofe v Bhopalu izplačali 470 milijonov ameriških dolarjev, približno 639 milijard lir. V indijskem mestu Bhopal je namreč leta 1984 zaradi uhajanja strupenih plinov iz tovarne, ki je bila last ameriškega podjetja Union Carbide, umrlo približno 3 tisoč ljudi. Sklep je vrhovno sodišče sprejelo potem, ko sta se o vsoti strinjali bodisi indijska vlada kot ameriško transnacionalno podjetje Union Carbide. 470 milijonov dolarjev je vsekakor manj od četrtine vsote, ki so jo zahtevali odvetniki svojcev žrtev naj hujše ekološke nesreče industrijske dobe. Na vsako žrtev bi prišlo 160 tisoč dolarjev, torej približno 217 milijonov lir. Te vsote jim vsekakor ne bodo izplačali, saj bodo denar razdelili na znatno^ višje število ljudi, ki jih je tudi posredno prizadelo uhajanje strupenih plinov. Sorazmerno s telesnimi poškodbami bodo dobili odškodnino tudi vsi tisti, računajo, da jih je več tisoč, ki se od posledic ekološke katastrofe ne bodo nikoli dokončno opomogli. Nedvomno je težko določiti mejo, poznavalci primera pa trdijo, da vsaj pol milijona ljudi še trpi za posledicami množične zastrupitve. Sporazum o odškodnini pa ni zadovoljil žrtev, saj so že napovedali, da bodo organizirali protestno manifestacijo. V Bhopalu so celo obtožili indijsko vlado, da si bo prisvojila polovico te vsote za posodobitev bolnišnic, kjer zdravijo žrtve tragične noči med 3. in 4. decembrom leta 1984. Meteorologi napovedujejo prihod treh atlantskih front slabega vremena Nekajurno deževje in rahlo sneženje nudili začasno uteho izsušeni Italiji RIM — Po dolgem sušnem obdobju se bodo nad italijanskimi deželami, ki jih že nekaj mesecev pesti neobičajna suša, pričeli zgrinjati temni oblaki. Po predvidevanjih meteorologov, ki skrbijo za srednje in dolgoročne napovedi, se evropskim državam približujejo kar tri frontalne motnje. S seboj bodo prinesle nekaj dežja in snega, vendar ne veliko ali vsaj ne toliko, kot bi izsušene dežele potrebovale. Prvi val slabega vremena je že oplazil severozahodne italijanske dežele. V Genovi je deževalo nekaj ur, izmerili pa so le milimeter deževnice. Ko je 21. januarja zadnjič deževalo nad Genovo, je zapadlo 17 milimetrov dežja.. Ponekod se je pojavil tudi sneg, ki so ga v turističnih središčih pričakovali že od božiča. Tudi v tem primeru pa niso bile padavine obilne. Atlantska fronta, ki je Liguriji prinesla dež bo precej naglo zapustila severno Italijo. Aktivnejši bodo vremenski premiki, ki se bodo pričeli danes na italijanskem Jugu. Meteorologi najavljajo kratke nevihte in krajevne plohe ter sneg v goratih predelih. Nova motnja bo prestopila italijanske meje danes zvečer. Ostala bo na italijanskem Severu, izpodrinila pa jo bo tretja motnja, ki se bo pojavila v četrtek in bo prodrla do Furlanije-Ju-lijske krajine. Dežele srednje in južne Italije bodo morale na dež še nekoliko počakati. Pri tem pa moramo zabeležiti dejstvo, da suša ne bi smela imeti katastrofalnih posledic prav na italijanskem Jugu, kjer je slana vsaj delno nadomestila blagodejne učinke poledic in snežnih padavin. V večjih težavah so v velikih mestih, ker so se zaradi pomanjkanja padavin izsušili naravni bazeni iz katerih črpajo mestni vodovodi. Na Tržaškem je včeraj rosilo, na kraški planoti pa je zapadlo nekaj snežink. V Furlanski nižini je rahlo deževalo nekaj ur, odločno premalo za deželo, kjer je večina rek brez vode. V kratkem se bodo popolnoma izsušili tudi izvirki, iz katerih črpa vodo vodovod iz Cavazze. Če ne bo v kratkem deževalo, bo 1.124 oseb ostalo brez pitne vode. Politične volitve v Šri Lanki v objemu nasilja COLOMBO — V Šrilanki bo danes izredno pomembna volilna preizkušnja, to pa ne le zaradi tega, da bi pač ugotovili kakšna večina bo državo vodila v naslednjem zakonodajnem obdobju, ampak tudi zato, ker še ni jasno, če bodo volitve lahko res izpeljali. Med volilno kampanjo je namreč na otoku vladalo neverjetno nasilje, saj je umrlo preko 400 oseb, 14 izmed teh pa je bilo celo na kandidatnih listah. Bodisi skrajni Singalci kot Tamilci so namreč obljubili, da bodo z vsemi sredstvi ovirali reden potek volitev, logično vsak iz različnega razloga. Vodja tamilskih skrajnežev je na severu Srilanke celo napovedal, da bodo pobijali tiste, ki bodo odhajali na volišča in da bodo napadali volilne sedeže tudi, če jih bodo branili vojaki. Nove razlastitve ria Kolonkovcu NA 5. STRANI V Milanu skupen pogreb za 14 žrtev boeinga 707 . Milan - V Milanu je bil danes skupen pogreb za 14 j. ev letalske nesreče na Azorih. Ostale žrtve bodo pokopa-e v krajih, kjer so Te-te živele, danes pa bo v Bergamu žal°tna ma®a zadušnica. Kljub pogrebnim svečanostim in liš"°Stn™ sPrev°dom od bergamskega letališča do pokopa-Rih'*Pa ostaiai° še nekateri dvomi glede števila prepozna- Mftev in ™en potnikov, ki so se vkrcali na boeing 707. , Medtem je komisija strokovnjakov že začela analizirati kbm škatlo, v kateri so posnetki pogovorov med piloti in atrolmm stolpom. Črno škatlo bodo pregledali v Lizboni, r ' tem ko bodo drugo odnesli v VVashington, kjer bo na bo a9° ameriškim strokovnjakom. Vsebina obeh škatel p 2aana šele čez mesec dni. Lastnik ameriške družbe inde-nje dent Air Pittman še vedno zagovarja tezo, da je bilo strm°V° ^eta^° varno in odločno zavrača ■ obtožbe, da se poplavljeni boeing ni ustrezno preskrbel z gorivom. Vrne deis(vo' da je bil po vzletu iz Bergama predviden ga » ni Pristanek za polnjenje rezervoarjev, pa še veča sum, Tu meru' d® bi svetovalci imeli na ra,P?^a90 podoben birokratski apa-Hin' .* 9a im® deželni odbor. Po buen)u svetovalca Cavalla pa bi tut° *reb® posebno komisijo za sta-razPustiti, o problemih, s kateri-ra trenutno ubada pa bi morala stalnaV*at* duželna skupščina, ali pa za aa komisija, ki je sicer zadolžena ie tstavna vprašanja. Po njegovem vj0 reba predvsem točno določiti °roa zakonodajnega in izvršnega kraj/*3 ler uPrave Furlanije-Julijske V Špetru so proslavili dan slovenske kulture ŠPETER — V soboto so praznovali dan slovenske kulture Slovenci v videmski pokrajini. Kot je to zdaj že nekaj let tradicija, so bile praznične prireditve v Špetru v žarišču prebujajoče se slovenske kulture v teh krajih. Najprej so v Beneški galeriji odprli razstavo kiparja Janeza Lenassija, ki je za to priložnost pripravil reprezentativen izbor iz nedavne retrospektive, ta pa je predstavljala njegovo us-tvarjanost od ljubljanskih akademijskih dni do danes. Poleg figuralike in oblikovanj v kamnu, pa 120 diapozitivov, ki jih predvajajo v preddverju galerije, dopolnjuje informacijo o bogati in ne samo v jugoslovanski, temveč evropski in svetovni prostor odmevajoči Lenassijevi umetnosti. Umetnika, ki živi in ustvarja v Piranu, sta številnemu občinstvu, med katerim so bili tudi pokrajinski odbornik za kulturo Giacomo Cum ter predstavniki tolminske in novogoriške občine, predstavila umetnostni zgodovinar iz Ljubljane Janez Mesesnel in kritik Luciano Perissinotto iz Vidma. Razstavo pa je vpeljal špetrski župan Firmino Marinig, ki je poudaril pomen te in podobnih prireditev za ovrednotenje slovenske kulture, ki poleg italijanske, furlanske in "domače" kulture živi v tem prostoru. Prisotne in gostujočega gosta-umetnika je pozdravil tudi pokrajinski odbornik Giacomo Cum in oživel pred dvema leto- ma, ob predstavitvi slovenske kulture v videmski pokrajini v Ljubljani porojeno zamisel, da bi se s slovensko kulturo teh krajev predstavili tudi v Vidmu. Drugo praznično dejanje pa se je odvijalo v špetrski občinski dvorani, ki so jo do zadnjega kotička napolnili domačini in gostje. Za uvod sta spregovorili občinska odbornica za kulturo Bruna Dorbolo, ki je med drugim izrazila zadovoljstvo, da vidi mnogo mladih, ki naj bi nadaljevali oživljanje slovenske kulture, in podpredsednica Zveze slovenskih kulturnih društev Jole Namor, ki je predvsem poudarila dvojni pomen kulturne rasti: ker pomaga ohranjati narodnostno istovetnost in paralizirati negativne učinke, ki jih prinašata tehnizacija in potrošništvo sodobnega življenja. Druga čaša žlahtne kulture iz matične domovine, kar je zdaj že tradicionalna prireditvena politika slovenskih organizacij v Benečiji, pa je bil koncert komornega orkestra "Camera-ta Labacensis", pod vodstvom Stojana Kureta in s solistom-violinistom Igorjem Kuretom, rojakoma s Tržaškega. V prvem delu so predvajali evropsko klasiko, v drugem pa slovenske sodobnike Alojza Srebotnjaka, Janija Goloba in Pavla Merkuja, vmes pa je igralec Drago Gorup pripovedoval Cankarjevo črtico "Na peči". MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pavel Stranj__________ Frizijci: Velika skrb za jezik Frizijci spadajo med srednje velike manjšine Zahodne Evrope, štejejo namreč približno 600.000 pripadnikov, toliko kot Furlani. Ogromna večina jih živi na Nizozemskem, v pokrajini Friziji, kakih 20.000 pa na otokih in vzdolž nemške obale do Danske. Nekoč je frizijsko ozemlje obsegalo mnogo širše območje, vendar so bili Frizijci trn v peti velesilam že od rimskega cesarstva dalje. Morali so se umakniti tudi pred morjem, ki jim je odjedalo zemljo za obdelavo, a domačnost z morjem jih je tudi ovrednotila kot odlične mornarje. Kmetijstvo in trgovina sta postala stebra njihovega razvoja (v Leev/ardenu, glavnem mestu pokrajine, je spomenik kravi), a vendar v podrejenem položaju glede na večino Nizozemcev, zlasti od začetkov moderne dobe, ko je Nizozemska postala velesila. V 17. in 18. stoletju se je zato frizij-ski jezik moral umakniti iz javnosti v zasebno življenje, iz mesta na podeželje ter iz pisane oblike v ustno. Kljub temu pa je v tem najtežjem obdobju nastalo delo največjega pesnika Gysberta Japiksa (1603-1666). Preporod frizijskega jezika se je začel (podobno kot pri nas) pozneje, v začetku prejšnjega stoletja; jezikovna enakopravnost pa se je začela uresničevati šele pred drugo svetovno vojno. Frizija je danes pokrajina, ki meri približno eno šestino slovenske površine in šteje 600.000 prebivalcev. Raziskava iz leta 1984 je pokazala, da se 76% prebivalcev ima za Frizijce, a še bolj zanimivo je naslednje zaporedje podatkov o jezikovni kulturi prebivalstva: približno 94% razume frizijski jezik, približno 73% ga govori, približno 65% ga lahko bere in le približno 10% ga lahko tudi piše. Domači poznavalci vedo povedati, da v vsakdanjem življenju veliko več kot 6% noče razumeti frizijščine in da je dober del tistih 73%, ki jo lahko govori, pogosto noče govoriti. Pač običajni problemi manjšinskih jezikov. Zato je važen tudi podatek, da 54% prebivalcev običajno doma govori frizijski jezik. Asimilacija je močno napredovala z izseljevanjem domačinov in priseljevanjem Nizozemcev. Ugodnejše razmere zadnjih desetletij pa so le malenkostno zavrle asimilacijo. Oba jezika sta postala skoraj enako ugledna, do kakšne mere, pa kažejo šolske razmere. Frizijci so dobili pravico do poučevanja lastnega jezika leta 1937 z zelo zagonetno pravno formulacijo. Posto- poma se je ta nejasnost razčistila in iz načelne pravice se je razvilo uradno stališče, da bi se morali vs'i dijaki v pokrajini vzgajati v dvojezičnih šolah za dvojezično družbo. Ta nova načelna raven je bila dosežena leta 1980, ko je bil uveden "integriran" šolski sistem za obvezno šolanje od 4. do 12. leta starosti. V vseh osnovnih šolah pokrajine naj bi po tem sistemu v vseh razredih potekal pouk frizijskega jezika, dovoljena pa naj bi bila tudi raba frizijščine kot učnega jezika. Poleg pravila so seveda tudi izjeme, in od 500 frizijskih šol jih je kakih 70 v "izjemnem" položaju, da ne izvaja tega pouka. Optimalna rešitev je uvedena v približno 80 šolah. Tu se otroci začnejo učiti le frizijščino, ko pa že obvladajo branje, se pridruži še nizozemski jezik in od tedaj naj bi pouk potekal enakomerno v obeh jezikih. V praksi se je izkazalo, da je to enakopravnost težko doseči. Večina šol pa odmeri frizijščini le mesto učnega predmeta, kjer se je otroci učijo le brati, in ne tudi pisati. Frizijci so seveda od vsega začetka tega "eksperimentiranja" zahtevali, naj bo frizijski jezik povsod res učni jezik, a zaman. Na višjih srednjih šolah je frizijski jezik učni predmet za 5% vseh dijakov, ki zadovoljujejo pravila, da se jezik poučuje, če je prijavljenih vsaj 20 dijakov. Na univerzitetni ravni se v frizijskem jeziku izobražujejo le učitelji. Podoben, načelno ugoden, a dejansko nedorečen položaj ima frizijski jezik tudi v javnosti. Po nekaj demonstracijah leta 1952 mu je bila priznana pravica, da lahko "spremlja" uradna nizozemska besedila. Po letu 1956 je bil "sprejet" na sodiščih, a le v ustni obliki. Občine rabijo danes frizijski ali nizozemski jezik, glede na okoliščine. Na ostalih področjih jezikovne uveljavitve je položaj skromen: malo ali nič na televiziji, 20 ur tedensko na radiu, nobenega frizijskega dnevnika, v 20 cerkvah se ob nedeljah mašuje v frizijščini. Svetla točka manjšine je njihova znanstveno raziskovalna ustanova Frizijska akademija, "Fryske Akade-my", kjer se več kot 40 strokovnjakov ukvarja pretežno z jezikom. Simpatična in optimistična je še druga dejavnost De Sutelaksje". Tako se imenuje akcija, ko se vsako jesen zbere skupina prostovoljcev, naloži na samokolnice kupe knjig v frizijskem jeziku ter jih gre prodajat po deželi. Oživljanje gimnazije v Sloveniji? KOPER V središču pozornosti mladih generacij, njihovih staršev in pedagoških delavcev je sveža odločitev skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, da že v prihodnjem šolskem letu uvedejo novo smer v srednji šoli, ki še najbolj spominja na nekdanjo gimnazijo. Izvajati naj bi jo začeli le v šestih slovenskih šolah, med katerimi so kar štiri primorske. Več iz pogovora s podpredsednikom republiške izobraževalne skupnosti - koprskim prof. ANTONOM SKOKOM. V slovenskem srednjem šolstvu se nenehno kaj dogaja! Najprej velika reforma, zatem reforma reforme in druge spremembe; zdaj je tu nova šolska smer. Kakšna bi a splošna znanja za naj bi bila? »Smer predstavlja splošen naravoslovni ali splošnejši izobraževalni program, ki bi vseboval dopolnitve družboslovnih predmetov. Tako bi se tudi razlikoval od sedanjega, zelo specializiranega programa naravoslovno matematičnega tehnika. Pobuda je prišla iz šestih manjših krajev, kjer imajo šole z razdrobljenimi programi, za katere pa je običajno primanjkovalo potrebno število učencev. Ta smer bi omogočila pridobitev dovolj širokega nadaljevanje študija na večjem številu fakultet.« Odločitev so spremljale polemične, mestoma težke razprave. Čemu toliko dilem? »Osnovna je bila v tem, ali smo na novost dovolj pripravljeni ali ne. Odgovor je bil jasen: da bi ne izgubljali časa _pri izdelavi programov za splošno izobraževalno srednjo solo, je izobraževalna skupnost sprejela sklep, da je nujno do prihodnjega leta tak program temeljito pripraviti, ga ovrednotiti in proučiti, kaj bi nova razmestitev pomenila v mreži vzgojno izobraževalnih ustanov v republiki. Za prihodnje šolsko leto 1989/90 je obveljalo, da s programom začnejo v šestih šolah!« Kaj pa Obala? V komisiji za usmerjeno izobraževanje njenega izvršnega sveta so se ogreli za novost! »Zasledil sem, da ni nikogar, ki se za novo smer in tudi za kasnejši novi izobraževalni program ne bi ogrel! Prisotna pa je bojazen, da smo na to premalo pripravljeni in prepričanje, da bi ne smeli več eksperimentirati s šolajočo mladino. Vsekakor se bomo morali pogovoriti o ponujeni možnosti. V tem trenutku pa bi ne mogel reči, ali se bomo odločili za dva oddelka, za enega ali ne!« Lahko pa že rečemo, da se začenja pot vračanja nekdanje gimnazije, seveda modernizirane!? »Zagotovo je 400-letna tradicija gimnazije kot splošno izobraževalne srednje šole, ki je pripravljalnica za fakulteto, s sedanjimi odločitvami obogatena! Izkušnje, ki smo jih pridobili v osmih letih usmerjenega izobraževanja, so dragocene. Zagotovo pa lahko trdimo, da splošno izobraževalni program rabimo, da je nujno dobiti kvalitetno vzgojno izobraževalno srednjo šolo, ki bo ponudila široke možnosti vpisa na višje in visoke šole. Ob pomoči vseh dosedanjih izkušenj, analiz in raziskav bi vendarle lahko pripravili tak . program, z velikimi napori strokovnih, političnih ustanov in seveda ob sodelovanju občanov, ki bi ne videli v tej novi šoli zgolj nostalgije po bivši gimnaziji, ampak tudi njene pozitivne dosežke, pa tudi uspehe dosedanjih osmih let usmerjenega izobraževanja. Ob koncu pa moram dodati tudi to, da bi morali nehati tarnati samo o denarju in začeti s kakovostnimi spremembami na pedagoškem področju. MIRJAM MUŽENIČ Armenci nabirajo izkušnje PALMANOVA — Včeraj se je nadaljeval obisk armenske delegacije v naši deželi. Na raznih sestankih in obiskih zbira podatke o obnovi Furlanije, ki jo je leta 1976 prizadel potres. Ti podatki in predvsem izkušnje, ki si jih bodo nabrali med bivanjem v Furlaniji-Julijski krajini, bodo sovjetskim tehnikom služili v najkrajšem času, ko bodo morali začeti dolgoročno načrtovati obnovo od potresa močno prizadetih predelov Armenije. Včeraj se je sovjetska delegacija najprej mudila v Palmanovi na sedežu deželnega operativnega centra za civilno zaščito, kjer se je pogovarjala s tehničnim osebjem in pristojnim odbornikom Di Benedettom. V popoldanskih urah pa je obiskala geofizikalni observatorij v Briščkih. Tiskovna konferenca za točnejšo informacijo Šolski skrbnik Ottaviano Čorbi o racionalizaciji šolske mreže Po njegovih besedah se mora o vprašanju slovenskih šol izreči šolsko ministrstvo Višješolci tri dni brez pouka Pester program seminarja P • • vees v f za profesorje višjih sol Vesti o racionalizaciji šolske mreže, in torej o združitvah šol in ravnateljstev, so sprožila na Tržaškem proteste in nesporazume. Da bi pomiril prebivalstvo in mu posredoval točne informacije, se je tržaški šolski skrbnik Ottaviano Čorbi odločil za povsem neobičajno potezo: v glavni dvorani liceja Petrarca je včeraj sklical tiskovno konferenco, na kateri je novinarjem obrazložil predloge, ki jih je na zahtevo šolskega ministrstva odposlal v Rim že v začetku januarja. O predlogih je Čorbi večkrat poudaril, da so le "hipoteze" in da se o njih morajo izreči razni šolski organi, sindikati in javne uprave. V zvezi z racionalizacijo slovenske šolske mreže naj spomnimo, da je skrbnik odposlal ministrstvu predlog, ki predvideva združitev šentjakobskega in svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva ter združitev nižjih srednjih šol Igo Gruden v Nabrežini in Fran Erjavec v Rojanu. Deželna komisija za slovenske šole je sredi januarja sprejela stališče, da sloni slovenska šola na posebni zakonodaji in da zato omejevalni ukrepi ne pridejo v poštev. Tudi to stališče je romalo k šolskemu ministru. Na naše izrecno vprašanje je Ottaviano Čorbi včeraj poudaril, da se osebno strinja s stališčem te komisije. Posebej je omenil zakon iz leta 1961, ki med drugim določa, da mora zakon- ske spremembe na slovenskih šolah sprejeti predsednik republike. »O zadevi se mora torej izreči ministrstvo, od katerega sedaj pričakujemo novih pojasnil,« je še dejal skrbnik. Na Sindikatu slovenske šole so Cor-bijevo izjavo ocenili kot pozitivno, čeprav poudarjajo, da bi se skrbnik moral posvetovati z Deželno komisijo za vprašanja slovenske šole, še preden je odposlal načrt za racionalizacijo slovenskih šol, pa čeprav bi to lahko povzročilo nekaj dni zamude. Čorbi se je namreč vedno skliceval na izredno kratek rok, ki ga je minister določil za izročitev načrtov. Tudi članu Vsedržavnega šolskega sveta Samu Pahorju se zdi dobro, da Čorbi razume stvarnost slovenske šole, vendar hkrati poudarja, da so ta stališča neformalnega značaja, medtem ko je načrt za racionalizacijo slovenskih šol formalen birokratski akt. Tudi mnenja in stališča Deželne komisije za vprašanja slovenskih šol niso obvezujoča, saj ima komisija le posvetovalno vlogo. Nihče ne more z gotovostjo napovedati, ugotavlja Pahor, kaj bo odločilo ministrstvo in ali bo — poleg zgolj birokratskih — upoštevalo tudi politične predpostavke. Zato je po njegovem nujno, da se vloži priziv na Deželno upravno sodišče. Kaj pa je Čorbi povedal o racionalizaciji na italijanskih šolah? Predvsem je poudaril, da je pod besedo "racionalizacija" treba razumeti ukrepe, ki naj izboljšajo organizacijske in didaktične pogoje za delovanje šol. Za prihodnje šolsko leto naj bi združili nižji srednji šoli Addobbati in Brunner ter Benco in Pitteri, v naslednjem šolskem letu še učiteljišči Carducci in D'Aosta, iz zavoda Carli pa naj bi nastali dve šoli. Za osnovne šole je predvideno združevanje ravnateljstev, vendar le v primeru, da gre didaktični ravnatelj v pokoj, oziroma da je mesto nekrito. Ker teh pogojev ni, bo ukrep aktualen šele čez nekaj let. Čorbi je spregovoril tudi o potrebi, da se postopoma ukine šola za slepe Rittmeyer — sedaj ima le štiri razrede — in priključi k drugi šoli, najverjetneje šoli Addobbati. N.F. ■ Danes se bo nadaljeval ciklus predavanj, ki ga Inštitut Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino pod naslovom »Vidiki in tendence sodobne italijanske kulture« prireja posebej za svet šole. V zborni dvorani liceja Petrarca bo ob 17. uri predaval ravnatelj Inštituta za filozofijo tržaške filozofske fakultete, ki bo govoril na temo »Katera filozofija v šoli?« Jutri se prične tridnevni seminar za profesorje slovenskih višjih srednjih šol, ki ga prireja deželni zavod za poklicno izpopolnjevanje šolnikov IR-SAE. Seminar se bo zaključil v soboto, izjema bodo le predavanja za profesorje trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois, ki se bodo pričela v petek, zaključila pa v ponedeljek. V dneh seminarja na slovenskih višjih srednjih šolah ne bo pouka. Udeleženci seminarja bodo razdeljeni v tri skupine, tako da bodo imeli profesorji slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek, šole za vrtnarice in zavoda za poklicno izobraževanje Jožef Stefan skupna predavanja, profesorji trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois ter znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren pa bodo poslušali predavatelje v dveh ločenih skupinah. Značilnost seminarja je tudi ta, da bodo nekatere obravnavane teme in seveda predavatelji skupni, poleg tega pa bodo imele posamezne šole tudi ustrezna specifična predavanja. Profesorji slovenskega učiteljišča in zavoda za poklicno izobraževanje bodo jutri poslušali prof. Ano Tomič z ljubljanske univerze, ki bo predavala o didaktični pripravi, sledilo bo skupinsko delo, ki ga bo v sodelovanju s predavateljico vodila še prof. Breda Jurčič. V popoldanskih urah bo inšpektor Romolo Sbrocchi govoril o splošnih načelih in zakonskih določilih pri didaktičnem načrtovanju. V petek bo prof. Aleksandra Kornhauser z ljubljanske univerze predavala o procesih kreativnega učenja v obliki reševanja realnih problemov z multidis-ciplinarnim pristopom. V popoldanskih urah bodo skupinsko delo vodili profesorji Metka Vrtačnik, Saša Gla-žar, Bojana Boh in Janez Benkovič. V soboto bo inšpektor Egidij Košuta govoril o aktualnih vprašanjih pri ocenjevanju pisnih izdelkov, ustnega znanja in operativne spretnosti v sodobnem učnem in vzgojnem procesu. O ocenjevanju pisnih izdelkov bo predavala tudi prof. Nada Pertot. Na trgovskem tehničnem zavodu in na oddelku za geometre bosta specifični predavanji profesorjev Košute in Pertotove "zamenjala" prof. Alessan-dro Predonzan, ki bo v petek predaval o informatiki pri didaktičnem programiranju ter prof. Dedomir Klinc. Profesorskemu zboru liceja F. Prešeren. bo po predavanju inšpektorja Sbrocchija prof. Ana Tomič govorila o epistemoloških osnovah aktivnega učenja, o teoretičnih osnovah kuriku-larnega načrtovanja, v petek pa o izdelavi posameznih kurikulov za celoletno in mesečno programiranje. V načrtu sta še predavanji prof. Aleksandre Kornhauser in prof. Draga Žagarja o procesih kreativnega učenja. Obračun lanskega leta v pristanišču Nekoliko manjši promet le z nafto in premogom »Leto 1988 je bilo v nekem smislu prehodnega značaja,« je o obračunu lanskega delovanja tržaškega pristanišča dejal generalni ravnatelj Avtonomne pristaniške ustanove Luigi Ro-velli. »Prizadevanja Ustanove, da bi si pridobila nove stranke, so v nekaterih sektorjih obrodila dobre sadove, v drugih pa niso bila deležna primernega odziva.