111. flroina. v umnam. i tor« 16. noio mi. Uto LV. Ishafa vsftk dan popolda*, !svs«mii n«d*l|« la praznik«. •nabrati : do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji Inseratt petit vrsta 2 O: notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 O; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav oaprej. — lnstratni davek posebej. VpraSanjem glede iiueratov naj se priloži rnamka za odgovor UpravnUtvo „Slov. Naroda1' ta M!f arodaa Uskarma" KaaU«va nUea *t S9 prltllono. — ToUIon it. 304. UradsUatro „Slov. Mar«da" Kaaflova ttlloa at 5, 1. nadstropt« TelaSon ste*. 34. Dopisa aprafama la podDtsaao In sad ostao franko»ana. tf«y Rekopisov •• ne vraia. "W0B Wtr Posamezne Itevilke: *VI v Jugoslaviji navad*a da! 75 par, nedelie 1 O v Inozemstvu natiadne dni 1 O, neJalJo 1*25 O PoStniaa platana v gotovini. „Slovenski Narod" vella v Llablfanl In po posti i V Jngoalaviil: celoictno naprej plaćan . D 12O— polletno........ 60-— 3 mesečno....... 30*— 1.......IO— V lnoxematru i celoletno......D 21fr— poiletno.......108 — 3 mesečno......54*— 1 ........1S-- Pri morcbitnem povijanju se ima daljša narofnina doplačatl. Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino veJno K/V" P° nakaznict Na -amo pismena narovila brez poslanv denaria se ne moremo oziratl. Dr. Korošec snuje avtonomističen blok. Pred par dnevi se je vrnil dr. Korošec iz Bosne, kjer se je mudil več dni in kjer je imel več političnih sestankov. Dr. Korošec ni bil to pot prvič v Bosni, da Da se Je prav sedaj odpravil tjakaj. k temu so za. napotili Čisto posebni politični nameni. Klerikalni klub, čigrar predsednik je, je doslei igral v parlamentu vzpri-čo naših razoranih parlamentarnih razmer kolikortoliko ugledno viogo, ker Je znal spretno izrabljati v svojo korist nesoglasia, ki so se neprestano pojavljala v krilu vladne večine. S političnim spletkarenjem in spretnim . manevriranjem je klerikalcem često uspelo, da so spravili vladno večino v kočljiv položaj, da se je semintja že zdelo, kakor da bi bila koaliciia vladnih strank tik pred svolim razsulom. Da je prišlo v mtislimanskem taboru do sporov in kasneie ćelo do razcepa. je v nemali meri pripisova-ti pretkani klerikalni taktiki. ki je znala vešče izrabljati v muslimanskih vrstah obstoječa nesoglasja v svoj nrid ter z vso prebrisanostjo izigravati kot zakulisni fjrralec strujo proti struji. V tem oziru so delalf Jclerikalci roko v roki s hrvatskim blokom, ki od vsegra začetka stremi sa tem. da naveže ozke stike z bo-aanskfmf muslimani. Skupnemu delu klerikalcev In blokaSev se le TOsročilo, da so izva-b!1i del muslimanskih poslancev iz vladne večine. meneč. da so s tem zadeli tako težak udarec vladi, da bo morala Izvajati konsekvence in odstopiti. V tem slučahi bi šla po niihovetn mnenju v cvetje njihova pšenica. Na krmilo bi nemara priše! Stoian Pro-tfć. ki bi paktiral s klerikalci in sto-rMI v intimne stike tuđi s hrvatskim! blokaši, kar bi imelo brez dvoma za posledico revizjfo ustave in s tem radikalno spremembo režima. Taki so bili klerikalni računi. To-'da ti računi so bili nareieni brez krčmarja, za to se nišo iznolnili. Vladna večina ne samo. da ni raroadla. marveč se ie ćelo v njenem krilu pojavila težnja, da bi se iz ve-činsklh strank ustvarilo tako na znot-raj konsolidirana kot na zunaj kompaktna organizacija, ki bi Iabko z uspehom kliubovala vsem navalom in nakleDom s strani onozlciie. Tako se te rodila misel ustanoviti klub vladne večine ali vsai skupen klub vseh demokratskih in radikalnih i>o-slancev. Dasi je ta nacrt še jako dalec od svojega uresničenja, vendar je že vest o tem projektu vplivala na kle-rikalce. zlasti pa na dr. Korošca kakor strela z iasne^a. Dr. Korošec je na to vest takoj jel polagati kontramine. Odpotoval je v Bosno ter jel tamkaj snovati av-tonomistični blok. ki bi naj bil proti-utež proti nameravani tesnejši organizaciji većinskih strank. Temu av-tonomističnemu bloku hoče predvsem pritegniti bosanske muslimane, med katerimi opravlja posel Koroščevega agitatorja dr. Spaho. Kakor je znano, je dr. Spahu uspelo pridobiti del musliman, narlamentarnega kluba za avtonomistično Ldejo in s tem po-vzročiti razkol v muslimanskem klubu. Dr. Spaho delnje sedai na to. da prisili še ostale muslimanske poslan-ce, ki nišo izstopili iz vladne; večine, da se odpovedo vladni službi ter se pridružijo niesrovi skupini. V tem ozi-ru ima izreci končno besedo zbor zaupnikov muslimanske organizacije ki je sklican te dni v Sarajevo. Da podnre akcijo drla Spaha. in da iz-x\aći teren za nrfhod celokupne muslimanske nolfttčrte organizacije v avtonornlstfčni tabor, v to svrho je potoval dr. Korošec po Bosni. V ko-likor je ta Koroščeva misija uspela, br> pokazal zbor muslimanskih zaiip-nikov. Dasi nišo izklurčina presene-čenja, vendar ni računati s tem. da bi muslimani v celot! prešli z ra7»yj-timi zastavami med onozfcijnnalce. Moeoče Je. da sklene večina moha-medanskih zaunnikov, da ai'hovi po-^lanci zarmste vlado vendar n^ s tem še ni rečeno, da se bodo temu sVie-t>u nokoril? vsf strankfnt politikf. N^-?^rotnr>. z Erotovo^tfo lahko računamo da priđe v tem slučafu dr> raskola ne samo rred nartamentarci. marveč tuđi v krilti dr«edaf enotre rrtisli-mansV" nol'tičrr? or^anfracite v Bosni fn rTercecrovini. AVr> ho to na ko-rfst muslimanom, ie dru^o vnra*anje. Dr. Smthova skunfna se rjnt^r^no močno naP'fMte r« avt^ro-mf^t^Tin strati. 7str> fe ver'etrto. f*a v*tor»f nVo ne taV^?. r»a v^af v c^^^^^^^m času v bf^k. M ^a zanif?1?s* dr. Korošec. KlerTValri! klub iti Sns»hova sVu- n?n^ hi rtnf^m tv^r?1« f*r^rr\ rr r>«;*i"t- ku se nahaiaiOvCKa avtonomističneffa hloka. kateremu bi se morda se nri-družila narodno sociialna poslanca Dcržič in Brandtner. To bi bila men-da vsa avtonomistična falanga, ker nač ni prav nobere nade, da bi se dal iz ostalih parlamentarnih sk^nin kdorkoli ujeti na Knroščeve Inva^fce. Svoječasno ie dr. Korošec sicer delj časa Iji'bimkoval z zeirliorpdnH-'i ter iih skušal pridobiti 71 svoje avtono-mistične nacrte. To cl a ntetrov trud je ostal brezuspešen in prav v začinjeni času so mu zemljoradnik i odln^na nokazali vrata. Da bi socijalisti s\\ v lopo z dr. Korošcem, s tem pač klerikalni vodia ne more računati.. Po- tem takem nima avtonomistični blok. kakfir Ra je zasnoval dr. Korošec vsnričo sestave. ki io ka/e sedanja narrr'n-t ^^unš^i^a. bas t?'a1'n:h šanc. Ta situaciia bi se laliko spreme-nila samo v slučaju, ako bi se Radić s svnjimi verniki poln.vil v parlamentu. Pa tildi v tem prireni je veliko vprašanje. ako bi se hoteli Radić, Drirković in Košutič podrediti Ko-roščevemu vrdstvu. Ako torej prevdarimo vse te momente, lahko usrotovimo. da je usta-novitev avtonorrističncsra bloka se mnoeo boli oddaliVna od svojega ure-sničenla. kakor ideja, da se osnuie enotna or^anizaciia većinskih strank. K!ic po ameriški pomoći. 