IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-7S, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI 8ANK1 V KRANJU 17-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. H» DTN ■ LETO XIV iStAMI, t2~#QS$a trni GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DEL 0 V NEGA L J §1". 79 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK BSTVA ZA GORENJSKO Bled ob svojem prazniku in 204etnici revohicije OSREDNJA BLEJSKA PROSLAVA BO V NEDELJO, 16. JULIJA, KO BODO NA BOHINJSKI BELI ODKRILI SPOMENIK DVAINTRIDESETIM PADLIM BORCEM ZA TO PRILOŽNOST PRIPRAVLJAJO VELIKO PARTIZANSKO SREČANJE Menda ni kraja na Gorenjskem, ki ne bi prispeval svojega deleža revoluciji v času NOB. Ta delež je bil seveda ponekod večji drugod manjši: odvisen od subjektivnih sil in pripravljenosti ljudi v tistih usodnih dneh. Res je, da naša bližnja zgodovinska preteklost — narodnoosvobodilni boj — čedalje bolj oživlja v zavesti ljudi. Zlasti je to opaziti ob jubilejnih praznikih, ko v različnih oblikah; z manifestatavnimi zborovanji, partizanskimi pohodi in mitingi, s pripovedovanjem in zapisovanjem doživljajev obujamo junaške dogodke naše revolucije. Nekdanje etične in moralne vrednote, ki so rasle vzporedno z našim bojem, pa v današnjih pGgojih že sprejema naša mlada generacija. To pa je najbogatejša dediščina revolucije in hkrati najdragocenejša stvar, ki že danes in bo tudi v prihodnje, oblikovala lik našega mladostnika. Včeraj so v Kranju postavili že drugi del spomenika NOB (Foto: F. Perdasn) VSI ZA PARTIZANE V verigi praznovanj, ki se bodo vrstila ob letošnjem blejskem prazniku in ob 20-letnici revolucije, bo v tem okolišu najpomembnejša prireditev v nedeljo, 16. jtđija, na Bohinjski BelL Tam '.odo odkrili spomenik dvaintridse-etim padlim borcem tega. kra-a. Bohinjska Bela je vas, ki z 'koliiSkima naselji: Kupljendkom, Slansofci in Oteami šteje 770 prebivalcev. V času NOB so bili ljudje v teh krajih vsi za partizane. Nad sto moških, a med njimi tudi ženske, >eo Si v partizane. Ob 20-Ietmc! revolucije v Ljubljani Z vseh strani bo zažarelo PEVSKI ZBORI PO VSEJ SLOVENIJI SE VADIJO ZA SKUPEN NASTOP — ALI BO KONCERT RTV POMAGAL DOMAĆI OLIMPIJI ALI AKADEMIKU IZ SOFIJE? Ves Tivoli se te dni spreminja in pripravlja za veliko prireditev, ki bo tam 21. julija. Za to glavno proslavo Slovenije v počastitev 20-letnice revolucije se pripravlja vsa Ljubljana, a z njo pravzaprav vsa Slovenija. Zlasti se povsod pripravljajo pevski zbori, ki bodo takrat nastopili s skupnim programom. Iz več tisoč grl bo zado-nela mogočna pesem: »Le vkup, le vkup uboga gmajna...« in druge pesmi, ki so zrasle med ljudstvom v dolgih letih težkega življenja in ljudske revolucije. Najprej, kot predvideva program, bodo tisti večer fanfare oznanile začetek te velike proslavo. Po govoru in petju pa bo začela splošna zabava. Ognjemet pripravljajo z ljubljanskega gradu, z nebotičnika, v Tivoliju in celo s i>osebnoga helikopterja. Z Vseh strani bo zažarelo. v zabavnem programu aovodc ni moč predvideti, da bi 150 tisoč ljudi lahko dobilo prostor in raz- vedrilo v samem Tivolijr>00 ljudi. Svečanosti so se udeležili svojci padlih bork, preživeli bor. i te,- zastopniki družbenih in Političnih organizacij v Bitn.jah in okoliških krajih. nedeljo, 9. julija. I Gorvorn tovariša Viktorja Kom-počaslitcv 20-1 et- | pareia Je slertf! kulturni program, v katerem so nastopili: godba na pihala, pevski zbor DPD Svoboda iz Straž.išča im recitator,)*. pila v raznih, krajih mesta, zlasti ob odmorih med daiugimi prireditvami. Največje plesi&če bo v Tivoliju, kjer se bo lahko vso noč vrtelo več tisoč parov. Tam bo nekak mladinski center proslave. Na tamkajšnjem športnem igrišču bo tisti večer važna mednarodna košarkarska tekma med domačo Olvmpio in Akademikom iz Sofije Med tekmo bo igral orkester lahke glasbe RTV Ljubljana, komu v zmago, to se še ne ve. Poleg Tivolija bo Ljubljana imela še pet posebnih zabavišč, kjer bodo vso noč igrah plesni orkestri, kjer bodo urejena plesišča, ladturni program, potrebna oskrba itd- Eno takih zabavišč bo na Napoleonovem trgu. V okviru toga zabavišča bo v bližnjih Križankah Opera izvajate nekatere najbolj znatne arije iz »Prodane neveste«. V orkestru pa bodo sodelovali godbeniki ljobfjnmelke in mariborske opere. Vsestranska izbira raCTedrila od športa, muzejev *n gnderrj pa do lutkovnih predstav, opernih arij in plesnih orkestrov, bo prav gotovo omogočala vsafaemu obiskovalcu, da bo priSei na svoj račart Na vse praredSlto«! bo prost vstop. 1 Dvaintrid€set od teh jih je padlo, i Prva trojka ilegalnih borcev ozi-rema partizanov je bila tu že avgusta 1941. leta. V jeseni 1942 je bil ustanovljen prvi odbor OF. V letu 1943 je bila že ustanovljena organizacija KP. Organizatorji tega gibanja so bili Andrej Zvan iz Garij, Božo Ambrožič in Griic-Brinar iz Ribnega. Leta 1943 je bila tu ustanovljena tudi mladinska organizacija ter organizacija SKOJ in AF2, leto kasneje pa tudi pionirska organizacija. Domala vsi odrasli so sodelovali v raznih organizacijah, gmotna« podpirali partizane ali pa vsaj- ».joglašali z narodnoosvobodilnim tftjem. Začelo se je pravzapqpv v Slamnikih, kamor je že pre4 vojno zahajal Tone Čufar in drugi revolucionarni komunisti. Tako so bile ta ob začetku vojne dokaj ugedne razmere in razpoloženje prebivalstva za upor. Posvetovanje komunistov 20. aprila 1941 pri Blažu v Slamnikih, prva srečanja domačinov s prvoborci pri Matičku v Slamnikih in njihove priprave na znano bohinjsko vstajo decembra 1941, so nekateri najpomembnejši dogodki začetka u-pora v teh krajih. Bohinjska Bela, zlasti pa Kup-Ijenik in Slamniki, so bali že po svoji legi hudo izpostavljena naselja med vojno. Tod je vodil važen partizanski in kurirski prehod med dvema planotama: Pokljuko in Jelovico. Prav zategadelj so bili omenjeni kraji priče številnih dogodkov in spopadov med partizani in sovražnikom. Ob tem so bili prizadeti tudi kraji in ljudje. Marsikaj od tega bi počasi prešlo v pozabo. Toda,' mladi zapisovalci: pionirji, mladinci in drugi, so po pripovedovanju nekdanjih borcev in aktivistov že precej zanimivega spravili v beležnice in arhive. Po njihovih zapiskih, ohranjenih v Pionirski kroniki, povzemamo nekaj zgodb. PASJI LAJEZ V MRZLI NOCl Po hudi bitki v Dražgošah, januarja 1942. leta - tako jc po pripovedovanj« matere Zupan Marije zapisal Janrz Zupan — je 20 partizanov ubralo pot na Kuplje-n*k. Gazili »o globok smeg in se tresli od mraza. S košatih smrek se je vsipal sme p na izmučene partizane. Po večdnevni hoji so konč- no prišli do prvih hiš. Bilo ja ponoči. Psi so zalajali v mrzlo noč, da se je slišalo pod Bab ji zob pa tja dol do doline. Oče pri Primo-ščevih se je prcbudU. Slutil je, da so partizani. Brž je vstal in jim hitel odpiral V konjskem hlevu jim je pripravil ležišče. Mati, ki je takrat prvič videla partizane, pa jim je pekla in kuhala. Naslednji dan so partizani počivali, čistili puške in preobvezovali ranjence. Na večer so dobro spočita nadaljevali pot proti Slamnikom. Po Pokljuki pa so ravno takrat hajkali Nemci. Zato so se partizani umaknili nazaj čez Savo in na Kupljenilk. Tu pa jih niso upali več sprejeti, ker so brli izdani. Zato so Jim Primoščkov oče in drugi vaščani dali s seboj veliko kruha in mesa iz dimnika. GREGA S TELIČKI Kelbl Tonček je po pripovedovanju- svojega očeta zapisat zanimivo zgodim, kako je pastir Grega res'A tri partizane. — Na planini Kranjska dolina sta pasla živino pastir Grega in Cene. Živina ju je kar dobro ubogala. Nekega jesenskega dne, 1943. leta zgodaj zjutraj^ se Nemci pred svitom prihuljeno priplazijo do koče in se porkrifejo tamkjtj v bližini. Tako skriti so prež ali na partizaote. Grega je to videl. Okoli devete ure, ko se je živina najbolje pasla, pa Grega zagleda tri partizane