« Blagovni promet v tržaškem pristanišču se je lani namreč nekoliko skrčil. Lani so v vsem letu pretovorili 22,5 milijona ton blaga, to se pravi 2,6 milijona ton manj kot v letu 1987. Eden od glavnih vzrokov, da se je blagovni promet zmanjšal, tiči v odločitvi ZR Nemčije, da se ne poslužuje tako pogosto tržaškega pristanišča. Nemčija je namreč zahtevala znižanje davka na raztovarjanje, kakor je to Pristaniška ustanova že storila za Avstrijo na osnovi meddržavnega dogovora. Ker Pristaniška ustanova ni ugodila nemški zahtevi, je Nemčija delno preusmerila svoj promet v druga pristanišča, tako da se je pri nas zmanjšal promet surove nafte za Nemčijo. Promet z nafto in premogom pa se je skrčil tudi v celoti, saj se je zmanjšalo število ladij, ki so v našem pristanišču raztovarjale nafto za čezalpski naftovod in premog, namenjen elektrarnam ob Severnem Jadranu. V milj-skem naftnem terminalu so lani razto- vorili 15,5 milijona ton nafte, kar je 2,1 milijona ton manj kot leta 1987. Če se je promet z nafto in premogom skrčil, pa so ostali sektorji zabeležili določen porast. Raznega blaga so raztovorili kar 5,3 milijona ton. Naraslo je zlasti število kontejnerjev, katerih so lani pretovorili 113.891, kar predstavlja več kot 8 tisoč kontejnerjev več kot v letu 1987 in kar pomeni, da so vsak mesec pretovorili povprečno več kot 10 tisoč kontejnerjev. Ta podatek pa kaže tudi na splošni trend, ki privilegira prevažanje blaga v kontejnerjih. V glavnem je porasel, promet kemikalij, gnojil, odpadnega železa, celuloze in papirja, medtem ko se je skrčil promet s kavo (zaradi negotovosti brazilskih trgovcev za komercializacijo tega proizvoda) in z agrumi (afera "plaviti grenivk" je občutno oškodovala tržaško pristanišče). Če promet s kontejnerji zadovoljivo raste, pa se je lani skrčil promet s trajekti, zlasti zaradi večkratne ukinitve trajekta Trst - Patras. Lani so začeli delovati tudi pristaniški delovni terminali (TOP) v starem in novem pristanišču in na sedmem pomolu. Podatki o lanskem delovanju torej narekujejo Pristaniški ustanovi — je ugotovil Rovelli tako politiko cen, ki bi spodbujala trgovce, da svoje blago pretovarjajo v našem pristanišču. Prirejajo ga od 11. do 16. marca V Trstu predstavili celovški gostinski velesejem »Gast 89« Včeraj so na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu predstavili program velesejma o gostinstvu z naslovom »Gast 89«, ki bo od 11. do 16. marca v Celovcu in katerega prireditelji očitno računajo tudi s precejšnjim zanimanjem italijanskega tržišča. Prireditev sta tukajšnjim novinarjem predstavila direktor celovškega velesejma Hans Jorg Pawlik in njegov namestnik Ger-hard Leitner. Predstavitve se je udeležil tudi avstrijski konzul v Trstu, goste pa je pozdravil predsednik Trgovinske zbornice inž. Giorgio Tombesi. Velesejem »Gast 89« je namenjen predvsem turističnim operaterjem, saj bodo na njem prikazali kulinarične specialitete, najrazličnejše delikatese in še zlasti opremo za turistične objekte. Ob razstavi bodo priredili vrsto specializiranih tekmovanj in seminarjev. Skratka, kdor se ukvarja s turizmom, bo našel na sejmu vse, ali skoraj vse, kar pri svojem delu potrebuje. Letos se je prijavilo kar 650 razstav-Ijalcev iz najrazličnejših krajev Evrope, prošenj pa je bilo več, kot je na razstavišču prostora. Prireditelji pričakujejo številen obisk, najmanj 45 tisoč poklicnih turističnih operaterjev. Lani si je velesejem ogledalo več kot 60 tisoč obiskovalcev, kar je veliko število, če pomislimo, da gre za specializiran sejem, ki je namenjen predvsem stro- kovnjakom z gostinskega in turističnega sektorja. Letošnja ponudba bo bogata, saj sta predstavnika velesejemske ustanove iz Celovca poudarila, da prireditelji težijo predvsem h kvaliteti. Avstrija in specifično Koroška sta turistično zelo razviti, njuni sedanji cilji pa niso v številčnem povečanju ponudbe, temveč v izboljšanju kakovosti turistične ponudbe in storitev. V smeri kvalitete koraka torej tudi celovška velesejem-ska ustanova. Vsekakor bodo obiskovalci videli v Celovcu marsikaj: od hrane pa do pohištva za restavracije in hotele. Med drugim bodo letos odprli razstavo avstrijskih vin, oddelek namenjen koroški kuhinji, priredili bodo tekmovalni natečaj za mlade kuharje in vrsto drugih prireditev, ki bodo popestrile razstavno ponudbo. Celovški velesejem o gostinstvu in turizmu bodo priredili pred pričetkom letošnje poletne turistične sezone, ki je tudi za Avstrijo najbogatejša. Datum tako omogoča zanimive kupčije, saj želijo razstavljale! predvsem prodajati svoje izdelke. Kupcev po vsem sodeč ne manjka, saj je celovški velesejem zaslovel v vsej Evropi, posebno pa v deželah, ki se danes združujejo v skupnosti Alpe-Jadran. Marčeto Čok na čelu komisije za seznam kmetov Marčelo Čok, odbornik Kmečke zveze in večletni pokrajinski odbornik za kmetijstvo, je bil včeraj soglasno izvoljen za predsednika pokrajinske komisije, ki bo vodila poklicni seznam kmetijskih podjetnikov. Osem mesecev po volitvah, na katerih so kmetje izvolili svoje predstavnike, se je včeraj na Trgovinski zbornici namreč končno umestila 17-članska komisija. Do tega je prišlo tako pozno, ker so Kmetijsko nadzorništvo, Trgovinska zbornica in sindikati morali imenovati svoje predstavnike (te ustanove in organizacije imajo v komisiji skupno pet predstavnikov, medtem ko so jih kmetje izvolili 12), počakati pa je bilo treba tudi na na to, da je deželni Uradni vestnik objavil seznam članov komisije. Kot je bilo že dogovorjeno med stanovskimi organizacijami kmetov, je predsednika morala določiti Kmečka zveza, ki je predlagala Marčela Čoka. Člani komisije so soglasno sprejeli predlog, prav tako pa so sprejeli predlog združenja Coltivatori diretti in za podpredsednika izvolili Ermenegilda Olenicha. Na včerajšnjem prvem sestanku je komisija opravila tudi zelo pomembno delo, saj je vpisala v poklicni seznam kmetijskih podjetnikov vse upravičence, ki so za to svoj čas zaprosili in ki so se že udeležili volitev za sestavo komisije. Sen. Spetič o današnjem sestanku pri Maccanicu V zvezi z današnjim srečanjem delegacije Liste za Trst in samozvanega odbora za zaščito italijanske identitete z ministrom Maccanicom v Rimu je komunistični senator Spetič pozval vladnega predstavnika, naj preveri dejansko reprezentančnost teh organizmov, »katerih edini namen je kot kaže nasprotovati izvajanju ustavnih določil o manjšinah in širiti predsodke, tako z dezinformacijskimi kampanjami kot s poskusi prepričevanja zakonodajalcev v apokaliptično vizijo posledic tega, kar ostala omikana Evropa sprejema kot normalno priznanje pravic in kot osnovo za proces plurietnične in plurikulturne integracije«. »Preleze nekaterih organizmov, da bi lahko vplivali na dejavnost parlamenta ali jo omejevali, bi lahko primerjali z zgledom nekoga, ki bi hotel izvesti davčno reformo s soglasjem in sodelovanjem odbora davčnih utajevalcev, ali pa s primerom tistega, ki bi zahteval, da bi Monciniju poverili sestavo zakona za zaščito mladoletnikov,« zaključuje tiskovno sporočilo senatorja KPI. Odprto pismu Craxiju o lokaciji sinhrotrona Mirko Križmančič, domačin iz Bazovice, član PSI, ki je med drugim tudi predsednik krajevnega Združenja rejcev, je pred kratkim pisal odprto pismo socialističnemu tajniku Craxiju v zvezi z načrtovano lokacijo sinhrotrona in z odprtimi vprašanji slovenske manjšine. Križmančič je dokument poslal v vednost tudi deželnemu tajniku stranke Saru, pokrajinskemu sekretarju Agnelliju, deželni slovenski komisiji PSI ter tajniku strankine vzhodnokraške sekcije Renarju. Križmančič v pismu voditelju PSI obširno utemeljuje nasprotovanje lokaciji svetlobnega pospeševalnika pri Bazovici in govori o materialni ter družbeni škodi, ki bi jo ta znanstveni objekt povzročil kraškemu prebivalstvu. »Tržaški občinski svet, v katerem sedijo tudi mnogi socialistični zastopniki, se je izrekel za postavitev sinhrotrona pri Bazovici proti volji krajevnega prebivalstva,« piše med drugim Križmančič, ki v pismu tudi polemizira z nobelovcem Rub-bio, predsednikom družbe Sincrotrone Trieste. Na seji rajonskega sveta za Sv. Ivan Spet nov nesprejemljiv izbruh proti rabi slovenskega jezika Prejeli smo in objavljamo: Na zadnji, ponedeljkovi seji rajonskega sveta za Sv. Ivan, Lonjer in Ka-tinaro, ki je imel na dnevnem redu srečanje svetovalcev s športnimi društvi s tega območja, smo bili spet priča protislovenskemu izbruhu, ki je toliko bolj boleč, če upoštevamo zgodovinske in tudi aktualne značilnosti tega dela tržaškega ozemlja. Med povabljenimi društvi sta se seje udeležila tudi predstavnika kolesarskega kluba Adria in športnega združenja Bor. Predstavnik Adrie je svoj poseg začel v slovenščini, in to je takoj povzročilo žolčno in neotesano reakcijo misovskih predstavnikov, ki sta izjavila, da posegi v slovenščini nimajo nobene veljave, in to kljub dejstvu, da je celotno izvajanje Adriinega predstavnika sproti prevajala občinska prevajalka. Predstavnik Adrie je svoj govor nadaljeval, misovca pa sta načrtno motila njegovo izvajanje z glasnim vmesnim govorjenjem. Svetovalci KPI in SSk so pozvali predsednika rajonskega sveta, naj vzpostavi red in naj omogoči predstavniku lonjerskega kluba nadaljevanje njegovega izvajanja. Takrat je svetovalka Liste za Trst glasno zavpila, naj bo že enkrat konec teh obojestranskih provokacij (!) in da je sestanek »športnega, ne pa političnega značaja«. Listarki in misovcema, ki nista hotela odnehati, se je pridružilo še nekaj glasov negodovanja iz vrst predstavnikov drugih italijanskih društev, ki pa so do tistega trenutka bili le v vlogi občinstva. Svetovalci KPI in SSk so še enkrat opozorili predsednika, naj omogoči nemoten potek seje, vendar ta očitno ni bil kos taki nalogi. Predstavnika Adrie in Bora sta zato iz protesta zapustila sejo v upanju, da bi se kdaj v prihodnosti znašla v bolj omikani sredi. Iz istega razloga so sejo zapustili tudi svetovalci KPI in Slovenske skupnosti, ki so protestirali zoper tako nedemokratično postopanje, s katerim se krnijo pravice občanov do izražanja v materinem jeziku, čeprav jim to pravico zagotavlja tudi javna uprava (uradna občinska prevajalka je namreč prisotna na sejah prav iz tega razloga). Obžalovanja vredno pa je dejstvo, da predsednik sveta, ki je tudi sam slovenske narodnosti ni naredil vsega, kar je v njegovi pristojnosti, da bi zajamčil mir in reden potek seje, nasploh pa, da lahko pride do takih izbruhov tudi znotraj rajonskega sveta, kakršen je svetoivanski, v katerem je kar pet svetovalcev slovenske narodnosti. Za nameček bi še dodali, da so se vsakega posega in vsakega komentarja vzdržali predstavniki Krščanske demokracije, kar pomeni, da se očitno ne strinjajo s papeževim pismom o manjšinah in s poslanico deželnih škofov glede sožitja Slovencev in Italijanov na tem ozemlju. IGOR CANCIANI rajonski svetovalec KPI Zgodovina Langobardov v DSI Diakonovi prvi viri o prihodu Slovanov Številno občinstvo je v ponedeljek prisostvovalo predstavitvi svojstvene zgodovinske knjige z naslovom Zgodovina Langobardov srednjeveškega avtorja Pavla Diakona, ki je izšla pri Založbi Obzorja Maribor. Obsežno delo je založba posvetila 1.400-letnici prihoda slovanskih prednikov Slovencev na današnje slovensko domovinsko ozemlje. Delo sta udeležencem ponedeljkovega večera v Društvu slovenskih izobražencev predstavila Bogo Grafenauer, ki je delno prevedel knjigo in napisal opombe in spremno besedilo, ter urednik Branko Avsenak. »Diakonova Zgodovina Langobardov je poleg pisem Gregorija Velikega in oglejskih sinodalnih zapisnikov najimenitnejši vir o prisotnosti naših prednikov v krajih, kamor so prišli v dveh valovih, in sicer s severa in vzhoda. Oba tokova sta se srečala v Alpah,« je povedal Avsenak. Gre za najstarejše pisano besedilo o prihodu Slovanov v novo domovino — Vzhodne Alpe, zgornje Posavje in zgornji Jadran. Delo je obogatila tudi zamisel prof. Grafenauerja, naj bi vzporedno s slovenskim izdali tudi izvirni latinski tekst. V knjigi bo bralec našel tudi zemljevide in načrte mest ter si ogledal nekaj srednjeveških slik. »Prepričan sem, da smo z Zgodovino Langobardov zapolnili praznino v prevajanju tistih del, ki so bistvena za vednost o naši narodni zgodovini,« je zaključil Avsenak. O knjigi znanega srednjeveškega kronista je spregovoril tudi Bogo Grafenauer, ki je delno prevedel in predelal latinske prevode pokojnega profesorja Frana Bradača. Nekaj besed je Grafenauer posebej posvetil avtorju knjige, o katerem vemo pravzaprav izredno malo. Pavel Diakon, M naj bi živel približno ob koncu 8. stoletja, ni nikoli omenil letnice svojega rojstva, o njem pa vemo le to, da je bil P° rodu Langobard, menda rojen v Čedadu. Tudi podatki o njegovem življenju so precej skopi. Čeprav je njegovo zgodovinopisje olepšano s številnimi legendami, bajkami m zgodbami iz ljudskega izročila, pa naletimo v Zgodovini Langobardov na izredno zanimive in zgodovinsko točne podatke. Naša preteklost dolguje Diakonu to, da se lahko po njegovi zaslugi ponašamo z najstarejšimi pisanimi viri o zgodovini svojega naroda, (hj) L Tržaški občinski svet odobril urbanistično varianto Poštno središče namesto vrtnarije! t Dne 13. februarja nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in tast Vittorio Regent (s Kolune) Kolonkovec bo v kratkem spet izgubil veliko vrtnarijo oziroma dragocen kos obdelane zemlje. Tržaški občinski svet je v ponedeljek zvečer z glasovi petstrankarke koalicije in MSI odobril spremembo občinskega regulacijskega načrta, ki odpira pot gradnji novega poštnega središča na vrtnariji bratov Marcella in Giorgia Debelisa. Kolonkovec bo torej žrtvoval eno svojih zadnjih vrtnarij na »oltarju napredka«, kar je jasen dokaz nazadnjaškega in kot vidimo žal še ne preživelega odnosa do teritorija, ki je bil v povojnem času že tolikokrat žrtev poplav cementa in divje urbanizacije. Na površini, kjer danes raste zelenjava, bo družba Italposte zgradila novo poštno središče z velikim skladiščem za pakete. Po prvih izvidih kaže, da bodo De-belisovim razlastili približno pet tisoč kvadratnih metrov zemlje, dejansko celo vrtnarijo. Afera o novem poštnem centru na Kolonkovcu je po svoje zelo značilna. O tem projektu se govori že nekaj let, tako da je imela občinska uprava dovolj časa na razpolago, da bi lahko Debelisovim zagotovila proizvodno kontinuiteto. Tega pa do ponedeljka ni naredila. Severno od vrtnarije se namreč nahaja primerno zemljišče, na katerem bi lahko družina Debeliš brez večjih težav in ob privolitvi severnega soseda, ustvarila pogoje za nadaljevanje kmetijske dejavnosti. Za to rešitev se je zavzemala Kmečka zveza, po- trebne korake je naredila tudi Trgovinska zbornica, odborništvo za urbanistiko, ki ga vodi socialist Cecchini, pa je za rešitev tega vprašanja naredilo malo ali nič, tako da sta se Marcel-lo in Giorgio Debeliš v ponedeljek v bistvu znašla brez jasnih jamstev za bodočnost vrtnarske dejavnosti. Cec-chinijevo neučinkovitost je na seji razkrinkal prav načelnik socialistične svetovalske skupine Perelli, ki je predložil županu resolucijo, ki obvezuje upravo, naj naredi vse potrebne korake za zagotovitev proizvodne kontinuitete Debelisovim. Resolucijo, ki jo je Richetti sprejel, so podpisali tudi VVeber (PSI) ter komunista De Rosa in Anamarija Kalc. Za spremembo regulacijskega načrta (to območje je bilo doslej namenjeno skoraj izključno kmetijstvu) so glasovali koalicijski zavezniki in MSI, proti pa so se izrekli komunisti, zeleni in Lokar (SSk), medtem ko so se listar-ji vzdržali. Varianta tokrat ne bo kot običajno romala na Deželo, saj gre po mnenju občinskih upraviteljev v tem primeru za javno koristno gradnjo, tako da bo za ves postopek pristojen občinski odbor. Razpravo je uvedel odbornik Cecchini, ki je podčrtal, da bo novo poštno središče »zaposlilo 400 ljudi«. Načelnik PSI Perelli in demokristjanka Polettijeva sta dejala, da bo treba najti skupni imenovalec med javno koristjo in med kmetijsko dejavnostjo. Od tod tudi resolucija, ki obvezuje župana, naj ne pusti na cedilu brata Debeliš. Komunist De Rosa je bil zelo kritičen do Cecchinija, kontestiral je načrte o napovedanih delovnih mestih v poštnem središču in se obregnil tudi ob družbo Italposte, »ki zapušča stari sedež v bližini železniške postaje in. se seli v bližino avtoceste, kar pomeni, da privilegira cestne prevoze«. Svetovalka Gallico, ki je bila izvoljena na listi zelenih s simbolom marjetice, je bila mnenja, da predstavlja ta varianta »pravo norost«, zelena Aglietta pa je podčrtala, da »tržaški upravitelji še niso razumeli pomena narave in človeškega dela, zato nadaljujejo na poti nepremišljene in škodljive urbanistične politike«. Svetovalec SSk Lokar se je polemično vprašal, zakaj so pristojna telesa izbrala za lokacijo poštnega središča prav Kolonkovec, medtem ko so imela na razpolago številna druga območja, »kjer ni vrtov in kjer ni produktivnih dejavnosti. Če bo Trst vztrajal pri tej absurdni logiki, bo tvegal ekološko katastrofo.« SANDOR TENCE Na sliki (foto Magajna) vrtnarija Debelisovih s protestnima napisoma. Vremenoslovci si ne drznejo napovedi Ali smo končno pri kraju dolgega sušnega obdobja? Naravovarstveniki nas že leta opozarjajo na »noro« podnebje, ki si ga ustvarjamo. Tudi letošnja zima je z zbezljanimi temperaturami in absurdnimi letnimi časi le ena v vrsti podobnih »norih zim«, ki se bodo, kot žal kaže, še kar vrstile. Kakor nam je že lahko všeč, da nam te dni ni treba vlačiti s seboj dežnikov, kot smo morali početi vsa leta nazai. se moramo zavedati, da je za življenje kljub sodobnemu tehnološkemu napredku še vedno nenadomestljiva zelo preprosta spojina — namreč voda. Afera z atracinom nam je sicer spet priklicala pred oči pomen vode, zelenjavna draginja ali celo pomanjkanje, ki nam zavoljo suše kaj kmalu preti, pa nam bo priklicalo pred oči še pomen padavin. Povrtnine, sadno drevje, trava, trte, vse nujno potrebuje vodo. Potrebuje umirjen, trajen dež, ki ne bo le spral prsti in odtekel proti morju, ampak bo razmočil zemljo in se pogreznil med korenine. Za tak, pravi dež je zdaj skrajni čas. Na njivah in vrtovih je vse suho. Samo namakanje ne more biti trajna rešitev. Dodatna težava je v tem, da tudi v gorah ni snežilo in je vodna raven rek nizka. Včeraj je sicer ponekod padlo nekaj kapelj dežja, vsekakor pa ne dovolj, da bi temu lahko rekli padavina. Deževalo ni pravzaprav že celih 70 dni. V resnici »deževalo« pa ni — kot pravijo kmetje — že okroglega pol leta. Kakšne posledice bo to imelo, si lahke predstavljamo. V nevarnosti so vsi kmetijski pridelki, najbolj pa nedvomno trpijo mladi nasadi, novi posevki in drevesa. Kako je bilo s trtami, bo dokončno znano šele ob trgatvi, če ta letos sploh bo. Posledice suše so torej daleč od tega, da bi bile trenutne ali začasne. Nasprotno, neposrednih težav eo kmetje še nekako otepajo z namakanjem, a kako bo z daljnosežnejšimi posledicami? Lahko bi se sicer spomnili leta 1929 in se tolažili, da je bila tedanja pozeba še strašnejša od sedanje suše, vendar bi bila taka tolažba res zelo klavrna. Sveti Valentin — prvi spomladin, so pravili v starih časih. Mar je to namig, da bo po 14. februarju bolje? Eden izmed kmetov, s katerimi smo se pogovarjali po telefonu, je rekel, da ga trga v hrbtu. Ta izjava in omenjeno staro reklo sta vse, kar smo o vremenskih napovedih lahko izvedeli. Sodobni poklicni meteorologi si namreč ne upajo dajati daljnoročnih napovedi, ne izključujejo pa morebitne spremembe vremena, saj je zračni pritisk v zadnjih urah naglo padel, prav tako temperatura. Naj se torej nadejamo, da bo v trenutku, ko boste brali pričujoče besede, po oknu nagajivo škrebljal težko pričakovani dež? (aš) Po ponedeljkovem srečanju v Rimu Sindikati zahtevajo ohranitev vseh delovnih mest v železarni Megla, ki ovija bodočnost Skedenj-ske železarne, se razblinja. Tako pravijo sindikalisti, ki so se v ponedeljek udeležili rimskega srečanja in opravili nekaj stvarnih korakov na poti reševanja delovnih mest. Vreme nad železarno se sicer ne bo tako hitro zjasnilo, a obstajajo dobre možnosti, da noben delavec ne bo moral na cesto. A začnimo z dejstvi. Na ponedeljkovem srečanju, ki so se ga udeležili likvidatorji stare družbe (AIT), predstavniki Finsiderja, vsedržavni in krajevni sindikalni predstavniki FIM-CISL (pokrajinski tajnik Tria in predstavnik tovarniškega sveta Valenta), FIOM-CGIL (pokrajinski tajnik Catalano in predstavnik tovarniškega sveta Ceck) ter UILM (Fabricci iz Trsta), so sodelavci furlanskega industrij ca Pittinija uradno potrdili ustanovitev nove delniške družbe Altoforno e ferriera di Servola Spa, ki bo upravljala železarno. Družba že razpolaga z glavnico 83 milijard lir, od katerih jih je 22 od Pittinija, 20 jih je dala ILVA, 41 pa finančna družba SPI iz okrilja zavoda IRI. Ostaja še vedno vprašanje, od kod bo Pittini dobil denar za investicije, informirani krogi pa menijo, da za to ne bo večjih problemov. Največji problem pa je seveda, kako ohraniti vsa delovna mesta. In prav na tem problemu se je kresala rimska razprava, na koncu katere so sindikati le našli kompromisno rešitev. Ta pa je odvisna od dejstva, ali bo vlada pripravljena spremeniti odlok o predčasni upokojitvi in dopolnilni blagajni. Odlok namreč velja le za delavce javnih podjetij, sindikati pa zahtevajo, naj upošteva tudi delavce razpuščenih javnih podjetij. Presenečenje v miljski upravi Miljsko občinsko upravo bo po vsej verjetnosti do naravnega izteka mandata občinskega sveta vodila koalicija, ki bo lahko računala na podporo Liste Frausin (15 svetovalcev) in svetovalca PSDI Tarlaa, ki je pred kratkim nadomestil somišljenika Derina. Slednji je kot znano odstopil iz občinskega sveta, kar so naredili tudi vsi svetovalci opozicije, z izjemo predstavnika MSI. Zastopniki Liste Frausin in Tarlao, ki je bil izvoljen kot neodvisen, so včeraj dosegli politični sporazum. Po vsej verjetnosti bo Tarlao čimprej vstopil v občinski odbor, ki ga vodi župan Mut-ton. Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev na Kontovel. Žalostno vest sporočajo žena Kati, hči Miranda z možem Zmagotom ter vnuka Franco in Elvi. Kontovel, Križ, 15. februarja, 1989 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) t Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono Anton Marega Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Ljudmila, sin Elio z ženo Sonjo, vnuka Marko in Astrid ter drugo sorodstvo. Dolina, Bilje, 15. februarja 1989 Ob težki izgubi tov. Antona Marege izreka globoko sožalje ženi Ljudmili in sinu ter sorodnikom Sekcija PSI Dolina Ob bridki izgubi dragega prijatelja Draga Gantarja izrekava Robiju in družini iskreno sožalje Irma in Stojan Udovič Ob boleči izgubi dragega Gantarja izražava tako težko prizadeti družini najino najgloblje sožalje Milena in Stanko Bole Ob smrti dr. Draga Gantarja se pridružujeta žalovanju Robija in družine Nadja Renar in Leone z družino Ob težki izgubi dr. Gantarja izreka iskreno sožalje svojcem Slovo od Lojzke Čebohin - Grozdane ene prvih aktivistk OF na Tržaškem Po daljši bolezni je v starosti 77 let umrla Lojzka Čebohin - Groz-dana, ena prvih aktivistk Osvobodilne fronte v Trstu in nosilka Partizanske spomenice 1941. Rojena v Rodiku 8. novembra 1912, se je že kot dekle r preselila k teti v ‘rst in se tu izučila za šiviljo. Že kot Mladinka je sodelovala v društvu ^°lo in pri športnem odseku Prosvete, P° razpustu vseh slovenskih društev e,a 1927-28 pa je nadaljevala svoje nirodno delo v okviru šentjakobske-prosvetnega in nato cerkvenega Pevskega zbora in se udeleževala Mladinskih izletov z narodnoobrambni nameni. Takrat se je tudi pove-*a]Q s študentsko skupino, ki jo je vo-z P‘no Tomažič. Že leta 1939 je bila . ajQdi svojega mladinskega aktivis-e/iega delovanja pod policijskim ljJcfy'°rstvom. Po napadu Nemčije in 1Q<« 6 na Jugoslavijo se je avgusta 41 vključila v prve zametke Osvo-io°*Jne fronte v Trstu in začela sode-v V.at‘ s takratnimi organizatorji Os-jy, bo(Mne fronte, predvsem z Darkom z‘ajU^em' Jn P° njegovem navodilu ltjžla organizirati mladino. Junija J je bila aretirana, zaprta pri Jezu- itih in mučena v znani "Villa triste" v Ul. Bellosguardo. Iz zapora je prišla ob kapitulaciji Italije septembra 1943 in jeseni istega leta postala tajnica Slovenske protifašistične ženske zveze pri Sv. Jakobu in odgovorna za žensko organizacijo v krajevnem odboru OF za Sv. Jakob, v prvih mesecih leta 1944 pa je imela enako odgovornost v okrajnem komiteju KPS za Sv. Jakob. Februarja 1944 se je udeležila prve konference SPŽZ na Štjaku in poleti partijske konference na Lazah. Na drugi konferenci AFŽ za Slovensko Primorje v Cerknem je bila izvoljena v pokrajinski odbor AFŽ. V tem času je delovala v takratnih mestnih, rajonskih in okrožnih komitejih KPS in odborih OF in pri Komandi mesta Trst kot referent za Rdeči križ. Po osvoboditvi je bila Lojzka Čebohin - Grozdana članica mestnega odbora Antifašistične slovensko-italijan-ske ženske zveze in referent za socialno skrbstvo, članica izvršnega odbora SIAU za mesto Trst, članica izvršnega odbora za Trst in na kongresu AFZ v Ljubljani izvoljena v glavni odbor za Slovenijo. Po dogodkih v letu 1948 je bila aktivna v snovanju Neodvisne socialistične zveze, v kateri je vodila tajništvo ženske organizacije. Bila je tudi članica odbora Slovensko-hrvatske prosvetne zveze in do leta 1953 zaposlena v Ljudski knjižnici, nato pa v upravi Založništva tržaškega tiska, ko je leta 1954 zaradi slabe- ga zdravja, priznana ji je bila namreč 30-odstotna invalidnost, odšla v pokoj, a je še vedno po svojih močeh delovala kot članica odbora Združenja aktivistov NOG. Po razpustu NSZ je stopila v Socialistično stranko Italije in zanjo kandidirala za rajonske volitve. Leta bolezni je nazadnje preživljala v starostnem domu na Semedeli pri Kopru. Od zaslužne in skromne, do kraja predane tržaške protifašistične in narodne aktivistke, politične delavke in borke za napredne ideje, so se domačini in lepo število nekdanjih borcev in aktivistov ter predstavnikov borčevskih in družbenih organizacij s Koprskega ter posebej še številni njeni sodelavci, znanci in prijatelji iz Trsta, poslovili včeraj popoldne v njenem rodnem Rodiku. Pevski zbor iz Divače ji je pod vodstvom Edija Race-ta zapel žalostinke pred rodno hišo, pred spomenikom NOB in na pokopališču. Pred spomenikom sredi vasi se je od nje v imenu krajevne skupnosti poslovil Jože Bernetič, na pokopališču pa Jože Koren v imenu Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega boja na Tržaškem. V poslednje slovo ji je zadonela še salva voda JLA, katere odmev je veter ponesel čez griče in planjave njene mladosti. Slava spominu Lojzke Čebohin -Grozdane, predane in zveste borke za svobodo in pravico slovenskega primorskega ljudstva! (jk) Udaril ga je ker mu je hotel vzeti denar .Na avtobusni postaji v Miljah je bil 58-Ietni Eugenio Sossi od Oreha 132 predvčerajšnjim zvečer žrtev surovega napada. S pestjo ga je udaril v obraz 30-letni Corrado Auber in mu hotel ukrasti denarnico, kar so mu mimoidoči preprečili. Policisti iz Milj so kaj kmalu ugotovili ime storilca, odpravili so se na njegov dom v Rebri za stare Milje 15 in mu nataknili lisice. Do procesa bo moral ostati v koronejskem zaporu, pred sodnikom pa se bo moral zagovarjati zaradi povzročitve telesnih poškodb in poskusa ropa. Sossi je mirno sedel pri mizici bara prav ob miljski postaji linijskih avtobusov. Auber, ki je bil vidno pijan, se mu je približal in ga zaprosil za kozarec vina. Nič hudega sluteč mu je Sossi natočil vino, v zahvalo pa je dobil tako močan udarec v obraz, da je padel. Na okulističnem oddelku glavne bolnišnice se bo moral zdraviti 15 dni. Ob izgubi športnega delavca in gospodarstvenika dr. Draga Gantarja izreka svojcem globoko sožalje glavni odbor TPK Sirena Pokrajinska slovenska komisija PSI se klanja spominu tov. Lojzke Čebohin - Grozdane in izraža globoko sožalje vsem sorodnikom. družina Unussi Ob smrti dragega očeta izrekajo najgloblje sožalje Robiju Gantarju in družini odborniki Sklada M. Čuk Združenje slovenskih športnih društev v Italiji izreka občuteno sožalje sinu in svojcem ob bridki izgubi dr. Draga Gantarja. Ob smrti dr. Draga Gantarja izreka ŠZ Bor svojcem iskreno sožalje. Ob smrti dr. Draga Gantarja izreka globoko sožalje družini Slovensko stalno gledališče Ravnateljica, učno in neučno osebje učiteljišča A. M. Slomšek skupaj z vzgojiteljsko šolo izrekajo globoko sožalje profesorici Rosandi Kralj ob smrti tasta dr. Draga Gantarja. Ob smrti očeta dr. Draga Gantarja izreka globoko sožalje sinu Robiju in družini Sergij Antoni z družino Prešernova proslava na šoli Fran S. Finžgar v Barkovljah Na naših šolah potekajo v teh dneh proslave v počastitev dneva slovenske kulture. Ena takih je bila pred dnevi tudi na osnovni šoli F.S. Finžgar v Barkovljah, kjer so program skrbno pripravili učenci s svojimi učiteljicami. Začel se je s pesmijo na čast Prešernu, nadaljeval z raziskavo učencev o njegovem življenju in delu ter z recitacijami njegovih pesmi. Da bi bila proslava še bolj zanimiva, pristno domača, je šola povabila Barkovljana Aleksandra Furlana, po domače Sandrina, dolgoletnega člana domačega društva, pevca, pa tudi pisca pesmi, ki jih v glavnem posveča rodnemu kraju, domači zemlji in raznim pomembnim trenutkom in dogodkom. Učenci so ga poslušali z veliko pozornostjo, saj jim je pripovedoval o nekdanjem življenju v Barkovljah, o poklicih, ki so jih domačini opravljali, o težkem življenju, o borbi za obstoj in vsakdan, pa tudi o barkovljanskih posebnežih in šaljivcih. Tako je povedal marsikaj veselega o oštirju Jožetu, pa o Francu, ki je "vedrjolu" svoje trte, o Pepeta Brajdovem, ki se mu nikoli ni mudilo, niti takrat ne, ko je padel v domačo štirno in je reševalcem dejal: »Ni sile, ni sile«. Posebno p~a je Furlan razveselil učence s kratko pesmico o sreči, ki jo je napisal prav za to priložnost in jo poklonil šoli. »Da ne vem, kaj je sreča? Seveda vem, a to je že mimo. Če danes sem srečen, mogoče vam jutri povem. Nekaj pa le kot pribito drži: sreča je biti mlad in imeti v sebi polno moči.« Furlan svojih pesmi ne objavlja; drži jih zase in jih pokaže morda le ob redkih priložnostih. Ena pa je vendarle že našla pot med naše ljudi oziroma med pevce mešanega zbora Milan Pertot iz Barkovelj. Tekst Furlanove Pesmi zvestobe je namreč uglasbil priznani skladatelj Ubald Vrabec. Njena vsebina pa se glasi: »Bilo je to včasih, ko je dedek živel in je nam vnukom pesmice pel. Le ena je v dedku želja gorela: da bi po vnukih ta pesem živela. Minila so leta, so vnuki po svoje živeli, a dedkovih pesmi niso več peli. Le eden ni dedka izdal in pesmi njegove še poje; misli mu uhajajo čisto po svoje. Kar drugi počno, to nič ga ne moti,- on stopa po stari, od deda začrtani poti.« Učenci so pripovedovanje in misli svojega gosta pravilno razumeli in so se mu na koncu oddolžili še s spletom starih barkovljanskih pesmi. (N.L.) Neizmerna množica pospremila Draga Gantarja na zadnji poti Ogromna množica ljudi se je včeraj na Opčinah zadnjič poslovila od dr. Draga Gantarja, ravnatelja tamkajšnje Hranilnice in posojilnice in velikega prijatelja mladine. Njegovo krsto so v pogrebnem sprevodu nosili današnji in bivši jadranovci, poleg družine, prijateljev in znancev pa so pokojnika spremili tudi njegovi openski sodelavci in predstavniki vseh slovenskih bančnih zavodov. V Križu kongres sekcije KPI V Ljudskem domu v Križu je bil pred kratkim kongres krajevne sekcije KPI, na katerem so med drugim izvolili nov sekcijski odbor in delegate za bližnji pokrajinski kongres. Uvodno poročilo je prebrala tajnica Sonja Sirk, poročilo o delovanju zahodnokraškega rajonskega sveta pa je imel načelnik svetovalske skupine Angel Tence. Zaključke zasedanja je povzel deželni svetovalec Miloš Budin ki je med drugim govoril o zadnjih dogodkih v obeh kraških rajonskih svetih, kjer da prihaja do »postopnega izrinjanja strank, ki dosledno zagovarjajo interese kraškega prebivalstva in slovenske manjšine«. Budin je govoril o doslednosti KPI v boju za reševanje manjšinskih vprašanj in dejal, da tega »ne moremo trditi za ostale stranke«. Kriški komunisti so na skupščini tudi soglasno odobrili politični kongresni dokument vsedržavnega sekretarja Occhetta. koncerti razstave Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 20. t. m„ ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila violinistka MIRIAM FRED. V kasarni v Ul. Rossetti bo nocoj ob 20.45 koncert komornega orkestra gleda- V galeriji Cartesius je še jutri,16. t. m.,odprta razstava tržaškega slikarja Ma-urizia CHIOZZE. V galeriji Tommaseo (Ul. Monte 2/1) je do 1. marca odprta razstava slikarke ROSENHOLZ. lišča Verdi. Teatro dei Fabbri - Ul. dei Fabbri 2 (v bližini Trga Hortis). V nedeljo, 19. t. m., ob 11. uri bo na sporedu koncert skupine TRIESTE HARP ENSEMBLE - kvartet harf, ki ga sestavljajo: Serena Argentin, Lorena Bronzin, Nicoletta Sanzin in Pat-rizia Tassini. razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca obvešča, da bo PARTIZANSKI DRUŽABNE VEČER v soboto, 18. t. m., ob 19. uri v Lipici - Hotel Maestoso. Vabljeni borci, aktivisti, deportiranci, člani in mladina. Vpisovanja v posameznih vaških sekcijah še danes. Nastopil bo TPPZ P. Toma- šolske vesti Sindikat slovenske šole sporoča da bodo pismene naloge izrednih habilitacijskih izpitov za nižje srednje šole potekale na znanstvenem liceju F. Prešeren v naslednjih dneh z začetkom ob 8.30: 22. februarja 1989: 2. razred - tehnična vzgoja; 33. razred - italijanščina; 41. razred -literarni predmeti; 23. februarja 1989: 27. razred - glasbena vzgoja. Fantovska in dekliška Majenca vabita vse svoje člane na 1. FANTOVSKO IN DEKLIŠKO URO, ki bo nocoj, 15. t. m., ob 20.30 v prostorih KD V. Vodnik v Dolini. Taborniki Rodu modrega vala vas vabijo na TIHI OGENJ, ki bo v nedeljo 19. t. m., ob 17. uri v Prosvetnem domu v Sovodnjah. informacije SIP uporabnikom Družba SIP obvešča, da bo danes, v sredo, 15. februarja, menjala telefonsko številko približno 700 naročnikom na področju Ul. Trento, Ul. Milano in Ul. Filzi. Interesenti so že bili obveščeni. Za zgoraj navedene naročnike, ki imajo v telefonskem imeniku za leto 1988/89 dvojno številko, velja številka v oklepaju, odpade pa številka, ki je bila veljavna do danes. Uporabnikom bo na razpolago avtomatska telefonska služba, ki bo obveščala in dajala napotke vsem, ki bodo klicali stare številke. Mladinski odbor SKGZ Ciklus informativnih večerov Slovenija v Jugoslaviji JAVNA DEBATA z Jožetom Školjčem, predsednikom RK-ZSMS »PARTIJA OBRAČA, ZSMS OBRNE« Danes, 15. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20 - Trst. Vabljeni! včeraj - danes gledališča VERDI V torek, 21. t. m., ob 20. uri (red A) premiera Rossinijevega SEVILJSKEGA BRIVCA. Dirigent Luigi Toffolo in režiser Beppe De Tommasi. Ponovitve bodo trajale do 11. marca. Nedeljski koncerti. V nedeljo, 19. t. m., ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi se bo pričel ciklus Nedeljskih koncertov, ki bo trajal do 9. aprila. Poleg že znanega komornega orkestra, ki ga vodi Severino Zannerini, bo nastopil ansambel Insieme Cameristico pod vodstvom Alessandra Bevilacgue. Vstopnice so na prodaj po stari ceni 5000 lir pri blagajni gledališča od četrtka dalje za prvi koncert. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališka skupina Teatro iz Rima ponovila Brechtovo delo GALILEJEVO ŽIVLJENJE. Nastopa Pino Micol. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Filodrammatici iz Milana ponovila DVE FARSI DARIA FOJA. Režija Giorgio Gallone. V glavnih vlogah nastopajo: Silvano Piccardi, Milvia Marigliano, Ric-cardo Pradella, Adriana De Guilmi. Prodaja vstopnic pri UTAT. Od 21. do 28. t. m. bo baletna skupina gledališča Verdi predstavila ciklus baletov za šole v gledališču Cristallo s pričetkom ob 10.30. Cena vstopnice je 2000 lir. Rezervacije sprejemajo pri blagajni gledališča Verdi. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG gostuje danes, 15. t. m., ob 19.30 v Ljubljani s predstavo GALANTNI POGOVORI. SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST vabi svoje člane in prijatelje ob dnevu kulture na predstavitev knjige NAŠA ALPINISTIČNA MISEL Uvodno besedo bo imel urednik France MALEŠIČ, odlomke iz knjige pa bo bral Andrej PISANI. Predstavitev bo jutri, 15. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20 - 2. nad)’ Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 88/89 Danes, 15. 2., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu BUDAPEST CHAMBER ORCHESTRA Dirigent: Giovanni Pacor Solist: Črtomir Šiškovič - violina Leclair, Vrabec, Spohr, Mozart Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Danes, SREDA, 15. februarja 1989 VESELA Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.31 - Dolžina dneva 10.24 - Luna vzide ob 11.59 in zatone ob 4.06. Jutri, ČETRTEK, 16. februarja 1989 BLAGOSLAVA PLIMOVANJE DANES: ob 5.01 najvišje 24 cm, ob 13.00 najnižje -41 cm, ob 20.25 naj višje 21 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,8 stopinje, zračni tlak 1021 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Trani, Manuel Coretti, Cecilia Valentini, Sara Morgera, ' Stefano Fantin. UMRLI SO: 69-letni Carlo Gantar, 85-letni Alberto Milazzi, 68-letni Girolamo Pansini, 79-letna Giuseppina Ghersetti, 76-letni Bernardo Novato, 81-letni Ricar-do Cappa, 51-Ietni Ferruccio Trevisan, 76-letni Giordano Borri, 84-letna Marian-na Ferri vd. Lelli, 87-letni Giuseppe Bre-saz, 66-letna Iolanda Gasparatto, 78-letni Stefano Deevasiis, 58-letna Livia Ferne-tic, 75-letni Alfeo Bonifacio, 16-letna Roberta Milgioli, 74-letni Antonio Marega, 67-letni Armando Barovina, 82-letni Vit-torio Reggente. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. februarja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. S.'Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE)._ NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Zavije). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure kino razne prireditve mali oglasi ARISTON - 16.00, 22.00 Un pešce dl nome VVanda, kom., VB 1988, r. C. Crichton: i. J. Čleese, J. Lee Curtis. EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Moonwal-ker, glasb., r. C. Chives, J. Kramer: i. Michael Jackson, S. Lennon. EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Compagni di scuola, kom., r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Eleonora Giorgi, Čhristian De Sica. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Scommessa con la morte, krim., r. B. Van Horn; i. Clint Eastwood. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It. 1988, r. in i. Francesco Nuti. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Home eros, pom., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 II frullo del passero; r. Gianfranco Mingozzi; i. Ornella Muti, Philippe Noiret, □ GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Cocktail, r. R. Donaldson; i. T. Cruise, B. Brown. MIGNON - 16.30, 22.00 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd. EDEN - 15.30, 22.10 Intrighi porno di ninfomani esasperate, porn., □ □ VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 L im-pero dei sensi, D □ CAPITOL - 16.00, 22.00 VVillovv, fant., r. R. Hovvard; i. V. Kilmer, I. Whalley. LUMIERE FICE - LA CAPPELLA UN-DERGROUND - 18.00, 22.00 Porcile, It./Fr. 1969: r. Pier Paolo Pasolini; i. Pi-erre elementi, Jean-Pierre Leaud. ALCIONE - Dvorana rezervirana. RADIO - 15.30, 21.30 Dixie Ray, la regina del marciapiede, porn., D D * V Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ izleti \ PD Kolonkovec priredi v nedeljo, 19. t. m., izlet v Padovo na razstavo cvetja. Vpisovanje na tel. št. 812281. Cvetličarsko-vrtnarska zadruga ter Kmetijska zadruga prirejata strokovni izlet za cvetličarje na sejem FLORMART v Padovo v soboto, 18. februarja. Cena 15.000 lir. Prijave na sedežu Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941 ali pa pri Kmetijski zadmgi v Trstu, tel. 817325. Odhodi: Boljunec (na trgu) ob 6. uri, Trg Oberdan (izpred deželne palače) ob 6.20, Prosek (pred zadružno gostilno) ob 6.40, Križ (pred gostilno Verena) ob 6.50 in Nabrežina (pred pošto) ob 7. uri. Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 16. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani - Ul. R. Manna 29. KD I. Grbec - Skedenj, Dom J. Ukmar, PD Kolonkovec priredijo v dvorani KD I. Grbec v Skednju v soboto, 18. februarja, ob 20. uri DAN SLOVENSKE KULTURE. Uvodna misel Žarko Hrvatič. Sodelujejo gojenci šole Glasbene matice, učenci osnovne šole I. Grbec, MePZ PD Kolonkovec, škedenjski mešani pevski zbor, duo Flrvatič (violina) - Vodopivec (klavir). Vabljeni! PD Slovenec Boršt-Zabrežec priredi v soboto, 18. t. m., ob 20.30 ob dnevu slovenske kulture veseloigro J. Tavčarja LOČITEV v izvedbi Amaterskega odra "J. Štoka' s Proseka-Kontovela, režija Drago Gorup. Vabljeni! Občina Devin-Nabrežina s prispevkom Avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske krajine priredi v nedeljo, 19. februarja, ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini SREČANJE GODB NA PIHALA ALPE-JADRAN. Vabljeni! Pevski zbor Vasilij Mirk Prosek-Kontovel prireja v nedeljo, 19. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku CELOVEČERNI KONCERT ZGORNJE-VIPAVSKEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA iz Podnanosa. PD Mačkolje vabi na prireditev ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v nedeljo, 19. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Slavnostni govornik bo pisatelj in prof. Boris Pahor. S petjem in recitacijami bosta sodelovala otroški in dekliški zbor Slovenski šopek, s plesnim nastopom pa folklorna skupina iz Trebč. ZSKD - DAN SLOVENSKE KULTURE v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 19. februarja, ob 17. uri. Vabljeni! KD Kraški dom vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled enodejanke v narečju DEŠTIN. Predstava bo v nedeljo, 19. februarja, ob 18.30 v občinski telovad-. niči v Repnu. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 20. februarja, na SREČANJE TRŽAŠKIH DUŠNIH PASTIRJEV Z VERNIKI PRED ŠKOFIJSKIM MISIJONOM. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici s pričetkom ob 20.30. OČALA za vid sem izgubil v okolici Praprota. Najditelja prosim, da lelefu-nira na št. 226392. OSTROUŠKA ZVONKO - Zagradec 1 je odprl osmico. Toči teran in belo vino. V OSMICI pri Kukukevih v Doberdobu je na voljo še nekaj domače pijače in svinjskih dobrot. Pohitite! OSMICO je odprl Švara v Trnovci. OSMICO je odprl Mahnič - Boršt št. 1. POCENI prodam praktično novo belo lakirano pohištvo za enoposteljno spalnico. Tel. 572734. FIAT 127, letnik 1980, v izredno dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 0481/85344 po 19. uri. PRODAM zbirko novih znamk od leta 1966 do 1980 in zbirko rabljenih znamk. Interesenti naj telefonirajo na št. 040/220304 ob večernih urah. PRODAM kemično čistilnico v Križu. Tel. 68407. PRODAM pakirano deteljo in slamo ter prikolico s knjižico za traktor. Tel. 0481/776061. FARMA Srečko Tomšič - Sovodnje, prodaja kokoši po 2.000 lir. Tel. 0481/882064. PRODAM trstike (kanele). Telefonirati popoldne na št. 231961. PRODAM kombi ford transit, dizel, v dobrem stanju, po zelo ugodni ceni. Možnost dogovora. Tel. 220284 ali 213518. KUPIM stanovanje pri Sv. Jakobu, srednje velikosti. Tel. 815701 ob uri obedov. IŠČEM hišo na Krasu, tudi potrebno popravil v najem ali v odkup. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Kras«. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče v Gorici mirno sobo s kopalnico z možnostjo souporabe kuhinje. Tel. 040/211016. SKLAD M. ČUK razpisuje 2 delovni mesti vzgojitelja/ce v vzgojno-zapos-litvenem središču na Opčinah: 1. začasno delovno mesto za dobo 5 mesecev, 2. stalno delovno mesto. Interesenti naj pošljejo prošnje s svojim naslovom in kratkim življenjepisom na: Sklad M. Čuk, P/P 2046, 34016 Opčine. ZADRUGA VESNA išče najemnika za vodenje gostilne v Miljah. Interesenti naj telefonirajo na št. 274449 po 20. uri- prispevki Sip k/// Societa Italiana per LEsercizio //// detle Telecomunicazioni p. a. . Ob visokem jubileju skupnega življenja daruje N. N. 30.000 lir za Godbo na pihala Breg in ne za ŠD Breg. V spomin na Dušana Starca darujejo žena in hči z družino 100.000 lir ter družina Regent 50.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na drago mamo Marijo Košuto daruje Zofi z družino 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu. V spomin na dragega Žarkota Družino darujeta žena in sin z družino 50.000 lir za sekcijo KPI občine Dolina. menjalnica______________________ FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST Ameriški dolar.... 1356,250 1345.— Nemška marka...... 728,090 726,500 Francoski frank... 214.— 212,500 Holandski florint ... 644,840 643.— Belgijski frank... 34.734 34,300 Funt šterling..... 2383,100 2360.— Irski šterling.... 1943,550 1925.— Danska krona...... 187,200 185.— Grška drahma...... 8,733 8,300 Kanadski dolar.... 1145,650 1130.— 14. 2. 1989 TTTTE vattttc FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST Japonski jen ........ 10,648 10,200 Švicarski frank..... 856,800 854. - Avstrijski šiling... 103,504 103. Norveška krona...... 201,260 199. Švedska krona....... 214,250 212. Portugalski eskudo . 8,893 8,400 Španska peseta ...... 11,722 11,200 Avstralski dolar.... 1203,750 1160. Jugoslov. dinar .... 