15. maja. Pretekli teden se ie kazala na kon-ferenci vodno očitnrišo stvoritev dveh pkupin. in sitfer stoj i ta med sklcatelji ecno\-=ke^a ^ostanka na eni strani Franrija in Belgija, na drucri strani Anjtrliii in Italija. Japonska ho/li zlato srednio pot. Na franeosko - belgijski strani je tuđi mala antnnta in nekaj novtralcev, na angležki pa pretežna večina elednjih. Rusko na^topanio je nardalo prvo skupino z mrslijo, da naj se konferen-ca konca začetkom tekočega tedna. ako se ne pospnejo Rusi do vsprejemlji-vejsih predlogov, druera pa pravi: naprej vkljub vsc-to tvžko<"am! Nekaj se mora doseči! Llovd George y& prvi del ruskegri odgovora oštro obsodil, zajedno pa je poiskal nekoliko opraviče-nja za rusko delegacijo, češ, oziriti $e jo momla na javno mnenje v lastni de-žoli. Napačno pa bi bilo soditi. da ne želi miru. Ako je prvi del slab. je pa dragi deloma boliM, in iz njega je razvidna volja ra spravliivo delo. Burne po bile debate, oštri franeoski ugovori, končno pa je le rpkel Bathou, da želi rudi on, da se zravna pot do sporiz-Tima. Danes roenda bo moefla politična podkomijciia iziaviti, da je ratificiran definitivni sporazum. Predlagana komisija se nacrta v Genovi, njene člino pa bodo Im^novile dotične vlr^de. Dela se imnio prijeti kolikor mosročf hitro v kaki nevtralni deželi. Govori de. da bo s^dož komisije najbrže v Srokholnm. Tz vroč*> Genove v mrzli vStokbolm! Morda Fe tam doženejo potrebne stvari m*>d vzhodom in zat>*idom. Japonski ^n^topnik Isbil je pomenliivt> naglačal, dfl gr^ za pomirjenje vsega sveta, ne Bamo Evrope. Vpra.*anjo nastane, kako se bodo razvijale razmor** v Rušili ta Čas, ko ho komisija itribnl«. o kreditu za. Pinijo, o njenih dolcrovih in o nrivntni l.i?t-nini v Rusiji. Ali ie verjeti boljševi- kom, da se bodo vzdržal! propagande v inozemstvu in da ne bodo kazali ne. prijaznega lica sosedom? S svojo noto so boljševiki dosegli, da je odloženi pomoć ptradajoči Rusiji. Kako bo to vplivalo na bedno rusko ljudstvo? Evropa je že nudila roko boljševikom, pa so 30 odklonili. Previ ada 1 je politični moment nad gospodarskim. Tu se vidi, kako je imel prav dr. Bene?, ki je dosWno poudarjal. da naj bo genovska konferenca zgolj gospodarska, ako ima res služiti obnovi Evrope in v glav-nem Rusije, kajti politična vpražanja samo motijo gospodarsko delo, politične posledice med Ru^ijo in E^r^opo pa bi se izoblikovale ugodno baš iz gospodarske vspostavitve Rusije. Ker se ni upoštevalo to stališče. se skončuje genovska konferenca neuspe^no in z-a-vlačuje se strašljivo stanje po v$^i Evropi, katerega ravno smo se hoteli iz-nebiti v Genovi. Llovd George se boji, da bo svet konstatiraj da pozitiven dogodek v Genovi je bila samo rusko - nemška pogodan. Ker je pa većino optimistično razpoložers. se \e ud^l mnenju, da morda priskoči sedaj Amerika na pomoč, Č**s\ vlada Zedinjenih držav bi prav lahko poslala, svoje z<*sopnike v novo komi«iio. To bi jej dki predvodnik v Sara, jr-vu. Iz Sarajeva javljajo: Ministrskl irod.^ednik g. Nikola Pa Me je v sobo to prispel v Sarajevo. Ni kolodvoru so g.i pozdravili zastopniki »uviluih in vo-jaa-kih oblasti. Ministrski pre^lsednib g. Pašić so jo n* to takoj v avtumobilu odpeljal v kopali.V-<> Ilidžo. == Iz/a kulls na§a notranjo politiko. Iz Beograda puročajj, dd smairajo po-slanski krozi Pašičev oddih v Ilidžl kot pripravo za eventuelno izpremcmbo nf>-tranjepoUt'Čnlh kulis. Iz radikalnih kromov g. Pasića pa prihaja verjetna vest, da !?e namerava g. Pa5ić sestati v Sarajevu z odličnimi zastopniki opozicije. Tuđi ni isključeno, da se sestane z dr. Korošcem, ki organizira v Bosni ustvaritev parlamen-tarnesa avtonomi^tičnejca blc»ka. BeoKrnd-sk! politični krot;i spravljalo PaSićevo po-tovanje v zvezo s približevanjem Protiće-ve rad'kalne skupine avtonoml>t:2nemu bloku, čecjar taktiko Je te dni kritizira! (f. Stojan Prorć v svojem »Radikalu«. = Zanimive Clćerlnovo Izjave flede rusko-anierižkih odnošajev. Dopisnik »Ncw Vork Heralda* v Genovi je predložil vodtl ruske sovjetske deleKacHe več vprašani m ga prosil za odgovor. Cičerin ie na U vprašania med drusjim izjavil, da namerava Riniia v Zedinlenih državah napro*ena pnsojila porabiti izkljtično za obnovo indi> striie, prometa fn poljedelstva. Na vpra« Sanje, oko podpira ruska sovjetska vlada republikansko vlado v Tčlti proti lapon« cem. is cdsnvoril ČiČerin, da se krijejo zunanil interesi obeh vlad in da je Moskva pripravljena storiti vse Potrebno, d;1 Ja-« poncl ne ustvarilo v TčitI druge Koreja Ako Japoncl ne odnehajo, se moralo V bližnji bodočnostl pripraviti na resne konv plikacije z Rusijo. Na vprašanje. ako U pripravljena Rusija vkljub odsotnosti amo* riških oficijelnih zastopnikov na ^unovsld konferencl dati ameriškim kapitalistom posebne ugodnosti za plasiranje v Rusiji, je odsovoril. da more po mnenju so\-Jetske vlado edinole ameriški kapital na primereti način izrabiti ruske naravno zaklade. Nadalje Je omcnil, da bo novo rusko zakona* dalstvo nudilo garancije, kf jih \c svnj©-časno zahteval državni tajnik Hiishe* ko! po^oj za priznanje svojetske vlade. Vpr.i-šanje glede uredirve konceslj fn mteresov, ki jlh Imajo američki kapitalisti v RusMi> pa bi morala po čičerinovem mnenju re-šiti posebna predpoffajanja med sovjetsko vlado in Zedinjenfmi držnvami. = FrancIJa odpustl 50.000 namešćon* cev. »Journal OficieU objavlja dekret zi odmi«titev 50.D00 nameSčencev. Parlament Je sklenll. da se zni.^a 5te\ilo uradnikor na prcdvnjno stanje, v^cd česar Je potre* bn, da «?e opusti do 31. decembra t. L pnono službenih rrest. To bo znlZalo prr». raJun za leto 192.1. za 300 milijonov. NaU večja opustitev se Izvrši v uradih, kl to nastali tekom vojne. Tjoaisa đe Ia Ranice (Onida): 9 Kneglnfa Vjera. Roman. Ponnđil Jej je roko, !n Verm j© obo-ta vi jaje ea položila svoje pret© nanjo; pot«m eta stopala drug ob drugom preko droran. Fuchsia Coach je poteguila svoje sa glavo sklenjene roke k sebi in je buljila, ladv Dollv je prftbledela pod svojo šminko in lady Stoat je -srnenljaje dvignila svoj lornjon. Knezu 2urovu so bile pravzaprav roprne nepbročene žene. Ogibal se jih je in niti fca prijateljioo svoje sestre, sa l*po, neodoljivo miss Fucbsio Coach ni zaprAvljal denarja. Bil je postaven mbž T^etintriđesetih let, ki e© je udajal vsem mogočnim zlim nagnjenjem, a je znal biti tildi lzredno ljubezniv. In ko je §©1 »edaj z Vero pod pazduho skozi dvorane, sb bil« oči vseh polne občndovanja In zanimanja vprte vanjo. Bilo j^e prav-rato zmagoslavje, ki ga pa Vera ni niti orldaleč slutila. To 3© y kndsovih o£eh «eveda Že povigalo njen fcar. >Tu ee menđa nekaj plete,« j© rekla Tiuhsia O>aoh svojim čestilcem. Govorila \e brez zavisti. Saj kakor j* Ml £u-mv uclfden, bosrftt in mogočen, ni ho-i^n nff-esfir v^edeti o njem. Njena trdna vol.in je bila, da umrje n^koč kot visbka nn.Hešku plemkinja. Odbila j© nbogega >*ulla snmo zato, ker j« zvedela, kiko i.» 1 njegovim! finan^ami. »Kakfren sml-sel ima, da fti markiza. *li vojvodinjo, ako ne mores nastopati po tem,c ie Tekla prav trezno svoji materi, ko sta obravnarali to zadevo. >Kako diven otrok!c si ,1e mislil Zurov bb Veri ni strani. >In tako prav nič Dollvna hči.c Zanimala ga jp, in n*?d tem ko jo ie vodil po rastlinjakih, je — izurjen, kakoršen je bil, __ zv©del o njej vse, kar je bilo vedeti vredno. CvietliČnjaki so bili resnično veli-kanski. Japonske lilije, kitajpke vrtni-c© in orhideje so bilo divotne, toda knez ni pri jal njenemu okusu. Njegov pogled je bil hlađen in drzen, njegovo oči rde. čef In preko vsega cvetlienega vonja jej ja ndarjal duh po brandvju v obraz, Bil jej je zopern. Zato Je bila resna in molčeča. OdgovarjaU je na njegova vprašanja, a je vedno iekala prilike, da konca ta tete-a-tete. Zurova, ki je bil vajen, da so po mu ženske brex sramu obešale na vrat, je silno roikala ta hlad-nost. Smehljal se je, ko Je kasneje stopil k nj mi materi in je sedel polog nje na dol'*. nizt>k ^tol >Ma chere,« J© dejal, »Imel s«m Čast, izr>rehajati ge z vaso milo hčerko po svojih evetličnjflkih. Naročila mi jd, naj vam povem, da je odSla z zabave.. . Lepa je, jako lepa — ampak zdi se, da ji ni možno kar tako imponirati. Videti je, da je Se penosna, trmnsta dama. Z Ijubeznivostfo me ravno ni razvajala.