na dmgem kosten planine. Grega pa je imel načet za rešitev že pri pravljen&Jz B£s&a je naglo spustil mlade temčke in se spustil za njimi, kakor da so trm ušle in jih hoče ujeti. Tako se',je z nenavadno skupino približal partizanom in jih še pravočasno obvestil, kje prežijo nanje Nemci. Sovražniki ■videč, da se partizani glo umikajo, so odprli nanje ogvn% toda kilo je že prepozno. (Nadaljevanje na 4. stej Seja Sveta za industrijo, obrt m-delo ObLO Škof ja Loka potrebam ŠKOFJA LOKA, 11. julija — Včeraj popoldne je bila tu seja sveta za industrijo, obrt in delo, na kateri so govorili o škofjeloškem Kamunalnem podjetju. Pregledali so letno poročilo o gospodarjenju podjetja v letu 1960 in se posebej zadržati še na problemih škofjeloškega vodovoda; načelnik odseka za gospodarstvo pa je člane sveta seznanil tudi s svojimi ugotovitvami o poslovanju podjetja v prvem tro-mesečju letošnjega leta. V Komunalnem podjetju imajo j sedaj 11 ekonomskih enot, vsaka j izmed njih skrbi za eno dejavnost, s katero se ukvarja to podjetje. Člani sveta so pregledali poslovanje vsake posamezne ekonomske enote in na račun njihovega poslovanja izrekli tudi nekatere pripombe. Komunalno podjetje se na primer ^ukvarja z gradbeno dejavnostjo, ki ji prinaša precej dohodka, člani sveta pa so menili, da ob tem nikakor ne bi smeli zanemarjati tistih opravil, ki jim ne prinašajo toliko dohodka, so pa njihova osnovna dejavnost na primer: vodovod, kanalizacija, elektrika itd. Ugotovljeno je tudi bilo, da odvažanje smeti v Skofji Loki ni dobro urejeno, prav tako pa ni najboljše čiščenje mestnih ulic. Zato so člani sveta predlagali, da bi po možnosti ulice čistili ponoči. Na včerajšnji seji so Izdelali priporočilo ObLO, da bel j intenzivno rešuje problem Škofjeloškega vodovoda. Rezervoar je občutno premajhen, prav tako so premajhne vodovodne cevi, ki so na mnogih mestih še slabo spojene in se veliko vode izgubi in je zaradi vsega tega pritisk vode izredno slab. » Pri pregledu poslovanja v prvem letošnjem trerneseuju je načelnik odseka za gospodarstvo ugotovil, da je podjetje delalo z izgubo. Vzroki so predvsem v tem, da v tem Obdobju n:eo imeli nikakršnih dohodkov od kmetijske dejavnosti in od vc' ikoga kamnoloma, ki so ga doslej odkrivali in čistili. Površnost Sekcija za ureditev prostorov SZDL KRANJ — Na zadnji seji krajevne organizacije SZDL Čirče, Hu- | le. Planina, so razpravljali o problemu prostorov za Socialistično Zvezo, Zedinili so se, da bi te prostore lahko pridobili z nadzidavo turale, Največ gradnje bi radi izvedli t prostovoljnim delom, od VTZavUanov samih pa bi si radi M-tatovllt finančna sredstva. Da bi to delo zainteresirali in pridobili za sodelovanje čim širši krog '"<Mll lol bi za poletno sezono vsekakor lahko bolj poskrbeli za urejenost teg .v znanega tur klicnega kraja na UuvtMljskcitt že dvakrat so se sestali člani Zbora proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru v Kranju in obakrat so se njihove seje končale brc? potrebnih zaključkov, ker zaradi nezadostne udeležbe niso bdi sklepčni. Nekateri udeleženci ObLO so ob tem zelo zaskrbljeni oziroma postavljeni pred izbiro, ali naj na svojo pest in odgovornost rešujejo nekatere nujne zadeve, ali naj pustijo vso safyer>a; odborniki sploh ne dobijo, ali pa dobijo prepozno, gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu in se ne morejo pripraviti, opredeliti za stališča itd. Često pa je tudi gradivo tako formalno, statistično zbrano, da tudi tolike številke in tabele ne prikažejo bistvo problema. To ie del krivde, da so potem odborniki na sejah brez pri-bomb, češ »zakaj bi hodili na sejo, razpravljali in glasovali, ko potem na občini vseeno naredijo po svoje.* Ta pripomba jc seveda pretirana. Rodila pa sc je iz nekaterih resničnih napak, ko je bil občinski aparat prisiljen (ali pa tudi ne) nekaj ukreniti in potem odbornikom tega niso niti pojasnili, zakaj in kako. Prav Liko pa ob tem velja pripomba, da so za to stanje delno krive tudi sindikalne organizacije. One so daile predloge kandidatov (za zbore proizvajalcev), a nikjer od izvoljenih članov ne zahtevajo poročila, ne zahtevajo da sc nekoga odpokliče, če ne opravlja svoje dolžnosti itd. Zelo se jc izboljšalo delo teh organov v zadnjem času v škofjeloški občini. Ob reorganizaciji oziroma z združitvijo z Železniki so izvolili nove organe in izbrali samo še tiste odbornike, ki so pokazali za to določeno odgovornost. Prav podobno izboljšanje jc nastalo po reorganizaciji v radovljiški občini. Sedaj so tako imenovane »parlamentarne počkn':cc« in ne bi bilo prav zaostrevati stvari. Toda na jesen bodo morale politične organizacije po občinah pomagati, da se odstranijo vse slabosti, lei ovirajo delo samoupravnih organov, kajti pri tem ni dopustna nobena površnost. K. M. STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA BRITJA, 12. JULIJA W*l Stavka na Jesenicah Jeseniški železarji so 12. julija 1935. lela ostali v železarni in začeli stavkati. Delavci so bili že dalj časa nezadovoljni In so zahtevali, da bi si zagotovili nekatere pravice v obliki kolektivne pogodbe. Tega pa delodajalci niso ho'.eii slišati. Njihova stavka pa je močno vznemirila gospodarje j iica in p^riž .JTitotrada). in policijo. Delavci so predložili svoje zahteve v 18 točkah. Iz LJubljane je prišel Franc Lesko-šek-Luka. ki je delavce bodril k enotni stavki. Jeseniške žene so bile na straži okrog železarne. Zandarji in policija so bili okrepljeni in krežarili noč in dan po Jesenicah. Stavko je vodila organizacija KPS. Delavci so s stavko dosegli svoje glavne zahteve. Dogodek v Zali V dolini 2ali pod Davio je bila '12. in 13. julija 1943. leta ustanovljena Prešernova brigada, ki je kila takrat kot glavna partizanska enota na Gorenjskem. Štab II. operativne cone je takrat sklical we partizanske enote, ki so operirale I Vstaja v Crni gori Dne 13. julija 1941 je prišlo do splošne vstaje v Crni Gori. Upor je bil tako splošen in množičen po vseh krajih hkrati, da m Mle italijanske čste nesposobne v obrambi. Uporniki so v kratkem času zavzeli vse kraje ki izgnali okupatorja, razen s Cetinja. N:k- III. internacionala Dne 14. julija 18«9 je v Parizu začel Ustanovni kongres III. in-ternacionale I uudii, ^ Angleški lev na arabskem petku ( Ko je znameniti angleški pi- sa zamenjati svojega diplomat- ureditvijo je zaradi »tekočega »denarja kot blata« v vseh več- i§ s*tHi Jules Verne pisal svojo skega osebja. Potek kuvvaitske zlata* v naši industrijski dobi jih svetovnih bankah, pustolovsko delo »Otroci kapi- krize pa je nakazal nekatere stopila v ospredje svetovnih po- Kriza okrog Kuwaita se je za- S tana Granta« so bile svetovne značilnosti. ki pripeljejo do litičnih dogodkov. Kuvvait je čela drugače kot kriza okrog B razmere še tako ugodne za An- povsem drugih zaključkov. Ve- relativno najbogatejša državica Sueza, zato je veliko znakov, da = gleže, da jc neki avstralski de- lika Britanija je izkoristila ira- Slavje v Goricah Pred 8 leti - 14. julija 1953, so priredili v Goricah veliko procrla-vo v počastitev 11-letru'ce ustanovitve Kokrškega odreda. Slovesnosti se je udeležilo približno 10 tisoč ljudi iz Kranja, Radovljice, Jesenic in iz drugih krajev, zlasti pa prebivalstvo iz Preddvora, Cer-kelj in tamkajšnje okolice. Odkrili so spominsko ploščo na Kali-šču in na Bašeljskern sedlu. Na Ivan Bertoncelj in Stane Prezelj. na desnem oziroma južnem delu | 80 g^^JTotne Pa j far Sate. Te so se zbrale v Zali pri kmetiji Marenkovc 12. julija. Snidenje borcev je bilo posebno do-h-jc:;e. Naslednji dan je bil tam velik miting. Zbranim bataljonom je politkomio_ ki se je glasila: »Na podlagi povelja Glavnega štaba VOV in PO Slovenije daje Štab II. operativne cone z 12. julijem povelje za reorganizacijo go^ renjskih partizanskih enot. V tem sm'slu se odreja: 1. ustanovi se Osma udarna partizanska brigada (pozneje sedma SNOUB) Franceta Prešerna; 2. reorganizira se Gorenjski partizanski odred; 3. ustanovi sc samostojni Koroški bataljon; 4. ustanove ti posebne enote, ki bodo prav tako kot Koroški bat r-lion pod neposrednim poveljstvom Štaba II. operativne cone. V vodstvo mrve — Prešernove brigade so bili imenovani komandant: Ivan /avor-Igor, politkomi-■sar: I&m Franko-Iztok, namestnik komandanta: Silvan, namestnik po-litkomisarja Robin. Za komandante treh bataljon brigade pa so b-li imenovani: Milan Tominc, Albin Drolc ter Blaž Ostrovrhar. 