0,17 ECU................ 1519,650 _ ■ —■ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCiKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telel : Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Angleška priznanja v svetu rock glasbe Phil Collins (na sliki), bobnar in pevec skupine Genesis, ki zadnje čase nastopa pretežno sam, in Annie Lennox, pevka skupine Eurythmics, sta prejela British Award 1989, nekakšen britanski oskar na področju lahke glasbe. Za Collinsa je očitno napočil čas velikih priznanj, saj ga je šele pred nekaj dnevi Variety Club imenoval za »osebnost iz spektakelskega sveta 1988« zaradi vloge v filmu Buster. Michael Jackson je prejel nagrado kot najboljši mednarodni umetnik, takoj za njim pa se je uvrstila Tracy Chapman. Oznaka najboljšega ansambla na svetu pritiče skupini U2, najboljši angleški ansambel pa je Erasure. Poseben award za življenjsko delo je prejel 48-letni Cliff Richard, ki se že 30 let pojavlja na glasbenem prizorišču. ___________Ženska in njena stvarnost_breda Pah0r »Prijazne živalice« za denar O nekaterih pojavih zelo neradi govorimo, kot da bi jih naš naivni ali sokrivi molk lahko zabrisal. Med najbolj »neprijetne« sodi spolno izkoriščanje otrok, ki je v zadnjih časih prišlo na naslovne strani časopisov in revij zaradi nekaterih izjemno kričečih primerov. V enem izmed njih je v naslovni vlogi sila umazane igre zaigral tudi tržaški podjetnik in »zaslužni občan« Sandro Moncini. Ob samih dogodkih, ki so precej blago razburili tržaško javnost, je veliko več polemik vzbudila mreža solidarnosti, ki se je skorajda nemudoma spletla okoli »ubogega« Moncinija. Množična uporaba otrok v pornografiji, za kar je bil pravzaprav v ZDA obsojen Moncini, in razni procesi zaradi pedofilije so med drugim spodbudili sredstva javnega obveščanja, da so se temeljiteje posvetila tem vprašanjem. Daši pod silo razmer so se jih vseeno lotila pri bistvu: zakaj, kako in kje prihaja do spolnega zlorabljanja otrok. Ugotovitve seveda niso bile spodbudne in to iz raznih vidikov. Prvič, ker je pojav in to po vsej državi veliko bolj prisoten, kot bi vsakdo želel priznati. Drugič, ker za posamezne primere ve precej ljudi, ki pa se iz raznih bolj ali manj upravičenih razlogov nočejo »vmešavati« v družinske razmere sosedov in prijateljev. In tretjič, ker velikokrat prav družinski člani uvedejo ali prisilijo mlajše, da so za denar »prijazni« s starejšimi »prijatelji«. Tudi ko ne gre za srečanja, ki so sadistično obarvana, o katerih je po telefonu tako občuteno govoril Moncini, dasi sedaj vse zanika, gre za primere krutega nasilja nad »malimi, nedolžnimi živalicami«, ki tako privabljajo vse več odraslih moških. O privlačni moči otrok, ki še niso vstopili v puberteto, razpravljajo sedaj številni spolni terapevti in psihologi. Nedvomno je tudi ta vidik žgoče problematike nadvse zanimiv, kajti tudi na ta krut in sila neodgovoren način se bije bitka med moškim in ženskim spolom. Da so izkoriščanje prostitucije otrok in mladoletnikov, preprodaja otrok ter pornografija, v kateri nastopajo otroci huda vprašanja, ki so jih zadnji »neljubi« dogodki samo ponovno izpostavili, je že lani na srečanju evropskih pravosodnih ministrov poudaril Giuliano Vassalli. Čeprav so ti pojavi bolj razširjeni drugod, na primer v Južni Ameriki, so že zelo opazni tudi v evropskih državah, kjer pa je težko priti do kolikor toliko natančnih podatkov. Točnih številk, ki bi pojav kvantificirale, torej ni, zato pa so dovolj kričeči posamezni primeri. Zelo nazorno o razširjenosti pojava priča tudi izjava prof. Ernesta Caffa, nevropsihiatra za otroke, ki je v Bologni ustanovil posebno telefonsko službo Modri telefon, na katero se lahko obrnejo otroci v težavah. Caffo je namreč prepričan, da je v Italiji zelo lahko imeti spolne odnose z otroki ali mladoletnimi, moškega ali ženskega spola, samo na pravi naslov se je treba obrniti. Poti je veliko, katero vsak posameznik ubere pa zavisi od njegovih želja in gmotnih sposobnosti. Spolni odnosi s približno desetletnimi deklicami precej stanejo, manj na V ZDA se je Moncini »skesal« jugu države in še manj z »uvoženimi« otroki iz nerazvitih držav. Veliko bolj poceni so krajša srečanja z mladoletnicami, ki se prostituirajo, zato da si priskrbijo vsakodnevno dozo mamil. Vendar v večini primerov zgolj ekonomski vidik ni odločilnega pomena. Vsekakor pa velikokrat »umazani angelčki« z dobro plačanimi »prijaznostmi« rešujejo družinski proračun, »dobrotljivim« posrednikom pa prinašajo dober zaslužek. Kot za splošen pojav prostitucije tudi v tem primeru velja pravilo, da brez povpraševanja trgovine z »malimi živalicami« ne bi bilo. Prav tako bi je ne bilo, ko se ne bi okoli tega umazanega posla spletla tesna mreža predvsem moške solidarnosti, ki v prvi vrsti brani »veljavne predstavnike skupnosti s posebnimi nagnjenji«. Predvsem ta vidik bodo izpostavile organizatorke posveta o Nasilju in sokrivdi: iz ženskega zornega kota, ki bo v soboto popoldne v tržaškem hotelu Savoia Excelsior. Prirejata ga skupina Settima onda iz Trsta in deželni odbor ZZI, ki sta tudi med prvimi reagirala na afero Moncini. n rai 1____________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Mia sorella Sam 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Dok.: Kvarkov svet 15.00 Inf. oddaji: Odprta šola, 15.30 Block Notes 16.00 Risanke: Cartoon clip 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Danes v parlamentu 18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Rally - Oltre ogni limite (r. Sergio Martino, i. Giuliano Gemma, Lorraine De Selle) 22.30 Dnevnik in Filmske novosti 22.45 Športna sreda: boks (Rosi-Anthony, Parisi-Brown), nato vaterpolo 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Glasbena oddaja: Sanre-mo International f RAI 2_________________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju 9.00 Film: La mia vita co-mincia in Malesia (vojni, VB 1956, r. Jack Lee, i. Peter Finch) 10.45 Risanka in Trentatre 11.05 Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik, Diogenes 14.00 Kviz: Argento e oro 14.25 Nogomet: Under 21, Ita-lija-Francija 16.15 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik 17.25 Tednik: Bellitalia 17.45 Aktualno: L'ago della bilancia 18.30 Šport in nan. Hunter 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: Una donna spezzata (dram., It. 1988, r. Marco Leto, i. Lea Massari, 1. del) 21.55 Dnevnik, kviz II sicario 22.40 Variete: Videocomic 22.50 Dnevnik 23.00 International DOC Club 23.55 Film: Sirena (dram., ČSSR 1947, r. K. Stec-key, i. Ladislav Bohač) ^ RAI 3 | 10.30 Šport: košarka (prenos iz Chietija) 11.00 Nadaljevanka: Destini 11.45 Aktualno: Destini per voi 12.00 Informativna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Tenis: turnir Stella Ar-tois (iz Milana) 17.00 Nadaljevanka: Destini 17.45 Aktualno: Destini per voi 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Aktualnosti: Io confesso (vodi Enza Sampo) 20.30 Film: Bandido (pust., ZDA 1956, r. Richard Fieischer, i. Robert Mit-chum, Uršula Thiess, Gilbert Roland) 22.00 Dnevnik - večerne vesti 22.10 Aktualno: Fluff (vodi Andrea Rarbato) 23.40 Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Tenis: turnir Stella Ar-tois (iz Milana) | RTV Ljubljana 1 * i. 9.00 Video strani 9.10 Informativna oddaja: Kaj je film, Izrazna sredstva filma - Filmska montaža, nato kratki film Piknik v nedeljo 10.10 Mozaik. Osmi dan 10.50 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Osmi dan 17.25 Izobraževalna oddaja: Dravska dolina 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke: ZBIS -Cvet, ki večno cvete 18.25 Lutkovna igrica: Zlata ribica (Pengov-Simon-čič, 1. del) 19.05 Risanka 19.15 TV Okno, Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Film tedna: Smrt Maria Riccija (po scenariju Clauda Gorette in Ge-orgesa Haldasa, dram., Švica 1983, r. Claude Goretta, i. Gian-Maria Volonte, Heinz Bennet, Magali Noel) 21.50 Dnevnik 23.00 Video strani Hi) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Mon-gol-fiera (pon.) 14.10 Košarka 16.00 TVD Novice 16.10 Am. nogomet NCAA 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: GORICA — Kriza občinske uprave TRST — Pošta na Kolonkov-cu in razlastitve VIDEM — Škoda v kmetijstvu zaradi suše TRST — Predstavitev plošče Velemira Dugine 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Košarka 22.00 Mednarodni nogomet: kvalifikacije za SP '90 23.45 Plavanje (Goteborg) Ir RTV Ljubljana 2 18.30 Iz studia Maribor 19.00 Žlahtna kapljica na Slovenskem 19.30 Dnevnik 20.00 Košarka: Partizan-Zadar 21.30 Poročila, Mali koncert 21.55 Nogomet: Portugalska- Belgija RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.); 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Zbori; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Plebanus Joannes (6. del); 15.29 Zabavna oddaja s kvizi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Poslušalci Čestitajo; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Pesmi Franceta Prešerna; 20.35 Klarinetist Alojz Zupan; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Kres; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. CANALB5 8.30 Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital 10.30 Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle Un coppie ‘0.00 Aktualno: Agenzia ma-j-fiinoniale !5.30 Nan.: La casanella prate-ria, 16.30 Webster !7.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vi-anello), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-lumbro) Aktualno: Radio Londra Film: Fuga di mezzanot-te (dram., VB 1978, r. Alan Parker, i. Brad Da-vis, Randy Ouaid) ^•40 Aktualno: Canale 5 2News ■15 Variete: Maurizio Co-n stanzo show —‘5 Rubrika: Premiere ‘15 Nanizanki: Baretta - I Fuggiaschi, 1.45 Mannix - Fuga disperata 20-25 20.30 RETE 4________________ 7.45 Nanizanki: Lou Grant, 8.35 Šwitch 9.30 Film: II dottor Antonio (dram., It. 1937, r. Enrico Guazzoni) 11.30 Nanizanki: Petrocelli -Una signora troppo sola, 12.30 Agente Pepper -Sguadra speciale 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'a-more 18.00 Nanizanka: New York New York 19.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 19.30 Nanizanka: Sulle strade della California - L'anno del drago 20.30 Film: Millie (glas., ZDA 1967, r. George Roy Hill, i. Julie Andrews) 23.15 Nanizanka: Spenser -Amico leale, nemico mortale 0.15 Film: La signora del blu-es (biog., ZDA 1972, r. Sidney J. Furie, i. Diana Ross) IT ALI A 1___________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uo-mo dai sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 14.55 Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar - Bocca di ser-pente, 19.30 Happy Days - Una cera miracolosa 20.00 Risanka: Milly 20.30 Film: Arrangiatevi! (kom., It. 1959, r. Mauro Bolognini, i. Toth, Peppi-no De Filippo) 22.35 Kviz: Per la-strada 23.05 Variete: Megasalvishovv 23.20 Nan.: Crime Story 1.05 Rubrika: Premiere 1.15 Nan.: Troppo forte, 1.45 Giudice di notte ODEON________________ 8.00 Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda 10.00 Nanizanka 10.30 Kviz: La spesa in vacan-za, vmes (ob 11.00) nan. The Bill Cosby Show 12.00 Risanke 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Sugar... (2. del) 19.00 Rubrika: Fiori d arancio 19.30 Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine 20.30 Film: Stupro (dram., ZDA 1976, r. Lamont Johnson, i. Margaux Hemingway) 22.30 Film: Mark colpisce an-cora (krim., It. 1976, r. Stelvio Massi, i. Franco Gasparri, John Saxon) 0.30 Nanizanka: Un salto nel buio TMC____________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nad.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Marcia nuziale a tre (kom., ZDA 1978, r. Števen Hilliard Štern, i. Richard Thomas) 17.45 Aktualno: Tv donna 18.45 Dokument, o naravi 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Fuga da Sobibor (dram., ZDA-VB 1987, r. Jack Gold) 21.55 Nogomet za SP: Portu-galska-Belgija 23.50 Aktualno: TMC nocoj TELEFRIULI____________ 13.30 Nanizanka: La costa dei Barbari 14.30 Risanke 15.45 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nanizanka: Aeroporto internazionale 18.00 Nad.: Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Provaci an-cora Lenny 20.30 Zabavna oddaja: Buine-sere Friul 22.30 Nad.: Orient Express 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 News dal mondo TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 6.45 Vremenska napoved in cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh in pesem tedna, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show business; 18.00 Bubbling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Glasbena obzorja; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 1330, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. Intervju s predsednikom ZSMS Jožetom Školčem V svojem nastopu v Evropi naj bo Jugoslavija odslej agresivnejša Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) je celo v svetovnem merilu nenavadna politična organizacija. Je edina mladinska organizacija, ki ni le izpostava kakšne starejše strankarske sestre. Njen vpliv na politična dogajanja v Sloveniji pa je prav izjemen. Pogovarjali smo se s predsednikom republiške konference ZSMS Jožetom Školčem. ŠKOLČ: »ZSMS je verjetno res izjemna v svetu, čeprav politične organizacije niso zmeraj, povsod in povsem primerljive. Je pa tudi Jugoslavija na nek način s svojo politično govorico in sistemom izjemna v svetu. Naš politični sistem je tako popačen, da na eni strani Zveza komunistov s svojimi družbenopolitičnimi organizacijami ne uspeva posrkati in ustrezno predstavljati političnih interesov, na drugi strani pa je vzdušje do te mere sproščeno, da je mogoče govoriti o nastankih nekih razlik, ki jih do zdaj v socialističnih državah ni bilo. In to situacijo izkorišča mladinska organizacija. Naše stališče je, da je vsak družbeni problem, če ne bo rešen, če ne takoj, pa v prihodnosti, problem mlade generacije. V tem smislu ZSMS deluje transgeneracijsko. In še nekaj je naredilo ZSMS zelo močno. To, da družbene in državne institucije niso bile dovolj propustne za najboljše mlade ljudi. Tako je nastalo močno intelektualno jedro, ki po letih ni več mladOf ker pa ne more prestopiti v druge institucije, simpatizira z nami in podpira to, kar počnemo.« Mladinska organizacija že celo desetletje odpira politični prostor v Sloveniji. Pred kratkim je bila v Ljubljani konferenca ZSMS, na kateri je bil predstavljen neke vrste nov politični program z naslovom Za demokracijo. Konferenca je postavila tudi nekatere konkretne zahteve. Za kaj gre? ŠKOLČ: »Gre predvsem za uveljavitev pravice do svobodnega političnega združevanja pri nas. Druga pomembna zahteva se nanaša na uvedbo neposrednih volitev v vse voljene organe državne oblasti.« V Sloveniji se vsi strinjajo, da je treba priti do demokracije. Sporno pa je vprašanje, ali strankarska ali nestrankarska demokracija. ŠKOLČ: »Ta razprava je izsiljena. Ni res, kot bi nekateri radi dokazali, da smo se kar sami od sebe začeli pogovarjati o strankah. To razpravo so izsilile razmere: neučinkovitost sedanjih mehanizmov reševanja gospodarskih, političnih in socialnih problemov. Kot običajno cela razprava poteka zelo iracionalno. Pravijo: smo za politični pluralizem, ampak nekega nestrankarskega tipa. Bolj kot skušaš ugotoviti, kaj naj bi to bilo, bolj se zapletajo v iznajditeljstvo, ki ne zna prepričljivo predstaviti nekega novega političnega sistema. Razpravo pa omejuje tudi to, da se skuša proti svobodi političnega združevanja, za katero se mi zavzemamo, zlorabiti celo zgodovino. Pravijo: »Mi imamo slabe izkušnje s strankami še iz predvojnih časov.« In potem toliko, da ne rečejo, da je večstrankarski sistem Jugoslavijo zapeljal v drugo svetovno vojno. Ali pa: »Imamo izkušnje s to koalicijo, ki je v Sloveniji nastala...« Ali Osvobodilna fronta? ŠKOLČ: »Ja, Osvobodilna fronta. Pozablja se, da je bila izsiljena z vojno, in da danes gre za nekaj drugega. Tudi danes so koalicije pri nas verjetno mogoče, ampak le na čisto določenih vprašanjih, ne pa po celem sistemu nasploh.« Svoboda političnega združevanja in nastopanja, za katero se zavzema ZSMS, torej pomeni tudi svobodo za ustanavljanje strank? ŠKOLČ: »Tudi. Nam se niti ne zdi tako pomembno, kako se ti, ki imajo politične ambicije, organizirajo. Mora pa biti dana možnost tudi drugačnega organiziranja, kot ga danes poznamo pri nas.« Velike pozornosti je v zadnjem času deležna tudi evropska politika ZSMS. ŠKOLČ: »Ta je predvsem notranjepolitična poteza: dopovedati sebi in drugim, da moramo pristati na evropske kriterije proizvodnje, na evropske civilizacijske standarde pri spoštovanju človekovih pravic in temu ustrezen politični sistem, če kdaj hočemo družbo in državo spraviti iz sedanje krize. Jugoslavija mora postati bolj agresivna v svojem nastopu v Evropi: zahtevati mora vstop v evropske integracijske procese. Tem pa mora prilagoditi tudi svojo zakonodajo in se enostavno obnašati tako, da bo res sestavni del Evrope in sveta.« Dejan Verčič Iz političnega projekta Zveze socialistične mladine Slovenije Stranke ne morejo biti prepovedane tako tudi ne morejo biti zapovedane Mladinsko zasedanje 1. februarja 1989 v Cankarjevem domu v Ljubljani Na zadnji konferenci v Cankarjevem domu je slovenska mladinska organizacija predstavila svoj politični projekt, ki nosi pomenljiv naslov: Za demokracijo. V nadaljevanju povzamemo nekaj misli. Osnovno izhodišče pričujočega političnega projekta ZSMS je izkustvo nekega temeljnega antagonizma v družbi, antagonizma med Zvezo komunistov, ki je zaradi svoje edinosti nujno stopljena z državno oblastjo, in samoorganizirajočo se civilno družbo, ki za svoj razvoj terja odprt prostor pluralističnega političnega sistema z urejeno pravno državo. Na prvi pogled paradoksalno je do tega izkustva prišlo najmočneje prav v Sloveniji, kjer je ZK prišla še najdlje, kjer je partija (trenutno) najbolj tolerantna in demokracija družbe najizrazitejša. Skozi ta navidezni paradoks najlepše vidimo, da pri tem antagonizmu ne gre za problem vsebinske narave (neza- dosten program, premalo volje in zagnanosti ipd.), temveč da gre za strukturno nujno posledico same (eno)partij-ske forme politične ureditve. V obstoječem političnem monističnem sistemu in znotraj takšne ZK ni mogoče iti dlje. Najvišji dosežek modernih demokratičnih (ali meščanskih) revolucij je bil v novem pojmovanju legitimnega nosilca suverene oblasti. Te odtlej ne zagotavlja več kakšna zunaj- ali naddružbena instanca (Bog, Rod ipd.), temveč je edini suveren ljudstvo. To pa pomeni, da tudi znotraj družbe/ljudstva ne obstaja noben subjekt (bodisi Razred, Rasa, Narod, Spol...), ki bi bil vnaprej kakorkoli politično privilegiran, t. j. ki bi neposredno in brez preostanka utelešal interes celotnega ljudstva. Mesto oblasti je načelno prazno, to pomeni, da nikomur ne pripada a priori in za zmeraj. Kdor je na to mesto demokratično izvoljen, je sicer nujni, legitimni, toda 'vedno zgolj začasni in zasilni nadomestnik Ljudstva na oblasti. Mesto oblasti je torej a priori nedoločeno, zato ima vsakdo neodtujljivo pravico potegovati se zanj na demokratičen način, t. j. da spoštuje to pravico tudi vseh drugih. Boj za oblast je temeljna politična vrednota sleherne demokratične družbene ureditve. Takšno pojmovanje in institucionali-zacijo oblasti je pri nas treba šele izbojevati. Prvi pogoj za to je prelom z diskriminatorsko in nedemokratično privilegiranostjo enega družbenega in političnega subjekta, ne glede na njegovo samopodobo in številčnost. Edina rešitev za tako imenovane pripadnike delavskega razreda je, da postanejo enakopravni državljani, za ZK pa, da postane partija med partijami in neparti-jami. O vsem ostalem naj pade odločitev na volitvah, V tem je racionalno jedro zgodbic o sestopu z oblasti. Boj za oblast zato za nas ne pomeni preprosto tega, da hočemo mi — ZSMS priti na oblast. Ne gre nam toliko za našo oblast, predvsem gre za oblast kot tako, za vzpostavitev legitimne oblasti in šele takrat bo možna kakršnakoli konkurenca za oblast samo. Zato je naš tukajšnji projekt popolnoma pozitiven in afirmativen; vseskozi nam gre zgolj za pravično in demokratično razporeditev temeljnih pravic (in dolžnosti) na vso družbo, na vse državljane. Zavzemamo se za polno uveljavitev političnega pluralizma, ali je to organiziran v strankah ali ne. Rečemo lahko samo to, da kakor stranke ne morejo biti prepovedane, tako tudi ne morejo biti zapovedane. Mi ne bomo spreminjali imen mest, ulic in trgov, na novo pisali poglavij v zgodovinah in leksikonih, rušili spomenikov, retuširali fotografij, skrivali filmov in zažigali knjig tuja sta nam tako čaščenje podob kot njihovo razbijanje. Da takoj ugriznemo v jabolko naše okrogle mize, bi se navezala kar na nekatera izhodišča, vključena v gradivu Za demokracijo, ki se med drugim predstavlja v dokaj zanimivem besednem okviru, saj ob vzkliku »Partija obrača, ZSMS obrne!« uvaja v dobo, ko bo »konec demokratizacije in predhodnih obdobij«. Iz tega gradiva je mogoče razbrati željo po strankarskem pluralizmu, ZSMS pa je v svojih dokumentih, najbrž provokativno, ocenila da bi morali tudi »iz socializma«. Kako si to zamišljate, mar prav s strankarskim pluralizmom? THALER: »Tako v dokumentu kot tudi mi v konferenci ZSMS se zavzemamo za politični pluralizem. V dokumentu je zelo jasno povedano, da kakor stranke ne morejo biti prepovedane, tako tudi ne morejo biti zapovedane. S tem želim poudariti, da si mi še nismo izjasnili, ali bo ta pluralizem strankarskega ali morda nestrankarskega tipa. Skratka, mi smo za pluralizem, ki pa ni rečeno, da bo strankarski.« GOLOBIČ: »To stališče, da stranke ne morejo biti niti prepovedane niti zapovedane, povsem odgovarja na to dilemo, o kateri se sedaj v Sloveniji veliko govori. Diskusija o političnem pluralizmu pa se v glavnem zapre že po prvem vprašanju in sicer, če je kdo za ali proti strankam. Naš odgovor na to vprašanje pa lahko zveni zelo pragmatično: če smo za pluralizem, za svobodo, potem je odgovor v ljudeh samih, v tem ali se bodo organizirali v stranke ali v nestranke. Ne moremo mi odločati, katera je prava oblika v kateri naj bi ljudje uveljavljali svoje politčne in nepolitične interese. Strankarski pluralizem pa ne sme ostati ideja, ki bo spet neki nov svetovni eksperiment, neki zgodovinski dosežek, ki naj bi ga Jugoslavija ali Slovenija sedaj dala v svojo zakladnico odličnih idej, ki so krasne, samo v praksi ne delujejo.« »Sicer pa je bil že v uradnem listu iz leta 1946, v katerem je zakon o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih, točno opredeljen pojem stranke, in sicer v točki "politične stranke ', ki opisuje tudi pravila njihovega organiziranja. Tekst je bil izredno moderen in bi lahko z majhnimi popravki veljal še danes. In mi, ki bomo predlagali spremembo zakona o društvih, obstoječih v slovenski skupščini, se bomo v veliki meri držali prejšnjega zakona in ga kvečjemu modernizirali v določenih točkah. Recimo, da se društva ali stranke ne prijavlajo na policiji, ampak pri neki sodni ustanovi.« ANDERLIČ: »Predno se poglobimo v bistvo problema pa bi morali najprej pogledati, kaj pravzaprav že imamo v Sloveniji in Jugoslaviji, ali nimamo mogoče že najmanj pet strank - če jih lahko tako imenujem - ki se razlikujejo po imenih in po programih. Sicer pa tudi znotraj Zoran Thaler Gregor Golobič Boris Peric Aleš Waltritsch Temu se moramo z našo kvaliteto vsaj približati, zato pa moramo biti funkcionalno vključeni v tiste asociacije, naj si bodo gospodarske ali politične, ki nam lahko to tudi zagotovijo.« GOLOBIČ: »Naj to poenostavim z Leninom, ki pravi, da, če hočeš neko palico, ki je zvita, zravnati, je ne smeš zviti samo do ravnega položaja, ampak jo moraš upogniti tudi v nasportno stran, da bo potem ostala ravna. Skratka, tako je s to zahodno usmerjenostjo. Očitno je, da je sedaj nekaj zvitega, mi pa smo za ravno in bomo vedno za ravno, zato moramo sedaj v nasprotno stran zaviti. VVALTRITSCH: »V boju za Evropo, kakšni so vtisi ali kritike, ki vam jih dajejo ZSM iz drugih republik?« THALER: »Neverjetno, kako se je utrdila medijska kampanja za Evropo. Po vsej Jugoslaviji, v Sloveniji največ, je to tudi prišlo do oblastnih struktur, saj so o tem govorili tudi na plenumu CK jeseni. Na zvezni mladinski ravni pa bo 7. marca na predsedstvu debata o Evropi, in tam bi mi poskusili zelo ofenzivno nastopiti s to našo strategijo, ki je po eni strani pragmatična, po drugi strani pa idealistična, ker hoče, da se takoj zahteva vstop v ES, in to ne zato, da bi mi bili v Skupnosti že v prihodnjem tednu, ampak zato, da bi začela Jugoslavija resno delati na tem, in bi ji to tudi krepko pomagalo pri izhodu iz krize, se pravi pri notranjih ekonomskih in političnih reformah.« Glede povezav med Mladinskim odborom SKGZ in ZSMS bi vas rad tudi vprašal, če imate morda kako prioritetno listo glede strankarske pripadnosti mladinskih organizacij, s katerimi imate stike in odnose? THALER: »Do slovenskih mladinskih organizacij v zamejstvu imamo enakopravni odnos in se mi zdi, da je to v primeru Italije povsem dobro uspelo. Dočim z avstrijsko Koroško je precej problemov, ker so tam enostavno mladinske organizacije kot take de facto razpadle, v Porabju pa je bila situacija vedno slaba, čeprav se mi zdi, da se nekoliko izboljšuje. Preferencialni odnos imamo nedvomno z MO SKGZ, s katerim imamo dolgo vrsto let plodne in uspešne odnose. Razvijamo sodelovanje tudi z mladinsko sekcijo SSk, z mladimi komunisti pa v zadnjih časih težko najdemo stike. Prioritetne stike imamo seveda tudi z mladimi socialisti.