« »Samo otrok je S©,« je odgovorila lady D0II7 napol ol^ilsana. napol pre-stražena. »Presrledati jej mom te marsi-kaj. Imela J* tako Ćudno odgojo.« >Ali prosim vas, milndv, prav ka-kor^na je, tnk.a je preljubezniva. Pustite jo za bozio voljo tako. in no poizlvii-šnjte. jo nnrediti drnernčno in na tako, kakršn^ sto__vi —!c Ladv £■» je oSinila z urnim fvogjl^ dom. k\\ bi bilo mosroč'o, da že eevlaj__? S^rgej Ntkolftjpvif. Zurov jo z zn-prtirai Of'mi pkoraj ležal v nizkem •stolu in je koVotnl. Tm^rtitno ji ^o je zasolil; lirlv Dollv pr\ U> pklcnila. da ne rpprppriiazTii, dfi smatrate k^pricp mlađega dekleta za nien Čar. Vedeti morate, da na on em starem erradu ob modu ni ^e ničesar videla, in ima o vsaki stvari ?udne poime.c »Al! nnnrflvimo kratko iTrif*o< ie vprnšal Zurov ter 3 tem prekinil po bkoli majhno ru-letn* mizico. — Godba je igrala Beot-hovenove in Schumannov^ melodije. Skozi odr>rta vrata cvetličnjakov so de-ht^le v dvorane ek^otičn© rnstl'ne in cvetllre. Luna j© razlivala svoj srebrni siinj pr^ko teras in vrtov, mori© je hl?*telo. todn iirralci nišo imeli por-le-da za v*o to kr**nto. Tfrra j« zavzemala vse niibove m;=li in v«e ?ute. Sergej N Zurov dan^s ni imel preče« in ladr Pollv era je obMla za velik* svote. Vzdržala j« pri igri do dveh zju-traj. Ko Je Si« končno spat. i© 7* h\v posricrlnla v Voriro wSo. ki ^> »>«1« no. leg njene. Dekle je spalo z razpuščeoi- mi lnpmi. ki so jo oVHnlo kakor 7l.1t Fij. -5pnni> zdr«ve mlndopti. In matere so je nolotil nrnriirrrrt r'ut. >Ko bi mi^lil re«no < j<* deiflli ?«-ma nri ?-chi; >hrrr. to bi bilo strašno. Lepi, nrdolžni otrok In ti pr»5,i*tf< In odšla je ter so poč.isi odpravila spat. VITT. Na ^radn Felirite Je vladalo bnino življenle. V hnipu lr. veselju ]& poto-kal dnn od jutra do večera. V?ra pa -e je čutHa v vpem tem vrveiiu o:\imlip_ no. Irski konj, ki «10 era joj dili za težo, in prt velik volčji pes kn era. Z uro vi Ft.i bila ^dina prijatelja, ki si ju je pridobili, Najbolj Jo je v teh dneh bolelo spo« 7nanje. ki se ji le utrievalo bolj in bolj, d^ le izro^d v«eh lebknživih in no uži-vaniu bl^TJeoih dnm ni >na mati na.i-le.hkoživejša in nalpoKlenneiSa. T^adv Ptoat, ki je uranila njen© misli, jo je poizkit^pla tolažiti. >Va?a mama je še min da. ljubi moj tvtrrtk. Zabavati re hoče. in Min hi ne-u^milieno. ko bi ji hoteli tn braniti.c Prelepa Fuchf=ifi je bila priprav-Hena, občevati z mlado la^v Dollv Van-derderkoro z vso m'ej H^tnO ljuber-nivostjo fn r»ri«arčno=tio. Vera pa p© j© kazala tako ledeno, da T«ika. rađa va« imam.« je dejala ii>-keara dn©, ko jo j© srečnla samo na vrtu. >Hvala vam,< je odgovorila Vera { 5 hlftdno dostojanstvenostjo kake ca* ric©. >"Rađft vas imam,« jo ponovila Fuoh*hi. >ker ra\-nate 7. vsem i prav ka* kor tro^.i ravnati ž niirni. To je tuđi Tin?i. fnzonn. EvropoiTc*-* pa lrtnio 7.% moSkimi in so jim obesnjo na rrnt. Vi ptc» edina izjema. Prepričana sem, *U$ sto imeli ?o rnr mnlo afer.c >Afrr? Kako misli to to?<: je vpra^ šala Vera. >I knko neki? Srčnih a fer. Pevedo. Ti ljubi Bog, ko pm bil.i jaz toliko pta-ra kot vi, =em bila že Ki era brJaz? Za božjo v^ljo! Niti minute ni«pm mislila na to. Potrobovftl<* som snjro noko""^. ki bi bil vedno okoli m^-no, in pa Viktoriio Borkerj^vo ?om ho. trln ježiti. Preden sem od?ln. s svojo materjo v Evrono, sva si sir^r znoblju-bila zvestoHo. Nekaj ča-^a sva al tuđi vsak dan pisarila. Potom pa je s časom zoppala korespondenca. kar j© bila prava sreča: pozneje smo nflmrN? slišali, da je pričel na boben. Padnnie cen sra. bra je nje^ovemu očetu zlomilo vrat. In dane« j© baj© U3lužben v neki proda jalni č-a1a.< Vera ie visoko d vi crnila rlavo fn jo jo mrrila s ponosnim pogledom in Btisnjenimi ustnicami. >In po tem arospodu vam je Frank ponudil svojo roko? Ali jo to res, gospodična ?c >Kdo je ta Frank?« (D*1J© prlh.) stran 2. •SLOVENSKI NAROD« dne 16 maj« 1922 MCV . 111. s= Amnestija m T*niseli*ti£ii* ofU fflrj©. Is Aten porodajo, da j« vlada am-»•etirala rta venizelUti&zm oficirj©, kl •» bili svoječasno odpuSčeni is vojske. = Rosi sapaščajo OenoTO. Iz Berlina poročajo, da ee j* vtoU dal ruske delegacije t Mbekvo. Prvotno je bilo đoločeao, da te vrši med niskim i dele- Sati in sattopniki ruske sovjetske vla. • t Berlinu raigovor o ruskih predlo-fih na genovmki kt>nf erotici, ker je pot Ja«d Genovo 1b Moskvo pr4dolgsu Ker p* eo odpotoTali naravnfcst ▼ Mosk*©, •a najbri ne namerarajo v©5 muti t ftenovo, s= Metodično proučavanje ruakegm VfcraSanJa. >Petit Parisienc poroea, da M bile Zedinjeno države pripravljene #od©lt>vati pri eventuelni mednarodni komisiji, kl bi v slupaju nenadnega konca genorske konference dobila na. log, da proučava metodično nrsko vpra-eanje. TRGOVINSKA POGODBA MED 1TAUJO IN POLJSKO. — Dniiai, 13. maja. (Izv.) »Neue Freie Praate« priobčuje razgovor svojega senov-4ktga dopisnika z ministrom Schanzcrjem o saldjnčltvf trgovinske pogodbe med Ita-Mo 1b Poljsko. Schanzer Je dopisniku prl-■ttal sklenlter take pogodbe. Jnlljsha iirailna* — b Urilc Prcjell smo in priobčuje-9»o: Dopis »Iz Idrije« t Vašem cenjenera ftstn s dne 5. t m-, Št 102. vsebuie opra-'vlSeno oČJtanJe radi »skandalozno pokvar-|tn« slovenščinec v Izvestju drž. višje re-alke In tfmn. v I drlji za leto 1930/21 in jahteva, >da izdaja ravnateljstvo slovenski 'del ▼ pravilni slovenSčini, da opravlja ve-atao korekturo tiskanih pol« itd. V pojas-bUo naj bo tu povedano* da s e d a n JI ravnatelj (pa menda rudi prejšnji ne) sploh *i dobil ščetnih odtisov v popravo. pa Je lako] po prejemu Izvestja zaznamoval fskovne uapake in poslal en tak izvod Genenlnemu clvilnemu komisarilatu v Tr*l s vpraSanJem. ali naj se Izvestje rai-poŠUe % naslednjo opombo: »Seđanle rav-■ateljstro drftvne vtSJe reaTke fn gimnazije ▼ IđriJI ne odzovarja za neštete tiskovne pomote, z!ast! v slavenskom delu tega Iz-▼estja, ker mu SCetrri odtisek ni bil pred-lofea ▼ pregled m popravo.« O f! c I! e 1-■ o teđal to Izvestje le ni poslano nlko-Bmf ta Val dopisnik se Je vsekakor pre-nagtli s svojim očitanjem, ker Je dobil bro-lnro samo zanpno v pogled. Vašega dopisnika veseli, »da je ostalo na svolih slu-Ibenlh mestfh Se prečeJ lepo števllo za fclaeor ljudstva vnetih profesorievc . . . Zakaj pa ni poredal par gorkih onim pro-lesorlem, kl so brei tehtnlh vzrokov pu-jbU na ceđUu le đve edinl slavenski sred-W ioli ▼ Jul. krajini?? — Itali)anska kraHevska dvoflea priđe, kakor zagotavljajo sedaj tr-fašld Ilstj, v Trst dne 21. t. m. Spremljala m bo številna eskadra itome^a brodovja. Dvojica obišče jTržič. Postojao, kjer si ogleda jarru^ aadalje ^ Istri Poreč in Lošinj ter urlspe 26. t. m. v Zader. — Iz Istre. Dne 15. t. m. je oblet-rtca krvavih volitev ▼ Istri To je bil uajtemnejši dan v istrski rsrodovini, ko je brutalna sila z oimJem in me-Ifim hotela uničlti narodno zavest na-legra istrskega ljudstva. Jok se je razlegal širom Istre in Skrinanje z aobmi. Rdeči dim se je dvigal iz 58 raških domov. kri je tekla, ranjenci so klicali na DorrtoČ, strašno je bilo, ali vendar istrski narod ni klonil duhom. Ta dan osiane Istranom v ži-rem spominu In bodril iih bo tuđi v bodočih težkih časih, ki jih še čakajo. .