13. in 14. juliia Nemci so v začetku julija meseca 1911. leta poročali svojim centralam o močnem revolucionarnem gibanju po naših krajih in med drugim pisali: »V zadnjem času. zlasti od začetka vojne z Rusijo, se širijo med tukajšnjim prebivalstvom vznemirljive vevtl in pravijo, da bo prišlo 13. in 14. julija do vstaje v vseh industrijskih področjih nekdanje Slovenije.« Te vesti so hudo vznemirile zlasti italijanske okupatorje na njihovem območju in so bili od 12. julija v stalni pripravljenosti. * ««* t*. KLUBSKI PROSTORI NA VISOKEM VISOKO - Na zadnji redni seji krajevne organizacije SZDL Visoko so govorili tudi o ureditvi klubskih prostorov. Klub bo.lo uredili v veliki pisarni Zadružnega doma. katero je doslej uporabljala Kmetijska zadruga Vsoko. Po združitvi kmetijskih zadrug ima zadruga sc- * daj sedež, v Preddvoru. Do a h tošnje jeseni nameravajo J kupiti televizijski in ra.lij-J skl aparat ter kn;1ž.n!co, kar J bo vse v klubu. Večino po-\ trebnega dcnnrja bodo zbrali > sami. ček na vprašanja o pripadnosti posameznih dežel odgovarjal s šolsko trditvijo, da so najbrž vse dežele sveta britanske. Takrat .je celo mesec izgledal britanski. Toda časi so se spremenili. Britanski lev razen starševske hoje kaže tudi že druge znake staranja. Pustinska pripeka in arabski pesek pa so mu napravili že precej sivih las. Pred dnevi je pustinjsko neurje okrog Kuvvaita dvignilo v glavnih mestih arabskega sveta veliko prahu. Velika Britanija je v trenutku, ko so do Londona »prišle vesti« o zahtevi Iraka, da je K u vnit del iraškega ozemlja in se bo na miren na-napravlli spreten načrt, da bi čin vrnil v naročje domovine, arabskemu svetu po dolgem času zopet vrgel prgišče peska v oči. Na hitro roko so proglasili Kuvvait za samostojno državico in predstavnik Foreign Office-a Je bil v zadregi, ko je pojasnjeval novinarjem, da v trenutku, ko Je do zapleta okrog Kuvvaita prišlo, Britanija še ni imela ča- ško zahtevo, da v tej zadnji arabski oazi vsidra najboljše vojaške sile. ki so jih iz bliž-nj-ih in daljnih oporišč pripeljali na področje Perzijskega zaliva. Angleška diplomacija Je zaplet okrog iraške zahteve izkoristila z računice, da v Perzijskem zalivu, zadrži svoj vpliv ki vojaško postojanko. Veliko znakov namreč kaže, da so Britanci v tej igri preračunali vse naprej. Kuvvait Je za britansko politiko važen iz dveh razlogov: kuvvaitska nafta namreč na britanskem tržišču pokriva 40 odstotkov vseh potreb gospodarstva, z druge strani pa angleški in ameriški kapital skupaj izkoriščata nafto v Kuvvaitu, kar s»mo po sebi predstavlja dragoceni vir dohodkov in spričo tega angle ke banke skrbno pazijo na kuvva'lske vladarje, ki imajo v njihovih bla.gajnah naložene precejšnje kupčke denarja. Ta mala državica Kuvvait s svojo srednjeveško družbeno na svetu, čeprav ima 7 odstot- se bo končala mirnejše, brez kov ljudi slepih in je približno uporabe vročega orožja. London 95 odstotkov prebivalcev nepismenih. Ta smešno majhna državica in bajeslovno bogata dežela ima še druga protislovja. Dvor in druščina okrog njega spravita v denarnice več sto milijonov dolarjev na račun dividend, med tem ko 250.000 prebivalcev živi v razmerah, ki smo jih vajeni v srednjem veku. Kuvvait nima niti vode, niti sence na vročem pesku. Ima pa v povprečju največji dohodek na glavo prebivalca. Pod kožo pustinje, pod zemeljskimi plastmi, so skriti zakladi »tekočega zlata«. S to tekočino, ki po naftnih ceveh priteče na površino bi ljudje v Kuvvaitu lahko boljše živeli kot v Ameriki. Za Ameriko je zunanji izgled bogastva najnovejši model »Cadiliara«. Toda nihče v Ameriki še ni prišel na idejo, da bi se vozil v pozlačenem avtomobilu in kadil sc jc v tej krizi prikazal kot /lsiitnik ogroženega Kuvvaita in ne kot stari angleški lev, ki ogroža mir na Srednjem vzhodu. Bistvo je ostalo isto, čeprav so oblike britanskega vmešavanja drugačne. Važno je opozoriti še na dejstvo, ki so v Londonu z njim na tihem računali, da bo prišlo do razpoke v arabski enotnosti. Do razpoke v arabskem svetu pa ni prišlo. Dosedanji zaključek v pogledu krize okrog Kuvvaita kaže, da potreba po arabski enotnosti stoji nad interesi posameznih arabskih držav. Arabska ligra je takoj pohitela, da z obsodbo britanskega vojaškega vmešavanja prepreči vsa morebitna trenja med arabskimi državami. Vse kaže, da se britanski lev še ne mara preseliti iz vročega arabskega peska. Senca velike angleške letalonosilke, ki je eiirare, ki so izdelane samo za vkrcana v kuvvaitskem pristani- njepova usta. Vladar Kuvvaita šču pa ni več tako veliko stra- pa je ta mož, ki si je omislil šilo. Kajti arabski mesee že redkost sveta, kajti šejk ima dolgo na* več britanski. ^imimminjmi!iii^ ; ;:'-iitiHitiiiitiiiai:iiii:i!i!mtinmiimmi GLAS BRALCEV OBJESTNOST NA CESTI 13. julij - praznik šoferjev JESENICAH Trinajsti julij je praznik naših šoferjev, ki ga že nekaj let praznujemo. Ta dan, pred 18 leti. Je bil namreč simbolični rojstni dan partizanske motorizacije v Sloveniji. Ko so italijanski fašisti objavili, da so uničili In razbili že vse cuinice naše narodnoosvobodilne vojske, je stopila v akcijo za osvoboditev Žužemberka tudi motorizacije NOV. Soferji-par-tizani pa se ob tem času spominjajo tudi prevoza prve slovenske vlada in obletnice osvoboditve. V spomin na te dogodke, hkrati pa v počastitev 20-Ietniee revolucije, bo Združenje šoferjev in av-tomehanikov kranjskega okraja imelo v nedeljo, IG. julija, na Jesenicah večjo slovesnost. Dopoldne ob 10. uri bo povorka vseh motornih vozil skozi Jesenice in položitev venca na spomenik NOB pred železniško postajo, razen tega pa bo podružnica z Jesenic razvila tudi šoferski prapor. Za tem pa bo ob 11. uri proslava šoferjev ob jubilejni. *J0. ob-letnii vstaje Jugoslovanskih narodov. Te dni v Šenčurju praznujejo svoj krajevni praznik - Prireditve se vrstijo druga za drugo, zakljmck praznovanja pa bo v nedeljo i!!:miiiiiom!n!iiiiM tnminmiimiinniituiniiiu prav nič poškodoz'an, kaj šele, da bi ga kaj manjkalo. Do pametnega pogovora ni prišlo, padlo pa je nekaj ostrih besed, ki so bile vzrok, da so bile vaje prepovedane, šlo je za princip enega samega človeka. Ob vsem tem se človeku vsili nekaj vprašanj, ki terjajo pojasnila. Nedvomno so vzroki za spor na obeh straneh, vprašamo pa se: Ali je inventar zato, da se uporablja, ali zato, da stori neizkoriščeni Pri tem mislim na klavir, ki ga sicer nihče ne uporablja. Ali o tem lahko odloča le samo en (tovekf Ali ni prav kulturno pro'vctno društvo poklicano, da omogoči z vsemi silami mladim ljudem kulturno delovanje? Naloga društva bi bila, da omogoči vaje orkestra, da mu da na razpolago prostore, da gleda, kako bi se čim bolj povečalo število članov in krog poslušalcev. Če mladi delajo napake, kar je končno razumljivo, so stare>Ši zato tu, da jih lepo opozorijo, ne pa da delajo obratne ukrepe. Nikakor pa ne smejo izrabljati svojih zaslug za izvajanje pritiska in avtoritete, saj ?