« PERIC: »MO SKGZ sodeluje z ZSMS že od vedno. Odprtost ZSMS tudi do drugih strank pa je izredno zanimiva za nas v zamejstvu, ker predstavlja enkratno stimulacijo za tukajšnje mladinske organizacije, ki bi morale pridobiti na agresivnosti, predvsem pa bi morale nastopiti enotno in ne razprševati svoje potencialne moči. Tone Anderlič Na okrogli mizi &. sodelovali mladini parlamentarec ToP Anderlič, član prMstva RK ZSMS in odf^ren za ideologijo Gregor r°lobič, tajnica Mladinski odbora SKGZ Damjana M član izvršnega odbora in predsednik MO Boris Peric, član , predsedstva RK in odgovoren za od^e s tujino Zoran Th$ ter član Mladinskeg^ora SKGZ Aleš WaltfSch. Okroglo mizo stalila Eva Fornazarič fr a^io Gergolet strankarskim in nestrankars^ pluralizmom. Imam občutek. ZSMS ni še prestopila simboli*-^ ga Rubikona, skratka, da se ni krito zavzela za večstrankafT sistem in predlaga formulo P°jj tičnega pluralizma, ki pa ne pre, stavlja kvalitetne sprememb® odnosu na do pred kratkim ljavno formulo pluralizma upravnih interesov. sam" GOLOBIČ: ravnih interesov, kot si ga Pluralizem sam°"\. imel1! vo1' val, uvrščam v neki slovar n° zumljenih besed našega p _ >iH življenja. Gre za termin "plur|J1ii zem", ki ga cel svet pozna, in s® ^ doda še "samoupravni". Pravi®1 stavk se reče "obstajajo stavk®y so dovoljene in stavke, ki so D® Ji med institucionalizacijo poli-VsJ69a pluralizma. Se pravi, da bi p. ti. ki so partnerji v političnem Uralizmu, vse Zveze, ki so na sl v° nastale in druge interesne j^Pnosti, določili pravila igre. Os-p Va tega Rubikona pa konkretno lit;111611* sprejetje zakona o vo-t6vah, z uvedbo neposrednih voli- Ute^ezala bi se na vprašanje vodo V‘ V primeru, ko bi res prišlo bj sPfemembe volilnega zakona, K ? ZSMS predstavila kot stranic s svojimi kandidati? Obeti bi me zanimalo, če se mis-S^MS morda oddaljiti tudi od o in kakšna so njena stališča debilni notranji restruktura- va, razhajanja tudi znotraj slovenske mladinske organizacije. ZSMS zahteva svobodne volitve. V primeru, da bi nastopila s svojimi kandidati bi mladinska organizacija ohranila to akcijsko enotnost ali pa bi se ponovil spor, ki je označeval tretjo konferenco v Ljubljani. ANDERLIČ: »ZSMS je že v svoji zasnovi skupina, iz katere lahko kdorkoli avtonomno izstopa ali h kateri pristopi. Je pač mladinska organizacija.« PERIC: »Na Slovenskem se sedaj razpravlja o participaciji ljudi k oblasti in o drugih številnih vprašanjih. Slovenija je skratka laboratorij na pol idealne demokratske družbe, kjer se išče odnos med volilci, dr- skladu s transformacijo političnega sistema, za kar se tudi mi zavzemamo, izkristaliziralo, kaj bo s to ZSMS, ali bo stranka ali koalicija ali pa mladinsko gibanje.« GOLOBIČ: »ZSMS je javno izjavila, da ne bo sodelovala na prihodnjih volitvah, če ne bodo neposredne. To je seveda bolj mišljeno kot grožnja, ki ima svoj učinek že v tem, ker je sistem narejen tako, da morajo vsi sodelovati, sicer sistem razpade. SZDL je kot dežnik, ki ga mora sestavljati vseh pet članov, sicer ga ni več. Mi ne bi imeli večjih zadržkov, da bi izstopili, če pa razpade SZDL, razpade tudi družbeno-politčni zbor skupščine in mi nimamo več nikogar v skupščini.« V Evropi so vse glasnejši tisti, ki zahtevajo zbliževanje, čeravno podarstvu in v pravnem sistemu, vzporedno z odpiranjem v Evropo, in če nas danes Madžarska prehiteva po desni in bi se rada vključila v ES, ne vidim druge racionalne opcije za Jugoslavijo, kot da tudi sama izrazi namen, da vstopi v Evropsko skupnost.« »ES je sicer v razvoju. Čez 20 let, ko bi Jugoslavija ob najboljšem primeru bila že adaptirana na to Evropo, pa bi bila tudi ta ES precej drugačna. ANDERLIČ: »Na mladinskem nivoju, pa tudi na državnem, imamo še vedno največ stikov z Vzhodno Evropo. Tudi mladinske organizacije so do pred par leti imele stike praktično samo z Vzhodno Evropo, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bilo v teh odnosih z Vzhodom ne- Okrogh miza na pobudo Mladinskega odbora SKGZ MM za politično prenovo same Zveze komunistov, ki naj bi bila v Jugoslaviji enotna, obstajajo različne Zveze komunistov. Ko smo že pri klasičnih definicijah pa se v nekem strankarskem sistemu govori tudi o nekih zavezništvih, dočim trenutno v Jugoslaviji ne moremo govoriti niti o tem. Vsi smo seveda za samoupravljanje, za socializem, za neuvrščene, ampak to praktično ne prinaša uporabnih vsebin za vsakodnevno življenje ljudi. Zato si jaz sploh ne delam iluzij, ali lahko danes govorimo o strankarskem ali nestrankarskem pluralizu, in kot realist menim, da je treba obogatiti to misel in tudi to akcijo, ki se je v zadnjem obdobju zelo različno definirala v okviru posameznih interesnih skupnosti.« V Ljubljani se je veliko govorilo o Rubikonu, o tisti meji med „stj,vF voljene". Tako podpiramo s pi ki so dovoljene"; nismo za 4elTysi■ cijo, smo za demokratizacijo- ji dodatki pa odpirajo pot nekom j lahko odloča o tem, kaj je N0\)(: samoupravni interes in P°a ^ Rubikon torej ni toliko kaka ^ med strankarstvom in nestra1 §V6' stvom, pač pa neka meja m® ■e( hodnim političnim organiziraj jii npr. tudi zunaj SZDL. Sedaj t®^1 in to je Rubikon. Zato si tudi P j postavili vprašanja strank aX\jtf strank, pač pa svobodnega Pjgif1 nega izražanja. O tem pa ne s a mi presojati, sicer bi tudi sam vzeli funkcijo SZDL.« . pl1 THALER: »Rubikon, politem V ralizem so lahko le besede, P® . dar gre za konkreten Rubik jjS Rubikon med političnim PN5p! mom na sebi, ki nekako že $ in je v Sloveniji do njega ze V ščit^tiOBlč: »Na volitve v skup-pfišlg kl bodo 1990. leta, bi ZSMS sla j).. s svojimi kandidati in bi tudi rieke koalicije. Eden od naših tične J ie ravno ta "svoboda police vgJd združevanja", drugi pa za-fle9a -u?remem b° družbenopolitič-v itgte b°ra v splošnopolitični zbor, bi to bi se volilo neposredno v5vhe J °m°gočale že zdajšnje us-“i by0 Premembe. V tem okviru pa ^okrgt;-bro, če bi neka zveza de-tl6ko sil v Sloveniji naredila ?ed dr,° •no koalicijo. Kar se je - al VQv[m že dogajalo, kot je doti iti, )y • hk uspeh neformalne kaliti- To ni*! kandidirala Igorja Bavčar-Cdr'Murua Anderliča in Mojco Dr-Ko 0 0,<< J* hjej w.0rimo ° ZSMS govorimo j1 Nve v r ° neki celoti. Ze iz razita hurt ankaiJevem domu pa so a> navidezno nespravlji- žavljani in oblastjo, kar najbrž izhaja iz izkušenj zahodnih držav. Zanimalo bi me, kako gledate vi na to.« VVALTRITSCH: »V vašem programu Za demokracijo ste podali tudi nekaj načel, ki so vsaj za klasične zahodne demokracije zelo enostavna, so pač temelji političnega pluralizma. V dokumentu, ki je bil tako skritiziran, ni menda nič spornega ali težko dojemljivega. Sprašujem se, kako je lahko tudi na tem dokumentu prišlo do sporov.« THALER: »Volitve bodo v kratkem, čez leto dni, zato pa je sedaj dejansko špekulacija razpravljati o tem, ali bo prišlo do sprememb ali ne. Kaj se bo zgodilo znotraj ZSMS pa bo, kot je bilo rečeno tudi na zadnji konferenci, večinoma stvar debate pred in na kongresu ZSMS, ki bo jeseni letos. Tam naj bi se v ne integracijo med obema velikima gospodarskima blokoma, med Evropsko skupnostjo in SEV. Ko slovenska mladinska organizacija poziva na vključitev v Evropo, vselej misli in tudi formalno zahteva vključitev v dvanajsterico, vzhodnoevropsko gospodarsko zavezništvo pa obravnava, kot če bi to ne bila Evropa THALER: »Jugoslavija je že preveč vključena v SEV, tako da imamo s SZ dve milijardi dolarjev sufi-cita, ki je brezobrestni kredit vzhodnemu bloku. Sicer pa je tričetrt Jugoslavije totalno orientirana na Vzhod. Gospodarsko sodelovanje, izmenjava in prodaja stalno rasteta, in ker je to clearing, imeti suficit v clearingu se vidi tudi v 300-odstotni inflaciji. V ZSMS gledamo na model notranjih reform v politiki, gos- mogoče ločevati gospodarstva od politike. Mi pa se sedaj mukotrpno vračamo k uveljavljanju nekih klasičnih ekonomskih kategorij, ki so sicer značilne za kapitalizem, jih pa ne moremo vezati na kapitalizem tak ali drugačen. Če lahko poenostavim, mi se moramo sedaj primerjati z nekom, ki je boljši od nas. THALER: »Idejo za skupni nastop vseh slovenskih mladinskih sil v Italiji bi lahko dal kar jaz. Zelo lepa priložnost bi bila organizirati skupaj 13. kongres ZSMS, ki naj bi bil v Trstu oktobra 1989. leta.« Za objavo pripravila EVA FORNAZARIČ Mladinski odbor SKGZ prireja danes ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani ZA DEMOKRACIJO predstavitev programa ZSMS. Sodelovali bodo Jože Školč, Andrej Verbič, Zoran Thaler, Dejan Verčič, Gregor Golobič, Janez Sodržnik Formalno odprtje krize na Občini Podžupan Del Ben (PSI) odstopil Občinski svet se sestane 27. t. m. Predavanje dr. Bučarja o pravici do domovine Kriza, ki že nekaj mesecev hromi delovanje goriškega občinskega odbora in ki je bila doslej prisotna v latentni obliki, je zdaj tudi formalno odprta. Na ponedeljkovi seji občinskega odbora , kjer so med drugim vzeli v pretres kakih petdeset vprašanj različne narave, je odbornik za javna dela in podžupan Mario Del Ben, ki pripada socialistični stranki, najavil svoj odstop iz izvršilnega telesa. Župan Scarano je obžaloval, da je prišlo do take odločitve, ki dejansko pomeni odprtje krize pri upravi Goriške občine. Zupan je v posebnem tiskovnem sporočilu o poteku ponedeljkove seje najavil, da se bo že danes zvečer sestal občinski odbor za preučitev novonastalega položaja. Seja bo predvidoma drevi, ob 18. uri, medtem ko je seja občinskega sveta napovedana za ponedeljek, 27. t. m. Goriški občinski odbor, kakor se je oblikoval po volitvah leta 1985, je v zadnjih dveh letih preživel kar nekaj kritičnih obdobij. Je to zares zadnja kriza pred zapadlostjo mandata, ki ni več daleč. V uresničevanju programa so se nabrale velike zamude, ki jih bo v dobrem letu, ki nas še loči do konca mandata, najbrž zelo težko, če že ne povsem nemogoče, odpraviti. Odvisno je tudi od tega, kako hitro se bo upravna kriza razrešila. Prav težavna obdobja v zadnjih dveh letih so zgovoren pokazatelj neusklajenosti in težav v koaliciji in je bila zadeva okrog upepeljevalnika le tisti zadnji člen, ki je privedel do nove zaostritve in sedanjega stanja. Glede odločitev, ki naj bi jih sprejeli na današnji seji občinskega odbora, se omenjata samo dve možnosti: župan Scarano naj bi vzel na znanje, da se je koalicija, ki je doslej podpirala odbor, razkrojila in da ni drugega izhoda kakor kolektivni odstop izvršilnega organa. Druga možnost, čeprav malokdo verjame v njeno realizacijo, je sprejem izstopa socialistov iz upravne večine in poskus oblikovanja štiristrankarske večine to je med demokristjani, socialdemokrati, republikanci in Slovensko skupnostjo. Taka ko- alicija bi imela še zmeraj zadostno večino glasov v svetu. Najverjetneje pa bo prišlo do kolektivnega odstopa in celotno zadevo bodo morala spet vzeti v roke vodstva političnih strank. Socialisti so v zadnjem času vztrajno postavljali zahtevo, da se jim pri upravljanju Goriške občine prizna večja beseda, oziroma še eno mesto v odboru. Koliko je taka zahteva sprejemljiva za druge stranke sedanje koalicije? Kdo naj odstopi eno mesto? Sicer pa tudi tu ni veliko izbire: ali KD ali PSDI. Reševanje upravne krize ne bo lahko tudi zaradi verižne reakcije, ki jo utegne povzročiti tudi v drugih ustanovah, od Pokrajine, mimo Tržiča, Ronk in Štaran-cana, celo do Gradeža, kjer se pripravljajo na predčasne volitve. Dokončni umik socialistov iz uprave Goriške občine bi nujno načel trdnost koalicij v zgoraj omenjenih ustanovah. Po drugi strani pa najbrž ne bo brez posledic poskus zmanjšanja prisotnosti socialdemokratske stranke. Številno občinstvo se je predsinoči zbralo na predavanju proi. Franceta Bučarja na temo Pravica do domovine. Večer je v Katoliškem domu priredila Zveza slovenske katoliške prosvete. Predavatelja je predstavil Damjan Paulin, ki je omenil njegovo dolgoletno pravniško delovanje ter publicistično dejavnost, ki obsega sourednikovanje Celovškega zvona in Nove revije ter objavo vrste knjig. Zadnja od teh, z naslovom Usodne odločitve, je izšla novembra v Ljubljani. Bučar je začel svoje izvajanje z ugotovitvijo, da je vprašanje domovine danes usodno in od njegove razrešitve odvisi, ali se bomo Slovenci ohranili kot narod ali ne. Gledanje na pojem narodnosti se spreminja. Toda ta pojem ostaja za nas aktualen, je dejal Bučar in kritiziral marksistično pojmovanje nacionalizma kot buržoaznega inštrumenta za izkoriščanje proletariata. »Dogajanje v Sovjetski zvezi, kjer sistem razpada po nacionalnih šivih,« je še dejal, »dokazuje napačnost marksističnega internacio-nalizma.« Nacionalna država, je ugotovil, res izgublja svojo zgodovinsko vlogo: po eni strani namreč ugotavljamo, da so centri odločanja (gospodarski, obrambni) že naddržavni. Znak tega procesa je tudi združevanje Evrope. Vendar pripadnost meddržavnemu sistemu ne pomeni odpovedovanja narodnostnim lastnostim, je poudaril in dejal, da bi izguba nacionalnosti pomenila degradacijo lastne osebnosti. Zanimivo in dokaj zahtevno predavanje se je odvijalo na dvojni ravni: teoretični o pojmovanju narodnosti, in politični, ki je bila vezana na konkretno stanje v Jugoslaviji. Bučar je zato v polemiki z jugoslovanskimi unitaristi prešel s poudarka nacionalne identitete kot nasprotja težnji po izenačevanju na pojem pravice do domovine. Domovino je označil kot fizični prostor in skupek kulturno-du-hovnih elementov. Je obenem subjektiven (sem doma, kjer se počutim doma) in objektiven pojem v smislu povezanosti interesov neke skupnosti. Iskanje lastne državnosti - domovine je danes nujnost za ohranjanje identitete naroda, je dejal Bučar. Za prečiščevalne naprave bodo potrosili 800 milijonov Upepeljevalnik v Moraru bodo uredili Upravitelji na ogledu upepeljevalnika v Moraru Izglasovan na Pokrajini Dokument o nasilju nad mladoletnimi Goriški pokrajinski svet je na včerajšnji seji skoraj soglasno — vzdržal se je le misovec Cosma — odobril daljši dokument o stališčih Pokrajine glede nasilstva nad mladoletnimi in o ukrepih, ki naj bi jih Pokrajina sprejela in uresničila za omejevanje tega, žal, vse premočno prisotnega družbenega pojava. Osnutek dokumenta je decembra lani sestavila demokristjanska svetovalska skupina, medtem pa so se z njim soočili tudi predstavniki drugih strank, predvsem socialisti in komunisti ter predstavnik zelenih Fiorelli. Nekaj pomislekov glede uspešnosti posegov Pokrajine za omejevanje širjenja pornografskega materiala, so izrekli tako komunisti, kakor, socialisti. Dokument namreč priporoča, naj bi Pokrajina skušala, v sodelovanju z upravitelji kioskov doseči neke vrste interni dogovor o prodaji in reklami pornografskih revij. Pomemben je zlasti sklepni del dokumenta, ki opozarja na nekatere nujne naloge, ki naj bi jih opravila Pokrajina, v skladu z novimi pristojnostmi. Tako se omenja potreba po pripravi posebne ankete o mladostnikih, potreba po preverjanju uspešnosti delovanja socialnih služb za mladostnike, ustanovitev posebne deželne komisije za vprašanja otroštva, izvedba raznih pobud, tudi v sodelovanju s KZE, za ovrednotenje nove kulture varstva pravic otroka. Gre za zelo široko problematiko, na katero so v raznih odtenkih opozorili tudi med razpravo svetovalka Di Dato (KPI), Saccavini (PSI), Fiorelli (Zeleni) in nekateri drugi razpravljale!. Med razpravo so nekateri omenili zadevo Moncini v Trstu kot primer, kako se lahko še tako dobra načela v praksi povsem spremenijo. Pomemben doprinos v razpravi je dal predstavnik zelenih Fiorelli, ki je opozoril, da je pri stvari bistveno, kako bo Pokrajina, mimo načel v dolgem in lepo oblikovanem dokumentu, ravnala v praksi. Vprašanje uničevanja odpadkov v goriški pokrajini je še kar naprej ena glavnih skrbi za upravitelje. Poleg že zloglasnega goriškega upepeljevalnika pri Sovodnjah deluje v pokrajini še eden, pri Moraru, ki naj bi ga v zelo kratkem času začeli prilagajati novim zakonskim predpisom o preprečevanju onesnaževanja. Napravo so si ogledali predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci skupaj z odbornikom Bressa-nom, župan iz Gradišča Romano Tra-van, ki predseduje Konzorciju za upepeljevalnik, ter župani Občin Krmin, Moraro, Marian, Medeja in Šlovrenc. Načrt za prilagoditev upepeljevalnika obsega namestitev naprav za prečiščevanje dima. Predvideni strošek je približno 800 milijonov lir. V Moraru uničujejo danes približno 35 ton odpadkov dnevno. Poleg občin na območju Gradišča in Krmina, ki so | združene v konzorcij, se naprave po- služuje tudi Tržič. Delovanje upepeljevalnika je nujno potrebno, saj se že danes pojavljajo na Goriškem velike težave pri uničevanju vseh odpadkov. Kot je pojasnil predsednik Pokrajine, proizvajamo dnevno okrog 140 ton odpadkov, zmogljivost obeh upepeljeval-nikov pa dosega komaj nekaj več kot polovico te količine, saj uničujejo v goriškem upepeljevalnika povprečno 50 ton dnevno, v Moraru pa kot rečeno 35. Postavlja se vprašanje, kam z ostalimi odpadki. Pokrajina skuša reševati problem z odlagališči. Pred kratkim so odprli novo odlagališče pri Borgnanu, ki ga upravlja prav Konzorcij za upepeljevalnik v Moraru. Delegacija upraviteljev si je ogledala tudi odlagališče. Predsednik Konzorcija Travan je pozval predstavnike Pokrajine, naj čimprej poskrbijo za potrebno kolav- dacijo, tako da se omogoči začetek delovanja odlagališča. Poleg odpadkov naj bi tja odlagali tudi pepel iz upepeljevalnika v Moraru. Predvidevajo, da bo ta rešitev ustrezala potrebam za naslednja tri ali štiri leta, saj bo odlagališče lahko sprejelo do 100 tisoč kubičnih metrov pepela. Upravitelji Konzorcija so tudi izrekli željo, naj bi se Pokrajina posvetovala z njimi, ko bo oblikovala nov načrt za uničevanje odpadkov na Goriškem. Zborovanje slovenskih komunistov V Kulturnem domu bo drevi ob 19.30 deželno zborovanje komunističnih predstavnikov, izvoljenih v krajevnih upravah in raznih ustanovah. Srečanje je odprto javnosti, na njem pa bo govor tudi o narodnostnem trenutku Slovencev v Italiji. Zborovanja se bodo udeležili rajonski, občinski, pokrajinski in deželni svetovalci slovenske narodnosti, izvoljeni na listah KPI. Uvodno poročilo, ki bo tudi izhodišče za kasnejšo razpravo, bo imel senator Stojan Spetič. Pokrajinski kongres komunistične partije Od petka, 17. t. m., do nedelje 19. t. m., se bo v Gradežu in Gorici odvijal 15. pokrajinski kongres KPI. Pričel se bo v petek ob 20. uri v kongresni palači v Gradežu z branjem uvpodnega poročila pokrajinskega tajnika Enza Bucovinija, s pozdravi predstavnikov drugih strank in organizacij. Kongres se bo nadaljeval v soboto in nedeljo v Gorici v deželnem avditoriju, kjer se bo odvijala razprava in delo komisij. Zasedanja se bo udeležil član vsedržavnega vodstva stranke Massimo Mi-cucci, ki bo zaključil tudi delo 15. pokrajinskega kongresa. Ta njegov zaključek, je vezan na konkretno situacijo Slovenije danes, njegovo posploševanje pa se zdi vprašljivo. Težko je vanj vključiti stvarnost manjšin, ki se ji je Bučar izognil, tudi ko ga je poslušalec vprašal, katera naj bi bila domovina Slovenca v Italiji. Še težje sprejemljivo pa je opravičevanje ksenofobije kot reakcije na preveliko prisotnost tujcev (to je danes problem Slovenije, je rekel Bučar), ki ogroža identiteto naroda. prispevki Ob 18. obletnici smrti Jureta Tomšiča darujeta mama Jožica in sestra Daša 50 tisoč lir za ŠZ Dom. Šestdesetletniki iz Štandreža so darovali 83.500 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu in enako vsoto za KD Oton Župančič. Namesto cvetja na grob Branka Jurna darujejo letniki 150 tisoč lir za obnovo spomenika padlim v NOB na Poljanah in 100 tisoč lir gospodarski zadrugi Dol-Poljane. Namesto cvetja na grob župnika Marjana Komjanca darujejo učiteljice osnovne šole v Sovodnjah 60 tisoč lir za sovodenjsko cerkev. Namesto cvetja na grob Renata Si-monettija daruje Romana Valentinčič 100 tisoč lir za Društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Za postavitev spomenika NOB v Rupi so darovali: sekcija VZPI-ANPI z Vrha 100 tisoč lir; sekcija VZPLANPI iz Sovodenj 100 tisoč lir; Joško Černič 50 tisoč lir; Pepi Peric 50 tisoč lir. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev priredi 8. marca izlet v Istro z obiskom Portoroža, Motovuna, Buzeta in Huma. Prijave v četrtek, 16. t. m., od 10.00 do 11.00 na sedežu društva in pri poverjenikih. Kulturno in rekreativno društvo Jadro v Laškem vabi na predavanje v petek, 17. t. m., ob 20. uri na sedežu društva v Romjanu. Dr. Pavel Medvešček iz Nove Gorice bo govoril o spoznavanju in uporabi rastlin v naših krajih in o pomenu, ki ga določeni cvetovi imajo pri posameznih narodih. 64-letni upokojenec iz Doberdoba Tat aretiran in že obsojen _____________kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Cocktail«. umrl v trčenju z vojaškim vozilom Evgen Jarc Težka prometna nesreča se je pripetila včeraj okrog poldne na pokrajinski cesti št. 15 med Devetaki in Poljanami. Za poškodbami je med prevozom v bolnišnico umrl 64-letni Evgen Jarc iz Doberdoba, Tržaška ulica 33, v bolnišnici v Tržiču se zdravi s prognozo okrevanja v me- secu dni 62-letna Vida Lavrenčič, v nesreči sta bila laže ranjena tudi karabinjer, voznik vojaškega vozila, 24-letni Giuliano Rivaleto in njegov spremljevalec. Zdravila se bosta pet, oziroma štiri dni. Menda je nesreči botrovalo mokro cestišče. Nesreča se je pripetila v bližini ostrega ovinka, ki je sicer prizorišče pogostih nesreč na tej cesti. Po dosedanjih ugotovitvah sta se vozili trčili bočno. Po trčenju je fiat 126, v katerem sta se peljala Evgen Jarc in njegova 62 let stara žena, odbilo v desno stran cestišča, ob skalnati rob. Ponesrečenca so iz razbitin avtomobila izvlekli gasilci. Najhujše poškodbe je utrpel prav voznik fiata, ki je umrl med prevozom v bolnišnico. Cesta je bila dalj časa zaprta za promet. Evgen Jarc je bil vrsto let zaposlen v ladjedelnici v Tržiču 'in je pred nekaj leti stopil v zasluženi pokoj. Včeraj zjutraj se je v Krminu pripetila še druga huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 61-letni kmet Edo Ambrosi, Ul. Faet 2. Mož se je vozil na svojem motornem kolesu, ko ga je avtomobil, ki ga je upravljal 23-letni Antonio Ac-ciarino, smrtno zbil na tla. Ambrosi je bil pri priči mrtev. O številnih nesrečah poročajo tudi iz drugih krajev na Goriškem. Spolzko cestišče je bilo prava past zlasti za avtomobiliste na območju Krasa. Na Rojcah se je včeraj dopoldne huje ranil 50-letni Luigi Moscarella iz Gorice, Kraška ulica 25. Zaradi zloma kolka na levi nogi in drugih poškodb se bo moral zdraviti dva meseca. Moscarello je z avtom zbil Luca Tortolo iz kraja Pasian di Pralo. Tortolo je vozil iz Štandreža proti mestnemu središču, Moscarello pa je nameraval prečkati cesto. Do nesreče je po vsej verjetnosti prišlo tudi zaradi spolzkega cestišča. Zaradi poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči na križišču pod železniško postajo, so v bolnišnico sprejeli tudi 31-letnega Livia Loren-zona iz Gorice, Ulica Signorini 9. V Dolu pa se je ranila 49-letna Lucia Padovan iz Ronk. Zdravila se bo osem dni. V samih dvanajstih urah je 32-letni Terzo Mischou, Raštel 18, opravil tatvino, bil aretiran in obsojen. Mischou, ki je že star znanec policije in sodnih organov, je predsinoči okrog 23. ure izmaknil avtoradio iz -mercedesa fotografa Sebastjana Visintina. Avto je bil ustavljen v Ul. Garibaldi. Lastnik je kmalu opazil tatvino in poklical policijo. Agenti so Mischoua izsledili že v kratkem nedaleč od kraja tatvine in ga aretirali. Sodil mu je že včeraj dopoldne pretor Lia. Obtoženec je izjavil, da se ničesar ne spominja, ker je bil pač pijan. Branilec Bevilacgua je predlagal oprostitev zaradi nezmožnosti presoje v trenutku prekrška, kot podrejeno pa je predlagal obsodbo na najnižjo možno kazen in izpustitev na prostost. Drugačnega mnenja je bil pretor, ki je v bistvu sprejel zahteve tožilca: Mischoua je obsodil na 2 meseca zapora in 150 tisoč lir globe zaradi tatvine in nadaljnjih 20 dni pripora zaradi pijanosti. Zavrnil je prošnjo po izpustitvi na začasno prostost. Izgubljeno-najdeno V uradih goriških mestnih redarjev v Ul. Mazzini so na razpolago zakonitemu lastniku sledeči najdeni predmeti: zložljivo kolo, pet ženskih koles, dve vsoti denarja, dve zapestni uri, dve motorni kolesi, par očal za sonce, verižica, manjša torbica, trije pari očal za vid, listnica z vsoto denarja in jopič. VERDI 18.00-22.00 »Moonwalker«. Igra Michael Jackson. VITTORIA 17.30-22.00 »Uršula la roulot-te del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 20.30 »Lavaro«. Gledališka predstava. Nastopa Ugo Tognazzi. EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Sapore di piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Roksana«. ŠEMPETER Ni predstave. DESKLE 19.30 »Udarec nazaj«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto - Korzo Italia 242 - tel. 531606. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana 147 - tel. 40497. __________pogrebi_____________ Danes v Gorici ob 9.30 Carlo Gianlo-renzo iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 11. uri Renato Blasig iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev v Straži-cah in na glavno pokopališče, ob 12. uri Albina Kofol vdova Humar iz Trsta na glavno pokopališče. Bogat program letošnjih specializiranih sejmov Jutri odprejo v Pordenonu sejem strojev za obdelavo lesa PORDENON — Jutri zjutraj bodo v tem pomembnem industrijskem središču zahodne Furlanije odprli sejem strojev za obdelovanje lesa, ki so mu dali naslov SAMULEG-NO. Sejem prirejajo letos že sedmič. Sejmišče bo odprto do vključno ponedeljka, 20. februarja. Čeprav je tovrstni sejem namenjen 'predvsem industrijcem, obrtnikom in gozdarjem, t.j. tistim, ki jih pobliže zanima ta dejavnost, pridejo na sejmišče tudi drugi ljudje. Lani so na tem sejmu imeli 11.000 obiskovalcev. Pordenon je na stičišču dveh dežel, Furlanije-Julijske krajine in Veneta. Še zlasti v pokrajinah Pordenon in Trevi-so je polno industrijcev in obrtnikov, ki še ukvarjajo s predelavo lesa in izdelavo pohištva. Tu so tudi nekatere večje tovarne, ki imajo veliko poslov z inozemstvom. Kdor se na stvari spozna, trdi, da je v teh dveh deželah 10.000 takih podjetij s približno 75.000 zaposlenimi. Prav zaradi tega vsem zainteresiranim prav pride tak sejem, na katerem se pobliže seznanijo z novimi stroji. Letos bo prišla na sejmišče tudi delegacija madžarskih gospodarstvenikov. Madžari kažejo v zadnjem času veliko zanimanja za gospodarske dosežke v Italiji. V Pordenon bodo prišli tudi mizarji iz Koroške in Štajerske. Napovedan je organiziran obisk približno 150 mizarjev iz teh dveh avstrijskih dežel. Direktor pordenonskega sejma Albano Testa nam je povedal, da bodo v sejemskih dneh imeli vrsto strokovnih posvetov. Že jutri popoldne bo govor o zavarovanju in kreditni politiki za lesna podjetja. V petek zjutraj bo govor o varstvu delavcev v podjetjih. Prikazana bo anketa, ki so jo izvedli v 237 podjetjih območja okrog Potrdenona, na katerem so lesna podjetja. V soboto bo posvet o designu pohištva. Govorili bodo univerzitetni profesorji in oblikovalci. Zaključni posvet bo v ponedeljek popoldne, ko bodo govorili o bodočem skupnem evropskem trgu v devetdesetih letih. Na pordenonskem sejmišču imajo že izdelan letošnji program sejmov. Prvega so sicer že imeli pred tednom dni. Bil je to ptičij sejem. Od 5. do 6. marca bo na sejmišču 2.vsedržavno tekmovanje frizerjev in brivcev. Od 11. do 19. marca, tik pred začetkom pomladi, bo v Pordenonu že tradicionalni sejem cvetličarstva in vrtnarstva z naslovom Or-togiardino. Sredi aprila bo mednarodni konjski sejem. Sejem elektronike in radioamaterjev, ki bo letos že štiriin-dvajsetič, bo od 29. aprila do 1. maja. SAMUPLAST, sejem plastičnih izdelkov, bo od 18. do 21. maja. Ta sejem bo nekako v dopolnilo lesnemu sejmu, ki bo v teh dneh. Razstava starega orožja bo 27. in 28. maja, sejem športa, turizma, gastronomije in obrti pa bo v prvi polovi junija. 43. mednarodni sejem v Pordenonu bo od 2. do 10. septembra. Sejem elektronike EHS bo v začetku oktobra, sejem avtomobilov in motorjev konec novembra, sejem obrti v deželah Alpe Adria pa v začetku decembra. Tudi vinogradniki iz tujine na letošnjem Vinitaly v Veroni VERONA - Tudi Francozi, Zahodni Nemci in Španci bodo prikazali svoja vina na letošnjem sejmu Vinitaly, ki bo od 14. do 19. aprila v Veroni. To je brez dvoma velik uspeh za ta sejem, kjer so v prejšnjih letih bila razstavljena le italijanska vina. Lani so se prvič pojavili Američani. Njihova vina so bila dobro sprejeta. Letos bodo Američani še bolj kvalificirano prisotni, saj se bodo v Veroni pojavila zastopstva vinogradnikov iz Virginije, Kalifornije in Teksasa, torej zveznih držav, v katerih se v zadnjem času čedalje bolj ubadajo z vinogradništvom. Na lanskem sejmu je v Veroni bilo 1.325 razstavljalcev, od teh jih je 72 bilo iz osmih tujih držav. Razstava je bila na 105.000 kvadratnih metrih. Obiskovalcev je bilo 81.000. Italijanov je bilo kar za 15 odstotkov več, tujcev pa 26 odstotkov več. V Veroni so si po lanskem uspehu meli roke. To pa jih ni uspavalo. Še bolj so pogledali čez mejo, in prvi uspehi so že tu, saj bodo, kot smo že omenili, na letošnjem sejmu sodelovali Španci, Nemci in Francozi. Vinitaly v Veroni bo letos že triindvajsetič. Tudi letos bodo razstavljali žlahtna vina in stroje ter naprave, ki zanimajo vinogradnike ter kletarje. Priredili bodo tudi nekaj strokovnih posvetov. Govor bo o preureditvi vinogradov. Po mnenju strokovnjakov EGS je v Italiji kar 200.000 hektarov vinogradov preveč. Res je, da je zaradi vremenskih razmer lanska proizvodnja vina padla od predlanskih 76 milijonov na 67 milijonov hektolitrov. Vendar je tudi to bilo preveč. Nedotaknjeni naj bi ostali vinogradi v krajih z zaščitenim poreklom. Dodajmo, da bo v istih dneh na veronskem sejmišču tudi sejem z naslovom Distilla, na katerem bodo razstavljali žgane pijače in likerje. Salon biološkega kmetijstva v marcu na sejmu v Veroni VERONA — Salon biološkega kmetijstva bodo letos priredili v okviru kmečkega sejma v Veroni, ki bo od 12. do 19. marca. Na največjem italijanskem kmetijskem sejmu, kjer so lani praznovali 90. letnico, bodo posebno pažnjo posvetili ekološkim vprašanjem. Vedno več zanimanja je za biološko kmetijstvo, to je za kmetijstvo brez kemičnih gnojil in drugih pripomočkov. Na tem veronskem sejmu bodo govorili tudi o rezultatih ankete ISPES o vzrokih onesnaženja. Italijani menijo, da so kemična gnojila vzrok za dobro osmino vsega onesnaženja v državi. V Veroni so se že zdavnaj specializirali. Leta 1948 so v okviru sejma priredili salon kmetijskih strojev, leta 1968 salon nove tehnologije, leta 1988 pa salon informatike v kmetijstvu. Vse to seveda zanima kmetovalce. Ti v Verono prihajajo v zelo velikem številu. Lani je tam bilo 2.080 razstavljalcev, od teh 325 iz tujine, Obiskovalcev je bilo kar 460.000, kar je pomenilo 17 odstotkov več kot leto prej. Na sejmu ISPO v Miirtchnu Priznanje Reinholdu Messnerju MUNCHEN — Reinhold Messner, znan alpinist doma iz Južne Tirolske, bo 22.ieui unrja v Miinchnu dobil pokal ISPO. Gre za nagrado, ki jo vsako leto v tem času v glavnem mestu Bavarske podelijo športniku, ki se je vsestransko izkazal. Nagrado podelijo na otvoritveni svečanosti tamkajšnjega mednarodnega sejma športnih oblačil — Internationale Fachmesse Ilir Spor-tartikel und Sportmode. Sejem bo letos že tridesetič na miinchenskem gospodarskem razstavišču. Naslov sejma je ISPO 89. Nagrado so pričeli podeljevati leta 1971. Doslej so z njo bili nagrajeni Birger Ruud, Max Schmeling, Sepp Bradi, Fritz VValter, Christl Cranz—Bor-chers, Emile Allais, Gottfried von Cramm, Josef Neckermann, Ženo Cold, Fanny Blankers—Koen, Erika Spiess-Mahringer, Emil Zatopek, Pele, Fritz Thiedemann, Toni Sailer, Jean-Claude Kily, Wilma Rudolph in Willy Bogner. Na miinchenskem sejmu, ki bo odprt do 26.februarja, bodo razstavljali oblačila in naprave za vse vrste športov. Reinholdu Messnerju so sklenili podeliti nagrado zato, ker je več kot tritisočkrat naskočil gore, stokrat je odprl nove poti, bil je na vseh štirinajstih osemtisočakih. Letos 90-letnica pomembne prireditve V Zagrebu sejem usnja in obutve ZAGREB — V glavnem mestu Hr-vatske bodo letos slavili 90-letnico tamkajšnjega sejma, ki se je leta 1909 začel z imenom Zagrebački zbor. Tudi v Zagrebu so sledili toku časa. Od prvega splošnega sejma so šli na specializirane sejme. Največji zagrebški sejem, na katerem svoje izdelke razstavljajo najpomembnejša jugoslovanska podjetja in tudi tista tuja, ki žele trgovati z jugoslovanskimi poslovneži, je seveda jesenski sejem. Skozi vse leto pa tam prirejajo specializirane sejme. Prvi od teh bo 38. mednarodni sejem usnja, obleke in obutve. Ta bo od 21. do 24. februarja. Pred letom 1969 je bil tudi ta sejem sestavni del jesenske- ga. Takrat pa so pričeli s samostojno razstavo. 250 podjetij bo letos razstavljalo na 20.000 kv. metrih pokrite površine. Med razstavljalci je tudi štirideset iz tujine, in sicer iz Avstrije, Belgije, Zvezne republike Nemčije, Češkoslovaške, Demokratične republike Nemčije, Grčije, Italije, Madžarske, Nizozemske in Švice. Razstavljali bodo surove kože, krzna, umetni material za obutev in kožno galanterijo kot tudi stroje za tovrstno industrijo. Najboljšim jugoslovanskim izdelovalcem obutve in kožne galanterije bodo podelili že tradicionalna priznanja. V sejemskih dneh bodo priredili tudi modne defileje. Sejem stolice v Vidmu VIDEM — V najpomembnejšem furlanskem mestu se pripravljajo na letošnji sejem stolice, ki bo tam od 29. aprila do 2. maja. V bližini Vidma se z izdelavo stolic ukvarja skoro 10.000 ljudi. Zastopniki družbe Promosedia in Videmske trgovinske zbornice v teh tednih skrbijo za reklamiranje sejma v italijanskih in tujih središčih. TRDNE Pristop dveh bank k naši družbi predstavlja največje priznanje za naše resno in konkretno delovanje. S tem smo dobili še dodatno moč za opravljanje našega dela. Velika zanesljivost danes še bolj poudarja agilnost in prilagodljivost, s katerima se uveljavljamo v svetu gospodarstva. CASSA Dl R1SPARMIO Dl GOR1ZIA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FINANČNA DRUŽBA S.A.F.T.I. S.p.A. Leasest omogoča leasing majhnim, srednjim in velikim industrijskim obratom, samostojnim poklicem in trgovcem ter mladim podjetnikom. Nudimo pa še veliko več: smo hitri, znamo se prilagoditi najrazličnejšim zahtevam naših strank. Naš sedež je v Trstu, ta mesec pa smo odprli novo podružnico tudi v Gorici. Leasest SOCIETA FINANZARIA TRIESTINA Drevi v okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice Na kasetah posnete izbrane pesmi obeh pesnikov Butast chamber orchestra v Trstu V tržaškem Kulturnem domu v Trstu bo drevi v okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice nastopil Budapest chamber orchestra (na sliki) z dirigentom Giovannijem Pacorjem in solistom violinistom Črtomirom Šiškovičem. Izvajal bo dela Leclaira, Vrabca, Spohra in Mozarta Prešeren in Kosovel z glasom Aleša Valiča Aleša Valiča že vrsto let poznamo kot izvrstnega recitatorja, občutenega posredovalca umetniških besedil, ki se je v tej smeri izpopolnjeval pri mojstru lepo govorjene besede Rudiju Kosmaču. Del te svoje ustvarjalnosti skuša rešiti pred minljivo usodo radijskih literarnih oddaj, ki so največji "producent" recitacij, in tako je izdal pred dnevi že drugo kaseto svoje umetniške besede, na kateri z igralko Stanislavo Bonisegno bereta izbrane pesmi Srečka Kosovela. A pomudimo se najprej pri prvi, ki je izšla pred dvema letoma in se zanjo zdi, da ni doživela pozornosti, kakršno zasluži. Njen naslov je "Prosto srce" in z nje poslušamo 22 pesmi Franceta Prešerna, ki jih je igralcu pomagal izbrati dr. Boris Paternu, pri čemer se je odločil upoštevati njihove prve natise, ki se včasih (izrazit primer je Glosa) precej razlikujejo od kasnejših, danes seveda dosti bolj znanih različic. Izbor je zasnovan tako, da so na prvo stran traku razvrščeni zgledi iz Prešernove ljubezenske poezije, na drugo pa njegove pesmi z, recimo, eksistencialno tematiko, medtem ko je od pesmi z domoljubno vsebino upoštevana le ena, Elegia svojim rojakom. Izbor je zanimiv in razmeroma nekonvencionalen, saj ob nekaterih najbolj znanih Prešernovih pesmih slišimo tudi nekatere, ki so manj vsidrane v naši zavesti o pesniku. Aleš Valič recitira Prešernove poezije zgledno, nekje v vmesnem prostoru med identifikacijo z vse- Tržaška založba Svevo ponatisnila knjigo Murva rodu Fabianijevih Ferrarijev roman o Krasu, ki ga ni več Pred kratkim je tržaška založba Ita-lo Svevo ponatisnila delo Renata Ferrarija Murva rodu Fabianijevih. Stoletje miru na Krasu (II gelso dei Fabiani. Un secolo di pace sul Car-so). Knjiga izpod peresa potomca Fabianijevih je že ob prvi izdaji leta 1975 doživela spodbuden uspeh, posebno med tistimi tržaškimi bralci, ki jim je Kras s svojimi ljudmi nadvse blizu. Avtor je pripovedno gradivo zajel iz preteklosti svojih prednikov, da bi lahko čimbolj verodostojno zabeležil družinsko biografijo. Odločil se je za zgodovinsko neprizadetost, v resnici pa se je z veliko težavo odrekel sočustvovanju z junaki zgodbe, kar je sicer zelo razumljivo. Pripoved se razpleta v stoletju od konca Napoleonovih vojn vse do izbruha prve svetovne vojne, v obdobju miru, ko so mesta in njegova okolica živeli v sožitju. Trst je takrat doživljal gospodarski in demografski razcvet. Od vsepovsod so se priseljevali ljudje in prinesli s seboj kapital, oziroma poklicne spretnosti. Trgovci, gradbeniki in podjetniki so se hitro uveljavljali ne glede na vero, narodnost ali jezik, saj so bile izkušnje in podjetnost tujerodcev zelo pomembne za gospodarski vzpon mesta, kot njihova narodnost. Tržaški patriciat se je pred novimi gospodarskimi in družbenimi izzivi umaknil v Platnica Ferrarijeve knjige svoje palače, objokoval dunajsko oblast in raje ohranjal spomine na preteklost. Protagonistka Ferrarijeve zgodbe Charlotte nas ne popelje v aristokratske salone in niti v meščanske kroge, kot bi lahko pričakovali, temveč v kraške ograde in vinograde. Prav v tisto zaledje, ki je tudi v tistih časih ustvarjalo v marsikaterem meščanu občutek strahu. Redki so bili tisti Tržačani, ki so s Krasom in z njegovim prebivalstvom znali vzpostaviti človeške odndse, tako da so bili marsikateremu trgovcu ali podjetniku daljni kraji, npr. na Vzhodu, bližji kot kraške vasice. Charlotte se je v Kras zaljubila na prvi pogled. Omrežila jo je narava v okolici Kobdilja, presenetil jo je človeški zanos Kraševcev, ki je vedno potekal v sozvočju z naravo. Vzljubila je kraška ledinska imena, se naučila slovensko in kasneje poročila Antona Fabianija. Njegova družina je bila družina zemljiških gospodov, ki so se v Kobdilj preselili iz Lombardije že v srednjem veku. Družinski naziv "No-bilis Dominus" jim ni preprečil, da so vzpostavili pravilno razmerje z okoljem, v katerem so živeli, tako da so tudi postali iskreni branilci Krasa in njihove kulture. Charlotte odkriva kraški svet, njegove ljudi in njihove navade. Avtorju bi pri tem opisu lahko očitali, da pozablja na revščino in na negotovost takratne kmečke eksistence, čeprav bi lahko prav objektivna ponazoritev gospodarskih in družbenih razmer takratne kmečke družbe morda okrni- la skoraj pravljični slavospev Krasa in kraškega človeka. Ferrari želi ohraniti v najlepšem spominu svet, ki ga dejansko ni več, obžaluje propad tradicionalne družbe, ker še verjame v njen red in v njen mir. Povsem tuja mu je družba, iz katere se je kasneje izrodila nacionalistična mržnja, občutki superiornosti in omalovaževanje različnosti. Ko se ljudje niso več razlikovali po debelosti, lepoti in zunanjem videzu, je razpoznavni znak postal jezik, s katerim so se dnevno sporazumevali. Trst, ki je doživel trgovski in industrijski vzpon predvsem zaradi priliva najrazličnejših narodnosti, je pozabil, da je etnična različnost neizmerno bogastvo in da je njegovo kulturno in gospodarsko blagostanje možno le, ker so ti kraji resnično stičišče ljudstev in> kultur. Avtor enači konec miru na Krasu s koncem večjezične civilizacije in strpnosti. Sprašuje se, kje so časi, ko je bila Kopitarjeva slovnica najlepše darilo za rojstni dan ljubljenega dekleta. Na vse to ostaja le še lep spomin. Bogata družinska dediščina mu vsekakor dovoli, da tudi v Milanu oživi barve, čustva in narave kraškega sveta, ki ga ni več. MARTA VERGINELLA bino in razumsko distanco. Zlasti prva stran kasete mu omogoča lepo izpeljan razpoloženjski lok, ki se začenja v vedro, skoraj razposajeno interpretacijo pesmi Zvezdogledom, se nato nadaljuje v upajočem ljubezenskem čustvu, a se kmalu zresni v vse bolj trpko odpoved. Važno se zdi pripomniti, da se Valičeva recitacija — ob smiselni razčlenitvi vsebine in izborni dikciji — nikoli ne opaja sama nad seboj, da torej igralec ne formira barve svojega glasu zaradi nje same, ampak da je dokaj široka barvna paleta ves čas v funkciji pripovedovanega. Opazen delež pri soustvarjanju vzdušja dodaja glasba Lada Jakše, lektorica je bila Nada Sumi, tonski mojster pa Jure Culiberg. Ista ekipa je oblikovala tudi kaseto z naslovom "Iz dna zavesti", za katero je pesmi Srečka Kosovela izbral An-drijan Lah. Kaseta je, v skladu s Kosovelovim razgibanim pesniškim obrazom, izoblikovana izrazito dvodelno, saj slišimo s prve strani njegove znane impresionistične poezije, predvsem pa celotni cikel "Tragedija na oceanu", na drugo stran kasete pa so uvščreni primeri iz njegove konstruktivistične delavnice. Izvedbeno se zdi bolj uspela druga stran: marsikak Kosovelov pesniški konstrukt je interpretiran kar kot skeč, zelo razgibano, duhovito, ironično in sarkastično, pa seveda tudi zresnjeno in prizadeto, kadar je govor o silnih nedoumljivostih življenja. Prva stran je nemara kar preveč umirjena; zlasti za interpretacijo "Tragedije na oceanu" se zdi, da sta Valič in Bonisegna premalo izpostavila njeno apokaliptično grozo in jo preveč zasidrala v nekakšni somnambulni iracionalnosti. Je pa cikel zanimivo členjen na moškega in ženskega govorca, kar daje celoti nekajkrat dodatne razsežnosti, recitacije pa so — ob glasbi — podlagane z različno akustičnimi odmevi, ki skušajo pridati govorjenemu še prostorsko razsežnost. Kaseti, ki ju je izdala Dokumentarna, sta zanimiva poskusa širiti poezijo s pomočjo modernejših medijev in hkrati ohraniti kakovosten recitatorski dosežek za dlje kot le eno predvajanje. Vsekakor sta primerni za šolske avdioteke, a hkrati njihov okvir seveda preraščata, saj sta namenjeni vsem, ki sta jim pri srcu Prešeren in Kosovel ter subtilna in premišljena recitacija njunih pesmi. Obe kaseti si lahko preskrbite v Studiu PHI v Ul. s. Michele 8/1 v Trstu. ALEŠ BERGER Premiera Mladinskega amaterskega gledališča iz Nove Gorice V mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo jutri premiera Mladinskega amaterskega gledališča iz Nove Gorice. Domačemu občinstvu se bo predstavilo z delom Pasje življenje Hamleta ali nekaj gnilega v deželi po angleškem dramatiku VVilliamu Shakespearu. Delo je režiral Emil Aberšek. Premierna uprizoritev bo ob 18. uri. Predstavitev knjige Janeza Janše Na svoji strani Konec minulega leta je pri Časopisu za kritiko znanosti izšel zbornik Janeza Janše z naslovom Na svoji strani. Nič čudnega, če je po poletnih dogodkih knjiga, podobno kot Kavčičev Dnevnik in knjiga, ki obravnava ljubljanski proces z naslovom V imenu ljudstva, vzbudila tolikšno zanimanje, da se jo na knjižnih policah težko dobi. Vse tri knjige odpirajo mnoga vprašanja in vzbujajo tudi polemične misli in prav zaradi tega se je Kosovelova knjižnica skupaj s hotelom Triglav Sežana odločila pripraviti večer z Janezom Janšo in predstaviti knjigo Na svoji strani. Z Janšo bosta prišla v Sežano tudi člana odbora za človekove pravice Igor Bavčar in Igor Omerza. Namen večera je tudi razvijati in poživiti družabno življenje v nekoč zelo obiskanem in najstarejšem hotelu v Sežani, na katerega so prav domačini zadnja leta nekoliko pozabili. Kdor si bo želel, si bo ta večer tudi kupil knjige, o katerih bo tekla beseda. Večer je organiziran podobno kot vsi že poznani kulturni večeri v Kosovelovi knjižnici, brez kakršnih koli obveznosti (brez vstopnine). Kdor bo želel, si bo le po lastni želji ob mizi karkoli naročil. a. n. Ob predstavitvi zadnje plošče ZTT - The Great Peace of the Little Rainbow Zadnji odmev motivov violinista Velemira Dugine Predstavitve knjig, plošč ali drugih umetniških stvaritev predstavljajo običajno trenutek radosti ali veselja, saj so to priložnosti, ko ustvarjalnost dobi svoj zunanji in otipljivi videz in ko je umetnik istočasno nagrajen za svoj trud. Sobotna predstavitev plošče The Great Peace of the Little Rainbow prezgodaj umrlega violinista Velemira Dugine se je izmaknila temu nepisanemu pravilu, prej bi lahko rekli, da je bila prepojena z otožnostjo, če že ne z nekakšno zadušeno žalostjo. Saj je bil odsoten prav glavni protagonist, torej avtor in eden od izvajalcev vseh motivov, ki jih plošča prinaša. Predstavitve, ki jo je gostila Glasbena šola 55, se je udeležilo neobičajno veliko število ljudi, ki so tako ali drugače poznale Veleta — violinista, prijatelja, glasbenika, avtorja ali tudi samo prijetnega znanca, ki se je sproščeno premikal po raznih tržaških glasbenih krogih, da je prinašal vedno sveže in zanimive ideje. V imenu Založništva tržaškega tiska, ki je ploščo izdalo, je prisotnim spregovoril Miran Košuta. Iz njegovih sicer priložnostnih besed je zavelo obžalovanje, da je tržaški glasbeni svet - slovenski in italijanski — izgubil zanimivega avtorja in izrednega violinista, ki se je z lahkoto sprehajal med raznimi glasbenimi zvrstmi, od klasič- ne glasbe do folklore. Plošča je tudi še edina možnost, da si ob res dobri glasbi pričaramo še nekaj trenutkov zVe-lemirom in mladimi glasbeniki, ki so mu stali ob strani. Velemira kot gojen- ca in kasneje diplomiranca na Tržaškem konservatoriju se je nato spomnil tržaški glasbenik in docent Claudio Bilucaglia, ki se je ustavil predvsem ob času, v katerem so nastajali Vele-mirjevi motivi. Violinist Velemir Dugina (prvi z leve) s skupino Veema Najbolj prisrčen trenutek so prav gotovo ustvarili člani bivše Velemire-ve skupine Veema (kitarist Emanuele Laterza, bobnar Roberto Tomat, bas kitarist Sergio Candotti, saksofonist Anteo Cannarella) skupaj s Sandrom Vodopivcem (članom bivše skupine Androide) in mladim violinistom Antoniom Kozino, ko so zaigrali dva motiva Emanuela Laterze in motiv s plošče. Morda velja povedati, da je Veema sicer ime azteškega božanstva, istočasno pa tudi kratica imen Ve(lemir) in Ema(nuele). Fanta sta sicer zasledovala in zagovarjala vsak svojo smer: Emanuele je iskal italijanski melos, Velemir pa je zasledoval balkanske in irske ritme. Srečanje, sintezateh dveh hotenj pa je pogosto privedla do zanimivih in neobičajnih rezultatov. Večer se je zaključil z video posnetki, ki so prikazovali Velemirove nastope z raznimi skupinami. Kljub nekaterim nerodnostim je bil večer prijetno otožen skok v preteklost, v čas, ko je bila Velemirova glasba še živa. Predstavitev je bila tako pravzaprav pretveza za obujanje spominov, čeprav bi plošča po kvaliteti zaslužila uspeh, kar v našem prostoru kljub naporu založnika še zdaleč ne bo enostavno, v širšem prostoru pa jo bo pogoltnila kopica plošč, ki preplavljajo tržišče. NADJA KRIŠČAK Teniški turnir v Milanu Leconte izločen V prvih polfinalnih tekmah košarkarskega pokala pokalnih prvakov Tesni zmagi Žalgirisa in Real Madrida POKAL POKALNIH PRVAKOV ŽALGIRIS - SNAIDERO 86:80 (49:48) ŽALGIRIS: Brazis, Visockas 6, Leka-rauskas 2, Krapikas 2, Kurtinaitis 24, Sabonis 16, Brazdauskas 7, Homičus 21, Einikis 2, Jovajša 6. SNAIDERO: Gentile 26, Esposito, Dell'Agnello 10, Oscar 27, Tufano 1, Boselli 3, Glučkov 13, Rizzo, Falco. SODNIKA: Douvis (Gr.), Jungeb-rand (Fin.). PON: Sabonis (33), Kurtinaitis (36). KAUNAS — Prva polfinalna tekma pokala pokalnih prvakov med domačim Zalgirisom in Snaiderom iz Caser-te je imela dva o braza. Prvega, ki