— V Vinkuran pri Pulju so poslali Italijanl za učitelia nekeara iz kra-Bestva, Ta italijanskl učiteli ie velika tiema, ker je baje nisal šolskim oblastem. da nai otvorijo tam hrvatsko Jolo, ker je prebivalstvo hrvatsko in se otroci v italHanski soli ni-tesar ne nauče. Družblna Sola v Vin-kuranu je ie vedno zaprta. Za i talijansko solo pa je zgrajena Lesena baraka. — V Račicah pri Buzetu šteje »talijanska šoJa celih 7 otrok. »Dele-gato« se je zelo trudil. da je spravil na papir število 15 otrok. katero lc potrebno za ustanovitev nove sole. 2 ogromnim pritiskom na prebival-st¥o in s hudimi srožnjami je dosege! to števllo. toda v žolo ne priđe nfleđar več nego 7 otrok. Torei itali-Janska šola za 7 oirok. hrvatske Sole za stotfne \n stotine na ni nikier. Tako se tiresnifitiJe slovesna italijan-ska obljuba ob času prevrata, da bo-do Jugosloveni hneli pod ItaliJo ne le dotakratne Sole. marveč Hm zp:radl-jo le mnosro novih. Herkoli bo potreba. V resnicl pa bo Istra kmalu brez Vsake )usro«!ovenske Sole, — Orož-nfld fmaio menda posebno nalogo. da povsodi ob vsakl priliki skrajno surovo postopalo % ubogfml istrskim ljudstvom. Tako so te dnl nekecra Jf> sjpa 2^adkovića iz Velikih Mun orož-nfld krvavo pretepli in zvezanega od-petlalf v Koper. ker !e Sci k oblastem urosit, đa se mu podaUSa €>rožni list. V Kozini so orožniki oriđrli k neke-mn Valenčiču fn mti kratkomalo vzell kozo. io zaklali in DolediT. kon-2no pa rmi oovedalf. da ni fmel pravice imeti kozo. vsled česar so mu Jo smeli vzeti. Tako dlvjaško Je ita-lOansko portopftoj* 2 Jitrsklm „Glasbena Matica" v Beogradu. — Beograd. 14 maja. (Izv.) Vsem Beogradčanom ostanejo neiz-brisno m v najlepšem spomlnu kon-certni dnevi »Olasbene Matice«. Tuđi današnji dan Je prinesel »Olasbeni Matici« slavo In zmaga. obenem pa ie bil dan najiskreneiše manifestacije za skupno kulturno ujedinjenje. Beogradska občina. priznavajoč visokokultumi Don^en »Olasbene Ma-ticee, je v soboto ob 1. popoldne na čast pevskemu zboru priredila velik, oficielni banket, ki so se ^a rolej? za-stopnikov občine udeležili tuđi mini-ster I. Pucelj. predsednik naredne skupSČine dr. Iv. Ribar, šef umetniškecra oddeljenia v m^n^strstvu prosvete St. Brarvslav Nu^i^. ^kla-đatelj Mil. Millvoiević. dlr' rhr*"'^*"*1'* rr»r»T?N»n V^T^^Vo na- i rodno pesen: »Qor čes izaro«. * V programu določena podoknl- ' ca pred začasnim konakom je na željo Nj. Vel. kralja Aleksandra od-padla. __ g Zagrel»a^ki veliki sajam. Ir.l- šao je 4 broj »;Služi»pnog Vij^snikac Zn-grebačIvog Zbora, ukusno opremljen na 48 stranu a. Ovaj ee li U rnza-ilje bj«-platao 6\im privieu^m ki udovima u cjeloj Jugoslaviji. — D bavilo vlnariLo nadzorn!3tvo ta blvžo KranJiLo v Novcui mesiu se je opustilo. lJo>le vlnarskega nadzornika so prc-vzcli oktajni ekonon.i, ki rraduielo pri okrajnh g'avarstvih. Na t~ %e je n^'-a^nti v zad.-vah. ki se tičeln d;2a nih trtnic i.» vi-nnjradništva v posam /nih o^raj h. BivSi vinar°'-.i nnd'^rnik g. B. t>ka! cky Je prc-vzcl vc i ho državne kmctl} ke S le na Ormu pr; Novtm mc-ru in je «tranVam v strokovn h zad.vah tuđi "e nadalje na raz-polagt). —K K:-ni ka di ha v Re;'grad«"*. Po«! đ-nj!h dnm v^d.i u ?nvl «;tn!no ornc'n. Na tr-'rali^tu Dunav^koR Ko'a Jn'iača stazn ie nstala Iznad vrde, i a'o Je \r$ mu 11 na nrnm delu *ra7e kojf Jr h'n p J vod th. F^axuna!nćT- da će se c dicric zeni'}!^Ta produbiti ka^ do sac!a ^to Je bilo. Unrava Hu-navrko«c K< la .Tafipfa re'!!i je d:i se prv! trkački dan ove Rod n? od-^i 21. mai?. TJ nrogramu to?a dan.i ima n*+ tr'-a; f)nltn trVa. T'V*« pnti4 rvr;h trr«trr.d;h r^i'ca, T>ka n»itioicrvr'h t^rod'h fdrf^.ica. Trka p°no-Vrvn'h ^Ha ^d četir? rodina pa na viS* i oren-n*ka rfi^ir-^a t^a. 7n ova! tr''»CW dan do sa*1n te nrilnvi'cno 40 £r1n. P'- ; rijavlien:ii arrla izvrće «e ♦r>Ka ^ana u 3 rije. S!?dcći dani biće: 28. i 31. maja I 4. ! 7. Juni. sta v Pt"MT in ?^^r. F!s*h"; n;^»—«^3 v risarni t^^^^^Vfi fn ohrtr-ičV^ 7*• <>■»•-niče v LfubUani »ntercsfntom na vpo^ied. —v DoNit^ frrcifi.s. Komanda drav^'-'e diviz'iske o^I?st^ v LhiM'a-nf naznam'a. da se zakliuči dne 7. iu-nlia t. 1. oh 10. nri d mol dne pr! komandi mesta v Slov. Brstrici r>^m^-na nenosredna nocodba za Tečenje kruha H državne moke zn potrebo ^arnfzije Slov. Bistrica. Predmetni o in brzoji\iio minlstrstvo pre-povcdalo v rtsebnem prometu vsc Šifrirane brzojavke. Iz je ma so samo službene borzne brzojavke. Denarni zavodi ne sme-Jo Šifrirati bno]avk v borznTh zadevah. Proti tei prepovedi Je že protest'rala za-grebSka trgovska zbornica, kl zahteva do-volltev Šifriranja zasebnih hrzolavk. kakor It to dovoUcno v drugih državah. filasiien! oeifisKt. — Jugo9k)T«nflko akademtčno glasbeno društvo »Mladost Is Zagreba ▼ Slovcniit. Kakor Je bilo Že v naših časopisih Javljeno, priredi to glasbeno dns^rvo Jeseni veliko koncertno turnejo na Franeosko in An-glelko, kjer priredi več vokalnih koncertov v rasnih univerzitetn'h mestih. Pred nastopom te turneje, hotelo pa }e društvo prirediti zafietkom maja maniSo rumejo v Bcofrndu in Vojvod'ni, a Jo to svoje na-mero opustilo, ker se vrjie nekako v Istem častt tttdi koncerti Olasbene Marice \t Ljubljane v Beogradu, Zemttnu. Novem Sadu. Subotlcl In Sarajevu. Sklenilo pa Je društvo, da ▼ nadomestilo on! turnei! po Vojvodini priredi 3 koncerte v Sloveniji fn to v tjubilanl, Celln In Mariboru. Koncert ▼ Ljubljani tt vrfi 22. mata. nakar Že danes or>o«ar}amo vse na5e občTnsr\To. — V«0er baleti In plastične ritmika priredi ▼ petek, 19. mala t I. v narodnem gltdaliSčn ▼ Mariboru slovenska rl^satka LnJIra Wi»iakova. Po sifalno ospelih ra-aloplh ▼ ljubljanski operi prlreja nala do-mačinka ▼ raznih delih naSe države prki oder v Ljubljani, l.->ri>ii ku ui.vi 27 1. l'ancs, v ponc-d.iick Une K i.,a]a vesci, .^ra »Nebesa na zciiijli«. — Jutri, v torek, dne 16. maja k.asna ru«'.a drama «Spa\ a), moja dekii-ca«. Ziičc\Ci\ v^cicj ob osmih zvc£er. — Umctr.ibka ^!a »Probude«. V če-trtek dne l1^. t in. se navaljuje javno predavanje prof. \'ola\ ika o »razvoju na?e ljudske umetnosti«. Pričetek točno ob po! 19. na t.hn. srednji ioii, I. radstr^ soba 10. — VoJ-tvn umctniSke Sole. — Ljud:ko v?cuwMI§Co ▼ Cel.'u. \' p<> ncd'-lj-k, dne 8. L m. Je rreJaval g. dr. Ant. n Ili, »O de!u«. Temeljito je razprav-!lal o d.'Iu kat taken. o oreanizacijl in ra-5-J!tI dc'i. o osemurnem đelavnlku Itd. ter po'.rdil mar<;ik.itero briJ!\f> re^nico tištim, ki dc!a ne spo^rujclo In njeja intenzivnost nvirai-i. ObKk je b!l dobtr. — Pondeljek, 15. t. m. pretlava R. dr. Sch^ab »O pasji stcklini«. Tema Je aktualna z ozJrom na pasji kontimne v Celju in okolici. — LImctnostno - zgodovln^ko vodstvo po LJubljm?. L'mctno5tno-72f>dovin*Vo dru-§tvo priredi 2a člane in po n]!h vT<*1]ane poste vodstvo r>o Vi ran tovi hKi na treti Sv. Jakoba, kl je naJlepM spnmrnfk norne-jra rnkoja in po cerkvl sv. Jakoba. S trm %9 ctvarja serija o^Icdov umetnostno važnih spornenikov v Ljubljani in Irvcn n'e. Vodstva so 7d"užcna s kratkim naj?ovori>m, ki bo poiasnil pomen in kulturni milje d»-tiJne^a spomenika. V Virantovi hi§i bo vodi! c O 3 h c r, rv> ccrk\ri sv. Takoba pa m^Kr. V. S t e s k a. kl bo razlomi rudi zz^-dovlnsfco tipografijo okolice cerk^-e. Vodstvo bili povoljni, izkazal se Je ženski nara^čaj. Popoldne Je na akademiji starosta Sokola II, dr. Fetiich-Frankheim, rardelil rmagoval-cem krafne diplome. V viSJcm oJdellcu de- ! Skega naraiiaja 50 imagali: Vlado Bukov-nik 94.3®o, Hcrman Kebor 91.4%, Karei Parcer 77.14 % in Vojko Zelcnik 75.7 •••. V nižjem oddelku: Ernest Jontes 78% i« Slavko Jelnlčić 70 %. Zelo se Je v tekmi odlikoval ženski naranča) V viJlem oddelku so bile odlikovane: Kma Erbežnik W •->, Olga Fatur in Slava Đertcant po R3.3 •/•, Regna RuČigaJ in Berta Sltar po 78..? St Pavla Zorko 73.3 % ter Jožlca Goršlč in Ida Jenko po 71.6 %. V ntfjem oddelku: Ema Strgarjeva S0 %, Ela Lampiceva is j Jožica Šinkovčeva po 78 %, Ivanka Planin-Sek in Anica Tičar po 76 %, TonSka Leln-fellner 74%, Minka Scver 73%. LidUa Ce-bei, Stana Kuhar, Fani Lampič ln Tallka Tičar po 70 %. Tekma se ie zaključila i dobro uspelo akadr.rn.io, na kateri Je jm>-kol5ki naraštaj izvajal razne proste vajc, dolo^ene za vsesokolski flet — »Ljubljanski Sokol«. Vsi bratje, W ne telovadijo redno Pa Imalo svoj kroj ali ki hočelo leron ob katerikoli sokolski prire-dltvi nastopiti v kroju, se morajo udeležfti vadbe redovnih vaj, ki se vrši vm* četrtek ob vol sedmih ivečer na bivšem dtrkaliŠČa pod TlvoUjem. ZaCctek v četrtek, dne 18. maja ob pol sedmih rvečer. Vsak udele<-ženec dobi posebno potrdilo, bret tega bo vsakds brez izjeme izkliučen od *okohk*h sprcvrdav. Da si prihranite nepriletnosti m pripomorete do brezhibnega nastorsrja, pridlte vsi prizadeti. Zdrava — PrednJsčM zbor. — Na godoTiuiJa br. Jftnkot^ Drola *e je nabralo r ^o^tilni Br©-zovšrfc za rsesokolski 5jpt 800 K, Tnristlhsi in Sport. — Illrlfa (Ljubljana) : Ilirija (Zagreb) 5: 1. V^čerajsnje gostovanje zacrebške Ilirije, ki ie v Ljubljani Se dobro znana od lanskega leta. Je niarsikoc*. sodeč po ta-kratnem rezultatu (3:2) raiočarala Potek ćele Ure v splo^nem ni zadovoljeval, xla-stl ker so Zacrcbčani nastopali večkrat «-lo brutalno in unfair. kar io napravilo na ljubljansko publika precei mučen vils. PnaJ-storlca raflireb^ke Ilirije ie v ostalim dobro moštvo. ki bi z mani prerekanjem in tiho Igro lahko daseala boljši retultat V njej se zla^tl odlikuje center-half s svojo po-irtvovalno igro. Ljubljanska Ilirija, Id Je rastopila bret Ptlana, je v joalu biln, tli-sti dniti polta*;, v dobri formi. Posebno Jt ujajal A m a n, nedtem ko Vidmajer ni ra-dovoHeval v Icvi evc«!, ker njegovo mesto ja samo rn 1evem krilu. Polčt* 2:1. Ooale so rabiti Učak 2, Omnn 2, In V'dmaver v$\rć backovo roi r-aja i'"-'*. Mran •*. Dnevne oesti. V Liubtfattk 15. ma/a iW2. — Pokrajinski tuunestnik v Beogradu. Iz Beograda nam javJJajo: Pokrajinski namestnik za Slovenije g. Ivan Hribar je prispel v Beograd. 0 Dolitičnem položaju v Sloveniji ie poročal 2. oamestnik ministru noJra-njih dej dr. Voji Marinkoviću. Po-poldne se je pokrajinski namestnik z. Ivan Hribar udeležil izleta »Glasbe-ne Matice« v Topčider. Matiearji so namestnika živahno pozdravljali. O. namestnik bo sprejet tuđi y avdijen-ci pri kralju, katerega oficijelno zaprosi, da se udeleži v mesecu avgu-$tu jugoslovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani. — Uvaževania vredna lekcija. Zadnja Številka »Njive« je priobčila zanimiv članek izpod peresa znanc-ga ruskega publicista MjenŠikova, ki ga je leta 1916. prlobčll v petro-gradskem »Novem Vremenu« kot odgovor na neko pfsmo, kl so mu ga poslali jugoslovenski vojni vjetnikt iz pjermske gubernije. V tem članku pravi MJenšikov med drugim: »Hrvati in Slovenci se neizmerno pona-lajo s tem, da se imenujete Hrvati in Slovenci. Sfcdnieimenovane se ie do vojne naštevalo v celem I** milijo-na. Tega ni niti dovoU za »eno oo-Steno« mesto, vkijub temu bi Slovenci smatrali vsako Domešanje s Hrvat! in Srbi za uničenje svoje narodnosti in za svoio smrtno obsodbo v zgrodovini. Kai ie pac mogoče na to odgovoriti 2 Samo to. da vsebuie sličen separatizem Doiav, ki je ie očitno patologiien. Ako radi enejra sameera »jota« besedi »mleko« vstrajajo vedoma rodni bratje na tem. da nosilo še nadalje različne priimke in ne enotnega očetovegn imena, potem je to brezdvorrmo politična psihoza in nič dnigega. Ne unlčuieio nas Švabi in ne Tevto-n!, frospodje Slovani. temveč mi sami sebe uničuiemo s svojo brezmej-no malenkostnostjo in Instinktom razdvojitve.Pravijo, da je v edinstvu sila; ako pa ie temu tako. čemu no-tem še nadalje Dričakovati neizbež-ne£a raspadanja na kar najmanjše,to ie na kar nalslabotnejše sesiavne de-Ie v rezultatu unomesa raziedinjenja in vzajemnega odbijanja. Vsnričo te usodne poteze so se »Slavjani« v zfifodovini prav pogosto uveljavljali kot »slabjani«: plemena, ki so pri vsei svoji števllni premoći ostala slaba, nišo umela dajatl Drimernega odpora Nemcem; niti Madžarom, niti ne Turkom... SeDaratizem malih plemen. narečli in rodnarečiu kl ni poiav krvne sorodnosti. temveč sr> vražnosti. se ne srne istovetiti z nacionalizmom. Seoaratfzem ie politično sektanstva On stoji narram na-cijonalizmu v istem razmeriu kot mnogobožno malikovalstvo k eno-božju. Ako prebivalstvo ene pokrajine nagiba k odtrganju od SDlošnega narodnega telesa. je to enostavno — DoHtlčno divteštvo, stremeče ▼ pra-orvotno barbarstvo... Ujedinite se« odvrzite stare zaoreke. katere so Vas razda!]eva!e! Vsaj ta »iot« od-pustite brat bratu! Spočetka »Jot« Dotem še tako sramoto v bistvu kot je to ali ono podnarečje. ta ali drugi abecednik, to ali dru£o Ime skirone firme. S takimi in podobnim! malen-kostmi je res že skrajni čas končatl za vedno. Kaj res še niste zapazili, da se zgodovina prevrača na sve-tovno merilo?... Z nadaljnim razdorom in drobljenjem pripravljate sebi novo katastrofo v bodočnosti!« — Ta izvajanja MjenŠikova si naj prečitajo vsi oni, kj goie separati-stične težnje in naj se poglobijo va-nje. Morda bo jih duh sveti vendarle obsen&il, da bodo spoznali, da vodi zakrkneni separatizem nevzdržno v — propast. Za to bodi naše geslo — ujedtajevante na vsl crti in ne raz-Jedinjevanje! — Najeranlkl mestnlh zemlllSč. Mestnl magistrat je dognal, da nekatere stranke, katerim se Je oddala zemlja za obdelavo v naj em, premalo aJi pa sploh nič ne znoje. Ker se je bati, da bo ta zemlja radi tega postala v parih letih popolnoma pusta in aerodovitna, pozivamo vse najemnike, da •6 tekom 14 dni izkažejo s potrdilom, pod-plsanim od dveh verodostojnih prlč\ pri mestnem fospodarsketn oradu, da Je bilo ▼ najem oddano zemljilče letos ali vstl tansko Itto pognojeno. Vsetn onim, kl se t takim potrdilom v đoločenem roku ne bodo lzkazali, bo mcfttni maristrat prhnoran aa)em odpovedatf. — PopIsovaBfo Hrta*. Mnofo ljubljanskih lastnikov živine je od oblastvt odre-)eni popit tovele živine, konj, čebelnlh pa-njev In perotnlne kratkomalo ffnoriralo. NaJvrčJI posestnlkl, onroma najbolj znani lasrnfld živine je nlso priglasill vsled svrfe malobrlžno5tf za nradne odredbe. Tozadev-no se odlikujeio »lasti Polfanska cesta, Sv. Petra cesta, Llnhartovt ulica Itd.. do€lm 5ta s« ▼ »piolnem Trnovo In Wi Vodniat odrvala pozivu. Oblasf mm* dati pmidarVa svollm odredbam e tem. da nepo^lulne «•- I mudnlke kaznuje ▼ irtrlltl Vlglt* &* tim forntiCanoia ' — Naročita in Dlačlla za trlbun-ske sedetje pri poroćnl slavoostl NJ. Veličanstva kralja sprejenm za Ljub-Uano mestni magistrat in sicer magi-stratni ravnatelj, v njegovi odsotno-sti predsedstveno tajništvo. Ker se ie treba priglasiti do vštetega 18. maU 1922% se reflektantje vablio da roka ne zamude. — Uradnlškl dopusti za vsesokolskl zlet Na snečai seji Je ministrski svet raz-pravljal tuđi o do voli t vi dopustov uradni-kom-Sokolom, U se nameravaio udeležitl Jugoslovcnskrga vsesokclskeca zleta. Do* pusti bodo dovoljeni. Dalje je ministrvkl svet razpravijal o znlžanju voznih cen po železnici