•<« vemo. da delo mladih glasbenikov ni bilo majhno. Starejši morajo razumeti, da dana'nn čas zahteva drugačno razvedrilo, kot so ga imeU oni v mladih letih. Janez Grilc J+oorruk 20/T. N. Zadnje čase so se na naših cestah pojavili znaki, ki opozarjajo voznike motornih vozil in druge koriš tnike ceste na nepravilnosti v cestnem prometu. Kot v posmeh temu prizadevanju in paroli »NE tako* pa nekateri vozniki motornih vozil in drugi, uporabnik: cest na cesti počnejo stvari, ki bi jih lahko imenovali ie kriminal. Tako se mi je pripetilo nekega dne, ko sem na cesti Kranj—Bled prečkal cesto, ki je na tem mestu približno 100 m na obe strani pregledna. Ob cesti je znik: »nevarno zorenje*. Človek bi pričakoval, da bodo tu vozniki vozili z zmerno hitrostjo, rato otroci bili pri telovadbi, na odru^ pa so imeli istočasno vaje x orke-0 kljub slnbormi vremenu pre-j nje število domačih in tujih uristOV. Zato je še toliko bolj šlcoda, da niso prišli vsi na račun in so »Kmečko ofcet* le slišali. Bohinjci bi si morali prav zaradi tega v prihodnje omisliti primer-r< jšo ureditev prostora »pod a iloo« ali pa kje drugje^ tako da bi res lahko vsi, ki plačajo vstopnino, rudi videli »Kmečko ofcet«. B, F. Prvi obrisi nove kovačnice podjetja UKO v Kropi In brž ko gre po eni strani za precejšnjo škodo, bo prav ta škoda verjetno pomenila prelomnico za nadaljnji razvoj gostinstva v Kropi. Gostilna »Špik« bo že to soboto spet odprta, in sicer v sklopu gostinskega podjetja Podna rt. Tamkajšnji upravnik je nekdanjo podnartsko beznico v komaj dobrem letu spremenil v dokaj sodobno gostišče, kakršnega bi z veseljem imeli tudi v marsikaterem večjem mestu. Prav zaradi tega lahko upamo, da bo podobno tudi v Krepi. Začetek že tako obeta — Gostinsko podjetje Pod-nart noče odpreti »Špika« v, Kropi prej, dokler ne bodo gostinski že letos imel dograjene nove delovne prostore, ki bi jih lahko opremil in uredil ter otvoril 1. maja prihodnje leto, ko bodo praznovali tudi 65-letnieo Plamen«. S tem pa bi bili dani tudi pogoji za gradnjo hotela, seveda v kolikor bo med tem časom moč zagotoviti potrebna sredstva. TUDI UKO V NOVIH PROSTORIH Prodajni oddelek UKA in pisarne so bile že dlje v nevarnosti, da bodo ostale brez strehe. Oboje je v zasilnem poslopju Plamena, ki pa tudi sam potrebuje ta objekt. Sedanji majhni prostori obrtnega podjetja pa so zen športnikov pa j g v Kropi in njeni okolici vse veo tudi drugih ljubiteljev kopanja. V tamkajšnji blagajni smo zvedeli, da je ob delavnikih okoli 200, ob nedeljah pa tudi nad '300 domačinov na kopališču. Razen tega je vedno še okoli 100 do 200 pionirjev na kopanju, in sicer iz dveh počitniških kolonij: prva je v neposredni bližini kopališča (Ocije-eani), druga pa v Zadružnem domu na Dobravi (Ljubljančani). Kakšen živ-žav je potem v majhnem bazenu in ob njem bi bilo res odveč opisovati, tako kot je odveč napisati, kako zanima Kro-parje konec »afere Špik«. B. Fajon ¥ K0RA KLJUB VISOKIM OBVEZNOSTIM, JESENIŠKA ŽELEZARNA USPEŠNO POSLUJE Izpolnjevanj« letošnjega družbenega načrta v jeseniški železarni gre v korak s predvidevanji. Tu ni videti večjih odstopanj bodisi v pozitivnem ali negativnem pomenu. V juniju so plan blagovne proizvodnje izpolnili 100 odstotno, računano po operativnem planu, po družbenem planu pa s 96 "/o. Ce upoštevamo nekatere težave zaradi pomanjkanja surovin, kreditne razmere in dokaj napet plan, ki so ga sprejeli, so z dosežki kar zadovoljni. Do konca junija so dosegli točna polovico letnega piana skupne proizvodnje. Čeprav so v juniju prodali za okrog 40 milijonov din več blaga kot je bilo predvideno s planom, so za prvo polletje v zaostanku še za skoraj pol milijarde din. To je tudi razumljivo spričo dolžnikov in razmer na tržišču. V zvezi s tem menijo, da bodo morali v naslednjem polletju konsolidirati kupee in hkrati kritično oceniti vise obrate, ki zaostajajo v pro- izvodnji. Na podlagi take analize bodo sprejeli nekatere ukrepe, ki bodo vplivali na zboljšanje izpolnjevanja plana v drugem polletju. Zlasti je v zaostanku hladna va-ljarna, ki je dosegla šele 43 odstotkov letnega plana. Topilniška grupa je dosegla 49 % letnega plana V prihodnjih mesecih bo zlasti jeklama morala napeti vse sile, da nadoknadi zamujeno, po- V PRIHODNJEM LETU V ŠKOFJELOŠKI OBČINI 15 ZDRAVSTVENIH POSTAJ »Šrangarji V pretekli izobraževalni sezoni jc občinski odbor Rdečega križa v Skofji Loki organiziral vrsto u polih tečajev in seminarjev, v kratkem pa bodo skupaj z odborom RK bivše občhne Železniki izdelali program za prihodnje leto. Novo bo predvsem to, da bodo razširili program za zdravstveno vzgojo mladine — fantov in deklet. Ti tečaji naj bi trajali okoli 60 ur in bi vanje vključevali mladino a podeželja, ki za tako vrsto izobraževanja kaže veliko zanimanja. V okviru teh te-1 '-iij.-v bodo v prihodnje tudi predavanja in praktične, vaje iz pra-prehrane. Nadaljevali bodo s tečaji prve pomoči, ker bi v škofjeloški komuni radi uredili vsaj petnajst postaj za nuđenje prve pomoči. Ze do sedaj pa so v tečaje zajeli veliko število mladino in od-nirclih. Tako bo imeli tečaje prve r>ornocl za učence višjih razredov na vseh osemletkah v škofjeloški občini in za učence nekaterih nižjih razredov. Zelo uspešni so bili tečaji v večjih gospodarskih organizacijah v Skofji Loki izmed katerih Je posebno uspel te'aj v Jelovici. Vsi predavatelja, po večini tx> izreda vali škof jeloški zdravstveni delavci, so predavanja skrbno pripravljali in tako zagotovili tudi uspeh Si dober Obisk predavanj. Med$em, ko je dr. Vemikova pripravila med drugim več predavanj o spolnem razvoju in spolni vzgoji otrok, je dr. Milan Gregorčič večkrat predaval v krajin v Poljanski dolu^j o najbolj aktualnih zdravstveni1!! problemih in žel vedno velik uspeh. Materinslco šolo in tečaje za nogo bolnikov je vodila medicinska sestra Lešničnikova, pri seminarjih za mojstre, na katerih so govorili o delu, utrujenosti in počitku ter o odnosih med ljudmi pa je sodeloval tudi prof. Demšar. Nekatera druga predavanja sta pripravila ve. dr. Koc-jančič in dr. Bračkova. sebno bo to nujno zaradi mesecev julija in avgusta, ki sta najbolj vroča in so ljudje tudi v večji meri na dopustih. Valjarne so do-tegle 51 % plana. Hkrati je pred tehničnim vodstvom tovarne še druga pomembna naloga, da na podlagi letošnjih izkušenj pripravi program proizvodnje za prihodnje leto. Pred-videvajoi da bo plan prihodnje leto za okrog dve milijardi ali 6 % višji kot je letošnji. v 'Kranju Fižol 80 do 110 din za liter, ko-renčeic 10 din šopek, sir, skuta. 190 din, maslo 600 <3» 640 din za kg, smetana 18 din za merico, jajca 25 do 26 din, kokoš 600 do 700 din, piščanci 300 do 350 din, zajci 250 dni za komad, moka ajdov* 90 do 100 din, zdrob koruzni 45 din, moka koruzna 45 din, ješ-pren 80 do 130 din, kaša 100 do 140 din, krma za kokoš 45 do SU din, koruza 45 din, proso 60 din, oves 30 din. ječmen 40 din za liter, čebula 80 do 100 din, krhll 50 din, krompir 25 din, špinača 90 do 100 din, zelje k:.s>lo 70 din, zelje slatko 25 do 30 din, solata 40 do 80 din. grah str::'M 60 do 70 din, pesa 40 din za kg. jagode vrine 120 din, borovnice 80 do 100 din, orehi 160 din za liter, slive 70 din, jabolka 90 din, hruške 90 do 11)0 din, cvetača 100 din, paradižnik 100 din, fige 80 do 100 din, breskve £0 din, marelice 80 do 100 din za kf, lisičke 50 do 80 din za liter, fižol g • roči i 100 din, buče 60 din, kumare 80 do 100 din, mrgolane 60 din, češnje 90 din za kg, česen komad 5 do 30 4C ^046 STRAN OBVEŠČEVALEC q IZ NAŠIH KRAJEV SREDA, 12. JULIJA 1961 »MLADINA«, TEDNIK ZA MLADE IN ZA VSE- KI SO V SRCU MLADI, OBJAVLJA V NAJNOVEJŠI ŠTEVILKI MED DRUGIM REPORrAŽO »INTERNACIONALA V PEČEVJU NAD SAVO«, TURISTIČNO KULTURNO KOZERI JO »ROKOVNJAŠKI ROČK AND ROLL«, IRENA PA ODGOVARJA NA VPRAŠANJE »SVA PRAV STORILA?