je trajal tja do sredine drugega polčasa, ko so domačini premočno vodili s 80:56, nato pa drugega, ko so Oscar in tovariši ostro reagirali, izkoristili odhod z igrišča Sabonisa in Kurtinaitisa ter nato zmanjšali zaostanek na samo šest točk. Povratna tekma bo v torek, šest točk pa se da nadoknaditi z lahkoto.' GIBONA - REAL MADRID 91:92 (47:53) GIBONA: Nakič 6, A. Petrovič 10, Bečič, Čutura 8, Anzulovič 3, Sunara 23, Cvjetičanin 14, Miličevič 13, Razič, Arapovič 14. REAL MADRID: Llorente, D. Petrovič 38, Romay 4, Birjukov 19, Martin 9, Perez, Villabos, Cargol 2, Rogers 14, A. Martin 6. SODNIKA: Ivanov (Bolgarija), Na-ilhbiau (Francija). GLEDALCEV: 6000. ZAGREB — Košarkarji zagrebške Gibone so izgubili idealno priložnost, da premagajo slavno ekipo, ki uvršča Dražena Petroviča. To je bilo prvič, da je Dražen igral proti svoji ekipi, to pa je storil zelo dobro. Zagrebčani so imeli zadnji napad, vendar pa so, namesto da bi dosegli trojko in z njo tudi izenačenje, dali le koš ter tako tekmo izgubili. Vendar pa ni še nič izgubljeno. KORAČEV POKAL CANTU — Danes se bosta na polfinalnem srečanju košarkarskega Kora- Arvidas Sabonis čevega pokala srečali ekipi domače Vismare in milanskega Philipsa. Naključje je hotelo, da se v polfinalu tega prestižnega pokala srečata dve italijanski peterki, ki imata mnogo razlogov, da si trdno želita zmago. Ekipa iz Cantuja je že pet let v obrobju "velike košarke", in sicer od tiste tekme leta 1983 v Grenoblu, ko so igralci iz Cantuja osvojili svoj drugi zaporedni košarkarski pokal prvakov. Tudi Milančani imajo mnogo razlogov za zmago. V italijanskem prvenstvu so neverjetno izgubili štiri zaporedne tekme, v lanskem polfinalnem srečanju play-offa za državno prvenstvo pa so premagali prav današnje nasprotnike v tekmah gladko z 2:0. D-Antoni, Meneghin in Premier sestavljajo staro gardo Milančanov, vendar a imajo tudi novi igralci svojo težo. kipa trenerja Casalinija bo po vsej verjetnosti igrala brez svojega Američana McAdooja. POKAL PRVAKOV SPLIT — Jutri pa se bosta na odločilnem srečanju za uvrstitev v finalni del evropskega košarkarskega pokala prvakov v Splitu srečali domača Ju-goplastika in italijanski prvak Scavoli-ni iz Pesara. Slednji je pred kratkim izgubil doma s Sovjeti CSKA iz Moskve in zato računa na pozitiven izid. Spličani pa morajo to tekmo absolutno zmagati, sicer bo njihova pot do velikega finala zelo otežkočena. MILAN — Včeraj se je v Milanu začel mednarodni teniški turnir Stel-la Artois, na katerem so zabeležili nekaj presenečenj. Prvovrstno presenečenje je pripravil komaj 18-letni sovjetski tenisač Andrej Čerkasov, ki je v prvem kolu izločil enega nosilcev skupin Francoza Leconteja s 7:6 (10:8), 4:6, 6:3. Zmaga Sovjeta je bila povsem zaslužena, čeprav je pošteno priznal, da je Leconte izven forme. Včeraj je tudi izpadel nosilec skupina štev. 8 Sovjet Česnokov, ki pa se je odpovedal sodelovanju zaradi bolezni. Italijan Paolo Gane je premagal Španca Carbonella s 6:3, 6:2, vendar pa je slednji tako šibek, da se Italijani te zmage še ne morejo veseliti. Soliden Šved Svenson pa je gladko premagal Narduccija s 6:4, 6:2. Slednji se je upiral Svensonu že v Davisovem pokalu v petih setih. Sovjet Volkov pa je premagal Jugoslovana Gorana Ivaniševiča s 6:4, 3:6, 6:4. Od ostalih izidov bi še omenili Zahodnega Nemca Jelena, ki je premagal Šveda Gustavsona s 6:4, 6:2 ter Čeha Šrejbe-ra, ki je odpravil Argentinca Masso s 7:5, 6:2. Danes v Modeni prijateljska tekma under 21 Italija - Francija kratke vesti - kratke vesti V pričakovanju tekme proti Danski Vidni zbral svoje igralce FIRENCE — Zvezni trener italijanske nogometne državne reprezentance Azeglio Vicini je včeraj vodil v nogometnem centru v Covercianu prvi trening svojih reprezentantov, ki bodo v sredo, 22. t. m., odigrali prijateljsko nogometno tekmo proti Danski. Trening ni potekal povsem mirno, saj so nekateri gledalci žalili in izžvižgali Bertija, katerega krivda je ta, da ga je lani Fiorentina prodala Interju. Na srečanju z novinarji je nato Vicini dejal, da mu ne ugaja "igra dvojic". Prav gotovo je mislil, da ne bo odlična igralca Sampdorie Mancinija in Vialli-ja nadomestil z mladima "zvezdama" Fiorentine, ki posebno močno svetita prav v zadnjem obdobju, Baggiom in Borgonovom. Postava Italije, ki bo stopila na igrišče prihodnjo sredo proti Danski v prvem polčasu je sledeča: Zenga (Tacconi), Bergomi, Maldini, Baresi, Ferri, Berti, Donadoni, De Napeli, Vialli. Giannini in Serena. Vsi ostali sklicani nogometaši bodo stopili na igrišče v drugem polčasu. MODENA — Mlada Italija Cesareja Maldinija bo igrala danes ob 14.30 na stadionu "Braglia" prijateljsko tekmo proti Franciji. To je že tretja sezonska preizkušnja italijanske reprezentance, ki jo sestavljajo nogometaši mlajši od 21 let. Najprej so se namreč ml,adi "az-zurri" spoprijeli s šibko Malto in jo premagali z 8:0, vendar pa je bilo jasno, da tista ni bila “resna" tekma, nato pa še s Turčijo, s katero so izenačili 2:2. Prav slednja je bila "tekma polemik", saj bi morali Italijani gladko zmagati, vendar pa so prejeli dva gola, predvsem zaradi naivnosti in statičnosti svoje _obrambe. Prav zato je trener Maldini vnesel v obrambo dve novosti. Igrala bosta namreč Renica in Baroni, ki sta sicer starejša od svojih vrstnikov. Italijani Francijo prav dobro poznajo, saj so se s to reprezentanco srečali lani v četrtfinalu evropskega pokala ter bili izločeni iz slednjega. Vendar, kot je poudaril sam Maldini, ni to nikakršna revanša, saj sta od lanske italijanske mlade reprezentance ostala le Rizzitelli in Zanoncelli. Podobno velja tudi za Francoze, ki so popolnoma obnovili svoje vrste. Slednji so v kvalifikacijah evropskega pokala premagali Norveško z 2:0 ter izenačili z Jugoslavijo z 2:2. Italija pa bo, predno bo spet nadaljevala svojo pot v evropskem prvenstvu, odigrala še dve drugi zahtevni prijateljski tekmi: 22. marca bo v Aguili igrala proti Madžarski, teden kasneje pa proti Romuniji. Italija bo danes stopila na igrišče v naslednji postavi: Peruzzi, Di Čara, Rossini, Salvatori, Baroni, Renica, Di Canio, Fuser, Rizzitelli, Žago in Simone. Rezervni igralci so: Gatta, Pullo, Brandani, Zanoncelli, Corini, Rizzolo in Casiraghi. Trener je torej v bistvu potrdil ekipo, ki je izenačila proti Turčiji, seveda z dvema bistvenima no-vostima v obrambi. »Atleta d’or o 1988« Ben Johnson v Rimu RIM — Svetovni rekorder v teku na 100 m Kanadčan Ben Johnson je včeraj prispel v Rim ter se sinoči udeležil sprejema »Atleta doro 1988«. Prej pa je na improvizirani tiskovni konferenci poudaril, da ne bo dajal izjav, češ da se mu lahko vsaka beseda obrne proti. Johnson je bil nato bolj sproščen v pogovoru z napovedovalcem Lippijem, ki pa je bil v svojih vprašanjih zelo »prizanesljiv« in človeški. Sicer pa je bil tudi Johnson zelo človeški in manj sramežljiv in zato nehote vzvišen, kot je večkrat bil pred afero s poživili, v kateri je bil, po splošnem vtisu, »grešni kozel« in je pač, kot se rado dogaja, plačal za vse, tudi mimo svojih krivd. Tokrat se je tudi pred tisto italijansko publiko, ki ga še ni vzljubila, rehabilitiral ter pokazal svoj resnični pozitivni obraz človeka, ki verjame, da se bo po padcu spet pobral. SZ premagala Cosenzo COSENZA — Na včerajšnji prijateljski tekmi je nogometna državna reprezentanca Sovjetske zveze premagala ekipo Cosenza, ki nastopa v italijanski B ligi, z 2:0. Gole sta dosegla v 12. min. Mihajličenko ter v 69. min. in enajstmetrovke Protasov. »Totonero« se vrača v poslansko zbornico RIM — Vsi senatorji, ki so v pravosodni senatni komisiji razpravljali o problemu »totonera« so si složni v trditvi, da je treba osrednji tekst popraviti, tako da se bo zakonski osnutek po vsej verjetnosti spet vrnil v poslansko zbornico. Konjsko tekmovanje Alpe-Jadran TRST — Državno konjsko tekmovanje »Citta di Trieste«, ki bo tokrat spadalo v okvir Alpe-Jadran, bo, kot običajno, na Opčinah v dneh 16., 17. in 18. junija. Kolesarska dirka Nice - Alassio Včeraj na tiskovni konferenci v Ljubljani Belgijec Van Eynde v sprintu Vrsta prireditev ALASSIO (SAVONA) — Belgijec Wim Van Eynde je osvojil mednarodno kolesarsko dirko Nice - Alassio (149 km). Van Eynde je v sprintu premagal Italijana Marca Vitalija in Stefana Della Santo. VRSTNI RED: 1. Van Eynde (Bel.), ki je 150 km prevozil v 4.25T" s poprečno hitrostjo 33,965 km na uro; 2. Vitali (It.); 3. Della Santa (It.); 4. Decrion (Fr.); 5. Wil-lems (Bel.) po 28"; 6. Gioia (It.); 7. Perini (It.); 8. Mierzeyuewski (Polj.); 9. Sededuik (Polj.) po 1T5”; 10. Calcaterra (It.) itd. Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja Včeraj pa so v Rimu predstavili že tradicionalno mednarodno etapno kolesarsko dirko od Tirenskega do Jadranskega morja. Dirka bo od 9. do 15. marca in bo vsebovala sedem etap. Skupna dolžina proge bo 1.048 km. Na tej dirki bo nastopilo 20 ekip (od le-teh 10 iz tujine). Včerajšnji zmagovalec Van Eynde LJUBLJANA — Včeraj dopoldne je bila v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri so seznanili časnikarje o prireditvah, ki se bodo zvrstile ob 300-letnici prvega zapisa o starosrednjem bloškem smučanju. Župan občine Cerknica Tone Urbas je pripovedoval o ponosu Cerkničanov in Bločanov. Ob vsem tem prebivalci tega območja ne morejo ob 300. obletnici izida Šla ve Vojvodine Kranjske držati rok križem. Konec septembra bodo pripravili mednarodni posvet znanstvenikov in iz različnih vidikov vsestransko osvetlili ta enkratni pojav v srednji Evropi - bloške smuči. Športni del proslave je seveda pogojen s snegom. Priljubljeni bloški teki bodo minili v znamenju 300-letnice, dodali pa bodo številne tekme mladih in veteranov. Teke bo spremljala tudi razstava na Snežniku in hotelu Jama. Mladi šolarji pa bodo tekmovali v okviru posebnega razpisa na natečaju za likovna in pisna dela na temo Bloški smučar. Na tiskovni konferenci so se tudi dogovorili, da bodo za to temo za natečaj likovnih in pisnih del na temo Bloški smučar sodelovali tudi zamejski šolarji s pomočjo mladinske revije Galeb. Tristoto obletnico prvega zapisa o bloškem smučanju pa sta že obeležili dve knjigi. Prvo so izdali organizatorji bloških tekov z glavnima avtorjema Janezom Praprotnikom in prof. Dragom Ulago. Druga pa je izšla pri založbi Kmečki glas. Napisal' pa jo je Svetozar Guček. Obe knjigi se med seboj lepo dopolnjujeta. Pomenita pa lep prispevek, da bi tudi mlade generacije spoznale to pomembno nacionalno dediščino, ljudsko izročilo, s kakršnim se lahko pohvali le redkokate-ro ljudstvo, (š. m.) V okviru odnosov med društvoma Jutri na Proseku prijateljska tekma Triestina - Primorje V okviru dobrih prijateljskih odnosov med društvoma se bosta članski vrsti Primorja in Triestine spoprijeli jutri v prijateljskem srečanju, ki bo na Proseku (igrišče Ervatti) s pričetkom ob 15. uri. Kakovostna razlika med ekipama je seveda ogromna, saj nastopa Triestina med tretjeligaši, pro-seško moštvo pa le v prvi kategoriji. Nesporen favorit je seveda Triestina. Zanimivo pa bo vsekakor videti, kakšen odpor bodo lahko nudili nogometaši našega moštva bolj renomiranim nasprotnikom. Mimo rezultata pa se za vse naše privržence nogometa obeta jutri na Proseku prava poslastica. V ženskem namiznoteniškem prvenstvu B lige kvasovke na drugem mestu lestvice Ženska B liga . Po daljšem prvenstvenem odmoru A po počitku v prvem povratnem j°lu so se Krasova dekleta izkazala v QrUgem kolu na domačem srečanju s P°stavo Fincantierija. Tržaški klub je . letošnjem prvenstvu ženske B lige ,Fržil samo eno zmago, čeprav sestavki0 ekipo solidne igralke: med njimi I urugokategornica Ivana Sacco, Del-^barca in Cristina Butelli pa sta med oljšimi mladinkami in tretjekategor-n‘oami v deželi. y Nartina Ravbar je osvojila dve točki Prvem srečanju proti Butellijevi in advse pomembno v končnem srečalo proti Dellabarcovi, s katero se bori a deželnem tekmovanju mladink za traHenStv°. tc,bke je za Kras Glob-de osvojila njena starejša sestra Tajk: Brez večjih težav je premagala labarcovo, zatem v treh setih od-jjjvVlla Butellijevo in nato še preprič-S)3 0 Premagala najnevarnejšo na-C0j. ico Saccovo. Slednji se Elena bob 5 n* mogla dovolj uspešno upirati, je A® Pa je igrala proti Dellabarcovi, a tla sPCanje izgubila. Krasovke so sedaj tei j dPni lestvici druge in imajo obe-a Sežejo tudi po prvem mestu. KRAS GLOBTRADE - FINCANTIERI 5:3 M. Ravbar - Butelli 2:0 (21:17, 21:14); Colja - Sacco 0:2 (12:21, 11:21); T. Ravbar - Dellabarca 2:0 (21:15, 21:14); M. Ravbar - Sacco 0:2 (19:21, 18:21); T. Ravbar - Butelli 2:1 (21:15, 12:21, 21:12); Colja - Dellabarca 0:2 (17:21, 13:21); T. Ravbar - Sacco 2:0 (21:16, 21:16); M. Ravbar - Dellabarca 2:0 (21:'19, 21:18). IZIDI 7. KOLA: Recoaro Agostini Bočen - Azzurra Gorica 3:5; Kras Glob-trade - Fincantieri 5:3; Carneid počiva. LESTVICA: Azzurra Gorica 8, Kras Globtrade, Carneid, Recoaro Bočen 6 (Kras Globtrade in Carneid imata tekmo manj) Moška C liga V devetem kolu so si Krasovi predstavniki Šercer, Štoka in Milič zapravili drugo mesto na lestvici. Do konca prvenstva v moški C ligi je sicer še pet kol in Kras Globtrade se bo v naslednjem srečal s svojim najnevarnejšim konkurentom Arsenalom iz Ca'del Bosca, ki sedaj vodi pred krasovci za eno točko. Da pa bi lahko zopet razmišljali o prvem mestu in prestopu v višjo ligo, bodo odločale druge ekipe, to je srečanje 11. kola med Fortitudom in Arsenalom ter v 14. kolu med Fortitudom in CMM. Poleg tega pa bodo morali krasovci premagati še vodilni Fortitudo, kar bo zares težka naloga. Na nedeljskem srečanju je pri nasprotnikih Paolo Mian zamenjal veterana Dondo in Igor Milič je uspešno zaključil z njim prvo tekmo v svojo korist. Mianija, ki je prejšnja leta nastopal za GMT, lahko prištevamo med igralce srednje jakosti in Štoka bi ga moral premagati v zaključni tekmi. Zgleda pa, da je vso svojo energijo osredotočil proti najboljšemu Schusterju, s katerim je izredno borbeno odigral tri sete, a izgubil. Kot se zmeraj pričakuje, je ostale tri točke osvojil trener in igralec Matjaž Šercer. To pa ni dovolj, kajti tekma se zaključi s petimi zmagami. CMM TRST - KRAS GLOBTRADE 5:4 Mian - Milič 0:2 (11:21, 17:21); Schuster - Štoka 2:1 (21:18, 19:21, 23:21); Pa-cillo - Šercer 1:2 (19:21, 21:12, 13:21); Schuster - Milič 2:0 (21:8, 21:17), Mian -Šercer 0:2 (18:21, 11:21); Pacillo - Štoka 2:0 (21:9, 21:15); Schuster - Šercer 1:2 (21:19, 16:21, 10:21); Pacillo - Milič 2:0 (21:19, 21:13); Mian - Štoka 2:1 (15:21, 21:10, 21:17). S prvenstvenega srečanja moške C lige Kras Globtrade - Calto IZIDI 9. KOLA: Fortitudo Bologna -Nettuno Bologna 5:0; CMM Trst -Kras Globtrade 5:4; Arsenal Cadel Bosto - Edera Pordenon 5:1; TT Calto -Club Alto Adige B 5:0. LESTVICA: Fortitudo Bologna 16, Arsenal Ca del Bosco 13, Kras Globtrade 12, CMM Trst 11, TT Calto 10, Edera Pordenon 4, Alto Adige B, Nettuno Bologna 2. (J. j.) naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih Tokrat vrsta spodbudnih uspehov Mladinci Cicibone zmagali - Jadranovci zanesljivo osvojili slovenski derbi kadetov proti Brežanom - Presenetljiv uspeh poletovcev v derbiju s Kontovelci DEŽELNI MLADINCI CICIBONA - INTER 1904 75:68 (37:33) CICIBONA: Simonič 13, Cecco 22 (2:2), Gašperini 2 (2:4), Turk 2, Lippolis 7 (5:8), Race 8 (2:4), Vodopivec 14 (2:2), Bogateč 9 (1:4). TRI TOČKE: Simonič 1. V prvem povratnem kolu so mladinci Cicibone premagali solidno ekipo Interja 1904. Že od samega začetka so igrali zbrano in so tako končali prvi polčas v vodstvu. V drugem delu pa je postala tekma zaradi zelo slabega sojenja nervozna. Kljub temu pa so igralci Cicibone v ključnih trenutkih ohranili mirne živce, da so preprečili nasprotnikom, ki so postali v zadnjih minutah zelo agresivni, da bi se lahko kakorkoli približali. Za to pomembno zmago je treba pohvaliti prav vse naše košarkarje. (A. Race) LIBERTAS A - SOKOL 84:66 (36:35) SOKOL: Zega, Bogateč 2 (0:1), R. Sta-nissa 6, Škrk 18 (0:3), Rupel 6 (2:6), Gole-mac, I. Stanissa 17 (1:2), Dolhar 3 (1:6), Brumat, Lesizza 14 (5:5). Sokolovci so zelo dobro igrali v prvem polčasu in vse je kazalo, da imajo celo možnost za zmago. V drugem polčasu pa je prišlo do preobrata. Naši so povsem popustili, predvsem v obrambi, tako da so nasprotniki prevzeli vodstvo in ga stalno večali. K temu pa sta pripomogla tudi sodnika, ki sta oškodovala naše. Med sokolovci se je izkazal predvsem Igor Stanissa, ki je s to tekmo dokazal, kaj zmore. (L. I.) LESTVICA: Stefanel 20, Saba in Ala-barda 18, Inter 1904 in Libertas A 16, Lat-te Carso 12, Cicibona in Stella Azzurra 10, Sokol 4, CGI Milje 2, Libertas B 0. DRŽAVNI KADETI SKUPINA A BREG ADRIATHERM - JADRAN FARGO 75:113 (39:52) BREG ADRIATHERM: Simonič 18 (4:7), Debeljuh 32 (3:4), Starec 8 (1:1), B arini 2 (2:4), Corva 2, Škabar, Rudež 1 (1:3), Pettirosso 8 (0:2), Gombač 2, Bandi 2. JADRAN FARCO: Daneu 22 (2:3), Cris-ma 10 (0:2), Doles 2, Prešel 10 (4:5), Sterni 24 (2:4), Sosič 10, Ažman 20, Oberdan 12, Gerli 2. TRI TOČKE: Debeljuh, Starec in Prešel 1. V slovenskem derbiju državnih kadetov A skupine so jadranovci v Dolini premagali Brežane. Prvi polčas je bil bolj izenačen, čeprav so jadranovci stalno vo- dili za 10-15 točk. Brežani pa so se srčno borili predvsem v obrambi. V drugem polčasu so Furlanovi varovanci odločneje zaigrali in povečali prednost, domačini pa so popustili. Jadranovci so srečanje odigrali preveč sproščeno in premalo angažirano. Pri Brežanih je treba omeniti Debelju-ha kot strelca ter Gombača in Barinija zaradi požrtvovalnosti in borbenosti. (Stojan) LESTVICA: Jadran Farco 22, Electro-lux Pordenon in Fantoni Videm 20, Solečo Gradišče Martignacco 12, Latte Carso 4, Breg Adriatherm in Libertas 2. SKUPINA B VALVASONE- KONTOVEL TECHNA 128:90 LESTVICA: Stefanel 20, Don Bosco in San Benedetto Gorica 18, Ricreatori 10, Valvasone 6, Kontovel Techna 4, Cervig-nano 2. NARAŠČAJNIKI BOR INDULES - INTER 1904 74:61 (27:29) BOR INDULES: Filipčič 16 (2:4), Korošic 4, Iztok Bajc 8 (0:2), Martinolich 1 (1:2), Punis, Brus 17 (1:2), Tomšič 16 (2:6), Križmančič 4, Corbatti 2, Salvi 2 (2:14). Po dveh hudih porazih so se borovci morali zelo potruditi, da so premagali Inter 1904, ki je stopil na igrišče zelo motiviran. Naši so nastopili v okrnjeni postavi (manjkali sta namreč krili Possega in Erik Bajc), poleg tega so podcenjevali nasprotnika. V prvem polčasu so »plavi« igrali predvsem slabo v obrambi, saj so dopuščali prodiranje na koš nizkim nasprotnikom. V prvih petih minutah d.p. pa so se borovci končno zbudili in z delnim izidom 18:1 takoj povedli ter obdržali prednost do konca tekme. Izkazali so se Corbatti, Filipčič in Brus, pohvale vreden pa je tudi Marko Korošic. (V. Tomšič) LIBERTAS - KONTOVEL TECHNA 68:124 (34:45) KONTOVEL TECHNA: Ban 28, Turk 4, Emili 15, Budin 19, Daneu 24, Vodopivec 29. Čeprav so nastopili le v šestih, so Kontovelci brez težav premagali domačo ekipo Libertasa, ki se je v prvem polčasu še kar upirala našim, v drugem pa so Ban in tovariši višali vodstvo in brez težav zmagali. POLET FURLANI - RICREATORI 66:153 (39:70) POLET FURLANI: Gruden 32, Vidali 6, Devetak 6, Vavpetič 16, Vatta 6, Pro, Gerli, Hmeljak, Malalan. Poletovci niso mogli ničesar proti premočnemu Ricreatoriju, saj so za nameček nastopili tudi v okrnjeni postavi. Od naših se je poleg običajnega Mateja Grudna izkazal še Aljaž Vavpetič. Naj omenimo, da se bodo poletovci že jutri v slovenskem derbiju na Proseku pomerili s Kontovelci. (A. Granier) LESTVICA: Don Bosco 24, Stefanel 20, Ricreatori 18, Latte Carso 16, Bor Indules 14, Kontovel Techna 12, Tecnoluce 8, Libertas 6, Polet Furlani in Inter 1904 4, Inter Milje 0. Na Goriškem DOM - SAN BENEDETTO 71:95 (34:48) DOM: Silič 29, Pavšič 11, Bednarik, Primožič, Bordon 28, Zavadlav 2, Lo Grasso. Semoličevi varovanci so v 5. kolu tega prvenstva morali priznati premoč vodilnega San Benedetta. Sicer tudi proti močnejšemu nasprotniku domovci niso zaostajali in to še posebno v drugem delu prvega polčasa, ko sta si bili ekipi enakovredni. Mlade slovenske košarkarje čaka v naslednjem kolu druga težka preizkušnja, saj se bodo pomerili z ekipo Arteja. (Alex Pavšič) DEČKI POI FT FTTRT ANT - KONTOVEL TECHNA 74:64 (37:20) POLET FURLANI: Pro 8, Gerli 5, Ta-locchi 4, Clarich 6, Vatta 11, Vavpetič 20, Malalan 2, Vidali 18. KONTOVEL TECHNA: Colja 8, Spa-doni 12, Križman 3, Emili 18, Danieli, Zingerla 10, Gruden, Černe 13. Poletovci so pripravili prijetno presenečenje, s tem da so v slovenskem derbiju premagali Kontovelce. Pri le-teh pa je manjkal daleč najboljši igralec Jan Budin. Poletovci so v prvih treh četrtinah zanesljivo vodili, v četrti pa so Kontovelci Košarkarsko prvenstvo prve divizije Sokolovci spet uspešni SOKOL - INFORMATICA 73:50 (38:22) SOKOL: Rosatti 3, Klanjšček 5, Ušaj 7, Velussi 6, Pahor 5, Terčon 8, Devetak 20, Žbogar 1, Sedmak 8, Pupis 7. TRI TOČKE: Devetak 4, Terčon 1, Pupis 1, Ušaj 1. Nabrežinski Sokol je v drugem kolu košarkarskega prvenstva prve divizije na domačih tleh premagal ekipo Informatica. Nabrežine! so si zmago zagotovili že v prvem polčasu, ko so si z dobro obrambo mož-moža in z zelo lepimi izpeljanimi protinapadi povsem zmedli nasprotnika. V tem delu so si domačini priigrali 17 točk prednosti. V drugem polčasu sp, kljub nasprotnikovi grobi igri, obdržali to prednost in zmagali. (Vip) SKVSKRAPPERS- POLET FURLANI 67:66 (36:34) POLET FURLANI: Malalan 21 (4:5), Granier 9 (1:2), Merku, Gerdol 10 (4:5), Jančar 3 (1:2), Sestan, Škerla-vaj 15 (1:2), Feri 4 (2:2), Baitz 4, Košuta. Poletovci so v svojem drugem nastopu imeli dokajšnjo mero smole. Že v 5. min. se je namreč poškodoval Devan Košuta, ki bi bil še kako koristen pod košema. Poleg tega je bilo tudi sojenje pod vsako kritiko. Med posamezniki bi tokrat pohvalili Malalana za igro v napadu. (A. Granier) LESTVICA: Sokol, Fiamma in Basket TS 4; Magic Basket, Skys-krappers in Egida 2; Polet Furlani, G ST in Acli 0. z agresivno obrambo spravili Opence v dokajšnje težave. Poletovci pa so le strnili vrste in zasluženo zmagali. (A. Granier) LESTVICA: Poggi A 26, Don Bosco 20, Latte Carso A 18, Bor Indules 16, Ricreatori in Poggi B 14, Kontovel Techna 12, Polet Furlani in Scoglietto 8, Libertas 6, Barcolana in Latte Carso B 2. TROFEJA PROPAGANDA SKUPINA B BOR - LIBERTAS 23:94 (15:37) BOR: Kovač, Colja, Gregori, Jogan 8, Bonamore, Sancin 3, Uršič 6, Oberdan 1, Marcon, Požar 3, Turk 2, Jagodic. Kljub požrtvovalnosti so naši visoko izgubili. Libertas uvršča visoke igralce, tako da je proti našim imel olajšano delo pod košema. (U. A.) LESTVICA: Libertas 4; Stefanel A, SGT in Universita Popolare 2; Bor, Santos in Stefanel B 0. MINIBASKET ZINI&ROSENWASSER STEFANEL - BOR 59:49 BOR: Jagodic, Colja, Kovač, Jogan 23, Bonamore, Sancin 4, Uršič 10, Oberdan 9, Marcon, Požar 2, Štokelj, Turk 1. Tokrat so si naši sami zapravili par točk zaradi nepazljivosti in lahkomiselnosti. Posledice tega so bile številne izgubljene žoge, kar je nasprotnikom dalo možnost zaključiti drugo in tretjo četrtino tekme v vodstvu (27:23 in 42:32). Žal je bilo borovcem to usodno. (U.A.) MEDŠOLSKO PRVENSTVO POLFINALE OBERDAN - PREŠEREN 75:61 (40:32) PREŠEREN: Bajc 9 (2:3), Kocman 2, Oberdan 13, Zuppin 13 (3:5), Sterni 8 (0:1), Pertot 5, Pahor 6, Gruden 4. TRI TOČKE: Oberdan 1, Bajc 1, Pertot 1. V polfinalni tekmi so košarkarji Prešerna zasluženo izgubili proti močnemu Oberdanu predvsem po svoji krivdi. Že od samega začetka so namreč igrali slabo v napadu, kar jih je spravilo v krizo, iz katere se niso opomogli do konca. Odstotki v metu so bili zelo nizki in tako ni bilo, kljub agresivnosti v obrambi, mogoče dohiteti nasprotnikov. Tako bodo košarkarji Prešerna danes ob 9.30 v Športni palači igrali finale za 3. mesto s šolo Volta, nato pa se bosta v velikem finalu srečali šoli Oberdan in Carli. (Aljoša Race) UNDER 18 MUGGESANA - PRIMORJE 3:3 (2:1) _ STRELCI ZA PRIMORJE: Trampuš, Šuc, Štoka. PRIMORJE: Blason,_ Gregoretti, Prinči-val, Luxa, Stefančič, Štoka, Žagar (Batti-gelli), Šuc, Štolfa, Trampuš, Gherbassi. Prosečani so zasluženo osvojili točko v precej okrnjeni postavi. Če po eni strani so imeli srečo, da so izenačili le proti koncu tekme, je treba reči, da so pripravili več priložnosti, domačini pa so s tremi streli na vrata dosegli prav toliko zadetkov. Prvi so povedli gostje, ki so po predložku Prinčivala s točnim udarcem z glavo Trampuša realizirali. Domačini so proti koncu polčasa izkoristili nekaj nepazljivosti Prosečanov in napadalec Miljčanov je z dvema diagonalnima streloma prej izenačil, nato povedel. V drugem polčasu je Trampuš iz prostega strela zadel prečko, a realizirali so spet domačini v protinapadu. Drugi zadetek gostov je dosegel Šuc z močnim diagonalnim strelom, sledilo je nekaj protinapadov Miljčanov in po več vztrajnih poskusih so gostje izenačili z udarcem z glavo Štoke po prostem strelu Prinčivala. (Š. M.) COSTALUNGA - VESNA 2:1 (1:0) STRELEC: M. Tence v 13. min. d. p. VESNA: Franciali, Madotto, Esposito, Babič (v 46. min. Košuta), Sterni, Čusma, P. Sedmak, Tenze, D. Sedmak, M. Sedmak, Zarzut. Vesna je v soboto v gosteh neumno klonila pred ekipo, ki v teku 90 minut ni pokazala nič posebnega. Ekipi sta si bili tehnično povsem enakovredni. Edinole je Costalunga znala izkoristiti živčnost in prerekanje, ki je prevladovalo v prvem delu srečanja v kriškem taboru. To je izkoristila v 34. min., ko je prišlo do manjše zmešnjave v kazenskem prostoru. V drugem polčasu je prišlo do pozitivnega preobrata. Košuta je zamenjal Babiča in živčnost je popustila. V 27. min. d. p. naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih Na minuli konec tedna bolje pozabiti Zmagali le »najmlajši« Zarje Adriaimpex proti skromni Opicini in »začetniki« Mladosti Trattoria al Lago - Točko osvojili še under 18 Primorja in »začetniki« Zarje je poskrbel Tenze za presenečenje, ko je z močnim diagonalnim strelom ukanil vratarja. Ekipi sta se že vdali v remi, ki pa ni trajal dolgo, saj so igralci Costa-lunge v 30. minuti pospravili rezultat na varno. Zadetek gre pripisati predvsem kriški obrambi, ki se prevečkrat pusti spraviti v šah. (M. Sedmak) BREG - FORTITUDO 1:3 (0:0) STRELEC ZA BREG: M. Tamaro BREG: Castellano, Pitacco, Pečar, Sancin, Kozina, Prašel (Kerstich), P. Tamaro, Slavec, Bandi (Ota), Švara, M. Tamaro, Palčič, Buzzi, De Franceschi. S tremi zadetki v desetih minutah je uspelo vodilnemu Fortitudu premagati Brežane. Tekma je bila zelo borbena in sodnik je poslal predčasno v slačilnice kar tri igralce, med katerimi tudi enega Brežana. Prvi so v 57. min. prešli v vodstvo Brežani, potem ko so gostje zadeli prečko. Fortitudo pa je petnajst minut pred koncem izenačil in nato dosegel že dva zadetka, tudi zaradi napak Bregovih branilcev. Vsi Brežani so se enakovredno borili proti močnemu nasprotniku, prav posebno pa se je izkazal Bandi. (E. B.) OSTALI IZIDI 18. KOLA: CGS - Chi-arbola 1:0, Olimpia - Montebello 4:1, Opicina - S. Sergio 0:0, S. Andrea - Edile Adriatica 0:2, Vivai Busa - Supercaffe 4:0. LESTVICA: Vivai Busa in Edile Adriatica 26, Fortitudo 25, CGS 24, S. Sergiom 23, Costalunga 20, Breg, Montebello in Muggesana 18, Olimpia 17, Chiarbola 15, Opicina 13, Vesna 12, Supercaffe in Primorje 10, Sant'Andrea 9. NARAŠČAJNIKI CAMPANELLE - BREG 1:0 (1:0) BREG: Castellano (v d. p. Gillifano), Menegon, Azzano (v d. p. Grilanc), Ota, Degrassi, Inpelizzari, Bandi, Rochetti, Buzzi, Majevski, Sancin. Brežani so odigrali zelo slabo tekmo. Le enkrat v celi tekmi so streljali na vra- ta. Bili so pod stalnim pritiskom domačinov, tako, da je poraz zares zaslužen. (Buzzi) OSTALI IZIDI 18. KOLA: Opicina -Portuale 0:2, Giarizzole - Čampi Elisi 0:0, Azzurra - Fortitudo 0:6, Montebello -Don Bosco 0:0, Costalunga - Zaule 2:0, Muggesana - Olimpia 1:1, Domio - S. Sergio 2:5, CGS - Supercaffe 1:1. LESTVICA: Zaule Rabuiese 32, Supercaffe 31, Costalunga 29, S. Sergio 25, Fortitudo 24, Portuale 23, CGS 22, Čampi Elisi 21, Muggesana, Montebello in Giarizzole 20, Olimpia 17, Opicina, Domio in Campanelle 10, Don Bosco 8, Azzurra 7, Breg 6. NAJMLAJŠI ZARJA ADRIAIMPEK - OPICINA 6:0 STRELCI: Umek, Reja, Blason, Vremec, Kariš, Munafo. ZARJA ADRIAIMPEK: Plehan, Silli, Kralj, Castellano, Krašovec, Umek, Osič, Reja, Blason, Vremec, Čok, (Kariš, Munafo, Tončič). Čeprav je bil nedeljski nasprotnik šibek, Zarji v začetku ni šlo in ni šlo. Zarjam so vse preveč podcenjevali nasprotnika in igrali brez vsakršne motivacije. Kmalu pa so spoznali, da taka igra ne bo nič dobrega prinesla. Zaigrali so nekoliko bolj zagrizeno in učinek je bil prav kmalu zaznaven. Naši so zadeli kar šestkrat nasprotnikovo mrežo in zapravili še druge lepe priložnosti. (M. Ž.) OLIMPIA - BREG 1:0 (0:0) BREG: Rapotec, Poretti, Štrajn, Švab, Lavrica, Kalc, Bajec, Mondo, Mauri, fer-luga, Čuk (d. p. Biechar) na klopi Gro-pazzi. Že od začetka je bilo razvidno, da Brežani ne igrajo sproščeno. Preveč so podcenjevali nasprotnike, ki pa so zbrano organizirali igro. Gostje niso imeli nobene volje do zmage in tako so nasprotniki v zadnjih minutah zasluženo zadeli in zmagali. (L. Švab) TRIESTINA - PRIMORJE 3:0 (2:0) PRIMORJE: Franza, Guštin, Kante, Savi, M. Emili, Gherbassi, Regent (Husu), Štolfa, Gruden, Sardoč, K. Pahor. V zelo okrnjeni postavi, saj so manjkali štiri standardni igralci, celo vsi branilci, so naši klonili pred solidnim gostiteljem. Že po prvem polčasu so domačini vodili brez problemov. Naši so skušali z borbenostjo in zagrizenostjo nadomestiti vidno tehnično in taktično premoč Tries-tine. Rdeče-rumeni so v drugem polčasu igrali bolje in bi lahko zmanjšali zaostanek, a je bil sicer solidni vratar vedno na pravem mestu. Naj povemo še, da v vrstah Triestine nastopata dva igralca Primorja, ki sta na posojilu, to sta Vasilij •Vodopivec, ki je tudi dosegel zadetek, ter Manuel Trampuž, ki je odlično igral v važni vlogi režiserja. (Maxi) OSTALI IZIDI 18. KOLA: S. Giovanni - S. Sergio 6:0, Fortitudo - Domio 3:0, Zaule - Campanelle 1:0, Giarizzole - Don Bosco 3:1, Portuale - Sant'Andrea 0:0, CGS - Montebello 1:0. LESTVICA: S. Giovanni 36, S. Sergio 35, CGS 33, Portuale 29, Breg 25, Triesti-na 22, Primorje 20, SantAndrea in Zaule 18, Zarja Adriaimpex in Olimpia 17, Campanelle, Giarizzole in Fortitudo 16, Montebello 9, Domio 5, Don Bosco 4, Opicina -1. ZAČETNIKI Skupina A ESPERIA - ZARJA ADRIAIMPEK 1:1 STRELEC: Jurinčič. ZARJA ADRIAIMPEK: Poropat, Družina, Biondi, Possega, Tence, Ražem, Metlika, Grgič, Hočevar, Umek, Lipovec, Jurinčič, Denis in Kristjan Pussini. Proti povprečnemu nasprotniku so zarjam zaigrali dokaj slabo. Igra je bila vse preveč raztrgana in dobrih podaj res malo, tako da nas taka predstava nikakor ni privlačila. Predvsem so odpovedali tisti igralci, ki so skozi celo prvenstvo igrali še kar solidno. Nekaterim pa se je krepko poznalo, da so zadnje čase izostajali na treningih, kar se jim je potem na tekmi tudi maščevalo. (M. Ž.) OSTALI IZIDI 18. KOLA: Altura - S. Giovanni 1:1, Supercaffe - Fani B 2:2, Muggesana - Portuale 0:0, Servola - Domio 1:1, Ponziana - Sant'Andrea 4:0, Vivai Busa - Campanelle 4:1. LESTVICA: Soncini A 32, S. Giovanni 28, Ponziana A 27, Supercaffe 25, Zarja Adriaimpex 22, Altura 16, Sant Andrea 15, Portuale 14, Muggesana, Domio in Vivai Busa 13, Fani B in Esperia 10, Campanelle 7, Servola 3. Skupina B OSTALI IZIDI 18. KOLA: Don Bosco -Mode Giovani Fulgor 0:5, Costalunga -Fani A neod., Chiarbola - Vivai Busa 1:1, Soncini B - Zaule 2:0, Opicina - CGS 2:0, Ponziana B - Fortitudo 0:1, S. Sergio -Roianese 5:0, Primorje ni igralo. LESTVICA: Soncini B 26, S. Sergio 25, Vivia Busa in Fulgor 24, Opicina 23, Ponziana B 21, Costalunga 19, Primorje 17, Fani A 16, Chiarbola in Fortitudo 15, CGS 11, Don Bosco 8, Roianese 4, Zaule Rabuiese 2. Na Goriškem MLADOST TRATTORIA AL LAGO - S. MICHELE 1:0 (0:0) Strelec: Gallo. MLADOST: Tommasi, M. Gergolet, Ambrosi, I. Gergolet, Černigoj, Gallo, A. Gergolet, Mažgon, P. Gergolet, Trampuš, Ferletič, Pavio, Pisk. V zelo izenačenem srečanju je Mladost šele v drugem polčasu strla odpor gostov. Igralo se je v glavnem na sredini igrišča, v prvem delu so bili igralci S. Micheleja celo boljši. Domačini so v nadaljevanju zaigrali bolj učinkovito in napadalno in zasluženo osvojili obe točki. (A. G.) naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih - naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih Izredna izenačenost v 2. ženski diviziji V obeh skupinah gneča pod vrhom - Borovkam derbi z Bregom - V L M D Sloga Sagor zdaj čaka na nastop s Prevenirejem - Prva zmaga borovcev - Med under 16 moški sočani zlahka ugnali slogaše 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A SLOGA B - INTER 1904 0:3 (11:15, 2:15, 1:15) SLOGA B: Čuk, Križman, Limoncin, Maver, Mesar, Radetti, Renčelj, Rioli-no, Stopar. Druga Slogina ekipa tudi tokrat ni prišla do prve prvenstvene zmage. Slogaši so bili Interju enakovredni le v prvem nizu, ko jim je uspelo nadoknaditi že precej velik zaostanek, v drugem in tretjem setu pa so povsem odpovedali. Po petih nastopih ostaja tako naša šesterka še vedno na zadnjem mestu in bo treba na prvo zmago pač še malo počakati. (INKA) OSTALI IZIDI 6. KOLA: SantAn-drea - La Marmotta 0:3, CUS - Club Altura Omse 3:1. LESTVICA: Club Altura in CUS 8, La Marmotta 6, SanfAndrea, DLF B, La Marmotta in Inter 4, Sloga B 0. (CUS ima tekmo več) Skupina B VOLLEV - SLOGA SAGOR 0:3 (1:15, 7:15, 9:15) SLOGA SAGOR: Božič, Čač, Jercog, Kerpan, David in Marko Kralj, Pahor. V nedeljo so slogaši v petem prvenstvenem kolu sicer nastopili z okrnjeno postavo, vendar so nadigrali svoje nasprotnike in osvojili 5. prvenstveno zmago po samih 40 minutah igre. Sloga Sagor je tako opravila v bistvu le trening pred neprimerno zahtevnejšim nastopom prihodnjega kola, ko ji bo rišel v goste še prav tako neporaženi revenire. (INKA) BOR - LEGOVINI ŠPORT " 3:0 (15:4, 15:4, 15:13) BOR: Neubauer, Pučka, Visintin, Starc, Furlanič, Ciliberto, Vodopivec, Livon, Zaina in Pavlica. Odbojkarji Bora so končno poželi tudi prvi prvenstveni uspeh. Po štirih zaporednih porazih so dokaj prepričljivo premagali Legovini Šport in pokazali prav gotovo doslej tudi najboljšo igro. Vsekakor pa ne gre pozabiti, da so imeli tokrat na drugi strani mrežo enakovrednega nasprotnika, katerega so po nedeljskem uspehu dohiteli, saj imata obe šesterki pred zadnjim nastopom prvega dela prvenstva po 2 točki. Za nedeljski nastop moramo pohvaliti mlado linijo Borove ekipe, ki je napravila spodbuden napredek. Potem ko so gostitelji zmagali v prvih dveh nizih, so v tretjem nadoknadili izdatno vodstvo nasprotnikov in tako zmagali brez izgubljenega niza. (G. F.) OSTALI IZID 6. KOLA: Le Volpi -DLF A neod.; Prevenire ni igral LESTVICA: Prevenire in Sloga Sagor 10, Le Volpi 6, DLF 4, Legovini šport in Bor 2, Volley Club 0. (DLF ima tekmo manj) 1. ŽENSKA DIVIZIJA KILLJOV - SLOGA SAGOR 2:3 (14:16, 15:12, 5:15, 15:10, 12:15) SLOGA SAGOR: Čebulec, Drasič, Fabi, Grgič, Grilanc, Jogan, Kosmina, Križmančič, Pieri, Regent, Repinc, Skerk. V soboto so se slogašice pomerile z ekipo Killjoy, ki je že po tradiciji za naše ekipe dokaj neugoden nasprotnik. Sloga Sagor ni zaigrala tako kot je sposobna, saj je vse preveč grešila, kljub temu pa ji je uspelo premagati domačinke, ki uvrščajo v ekipo nekaj starejših in izkušenih igralk. Po tej zmagi so slogašice še vedno nepremagane na vrhu začasne lestvice. (INKA) OSTALA IZIDA 6. KOLA: DLF -virtus 3:0, Legovini šport - OMA Molili S. Giusto 0:3; CUS ni igral. LESTVICA: Sloga Sagor in CUS 8, DLF in OMA 6, Killjoy 4, Legovini šport 2, Virtus 0. (Legovini šport ima tekmo več, Sloga Sagor in DLF imata tekmo manj) Na Goriškem G RADO - AGOREST 2:3 (15:8, 15:9, 1:15:, 6:15, 13:15) AGOREST: Florenin, Maša in Magda Braini, Pavšič, Černe, Fajt, Grillo, Tabaj, Krašček. Predstavnice združene postave Ago-rest so slavile sredi Gradeža. Začetni del srečanja je bil malo obetaven, saj so domačinke povedle v prvih dveh nizih. Z vstopom na igrišču mlade Monike Tabaj se je igra slovenskih odbojkaric razživela. Najprej so dohitele gradeš-ke vrstnice, v igri tie-break pa so slavile zmago, (-jo-) SOČA ČERIMPEK - LIBERTAS CAPRIVA 3:2 (11:15, 13:15, 17:15, 15:9, 15:12) _ SOČA ČERIMPEK: E., S., A. in M. Černič, Princi, Devetak, Florenin. Po dveurnem boju so predstavnice Soče Čerimpex slavile zmago nad ekipo iz Koprivnega in vknjižile prvi par prvenstvenih točk. Kljub začetnemu vodstvu naših, so gostje zmagale v prvih dveh nizih. V izredno borbenem in napetem tretjem setu pa so sočanke le iztržile zmago, čeprav pri sedemnajstici. Z izredno borbenostjo so si slovenske odbojkarice odtlej zagotovile še poslednja dva niza in s tem končno zmago. Pri domačinkah so vse odbojkarice zaigrale dobro, predvsem se je poznal napredek pri sprejemanju servisa. V napadu pa si posebno pohvalo zasluži Klavdija Princi. (Erika Černič) 2. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina A SANT'ANDREA - BOR FRIULEKPORT B 3:0 (15:10, 15:10, 15:9) BOR FRIULEXPORT: Vitez, Ažman, Legovič, Vodopivec, Neubauer, Zubalič. Okrnjene borovke so proti ekipi SanfAndrea doživele nekoliko nepričakovan, toda zaslužen poraz. Plave tudi tokrat niso igrale slabo, vendar pa nič niso mogle proti res izredno močnim servisom izkušenih gostiteljic, ki so v tem elementu resnično presenetile. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -CLUB ALTURA OMSE 0:3 (10:15, 10:15, 9:15) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Pertot, Kralj, Briščik, Černe, Rebula, Gruden, Crissani, Canziani, Operti, Luxa, Tretjak, Bezin, Grilanc. V prvem nizu so Kontovelke uspešno kljubovale nasprotnicam, po delnem porazu pa so vedno bolj popuščale. Večino žog so izgubile že pri sprejemanju, nasprotnice pa so stalno napadale in Kontovelke niso mogle ustaviti napadov z blokom, ker so bile nasprotnice višje. Treba je tudi reči, da sestavljajo ekipo Club Altura starejše in bolj izkušene igralke. (Tanja Černe) OMA - SOKOL INDULES 0:3 (8:15, 5:15, 12:15) SOKOL: Ban, Brumat, Cattonar, D'-Amico, Devetak, Finotto, T. Gruden, M. Gruden, Živec. V sobotnem srečanju v telovadnici Suvich so Nabrežinke s precejšnjo lahkoto premagale tržaško ekipo Orna. Povedati moramo, da so sokolovke končno nastopile s skoraj popolno po- Z ženskega derbija under 18 med Slogo Koimpex in Sokolom Indules stavo in so tako razpolagale tudi z boljšim potencialom ob mreži. Še vedno pa ostaja Sokolova največja hiba občutek panike, ki se večkrat brez pravega razloga polašča nekaterih igralk, kar še posebno pogojuje stabilnost sprejema in agresivnost ob mreži. Prav to negotovost je Orna izkoristila v tretjem nizu in z ostrim servisom celo prevzela vodstvo z delnim izidom 11:10. Toda Nabrežinke so z zrelo igro in ob nekolikšni pomoči sreče nasprotnice hitro dohitele in z Devetakovo na servisu tudi zaključile niz. Med posamezniki je precejjšen napredek pokazala mlada Irena Živec, ki je znala kljub nadležni poškodbi gležnja dobro zadrževati Omino najboljšo napadalko Bandljevo. (Igor) LESTVICA: Club Altura OMSE 10, Bor Friulexport B 6, Kontovel Electronic Shop, Le Volpi B, OMA, SanfAndrea in Sokol Indules 4. (OMA ima tekmo več) Skupina B BREG - BOR FRIULEKPORT 2:3 (15:6, 15:12, 9:15, 9:15, 14:16) BREG: Giorgi, Gaburro, Glavina, Kralj, Sancin, Seganti, Ota. BOR: Bandelj, Gregori, Milanič, Pernarčič, Bajc, Callegaris, Brazzani, Sancin, Gulič. Tokrat so morale nepremagane Bre-žanke na domačih tleh kloniti pred premočjo borovk. V prvem setu so Brežanke zelo dobro igrale v vseh ključnih elementih igre.^ Tudi drugi set je ostal na domačih tleh. Brežanke pa niso pričakovale preporoda borovk in tretji set zaigrale z manjšo zagrizenostjo. Čeprav so bile nekaj časa v vodstvu, so set izgubile. Četrti set' je bil precej izenačen in na obeh straneh je bila igra zelo zanimiva. Očitna hiba Brežank so bili zgrešeni servisi, brez katerih ni mogoča igra. Tako je tudi četrti set prešel v roke borovk. Peti niz je bil še bolj izenačen. V vrstah Brežank pa se je pojavila živčnost. V ključnem trenutku so se borovke izkazale z natančnejšo igro in z dobrim napadom osvojile set in tekmo. (Giorgi) OSTALI IZIDI 6. KOLA: DLF - Le Volpi A 3:0, Vivai Busa - Julia 3:1, La Marmotta - Prevenire 3:0. LESTVICA: Breg 10, Bor Friulex-port A, La Marmotta 8 in DLF 8, Vivai Busa 6, Prevenire 2, Le Volpi in Julia 0. (Bor Friulexport in DLF imata tekmo manj) UNDER 18 ŽENSKE SLOGA KOIMPEK - SOKOL INDULES 3:0 (15:7, 15:10, 15:11) SLOGA KOIMPEK: Škerk, Lupine, Maruccelli, Fabrizi, Foschini, Kosmina, Rebula, Ciocchi. SOKOL INDULES: Ban, Brumat, Cattonar, DAmico, Devetak, Matejka in Tanja Gruden, Finotto, Visentin. Tudi prvenstvo under 18 se počasi bliža koncu. Na Opčinah sta se pomerila v nedeljo Sloga Koimpex in Sokol Indules in po nezanimivi in tehnično slabi tekmi so slavile domačinke. Slogašice so do nove zmage, ki jim dopušča, da še računajo na končno 2. mesto, prišle brez večjega naprezanja, saj jim je nabrežinska ekipa, od katere smo pred začetkom prvenstva pravzaprav pričakovali nekoliko višjo uvrstitev, nudila le skromen odpor. (INKA) OMA - BREG 3:1 (15:1, 16:17, 15:3, 15:4) BREG: Komar, Canziani, E. in T. Žerjal, Pertot, Gaburro, Sancin, Seganti, Kralj, Giorgi. Brežanke so s to tekmo sklenile svoje prvenstvene napore. Proti vodilni OMA so imele težave že pri sprejemanju servisov in pri gradnji igre. Prvi set so nasprotnice zlahka osvojile tudi zaradi raztresene igre Brežank. V drugem setu so se te nekoliko prebudile in so z zbrano igro pridobile set. Nasprotnice so reagirale in so v tretjem setu z dobrim napadom postavile brežanke v zadrego. Pustile so jim le tri točke, v četrtem setu so se Brežanke borile za vsako žogo, a so morale klonili pred močnejšim nasprotnikom. (Giorgi) OSTALI IZID 17. KOLA: Julia -CUS 0:3. LESTVICA: OMA Mobili S. Giusto 26, Sloga Koimpex 24, Bor Friulexport 22, Breg 16, Sokol Indules 14, CUS 12, Virtus 6, Julia 0. UNDER 16 MOŠKI SOČA ČERIMPEK - SLOGA 3:0 (15:5, 15:5, 15:8) SOČA ČERIMPEK: Klede, Pellegrin, Pisk, Milocco, Belloni, Dorni, Terpin. SLOGA: Maver, Križman, Natalic-chio, Maver, Ban, Simonettig, Stopar, Riolino, Miot, Radetti. V sovodenjski telovadnici se je zbralo v nedeljo lepo število gledalcev na slovenskem derbiju med Sočo in Slogo. Združena ekipa Soče je tudi to- krat potrdila, da ima dobre možnosti, da poseže pa deželnem naslovu v tej konkurenci. Proti Slogi so domačini zlahka dosegli nov par točk. Igra je bila precej enolična, saj je sovodenj-ska ekipa pokazala veliko premoč. Domačini so začeli zagrizeno in zavestno. Imeli so dober sprejem, največ točk pa so nabrali na mreži in s servisom, medtem ko so bili gostje še najbolj pomanjkljivi pri sprejemanju in blokiranju. Po tem uspehu imajo sovodenjski odbojkarji lepe možnosti, da osvojijo končno prvo mesto. Odločilna pa bo v tem smislu že naslednja tekma proti šesterki VBU iz Vidma. (C. Pellegrin) OSTALI IZIDI 5. KOLA: Pallavolo TS - Volley Bali Udine 0:3, Volley Bali Manigao - Inter 3:0, ACL1 Ronchi -DLF Trst 3:0. LESTVICA: Volley Bali Udine in Soča Čerimpex 10, Sloga, Volley Bali Maniago in ACLI Ronke 6, Inter 2, DLF in Pallavolo TS 0. UNDER 16 ŽENSKE V tem prvenstvu se je na Tržaškem končal kvalifikacijski del. V skupino za naslov prvaka sta se uvrstili obe Slogini ekipi, Bor Friulexport in Club Altura OMSE. Finalni del se bo predvidoma pričel prihodnji teden. Skupina A SLOGA SAGOR - FERROVIARIO A 3:0 (15:2, 15:1, 15:1) SLOGA SAGOR: Čebulec^ Drasič, Grilanc, Jogan, Pieri, Repinc, Škerk. Slogašice so v soboto odigrale še zadnje srečanje v izločilnem delu prvenstva. Šlo je pravzaprav za golo formalnost, saj Dopolavoro Ferroviario ni bil dorasel nobeni ekipi v tej skupini, s svojo zmago pa so si slogašice tudi zagotovile nastop v play-offu za pokrajinski naslov. (INKA) BOR FRIULEKPORT - VIRTUS 3:0 (15:5, 15:7, 15:3) BOR FRIULEKPORT: Sancin, Grbec, Vidali, Fučka, Brazzani, Visentin, Ažman. Obe ekipi še nista kaj prida potrudili, saj končni izidi ni imel nobene prave vrednosti. Borovke so tako brez izgubljenega niza osvojile prvo mesto v tej skupini in so po tem, kar so doslej pokazale tudi favoritinje za osvojitev naslova_pokrajinskih prvakinj. KONČNA LESTVICA: Bor Friulex-port 12, Sloga Sagor 8, Virtus 4, DLF 0. Skupina B IZID 6. KOLA: DLD - Club Altura Omse 0:3. KONČNA LESTVICA: Sloga Sklad Mitja Čuk 8, Club Altura Omse 4, DLF 0. Na Goriškem SAGRADO - SOČA ČERIMPEK 0:3 (15:11, 15:4, 15:6) , SOČA ČERIMPEK: E., S, A. in M. Černič, Princi, Devetak, Tuniz, Florenin. Dekleta iz Sovodenj so s precejšnjo lahkoto premagala ekipo iz Zagraja. Z izjemo uvodnega dela prvega seta so sočanke vseskozi gospodarile na igrišču in zasluženo osvojile nov par prvenstvenih točk. (E. Č.) UNDER 15 ŽENSKE OMA MOBILI S. GIUSTO - BREG 2:1 (15:1, 13:15, 15:8) OSTALA IZIDA 6. KOLA: Ricreato-ri - Prima Scuola odigrana sinoči; Zau-le Rabuiese - CUS 0:2. Kontovel Electronic Shop ni igral. LESTVICA: CUS, Kontovel Electronic Shop in OMA 8, Ricreatori in Zau-le Rabuiese 4, Breg 2, Prima Scuola 0. (Prima Scuola ima tekmo manj) Kljub pomanjkanju snega so naši tekmovalci aktivni Solidno v Padoli in na PiancavaDu Pomanjkanju snega navkljub se ^hiučarska dejavnost na deželni ravni 6 premika. Tekmovanja se večkrat “dvijajo v komaj sprejemljivih razme-vendar je to gotovo bolje, kot da 1 bila popolnoma ukinjena, saj bi s etn bili prikrajšani predvsem tekmo-aki, ki se vestno pripravljajo že od Poznega poletja. Tako danes poročamo o veleslalomu a dečke in naraščajnike, ki je bil "Ojšnji četrtek v Padoli, torej celo iz-meja naše dežele, in o veleslalo-P za baby sprint in miške, ki je bil v vali^° na vse slabši progi na Pianca- Prvem tekmovanju, ki se ga je <;>Jeležil0 6 slovenskih smučark in ^ uoarjev, je najboljšo uvrstitev po-Rr)^n° dosegla Brežanka Frančiška jjjgPotec, ki je bila 4. v pokrajinskem Se rdu med naraščajnicami. Dobro sta Vjn?Prezala tudi Robert Renčelj (De-Šuh med naraščajniki in pa Valentina 2aserii 1 r»zio ti m H Tl KDl BEOGRAD — V Kruševcu so včeraj pokopali 36-letnega novinarja Zvonimira Azdejkoviča, novinarja časopisa Politika, ki je lani prejel najuglednejše srbsko novinarsko priznanje - nagrado Svetozar Markovič. Kot se je neuradno izvedelo, je Azdejkovič naredil samomor. Tragične okoliščine smrti mladega časnikarja, ki so ga mnogi dajali za zgled "hrabrosti in poštenja", pa imajo tudi morebitno skrivnostno ozadje. Omenjeni novinar je namreč razkril "jugoslovanski finančni Watergate" oziroma afero Agrokomerc. V zvezi z izbruhom te afere nekateri neuradni krogi v Jugoslaviji ocenjujejo, da je bil kljub resničnim nepravilnostim bržkone umetno sprožen, s čimer se je lahko začela kadrovska čistka v Bosni in Hercegovini, zaradi škandala pa je, kot je znano, odstopil (in kmalu zatem umrl) Hamdija Pozderac, takratni podpredsednik predsedstva SFRJ, sicer znani zagovornik ustave iz leta 1974... Pred tednom dni si je vzel življenje novinarjev vrstnik, 36-letni Mi-ladin Višekruna, predsednik občinske partijske organizacije v Petro-varadinu. Ubil se je tik pred sejo, na kateri naj bi v skladu s političnim vetrom v ZK Srbije oziroma Vojvodine obravnavali "nepravilnosti" v tem komiteju ZK... (Z. Š.) Vis in Lastovo še letos poleti odprta tudi za tuje turiste VIS — Postopek, ki ga je svoj čas začelo predsedstvo SFRJ za razveljavitev 13 let starega odloka o prepovedi gibanja, bivanja in naseljevanja tujcev na jadranskih otokih Visu in Lastovu, bo verjetno kmalu končan. Zdaj je na vrsti vlada in le vprašanje je, kdaj bo sklep sprejet. Novica, ki se je bodo najbolj razveselili prebivalci dveh omenjenih otokov, se je v soboto razširila po Visu med srečanjem predsednikov izvršnega sveta sabora Hrvatske An tuna Miloviča in njegovih sodelavcev s predstavniki Visa. Menijo, da bodo prepoved za tuje goste oziroma turiste odpravili že 1. junija, s čimer se bosta Vis in Lastovo izenačila z drugimi otoki ob jadranski obali.