povodom vsesokolskcga zleta, — Obnova. V torek, dne 16. maja ob osmih zvečer se vrSI nstannvni občni zbor »Kuttumcga druStva Obnova v Ljubljani« v vrtnem salonu restavracile pri »Novem svetu« na Gosposvetski cesti. DruStvo Je nepolitično; vse prijatelje dramatske in glasbene um etnos ti vabi na pristop. — Zlata poroka. Jutri dne 16. mala praznu]eta svojo zlato poroko odlična naSa somišlfentka Tvan In Helena M a I a r o n iz Borovnice. JubHanta se nabalata pri naj-boliSem zdravju. Kot poroČnl dar Itrofil rodbina slavliencema krafno umetniSko diplomo, kt jo je irvrSfl akađ. slikar in vodla umctniike Sote. Franjo S t er 1 e, besedilo pa Ie v skladu z diplomo nan'sal pesnik Cvetko Oolar. NaSima rvestlma somiSlle-nlkama Iskreno čestitamo k redkemu rod-bTnskemti slavlju In lima želimo, da bi t potnem zđravju do^akala ie demantno poroko. £e n» mnora leta! — Vnl'tve v prfdobnfnske priredbene kftmM'e. V nede!!r» dne 2*. mala t. 1. se i Mdo vr5H© v prostorih davane ađmlnistra-J dle v UtiMJanl od K dn 1.T ure volftve v prfdobnfn'Ve pr!redt»-"e kom'sfir. Podrobne??? f>od^tkf so rarv'dn! Iz raz^lasa, kl Ie nabit rta m*stnf de^kf. — Sm«-*"* ItfMa. V TJtTM|«iif 50 njnrl! v starost* W let ff. A'ofzH ITrasc^o-w 11 r.. mrirtir^t rvreT. Vfer \c dveh najodllCnej^ih -slovenskih pisateljih v neki zviseni pozi, a jima ne šega niti do stopala. Politična in v«rska s*rAS* na-5ega duhovni5tv* narašča. 80 jim vendarle pe>5 dobro dobit> godi v Jugoslaviji. — Pomanjkanje mesa v Celju. Govedine in teletin* sadnji čas po me^nicah občutno primanjkuje. Mesarji ćelo stalnim strankam delijo veliko milost, ako Jim prodajo z* horendno ceno poleg slaboga me^a Se polovico kosti. Ako mesar mesnice par dnt sploh no odpro, kar so pogooto pripetl, njegovo stranko mota no morejo dobiti, kor jlh drugi meearji odklanjajo. IzroeniČarJl pa fto nadalje koljej^ pitane vol* In \r-važajo oku«no me*o v Italije L»judjo npravlčeno kličejo na pomoč pblitiono oblast, ki naj stro ali vtaj omji pro. potanco nekaterih mesarskih bogata-Sov v Celju. —Metčaasfca Sola v Vointln. Vprala-nfe ali so naj otvori a prthodnji« lolskim letom v Vojniku meSCanska iota. prebila v odloCilni itadfl. Većina okolilkih občin se Ie izrekla soflasno sa to, ker star« tpiosno žele, da dobilo v neposredni btiH-irf kako strokovno lolo. Celjska nve8C«n- Iaka lola Ie Itak prenapolnjena. Tuđi oblsk tf iole )«, zlastl v limskem Casn, ote*ko-tea, stanovaaja pa Jo v Cei]« lo Itfko do- bi«. Vojniški obfiinskl odbor |e že svoj čas sklenil, da da Jolski oblasti vsa potrebna sredstva na razpolafO. V sobo to si Ie ogle-dal prostore, ki prihaiajo za meščansko šo!o v poštev, višii šolskl nadzornik g. dr. Poljanec. Lokalni faktorji so sa rudi o vsera potrebnem informirali. __ Neverjetno^ti ali nesramnonti Iz ljubljanakega trj?a. Tako s^ morajo imenovati naravnost strasna porooila, ki jih dobivamo te dni sflode tržnih cen iz najzanesljivejših vi rov. Mi teh tržnih oramot ne mislimt* razkladati na drobno. Saj jih 1© preveč poznajo r še družinskd ^f>spodinie. Ali nekaj najlep-Sih smežnosti naj navedem > i^ teh tin-\ gičnih tržnih zapi?v"ov. T-ako p^» s^ vi-»»-raj prodajalo ^por ln»lanckt» kolorabe in kol^rahce iz vrtn enc^ra i:m^d najv^jih ljubljanskih miMjonarjev po K 15 zn koa ali ko§:ček! Drupa tnka nrikazen io zahtevala za fne^'a juivk.i K *2>.— it.l. To eo rosnirne nionMre-c^ne, ki eo povoda ^sied razumljivo rnzhurv-no-eti kupovnlk privabil? fitražnil;a, ki si je prodajnlke in lastnike teh kolerah in jurfkov dobro zapisal. Prirakujem^ in rahtavamo strogo uporabo zakona brez vseh ozirov. — Novi vlakl — novi vo*ni red. Novi vozni red s 1. Junijem prinasa nbmejrim mestom. posebno Mariboru, veliko lzpre-irembo. Koro.^ka proga dobi znpet (iz mir- ' nega časa) svoje brzovlakc z zvezo od severa in Madrarske v ?*meri Južne Tirolske. Brzovlak vozi (od Maribora) po-noči ob 2.30 in se tuđi vrač i ponočl ob 3 10. Kar je za potnike selo važno. brzovTa-Id obstalajo na na^ih r>o<;tn1ah samo: Maribor gl. in kor. kol., Pravoerad. Prevalfe. BtidaneStanski vlak ?t. 201 ob 4.. v Kantf.o ob 7.?8. nazal Iz Kanlže vlak 204 ob 22. v Maribor ob 1.33. Ti vlak} proti Mad*ar«;ki pa ne vozilo *kozi praj?erski lok, nakar se • potniki tK>«ebno oT>ozarfa1o. Obcfanejo na (na na?'h po«fa?ab) v Ptnui. Ormofu. Čakovcu, Kotorfbi. Pri osebnih vtnkih na Kn-rofVr» so nemarne spremembe v ča*u prihoda In nd^r^a. — Položaj v delavalcl JuŽ. železnice. Iz Maribora nam poročajo: Kakor vse kaže, razvoj dogodkov v delavnici juž. že-lezn:ce v Mariboru potrJuje v naSem pr-vem poročilu Izrečeno bojazen. V soboto ie posebna komisija zastopnikov železni^ke uprave in politične oblasti na licu mesta iigotovila sftuactto, kar |e prav lahko sto-rlla: delavcl ne delalo: detajo se kakor bi delall. osnji v kovačnicah gorilo, sploh je vse videti. kakor da bi se delalo, v resnici pa se ne dela nič, vsaj nič več kakor Je nc-obhodno potrebno, da vlakl sploh voz'lo, tore! da vsal kiirilnlca ra siln opravlja ne-obhodne posle. Komisija s svojim prigovar-Janjem ni dosegla ničesar. Delavstvo še ni bilo nikdar, odkar obstoii delavnica, tako solidarno, tako trdno med seboj zve-rano, kakor Je to pot Vse mržnje In so-vrašt\ra, izvirajoča iz raznih konkurenčnfh ortanizacijt narodnega in političnega mišljenja, so. kakor bi jih nikdar ne bilo, izginile ii vrti dclav5tva. In v to solidarno maso, broječo do 3000 ponajveč do skrajnosti gladnih delavcev, Je železniSka uprava ravno pred obiskom komisije razposlala okrožnico, ki zahteva listo nejugosloven-skih delavcev in ki grozi z odpustom vsem, ki nišo naši državljani ali ki nišo optirali za našo državo, Okrožnica dela odgovorne za pasivno rezistenco zaupnike delavstva ter hujskače iz vrst neiugoslovenskcsa delavstva. Ta okrožnica, ki bi bila še pred enim letom učinkovala, je rodila to pot ravno nasprotne sadove. Kakšne posledice bo rodilo, ako se vsebina okrožnice posku-si praktično in dosledno izvesti, to Je danes težko prorokovati. SploSno se priČaku-je usodna odločitev že v ponedcljek, ker je ta dan slučajno izplačilnl dan. Ako se de-lavci ne odločijo za resno delo, ni izklju-čeno, da se delavnice sploh zapro. Ne-vamo pa je, ker delavcl izjavljajo, da iim Je zdaj vse eno, kaj se i njim zgodi, naha-Jajo se v skrajnem obupu. Odločitev ni v rokah uprave Južne železnice nego v Beogradu, kjcr se mora odločltl usoda želez-ničarjev zajedno z državno želetnico. Komisiji Je en delavec. oče dveh otrok, pred-inJII dokaze, da zasluži 1900 K mesečno 00 odbitku 450 K za premog, mu preostane 1450 K za prehrano in vse drujro rase, za ženo in 2 otroka. S takim zaslužkom Jo eksistetica seveda naravtiost nemogoča. — V znamenju bede, V nedeljo popol-dne Je prišel borno oblečen moški v neko gostilno v šentpeterskem predmestju. Bil je očividno slino sestradan, kaj ti použil Ie kos pečenke, porcijo salam, 15 slanih ro-gličev in izpil tri Četrtlnke vina. Nenado-ma pa je izglnll iz gostilne kot kafra. Na-takarica pa Je bila prebrisana ter je pohi-tcla v bližnjo kavarno. In res ga Je tam dobila, ko se Je ravno hotel izmazati na dvorišče, ne da bi bil plačal svoj zavžitek, obstoječ te kave in lest kruhov. Nataka-ricl je izročil »astavnl listek za suknjo. De-Jal Je, da Je uradnlk brez službe. Odgnal ga ie stražnlk na policijo. — Tragična smrt. V soboto Je pripe-ljal posestnik Josip Bučar z Vrha pri St Je me ju na Dolenj^kem svojega 24letnega sina v blaznlco na Studenec Spremljala