« — IZZID VELIKEGA DVOJNEGA NAGRADNEGA NATEČAJA! — CENA 20 DIN, NAROČITE SE PREKO UPRAVE, P. P. 36/1, LJUBLJANA ™*rA T t™ t*ma »EMKA« LJUBLJANA \ GLASILO CK LMS »MLADINA« Tovarna TITAN je že odprla svoj dom in Simon so prišli prvi delavci iz tovarne Titan Pri nas je že dolgo časa navada, da podjetja odpirajo počitniške domove za svoje delavce In jim tako omogočajo čim lepši h !ni oddih. Tem številnim podjetjem se je letos pridružila še tovarna Titan iz Kamni ka, ki je odprla svoj m O M OGLASI PRODAM Prodam čoln »Kanu-< primeren za nedeljske izlete in športno udejstvovanje. Naslov v oglasnem oddelku 2759 Prodam 21 basno klavirsko harmoniko. Bistrica 19, Duplje 2767 Prodam motorno kolo znamke »Galeb« 150 cem s prevoženimi S.500 km in z vetrobranom. Zabili ca 55 2768 Prodam 9 mesecev brejo kravo. Vopovlje 16, Cerklje 2769 Radio -Philips« v brezhibnem stanju na 3 valovne dolžine poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2770 Italijanski kombiniran otroški voziček prodam. Ogled vsak dan od 9. do 15. ure. Pire Angela. Jenkova 4, Kranj 2771 Stanovanje ugodno prodam (soba, kabinet^ kuhinja) prazno v jeseni, vprašati pod »takoj« na oglasnem oddelku 2772 Prodam G pujskov starih po 6 tednov in 2 plemenski svinji težki po 60 kg. Praprotna polica 23 2773 Prodam 10 AZ panjev in 50 kranjičev s čebelami. Umik Slavko, pekari j a Šenčur 2774 Prodam kopalno peč s pipo. podstavkom in tušem. Marč-un Marija, Vodopivčeva 7, Kranj 2775 Opel Olvmpio tip 1930 prodam za 210.00 din. Naslov v oglasnem oddelku 2776 Prodam 350 kom. dvorezne strešne opeke »Leskovac«. Tenetiše 6 2777 Prodam nov molzni stroj nemške znamke »Miele«. Kržimik .Vinko. Poljane nad Škof jo Loko 4 , . 2789 Prodam kredenco. C. Kokr.škega odreda 9 b, Kranj 2790 KUPIM Kupim dobro ohranjeno samsko* ali zakonsko spalnico iz trdega lesa sestoječo iz dvodelne omare in postelje. Plačam s čekom. Naslov v oglasnem oddelku 2778 Kupim novo ali malo rabljeno moško kolo Pusc California. Plačam takoj. Jerala Jože. Hraše 44, Smlednik 2788 f Mlajši samec išče skromno sobo v Kranju ali bližnji okolici. Izvršim zidarska in razna druga dela. Naslov v oglasnem oddelku 2734 »Delikatesa« Kranj sprejme takoj v trgovino 2 fanta — vajenca 2785 V nedeljo 16. t. m. od 16. ure dalje v Savskem logu PIKNIK. Raženj. jedila na žaru. ples. Restavracija »Park«. Kranj 2786 Sestri Olgi čestita za nj.-n praznik vse najboljše brat Tone. ki | služi vojaški rok v Tetovu v Ma kedoniji 2787 OBJAVA AMD Podna rt obvešča vse interesente, da se bo začel avtomoto tečaj v nedeljo 23. 7. 1961 ob 8. uri zjutraj v društvenih prostorih. Tehnični pregled motornih koles bo dne 15. 7. 1961 od 6. ure zjutraj dalje v Radovljici. AVTO MOTO DRUŠTVO PODNART RAZPIS PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU sprejme takoj v službo 2 dostavljača za pošti Bohinjska Bistrica in Podnart. Začetna tarifna postavka din 15.000 ter izplačevanje po učinku. Interesenti naj vlože svoje prošnje s priloženim življenjepisom na Osnovno enoto Bled. Čeprav vreme ni bilo najboljše, je bilo preteklo nedeljo popoldne v Ritmom precej /.puah-no. Na ravnici pod Ribensko goro v bližini Doma oddiha je namreč tamkajšnje Turistično društvo priredilo tradicionalno praznovanje g—CSjSMh delavcev. Prireditve so se Gorenje', pa tod* dragi, udeležili precej številno. Za razvedrilo vsem so poskrbeli godba m pihala iz Lesc, blejska folklorna skupina in Veseli pJanšarji Kino o T A L 0 Sprejmem ključavničarskega va-jenea ali rriueenega ključavničarja. Markič Franc. Ključavničar. Gasilska 1. Kranj 2761 Našla sem zdravstveno izkaznico na ime Bajželj Valentin. Zg. Besnica 16 2779 Upokojenka išče sobo v Kranju ali bližnji okolici. Pomagala bi tudi v uospodinjslvu ali pazila otroke. Naislov v oglasnem oddelku 2780 Registrsko tablico S 547 od motorji sem izgubil v Dupljah. Prosim proti nagradi vrniti v trgovino Duplje 2781 Koza jopico sem i/gudhila 9. julija od Police do Dupelj. Poštenega najditelja prosim naj mi jo proti nagradi vrne. Naslov v orrlasnem oddelku 2782 Opremljeno sobo za 2 osebi oddam takoj za ,'5 RMHM Našlo v oglasnem oddelku. Stražiška 32 Bled: 12. in 13. julija francoski film TABAREN Radovljica: 12. julija francoski film ZVERI SO IZPUŠČENE ob 18. in 20. uri, 13. julija ameriški film OB 3.10 ZA JUMO ob 20. uri Duplica: 12. Julija ameriški film PESEK OTOKA IWO JIMA ob 18. uri, 13. julija isti film ob 20. uri Storžič: 12. julija francoski film PUSTOLOVŠČINE ARSENA LU-PENA ob 18.10 in 20.20 zadnjič Svoboda: 12. julija ital. film IZZIVANJE ob 20. uri, 13. julija ob isti uri isti film Letni kino Partizan: 13. julija premiera japonskega filma SMRT NA PACIFIKU ob 20.30 uri Kropa: 13. julija ital. film KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV Ijubno: 13. Julij« češki film NASMEH POLETNE NOCl ob 20. uri Nesreče Reševanje ponesrečencev v gorah V nedeljo, 9. julija, se je raznesla vest, da sta v Kmu v blizini kovinarske koče obvisela v -.kalovju dva plezalca. Proti večeru 0OO 38484 40.000 48 HM 65-000 58174 lauono 55 800 10215 60-000 M 5.000 646 3000 01066 4O.000 26156 80:000 44406 Nn.000 70596 60.000 77916 6O.000 505 000 67 1.000 14297 40-000 14467 61.000 30337 ■m .ono 46047 so om 69T77 too.ooo 73357 300.001) 256507 5oo ono 38 800 048 10.000 25M 20 ono 0M58 80.000 15648 200.000 74238 60*00 238588 2,000.000 9 400 2892V 60.400 55V79 40 400 ZIJA V ZTTP-NI^CTJ Prav zrmimiv jo hil tudi opis Speilco I »url« »t <> )t<>dku junija 1944 tki Bohinjski Deli. Sestavila gn jo po pripovedovanju, borcu Mirka Burja; glasi pa se v po-vznMku priblržino takole: V črto VDV, n« planino Uskov-nico, je v zgodnji jutranji uri kurir prinesel kratko sporočilo naslednjo rodbino: »Jutri ali pojutrišnjem so bodo v prostore žup-nišča na Bohinjski Beii vetdtt belogarehsti.« — To jo bilo dovolj za komandsinta bataljona Tončk;) in korrumdirja Primožu, da sta poklicala borca čete VDV, tovariša Adama, in mu nnrovKla: »Tovari! Adam, župnišoo na Bohinjski Beli mora še dwrws v zrak! K.m v - |e treba ukreniti, veš! Srečno pot!-< S temi besedami se jo pncola pot no akcijo, ki so jo opravili Ad.mi. Jože in Egon. Delo ni bilo lahko. Dol razstreliva so morali poiskati na Pokljuki, drugi del z vžignlni-ma vrvicami in vžigalniki pa nu Možjikii. Ko jo lulo i. pripravljeno in preizkušeno, so borci poiskali za i>omoič terensko aktiv iste Pavlo in Miinko. ki k\.a or*»krboli ključe zupnišča. Pri pa-Ne- obvoščanju je pomagal tudi ertirček Clmpermanov Albin, kako do dcsHo uro so bile pripravo za miniranje pri kraju. Bližal so je odločilni trenutek. Delo je bilo zelo otežkočeno zavoljo svetlo noči. I>rzni fantje so so bližali župnišeu, plaoHv se skozi Kl ko takoj po prvem gromu ze prižigale svetilke rm komaj sto metrov oddaljeni nemški postojanki. Vrnil se jo Adam in ugotovil, da je vrvica pri kakih desetih centimetrih u-g.usnila. Treba je bilo še enkrat prižgati in nova močna o. Zato je bilo .niujno čimprej zgraditi nov, zasilen most. Organizacijo delu jo pi>>vzel znani aktivist z Bohinjske IVelo, Frane Zu-pmeirv, takoj za tom pa viseči žični most. Zupančič*Franc, so še dbbro siK»minja, da so kmalu po izgradnji moshi nokoi"- prav te/.ko spravili Sajenj 7 gavcdj za partizane ris Jelovici in nn Pri-monskem. Pri tovorjenju sta jih opazovala dva Nomea, ki sla stra-žila železniški most pnsl Suhar-jom. K sreči najbrž nista vedela, kam je živina niunenjena. Drugače se ne bi sreV-no izteklo. Cov most Je šlo veliko blaga in tu.'i orožja za parlizano. I »i - i pichodu, ki j<« bil mnogokrat 7:ustra/en, r.o pomagali domaćdni niijvič mladinci in tudi pionirji. jb RRFDA, 12. JTTti KULTURNI RAZGLEDI STKAN Folklorna skupina iz Zemuna v Kranju A Danes najprej za uvod ena iz mojega življenja, ki pa bo lahko marsikomu v korist. Eden izmed mojih kolegov, trgovec je po poklicu, jo že z uspehom uporablja. Da je moja Marjana stroga z Gorenjska prestolnica jc z me-' stom Zemunom že precej časa v medsebojnih prijateljskih odnosih, na osnovi katerih razne kullnrno-u-metniske