ii Je tuđi hčerka Jožefa. V Ljubljani pa se ie oče neznanokam oddaljil, tnedtem ko Je Sla hčerka po opravkih v neko hllo v Ooru-povi ulici. Niza) prlSedla ni našla očeta nlkjer. Vsa potrta radi dvojne nesreče, se it odPelJala domor, Včeral pa 50 potegnil! tgpod vlaka vse razmesarfeno truplo neke-ta boli priletnega moia; vlak mu Je od-trgal obe noti ter eno rolco. Neznanca so prepsljali v mrtvaSnlco k Sv. KriStofu. Danes pa |e neki IzvoSček na licu mesta ugo-tovil, da ie nemanec ldentičen z izj^nolim Josipom Bučarlem. P*>«reb bo v »redo. — Ktvtrw> »Central« v Mariboru Ie Imufi nd %. Vallj'V« kavamtT Strehar, fa^t-nlk kaverne v 7a*rerm In kavama »Promenada« v Ma~?bn™. Prodaja se tiče samo kavarne, ne tud! hiSe. najnouelša porocila. ZOPET NASA KAPITULACIJA? ItalDanska zman slede Zadra. — Resko vpra&anJe bo rešeao v korist Italije? — Genova, 14. maja. (Izvirno.) ItalLianski listi Doročaio. da ie vera-šanje Zadra že rešeno. Listi naelaša-io z vso ^otovostio, da se ic italiian-sk! delesracill nosrečiJo nremogati od-por .lu^oslovenov v vprašanju ar>ro-vizaclje Zrt!ra. ki ic pr eh ran ic valnom O7iru ponoln'jma ođvisen o^l jn-g(;slovenske ra zaledia. To vnraštnje so smatrali Jugosloveni za politično, Italijani ra za ^osp« darska. — Santa Marrherita L!sr.t 14. ma?a. (Izvir.) Dopisnik rimske »Tribune« |c brrpia'vil svniemu listu, c'a se te noložal v rcS'-'em vnraš^n'n zboliša! v korist UaHJe. da Da ie av-timizem srlede urrodne rešitve cclot-necra vnra^anfa še preTiranjcn, ker ovira Beograd sporazum, za Vntcre-pfa se zavjEema jugoslov. delegacija. (?) — Beograd, 15. maja. (I/vlrna) Na snočni seji ministrbke^a sveta sh> bila preCitana razna brzojavna poro-čila zunanjcf:n ministra dr. Ninaia i« Oenove o poneku oficijelnih razKovo rov z Italiio radi rapallske DO^odbe. Vlada Ie odooslnJa dr. Ninčiču kratka nova navodila. V načelu zaliteva vla* da striktno izvršitev rapallske po-podbe. V Zadrškom vprašarij'i je va^-iio vpra:nje železn^kcga prometa med Z:i !rom in zalcdjcm. — Genova, 14. maja. (Ir.v.) Po izjavi ministra dr. Krstelia stoiimo neposredno nred zakliučitvifo rxMra-ianj v zadevi ra^allsk^ preodbe. Sio-či se ie dol o ča??a mlnistor dr. Krstili rnz«rovprja! z italilanskim noob-b sjene cm C on tari nijem v 7 a devi mosta Zadra. Razgovori so stopili T odlnCiilno zaklmčitveno fazo. Naša de!ccr.adia pričnkule novih navodii od bc^jrad^ke vlade. PRED ZAKLJUČKOM OrNOVSKF KONF. — KOMISUA STROKOV-N.IAKOV PRFVZAMF STUDIJ RL'SKEGA VPRAgANJA. — Gcaova, 14, maja. (Izv.) Pod pr-^d-sedstvom Factc so se včeraj ob 5.30 zbrale konfurenco skličuioČe velesile, dalje Poljska, Ronmnska, Švedska in Svica v kraljevi palači, da razmotrivajo ru^ki odgovor na zavezni^ko spomenico z dne 2. maja. Lloyđ George in Đarthou sta izjavila, da je dose-Žen sporazum glede sklicanja konference strokovnjakov, kl imajo razpravljati ves kompleks ruskega problema. Franciia in Anglija sta se zedinili glede temeljnih načel. — Oenova, 14. maja, (Izv.) Situacija na konfercne! ni bistveno izpremenjcna. Konfcrcnca se ne ukine, nje programatično delo bo nadaljevala konferenca strokovnju-kov. ob«;toleča iz zastopnikov vseh v Ge-novl navzo^lh držav. Stro1Ko\iijak! bodo vodili in nadaljevali razprave o rusk«:Ti vprašaniu v kakem nevtra'nem evropskem mestu najbrže na Sved^kem. Države ne bodo sklepale separatnih posodb z Ru«ii}o. Italija n! za separatistično politično pogodbo z PusMo, zagovarja pa ^tali^če sklenit-ve separatne treovlnske pogodbe s sovjeti. Vse države po preloiitvi konference skie-nejo med^eboinl s?>1oSn1 mir ftreufra đei) in da vanifHo sedanli teritorijalni status quo. — Oenora, 14. maia, Orv.) Prihodnje dneve ima plenarne seje politična po-slednia pljnarna seja konference, na Icat bo konfcrcnca svečano odgođena, — Genova, 14. maja. (Izv.) Tekom dn-našnjesa dneva je Lloyd Gec>rce ncidulje-val razgovore z Bnrthou-jem. Dosež-jn |e sporazum. One velesilo in dr/ave, ki s« podpisalc spomenico z dne 2. t m.. odeo vore na zadevni ruski odgovor s posebno noto. Tck^t te note pripravila tn sestavlja poseben odbo.r stroknvnjiikov. \;>t.i. ki rw> izro^eiia v odoVer'e prl:tičn! podkomisij!« sestojl iz treh delov. /, Polemični đcl. Nota znvrača nekatere splo^ne t^ditA'e ruske delegacije y uvodu odgovora. 2. Predloj: za Jzvolirev r^sebne lc'MH?-slle strokovnlakov, kl naj ji ho predto/env proučavanje ruski prob'em: \T>m?nnje ruskih dol zov. vnratan's privatna laFtnine, vprašanje ođškodr.inskih sahirv tn pravi* fnozemcev in vprašanje kređitov Ru*ifi, 3. DoJr^itev dneva sestanka konference strokovrtlakov. Kakor Javljalo l'stf, prisno knmis:i3 srrokovnjakov s svojim delom dn# 26. junija t. I. : NADAL.IEVAN.IE POGATANJ ZA NA.TET.1E DRŽAVNEGA POSO.TTLA. — Beograd, 15. maja, (Izvijno.) Tekom včerajšnje^a dneva ie vodil finančn! minister dr. Kumanudi nada-ljna DOgajania z zastODtiikom ameri-škega bančneora konsorciia glede sklep?tve definitivne posoillne pogodbe. Stilizacija nekaterih poRojev pa je še sporna. Američki zastopnik ie izjavil. da umakne Blerova skupina ponudbo, Če vlada ne snrejme rogro-jev. ki so točno in jasno stavlieni v ponudbi. DEMISIJA GRŠKE VLADE. — Pariz. 15. maja. (Izvir.) Iz Aten ie dosoelo noro^ilo. da Ie nred-sednik Gunaris v parlamentu podal demisijo vi^de. Parlatnent fe otf^o-den. Gunarisu te ooveriena šestava noveea kabineta. NIKAK SPORAZUM MFD VATIKANOM IN RUSUO. — Rim, 14. majnjka. (Izvjrno.) Rimska »Tribuna^ ie priobčna preci dnevi. da Ie ponlaščenec Vatikana msj?. Piccardo dose.eel s čičerinom sporazum v dveh trvčkah in da ie bila podpisana zadevna pogodba. »Corriere d' Italla« sedaj odlocno dc-mentira to vest in veli, da ima mscr. Piccardo Ie naloeo. da crenovska konferenca v zadevjil ruski sporazum vstavi gotove klavzul© za ureditev verske^a vprašanja v Rusiji. CESKOSLOVAŠKO - MADŽARSKA TRGOVINSKA POGODBA. — Genova. 14. maja. (Izvirno.) Na sestanku ministrskf^a predsed-nika dr. Beneša In mndžnrskecra zn-nanie^a ministra grofa Banffvja je bilo določeno. Ha se nrično v naiVrni-šem času med Ce?5kos!ova§ko in Mad žarsko trgovinska pocrajanja. Trro-vinska rx>gatanfa Imalo nam.en skle-niti medseboino trgovinsko pogodbo. Pogajanja. ki bi se Imela nričeti 20. t. m.. so bila začasno za kratko dobo preložena. ker Še ni zbran za poiri-lanla potrebni materijal. Pogai?»nia se Imajo vršiti Istočasno v Pragi In Budimpešti. Finančna mlnistrstva obeh vlad imata nalogo voditi poffajanja. Borzna poročila. — Zagreb, 15. mala. (Izv.) ZakljuČek. Devize: Curih —.—, 13.—, Pariz —.—, 6.10, London —.—, 300.—, Berlin 23.50, 24.—, Dunal 0.70, 0.75, Praca 131.—, 133.—» Trst 3.57, 3.585, BukareSta —.—, 49.—. Newyork —,—> 66.5a BudimpcšU 8,925, 8.93. Valute: dolar 66.—, 66.25. —Curiti. 15. mala. (Tzv.) Prcđbona: Zagreb 1.8875, Berlin 1.8025. Dunal 0.05*3. BudimpeS*a 0.66. Mfbn 27.35. Prasra 10.