skupine izmenjavajo gostovanja v obeh omenjenih krajih. V soboto, 15. julija, bodo Kranjča- Marjano že precej špelirov. Če sem i se tako potihem in bos prilezel v\ sobo, me je slišala. Nekoč pa se\ mi je zgodilo, da sem prišel prak-d menoj, mi lahko verjamete. In da\ne razveselili remunski folkloristi, jo jaz rad tudi v jutranjih urah\^' kodo ob 20. ufi nastopili v Pre-prikolovratim domov, vam ncradyerno?em gledališču. — Folklorna zaupam. Zaradi tega sem imel zy^upina društva »Sio%a* iz Ze- Skrb za strokovno > knjižničarstvo lično neslišno domov. Stopil sem v\ V kranjski občini je preko 80 $palnico in — Marjane nikjer! i strokovnih knjižnic z dragoceno Mcjzeks, jaz pa s takšnim 5frđAom^ strokovno literahiro, ki pa ni stopil v spalnico! — Takrat mi je iknjižnicp-sko urejena m povezana šinila v glavo odlična ideja. Mar-}n potreba mi delovnih kolektivov. jana ima protezo v ustih in pre-^ Zato se je Osrednja knjižnica od-den leže, jo da v kozarec vode v i ločila, da bo vse te pommjklji-kopalnico. Zato je v zadniem času gvoali uredila in privzgojila pot.re-moja prva pot v poznih nočnih^ben knjižničarski k*der. Vzpo-urah v kopalnico: če ni zob v ko- a redno s tem bo ustvarjala tudi za"" pri pojem domov, če pa so } centralni knhžn* katalog, ki bo ^med drugim omogočal izoosojr.nje I knjižnega gradiva med knjižnica-l mi 6amimi. Za opravljanje teh i nalog sr'-4- posebno Fkupi- i no kn i i v-; V"t0ki h instruktor j ev. iZ neka'e"'"i tovarnami in usta-1novami so bdi že letos sklenjeni dogovori o tovrstnem sodelovanju. J Občasne razstave v Prešernovi hiši Kranj — V Prešernovi hiši v Kranju se je zvrstilo od leta 1955 'do junija letos 241 FBZ&tav. Tlaz-1 stave s področja zgodovinskih 'strok ter 6 področja sodobnega in ' preteklega umetnostnega ustvarjanja so vzbudile veliko zanima-»— potem se še v zadnjih trenutkih i nje. Ogledalo si jih ie 532.9PB obi-duševno pripravljam na vse, kar* skoval cev, od katerih je bila do-bo Marjana počela z menoj. c'bra polovica mladine. Ob:ek je tu- Dober nasvet, kaj?, T oda raje £»([di v republiškem merilu več kot ne uporabljajte. Moj prijatelj je ie} zadovoljiv in vse kaže, da so raz-nasankal. Njegova žena ima nam-i stave te vrste postale v Kranju reč kozarec z vodo in protezo že}rc^r t\ >. kulturna potreba. Ce bo več tednov kar v spalnici. r muze ju uspelo nabaviti magneto- A Iz Kamnika mi je te dni Po-\i V ta namen prireja in veda pa ne smete biti s to zahtevo i ortranizira k"ncert~ v okviru da-tako počasni kot s tisto za «re^;-\nih finančnih možnosti. V letoš-tev ceste iz Kamnika v Kranj. ^ nji koncertni sezoni .je organizi- A Ker se bližamo prazniku 'o-^'ala 10 koncertov. ferjev, še eno na njihov račun. Pred} Koncertna poslovalnica pa na-dnevi sem se peljal iz Črnivca ^rp-i™erava v prihodnje organizirati ti Posavcu, vendar pa sem komaj J koncerte po možnosti po vsej ko-prišcl čez ožino pod Peraškimi muni, torej povsod tam. kjer so klancem. Nek šofer (S 22526) oseb-A** to ustrezne dvorane. Da pa bi nega avtomobila je imel s seboj 7«-J ta koncertna dejavnost lahko za-di neko žensko z velikim klobukom i i^a vse vrste glasbene dejavno-na glavi. Vozil je pred menoj in}**. W morale imeU vse uštrcane nenadoma jc zavrl sredi klanca. Le} dvorane t komuni tudi ustrezni kaj sc jc zgodilo, sem sc spraševal' } koncertni klavir. Okvara? Ne, poljubiti sta se mora-A n »« •_____ ;.\ Razstava Marjana la in to opoldne na najnevarnej Šcm odseku ceste iz Kranja proti} Dovjaka Jcscuicam. Toda to še ni vse. V} y ten ^ne , r y «m dneh razstavlja v Prr-upamu, da nc bi razbral registrske} hMi v Kranju svoja dela številke je potem S 22526 »drveli kadorn«,|d Marjan Dovj.dc v Gobovcc kot pobla-ncl Ta/ trrf->B„|fcjj n W je ob teh poletnih »0 naključje ie hotelo, da m bilo}^h yRT ^Xyro 1a^Mgt tvori nesreče zaradi napačnega m nad vse nevarnega prehitevanja v klancu in na nepregledni cesti. Do prihodnjič nas*iidenje Vaš Bodičar! blizu štirideset del, med njimi je največ olj, tempor, risb s kredo in nalepi j enk Razstava, ki bo odprta do 12. julija, je plod ustvarjanja zadnjih let. mu na sc bo v našem mestu ustavila na povratku iz gostovanja po Italiji. To je ie drugo gostovanje te umetniške skupine v italijanskih mestih, ki je zlasti na lanskoletnem mednarodnem festivalu folklornih skupin v Teramu dosegla izreden uspeh. Živahno klubsko življenje Olševek — Z ustanovitvijo kluba v osnovni šoli so je kulturno življenje vaščanov povsem spremenilo. Zlasti ob nedeljah je v klubu zelo živahno. Ob televizorju se zbirajo tudi starejši vaščani in ne samo mladina. V sosednji sobi pa so organizirali plesne va-]«• Pripravili so že program predavanj za izobraževanje odraslih v sezoni 1961-62. Na sporedu 33 filmov DOKUMENTI DOKUMENTI Preteklo nedeljo se je v velik! »Palači .športov-« v Moskvi pričel II moskovski filmski festival. Bržkone je festival eden največjih na svetu, saj se ga udeložuje 50 dežel. Motto festivalu je letos »■Za hirmanizem filmske umetnosti, za prijateljstvo in mir med narodi«. Festivala se udeležuje več kot 700 gostov, filmskih zvezdnikov, filmskih teoretikov ;n časnikarjev. V dneh festivala, trajal bo do 23 julija, se bo zvrstilo 33 umetniških filmov. Moskovski festival pa ni le zanimiv zaradi kvalitete predvajanih del, temveč tudi, ker bodo na njem umetniki razpravljali o odgovornosti ivmetnaka pred časom in zaradi .številnih filmov starih ruskih filmskih mojstrov, ki jih bodo predvajali med časom festivala. Jugoslavijo zastopa na Po Hemingwayevi smrti Preteklo soboto smo poročaB. da se je Emest rTemingway ponesrečil nri čiščenju orodja. Sodne m policijske oblasti so ugotovile, da je pisatelj zjutraj, ko se je odpravljaj na lov, sprožil puško sam. Pisatelj je zadnje čase bolehal jaradi zvišanja krvnega pritiska in se je po smrti velikega filmskega igralca Garyja Cooper-ja, zdravil tudi t bolnišnici. Poročajo, da pisateljeva vdova prejema številne sožaJne brzojavke in pisma iz vseh krajev Amerike. festivalu film »Nebeski obred-«. Pričakujejo, da bo najboljši film na festivalu Cuharjevo -Cisto nebo-. Film bodo predvajali 17. julija. Četrtič: Jaques Tati Jaques Tati pripravlja svoj četrti film. Po treh dognanih filmskih umetninah s gospodom Hulotom v naslovnih vlogah, tako lahko zares veliko pričakujemo od njegove četrte verzije! Kljub temu, da se pripravlja Tati na svoj film zelo slerivnostno, se je izvedelo, da kani film posneti v borva h. BB v novem filmu Režiser dveh zanimivih filmov, ki smo j m videli tudi pri nas (Ljubimca in Dvigalo za morišče), Louis Malic, pripravlja nov film z tokrat sicer za francoske pojme že malce -zastarelo« Brigitte Bardot in pa z zanimivim italijanskim umetnikom Marcellom Ma-strLarmi jem. Čuhraj odlikovan? Rožii«ar in scenarist sijajnega sovjetskega filma -Balada o vojaku«, ki smo ga videli tudi pri nas, Cuhraj in Jezov, sta kakor poročajo, kandidata za Leninov? nagrado. To priznanje podeljujejo v Sovjetski zvezi vsako leto najboljšim umetnikom na posameznih področjih umetniškega snovanja. Drobne skrivnosti filmskih zvezd Nek hollywoodski novinar je v svoji veliki radovednosti hotel spoznati navade, ki jih imajo amerlSki fiimski zvezdniki in jih skrbno čuvajo pred javnostjo. Po teh primerih spoznamo, da so v teh svojih navadah podobni vsem preprostim ljudem. Prinašamo vam nekaj primerov: HENRY FONDA porabi mnogo prostega časa za konstruiranje malih h-sonih ladij in letal. JOANNE WOODWARD se najbolj boj*, tistih ljudi, ki se pri prvem srečanju obnašajo proti njej kot stari znanci." PAUB NEWMAN je eden redkih hollywoodskih igralcev, ki nc pije, zato pa veliko kadi in to raje cigare kot pa cigarete AUDREY HEPBURN, ki jo poznamo kot sicer dobro igralko, se pa vedno popolnoma zmede na sreni, če ve, da jo opazuje kdo, ki ne spada v ekipo, ali pa ga ona ne pozna. KIRK DOUGL.AS nikdar ne obiskuje športnih prireditev. To vprašanje razlaga z odgovorom: -Jaz nisem rojen za gledalca.« KIM NOVAK preživi ure v poslušanju gramoforsikh plošč. MONTGOMERY C LIFT se počuti nesrečnega, če mu servira jo kakršnokoli povrtnino. DEBORAH KERR slika in piše pesmi, a jih pokaže samo najintimnejšim prijateljem. TONY CURTIS redno pozablja imana in zato nosi s seboj notes, v katerega zapisuje imena in karakteristike ljudi, ki jih sreča. To mu pomaga, da si bolje zapomni ime. CYD CHARISSE ni samo odlična plesalka, pač pa tudi odlična igralka -base baJla«. Ker je to izrazito moška igra, Ji je vedno nerodno, ko zve, da vedo to drugi ljudje. JAMES STEV/ARD vedno okleva, dvigniti slušalko, če ga kliče nekdo, ki se mu prej še ni javil. RUTH ROMAN često uporablja besede, ki jim ne ve pravega pomena. AUDIE MURPHY vsak večer s svojim avtom prevozi v hitri vožnji po nekaj sto kilorrietrov. Pravi, da brez tega ne more spati. DOKUMENTI 38 ji AUSCHWITZ Dnevnik taboriščnega zdravnika ženo in hčer dam poklicati k ograji. Zadnjič sc pogovarjam z njima. Žena mi pove, da sta bili brez težav sprejeti v transport. Oddahnil sem si, ko sem slišal to vest, kakor tudi, da se je na posredovanje moje žene prijavilo tudi večje število drugih prostovoljno za delo. Potem vrževa esesovec in jaz pakete čez ograjo, česar straža na srečo ni opazila. Pri odhodu svojih dragih niti objeti ne morem, samo z roko si pomigamo v slovo ... In res se je zgodilo vse tako, kot sem želel. Oba transporta sta zapustila koncentracijsko taborišče Auschvvitz in z njima moja draga žena in hčerka, čeprav ne vem, kaj jima prinese bodočnost, mi je vendar mnogo laže pri srcu. Vsaj neposredna nevarnost jima ne grozi, kakor tu. Na delovnem mestu pa bosta morda imeli malo sreče in pričakali bosta osvoboditev. Saj vsa znamenja nedvomno kažejo, da bo vojne kmalu konec. Tretjemu rajhu se že koplje grob. Kdor ni več tukaj, ima pač dovolj vzroka z zaupanjem zreti v bodočnost. Moja lastna usoda pa je slej ko prej brezupna. Zavest, da sem vsaj svoji rodbini prihranil smrt na »Grmadi«, me tolaži, da laže, da skoro mirno lahko mislim na bližajoči se konec. Z voljo se prisilim k stvarnosti. Nočem, da me prevzameta strah in obup. Mirno moram zreti koncu »Posebne komande« v oči. Res je, s svojim življenjem bom plačal prostovoljno prijavo k »Posebni komandi«, res je pa tudi, da se imam tej svoji prijavi zahvaliti, da sem rešil življenje ženi in hčerki in to mi je v uteho. Brez »Posebne komande« bi tega ne bil nikoli dosegel. *v * Jesen je, konec septembra 1944. Sever brije z že zasneženih vrhov Beskidov. Stresa bodečo žico in biča plamene koncentracijskih dimnikov. Vrane — edine ptice v teh krajih — krakajo nad pustim poljem. Kot raztrgane cunje prinaša veter kosmiče dima do mene in z njim strašni duh po pečenem človeškem mesu in požganih laseh, na katerega sem se v teh treh mesecih in pol že privadil. Dnevi beže v mrtvilnem brezdelju, noči v nemirnem polsnu. Popolnoma otrpel sem v svoji notranjosti. Samota je pekel. Cele dneve leži nad Auschwitz-Birkenau mrtvaški mir. Slabo znamenje. Ta tišina utegne biti le nastavek za nove krvave ukrepe. Dvanajsta »Posebna komanda« ima za seboj tri mesece in pol, pred seboj le še dva tedna ... Toda še prej likvidirajo taborišče C, veliko taborišče žensk, iz katerega sem komaj rešil ženo in otroke. Nikoli ne bom pozabil dneva, ko so se pred krematorijem pojavili prvi tovornjaki s svojim ubogim človeškim bremenom. In prvirn kamionom so sledili novi in vedno novi, neskončna veriga. Ženske so že gole. Pred podzemeljskim vhodom v plinsko celico jih razlože ter v gručah gonijo v celico. Vsaka od njih se zaveda, da jo čaka smrt s plinom. Toda štirimesečna, trpljenja polna doba v taborišču je tako razdrobila telesne in duševne moči, da nimajo v sebi nobenega odpora več še braniti svoje življenje. Samo utrujene so še! Brez odpora, brez ugovora se dajo gnati v plinsko celico. Brez ugovora čakajo na konec. V njihovem življenju jim je ostal samo še en cilj: smrt. In vendar bi bil raje, mnogo raje poslušal obupan jok in kričanje kot gledal to brezbrižno otopelost — tako do smrti žalostno, to tako do skrajnosti strto človečanstvo. »Posebna komanda« čaka zdaj, da se izpolni njena usoda. Dneve, tedne, mesece smo imeli čas pripravljati se na ta trenutek. Pa nas kljub temu davi groza, ko pomislimo na trenutek usmrtitve. Vsako sekundo smo pripravljeni na to, da nas pridejo iskat esesovski krvniki. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormac 42 Z Donom sva bila že tako črnogleda, da sva brc/: bet -d pospravila govedino im konzerve v manj kot petih minutah in polizala ostanke mesa z najinih parangov. Okus po mesu nama Je priklical otožni; spomine na civilizacijo in kuharske dobrote. I.rsla s\a kar n.i p vrat in spet nazaj, potem pa xr popraskal po bradi in sam pri sebi mrmral kot slara devica, ki nestrpno čaka na poštarja. 1'iM'asi, prijatelj.« sem mu rekel. -Tako nc prideš naprej.« •Moj bog, Mac,~ je /igodrnjal, -zakaj naju ne odv«»dejo dalje? Ka/pačil bi sc« Spet je hodil po dolgem in počez po koči. |okl«f nisem bil tako ob llvoe, ila bi najraje /.avpil nanj. lfticl sini laifj lioja/iu kot on. Spet sva dobila ribe /a /ajtrk in po dolgem I >so jc atttal Rogat in naju vodil k čolna, kjer Jf /«■ >-..W.iU ist.v po.Kika. ftUkJOl tli Irfli \idrini gora za njo. Java nri |W naju brez besed opazovali. Okoli petih popoldne je krmar spremenil r-1 r In obrnili isr»o "* *~"''" *......—m ■ ■ kolibe na visokih kolih metale dolge sence. Toda v ta k«.»r... .; HMi ., ..., dov od obale je posadka pričela živahno zlubaćrajl, Krmar je v/.kliknil in ostro obrnil krmilo, da smo / vso naglico zapluli proti odprtemu morju. -Kaj se dogaja?« sem zaTodrnjal. Nai javan.ski vodič je s palcem pokazal proti obali, rrkoe: -Japonci!« Radoveden sem bil, kako je to ugotovil, kajti naj sem Sc tako napeto buljil v obalo, ki se jc Izgubljala v mraku, nikjer nisem opazil znaka življenja. Morda je vodič prav zavoljo tega, ker na obali ni bilo nobenega domačina, sklepal, da so Japonci v vasi. Pogledal sem Dona, ki se jc na drugi strani čolna sklanjal nizko nad vodo. Poslednji sončni žarki so mu obsevali potno čelo. -Prokleto nerodno, Mac,« Je rekel. M«>ž pri krmilu ni spremenil smeri, dokler nismo bili daleč zunaj na morju. Cez čaa sem lahko videl BHOi trn katero se mi je dozdevalo, da je pristanišče in v njem zasidrane velike ladje. Vprašal sem Rogerja, kakšen kraj jc to. -TjilatJap,« Je odsekano rekel. Nedaleč od vhoda v pristanišče smo pristali na majhnem otoku. Posadka Jc iz malega kamponga prinesla ri/. In ribe. Noč smo prespali zraven čolna In ie pred zoro odpluli dalje. Ko Je vzslo sonce, smo bili >.e tako daleč na odprt<-m morju, da nismo videli več kopnega. Ta dan Jc bil zadnji, kar smo jih prebili v ribiškem čolnu. Proti mraku smo zapluli k obali in, ploveč počasi proti v/hodu, jadrali le nc!..ij i/\«n črte, kjer so s<- lomili valovi. Naša pobailk^ pa je napeto strmela na obalo, strmeč za dogovorjenimi znamenji. 7, Do-uoui sva bolščala skupaj z njimi, a videla nisva ni- česar razen džungle in onstran nje težke gmote gora. Toda naposled se je čoln obrnil, kot jc bila podoba, natanko proti mestu, ki so ga Javanci iskali. Kar prekipevali so od zadovoljstva nad svojimi navigacijskimi sposobnostmi. Noč smo spet prespali na obali, vendar ne v mpongu, ampak na robu džungle in zarana dru-cga jutra, ko smo še spali, so ribiči spet odjadrali, mene, Dona in Rogerja pa pustili tam. Zdaj je nastala strašna sprememba. Spet smo se potikali po džungli, si utirali pol gkoaJ podrast kot toliko mesecev poprej, spali po tleh in koračlli po slabo vidni stezi ob pobočjih gora in kdaj pa kdaj uzrli morje na naši desni. Neprestano nem je zvenela v ušesih džungelska glasba — petje v tisočerih glasovih, ob melodiji, ki je bila včasih naravnost grozeča. To je bila zdaj uvertura k najini sv in •,. ••Moj bog,« sem molil, -naj se zdaj ne zgodi nič narobe.