—, London 23.10, Pariz 47.375. Newbork 5.1937. i Crusfuene uesfL — Koroškl ve^er )e priredilo v sobofa dne 13. maia v veliki dvorani Narođiiega doma društvo »GosposvetskJ Zvon« -škup«| 2 udruženjem koroških Slovencev. VtČer Ie uspel izredno lepo, kar io pripisovatt pred vsem raznovTStiia^ti programa. Pred-sednik društva, dr. Oblak, in zastojmic* koroških Slovenk iz Maribora, sta pozivali v oinjevitem govoru na rešitev koroSkiHi Slovencev. Tamburaški zbor »Bratstva^ \4 podal Lzvrstno izbrane toCke svojega programa, šentjikob^ki pevski zbor ie zapel prav dobro več naših pesml, med kate rimi so zlasti korošks naibol] uv;aialcf i > to taka so g. Markič kot recitator Zupančićeve »Dume^ in Clani šentlakobskeca gledahške-ga odra z biirko tNapoleonov saniovar« želi za svoj izborni nastop vso pohvalo m odobranje. Le §koda, da je dvorana tak» malo akustična, da recitacija in igra ni prišla tako do veljave, kot bi morala, Obislf večera je bil sređen in smo prav britk« potresali mar^ikoga. ki se tako rad bilo na svoja narodna prsa. In spet v> ti pre-klicanl Sentjakobčani zavzcli sknrai đvt petini vssh zavedenih stt>!ov! — Takih ve-čerov naj bi »Oosoosvetski Zvon« priredil §e kai, morda se *časoma vendar gane $• kako rodoljuhno srce, da se udrleži prirc-ditve sebi v čast, domovini pa v korist, kol }o povedal Juri Jcsihar v »Napolf^onovcm •amovarju«. — Narodne vezenfno. irdelanc po prok Sičevih vzorcih, je izstavila tvrdka Toni Jaser-Cerne & Co., Dvorni trg I v Ljubljani, v svojem izložbenem oknu ter vzbu-jajo iste pri vseh poznavalcih narodne umet-nosti veliko zanimanje. Ker je pruf. Si-Ccva knjiga »Narodni okraski na pirhih lm kožuhth« zadobila pravkar odobrenje za vporabo tuđi v šolah v državi, obvtšča ta tvrdka. da spreicma predtiskanje vseh vroc-cev po tei knjisri. — Opozsrjamn na današnji o^Us tvrtke Ivan OajSck, v katerem se priporočajt svetovno rnani pisalni stroji »The Olivera — Izgubila s« ie siva psića s kođra* sto glavo (Stallpntsch) v soLmio popolJno pri južnem kolodvoru. SliSi na ime »Nyra«. Dobro nagradim hranitelja aii izslediteliaw Odon Koutny, Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. — Izgubljena U ▼ soboto đnc 13. I ». med 12. in pol 13. uro v Tivoliju žen»k» zlata lira z veri žico. Pošten naiditell nal io odda proti dobri nagradi v upravnlštvm. — Na »Koroikem vcčeni« le bil izeub-Hen obesek z 2 slikama. Ker Je obesef dra? snomin, nal Ka bla^nvoll najditeli 0 tšfe »tRvbenili Ja-■■••lav Breueri Ljubljana, Voiai i ul e«. SA91 Trgovina z mrianlm $mm se taKo] odda. Polrve se SehSner AIHn»p Leskovec pri KrSUem. 3195 |rivski pomoćnik I dob«rv ikomoffoč« veič itaUjHn^čine, «c sprpjine takoj «1? po dogovoru. J» K«l«kotil£i Ajdovi^na, Cor^o Gart- b«idi 36, Ja!. Btn«č!ja. S505 HeNovono soao s pojebnim vhodom, ?e m^goč« z "lek-tricne raisvttljavo, iičt pri boliii rodbini miti, soliden 1«1. i»radnJ3i, Po-pudb« pod .Soba S50S' na «r*rtvo S!. Naroda. 330? ~]tontt|akturlšF stirejla, prrovrttna, za stđaajt rizmert dobro Ycnirana samoatojna moč, B9 mprmlim*. Pr«dnost Imaio rctltktantl, ki «o pr«d roj no izuČaai !a fohl-'o doka-l*\c vtčlctno j'albovanjt v Ptuju, Rad-gon1, Orreoiu ili v Ljitomaru. Iitotam se gpreJTie «6«nec« — Ponudbe Ba: Yalmtln Hlarfln« Celja. 150« Za svojo žago rotrtbujtm 2 Isvrattna gsl«rlsta Vk venecijanski polnojarmcnik, cntga I clrkularlstai ter dva stalna đdtvca z* b lkcne. Polej tega M w«o ftago •d4al na akor4 piotl kivcl]!. Ki< i ?c /anims, na! ae obr«f» »4 umIc-v ••!- i a«M Clnjao, Sjatlina, Bo#«a. i->i* i Voz-brek !• nu prodaj. Og ada te ni na dvodi^a Dtinajtfca •• SI, Q«b-l|ana. 3903 Knjigovođa popolnoma umoitojnafa, poitenega, v»fstrin*Ke aane«tjivtga, trfznegi, is6e velika stav bena Induatrlja. Prt^-nost i majo oni, ki to že dolo^ali v taaki stroki in ki obvlidtijejo tfbohrvatfiao v govoru in piaivi (ćirilica), Reflakttra te Ic na goapoda i leplm naatopom, katari so vajeni tuđi potovan]ti. Prapiae spr:-čcv*1 t n»vedbo refer^nc \n pogeje j« • sliko pomH pod .SoMdfioat *W€ na upravo Slov. Narodi. MW Kupim sfsro Mio v Ljubljani, alcer pa mora imrti d o ri5*e xa napravo deUvn'.e, »li Je rr'-mfren prostor Ponudbe ood .Stara li!*a 3445" na upravo S:ov N.iroda. ?A\& Ugođnei priliko! Psifi, m\Mm\ ic ?!ietr?r! ? Vsifd onu^tltve gogtiln!lkept obrta na pi'edaj vtčia mnof ina vinskih sodov. 2 leđni omari, 1 sesalnca s cevmt, apnr-».t za pasHririranj^ piv.i «par.nt 2a naprln'evsnje v ir-k1en!ce, r.^zna kuhinjska in gost'lni*ka jedtlna po?o^a, rrrdene pipe, grstiir.itka oprava itd. Poiivesc v plsarni Sv. P«tra nasip 27. 3^00 ^2 ^S 3S ^^^ ^tA z lokalom m stanovanjem v naiboTJ prometni u'ici Novp?a Sada se da v najam afl proda. Pojasnila daje lo* slp ftr'ković, ZaRTtb, Frankopsnsk* 8, teJcion 15—18 3477 Br. :ao Raso!K Tuču Kani roj. Ourrec Mas, 15. ima 1922. Xnjigovo3kin)a ?iflrj€na, TtŠ^a samovtoJF.s s1oTen<4f9 fn namlke koreapondence. sm iprejmo Ponodb« pod ,Jttv !7—580T€ na upr. Slor. Naroda. 3607 t. X. t c. %. Maribor, Cankarjnva r.iica AttT. t; lao« aM*An*g« Matop-itlks ra fizp€Ćavanj* stoj ih izrrscvih domaMi vio. S49S morska trans za mudrace v TMki množini •• dobi naieeneie pri %**mr JI Kamp., Ljubljana, Wolfova ulica It. 12. 3493 VRTNAR popolaom iivešban, simestojen dr'fl-vec, a vecietno prakso, iiurjen tuđi v vtiavi in dekorativnim delu, 14 let Mar, sanraki, imoten aloveničine, fei^.ne in n«m4dlna. a^t maata. Vstop najraje kot prsianaki vrtnar. C poaudhc pro«m ■ od .Vitnir' nm Kn. rav Dr?go Br«e-l'ak ft drač I.'tsbHana. 5odra u;. ?. .M9* BneiKii wm solio ro mo*nosti ^ soup' rabo kuh nje lač* uradntk j i. s sopran ra 1. junlj. — Ponudim p d .!. Z. c>472* na upravo Sl.v. Naroda 3i72 v rrornetn-n intstu n^. Štajrrskern tein dobro ido^a trgovina z m^ianim bla-j»/.m. z vj*m iRventor em in pra2arno i *t'o?f. Istotam se dobi tndi )?po «ti-rovinio x vsemi mobiiijama. Ponudi pod ,Prl';ka* na anončn; zaved Dra^o Beseljalc m«jo a« tuđi u to d«k> «v. afiir.oitoine Jantke moCt. Panadbo s sliko, prep^ai sr-ric«Yal ia referentemi po&Jcjo j^c na; na upravniStvo Uga bs*a pod šifro .200/3484• l\m n prevleko difanov li Smi^a FsSijtri y ^Ui iz&erK bli( razlifto llatn h Jata n t^efnih, !E3!arie i. 1.1 prlporoča mdka fl.SE.Sl!2bBraEt,an. SnireRQ¥S in lelove ti^ode huolm takoi v vMkt mnr>žTn! In de-he'i! i% v doiSinl od 4 do 1*S m. han Zakotfilk, mestni tesa«sk! moj^ter, r>zrn* ža?a, Ljubljana, Dunajska cesta ster. 46. 32S0 Zračna In !epi ireblovcna soha M.t « r>ostrržbo In posebnim vhodom se odda dobre mu pHčn'ku v bližin' Startna ^ga. Ponudbe pod .Nekai na-grade'3142' na nmav. Slov. Naroda. Na proda] majhno poaastvo s poslop}em, dvema sadnima vrtoma, tri njive, vino* grad in gozd. Na prodaj je v JanKotih pri Velikem Slatniku, Novo mesto. 3479 Moško kolo1 sa cerio proda na dvor'$5u trgovina g. Stupio«, Go9posvttaka c t. "ISSrflBKlenlce od Ilau de Coiognp kupuje vsnko mno f^no drogerija A. KANC, Ljubljana t\-doTSka ni 1. fey TrtovsU potnik Ćet K) tat dotno mr«d«n na rirvaiktm, v Dol macin in Bosni, laća fksno na^ meš*ea^ Prima reference, 32 let, rt* pmentaHven m ener jWer*. Zastopa vta strok«. Ponudbe poo »Trgovski potnllc Hi*' ra upravo Sov. Naroda. 34^2 1 w T-£}m'•■+-* **-.t.> y __.-"L/r -*- ^^J-^-^^JT Vef lEllDlaveilariev aprajotalo Kranjak« tvomke Tltan. Kamnik pri Ljabljani. 4373 naibo9iii in naiceneiii Zastopstvo in zaloga: Ivan Ga)»ek, papirna (rf#vina ▼ L'G^lj!^«!, 3^. Petra eesta 2. 3496 Osobja tvrdko Ant. Krisper narnanja žalostno vest, da fe njih dolgoletni dobri sodelavec, gospod Alojz Kraschou/itz prokurist v nedeljo zjatraj ob 5. ori ? 83. leta noje dobe preminol. Pokojnika, kateri lam je bll ljttb ia dober prijatelj, ♦hranimo ? trajnem spomina. Ljubljana, 15. maja 1022. Trrdka Ani. Krisper naznanfa taino vest, da je njen dolgoletni velezasložni gospod prokurist kateri ja nentrndljivo skoraj 50 let sodeloval v prid tvrdkl, v nedelji zjntraj ob 5. nri preminul. Pokojnika obranimo v prijetnem in trajnem spomina. Ljubljana, dne 15. maja 1922. Lastnioa itok Narodna iakmni«. Za iuseratni Oel odgovoreu Vaieotin Kopitar«