« Popoldne tretjega dne smo /apostlli sler> in sledili najinemu vodiču proti točki na obali, kjrr smo našli kot po kakšnem čudežu majhen čoln, na obeh straneh podprt z bambusovimi palicami, ki so bile potisnjene globoko v pesek. Cola je imel kratek jambor in vlečno jadro. Spravili smo ga v votlo, skočili vanj in ob lahnem vetru naglo zdrseli proti oddaljenemu otoku. Malo po luninem vzhodu smo začutili škrtanje prodnate obale pod čolr.ovim dnom. Za hip je bilo vse tiho, potem pa je iz teme /adom-l mogočen glas In odmeval po skirit votlini. -Pridita, vidva! Tu sem!« Roger je pravkar potisnil čoln v vodo. -Ti ne greš z nama?« sern ga vprašal. -So stvari, za katere Je bolje, da Jih ne vidim.« Stisnil nama Je roko. »Zdaj sta varna. Tuan bo skrbel za vaju —« Znova Jc zadonel glas z vrha strme čeri. -Pridita! Podvlzajta se!« V blcdikasli mesečini «\a splezala pa strmih, koničastih čereh proti ra/poki v steni. Med dvema orT^omnima skalama je bil vhod v naravno zavetje. Neka roka naju je zgrabila za ramo in naju vodila skozi odprtino, za nama sc jc zagrnila zavesa In v svetlobi oljenke je sedel beli tuan v pravljični votlini. 10. poglavje Bil jc majhen moi; čokat, temnih las in ožgan cd sonca. Na tebi jc imel zelenkasto khnkl srajco in kratke hlafe ler opanke. Za nJim je bil v votlini radijski sprejemnik in oddajnik, zraven pa stojalo za puške in brzostrelke. -Pozdravljena!« Je rekel z globokm avstralskim gbsom. -Padoveden sem že bil, kakšni ptiči frfotajo ted okoli.« S'rmcla sva vanj, prevzeta od nerazumljive plahosti. Ril je prvi član naših oboroženih sli, ki sva ga videla po petih mesecih. -Hej, prijatelj,« je za mrmral Don. Čustva so me preplavila. Najraje bi ga ugrabil za ramena in rjovel, rjovel, rjovel, toda vse, kar sem zmogel, je bilo to. da sem strmel vanj bedasto z na pol odprtimi usti. -Od kod sta prišla?« Njegov glas je bil globok, a hkrati vljuden In pomirjevalen. -Singapur!« sem zamrmral. -Za bežjo voljo, od tam!« Kar na lepem sem mu v • !;«»•• u zmedenih besed začel pripovedovati najino zgodbo, toda dvigni] je roko in mc zadržal. -Ze dobro, stari, počakaj. Ca.sa je še na pretek. Najprej se bosta malce pokrepčala.« In posedli smo na tla k najbolj neverjetni pojedini - konzerviranim svinjskim jezikom in klobasam, novemu krompirčku ter solati, potem pa smo sc še napokali konzerviranih ananasov in kreme. Ko smo se okrepčali, sem hotel spet nadaljevati z najino igodbo, a znova me je Avstralee ustavil. -Cujta, najprej potrebujeta spanja. Jaz tudi. Zdaj bom poklical i radiom Darvvin, potem pa bomo nekoliko podre mali.« -Darvvin,« je bedasto zamrmral Don. »Kot sanje se mi zdi vse to.« -Res ne verjameš, stari? Čakajo vaju.« -Darvvin,« je znova zamrmral Don. -Darvvin! Za božjo voljo,, Mae, res smo dobili zvezo z njimi!« 6 STRAN GLAS SREDA, 12. JULIJA 1961 nm ir.iii nOŠRAZGOVOR Ni še vse urejeno |j V Kropo iz Podnarta že dlje ■ pelje asfaltirana cesta. Le-to pa p bodo te dni spet povsem obno-S vili. In ko smo se v ponedeljek J peljal po tej cesti, nam je pre-H hod zaprl cestni valjar in moli rali smo počakati nekoliko tre-9 nutkov. Medtem pa nas je tam- ■ kajšnji cestar s prijaznim nali smehom potolažil, češ saj bo ■ kmalu bolje. Izkoristili smo to == naključje, in z njim spregovo-H rili še nekaj besed. §§ Stane Slfbar z Dobrav ca že ■ 23 let skrbi za cesto med Podil nartom in Kropo, te dni pa je I nadvse zadovoljen, ker mu spet ■ urejajo »njegovo cesto«. Vpra- ■ šali smo ga, kdaj so začeli z g urejanjem in kdaj računa, da ■ bodo z deli zaključili? g§ »Približno mesec dni že 10—12 H delavcev ureja cesto in če bo H vreme naklonjeno, bodo dela H končana že čez teden dni. Za H prihodnje pa bo še vedno ostal H kamen spotike za promet most H čez Savo v Pod na rtu. Lani smo j§ sicer zamenjali 18 nosilcev, le- = tos pa moramo še preostalih H petnajst.« Kljub lanskim popravilom pa je most za promet brez dvomn slabši kot je bil, čeprav ne sme mo oporekati, da je trdne j i Deske na zgornji površini s vse vegaste, ker so bile naža gane iz komaj posekanega lesa Zato smo tovariša Staneta vprašali, če bodo zamenjali tudi tc deske in ne le preostele nosilce'.' »►Morda tudi. Vendar pa so. skoraj prepričan, da bo mc ostala še vedno kakšna frišn Ta most čez Savo bi moral bli vsekakor betonski, vendar pa so težave v tem, ker železnica zahteva nadvoz ali podvoz — torej gre za precej velika sredstva. Ker pa bo moralo priti do takšne rešitve, menim, da bi bilo škoda trošiti neka večja sredstva za vzdrževanje sedanjega lesenega mosta.« Naš razgovor se je kmalu razvil še na drugo področje, ki bo vsaj za cestarje in uprave cest zanimivejše, kot je bil prejšnji pornenek. Tovariša Staneta smo namreč vprašali, kako imajo cestarji urejene osebne dohodke in H vsaj približno primerjamo z delavci v drugih gospodarskih organizacijah? »Kar zadeva to vprašanje,« je če lahko njihovo stimulacijo začel tovariš Stane, »moram re- či, da še ni skoraj nič urejenega. Še vedno dobivamo vnaprej določene mesečne prejemke, le enkrat smo letos dobili 5% več, ta sicer na račun stimulacije. Jaz sem sicer kljub temu še kar zadovoljen, ker dobim ob mesecu okoli 20 tisočakov, seveda z raznimi dodatki na račun tega, ker sem že 23 let cestar. Vprašanje pa je. kako .90 s takš-"*.m načinom zadovoljni mlaj"!, ki prihajajo v naše vrste. Cc tudJ za ta skrb? tako kot za nas starejše, ki marama največkrat delati tudi v svojih oblekah in čevijih (s tem bi morale uprave za ceste preskrbeti svrv'e delavce), ne vem kako toJo v prihodnosti vzdrževan? ce fte. Prav gotov* se ne bo hs-rl nihče oprijeti toga dela. Upam pa, da bodo vsa ta poglavitna in tudi druga manjša vprašanja reTena z reorgarezac'jo sedanjera sistema v zvezi s cestami, ko bodo ustanovljena podjetja za ceste. Takrat bomo late in konkretneje lahko reševali vse takšne in podobne pro!?l?me.« n. n. Reševanj komunalnih-probEemov VSESTRANSKO SODELOVANJE KO SZDL LANI PREKO 900 PROSTOVOLJNIH DELOVNIH UR Poženk je precej oddaljen od avtobusne proge in morajo tamkajšnji vaščani hodi-i na avtobus na Pšenično Polico ali v Cerklje. Njihova želja je, da bi tudi njihove vasi vozil avtobus. To pa bo možno le z razširitvijo ceste. Domačini nameravajo večino del na tej cesti opraviti s prostovoljnim delom. 7e lani 60 preko Pšate gradili betonski moist, pri katerem f?r> večina del opravili s prostovoljk'm delom. Gradnja mostu, ki bi sicer veljala okrog 500.COO dinarjev, je stala le 100.003 dinarjev. Prebivalci Poženka, Smartna in Pšate se trudijo, da bi si ustvarili življenje čimbolj udobno. Tako lani opravili v Poženku 400 prostovoljnih ur, v Smartnem 300 in v Pšati 200. Za letos pa so si zadali ponovno veliko delovno akcijo. Gradili bodo okrog 200 m dolg obrežni zid skozi vas Poženk ob pol-oku Pša-ta. Kamen so že navozili, sedaj pa dovažajo tudi gramoz. Razširili bodo ceato skozi vas in s tem hkrati dali vasi mnogo lepši izgled. Vsa težaška dela bodo opravili s prostovoljnim delom in bo~ I do plačali le gradbeni material. Tri ure na obisku pri brigadirjih Neslo iz šatorski esenl kooperacija na 1200 ha ŠKOFJA LOKA, 11. julija — Na včerajšnji seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Skofja Loka so sprejeli plan letošnje jesenske setve in izvolili sedemčlanski upravni odbor gozdnega sklada. ' Med Vrandokom in Grođalćko klisuro je premik naše dobe. V tem pestrem desetletju so mladi razen udarniških značk in brigadirskih norm iznašli tudi ameriške »farmerke« in črne vetrovke. Na zasek ah skalnate Lašve nihče nd žvižgal popevk iz San Rema. Ostrižene glave brigadirjev na »beline« so bile takrat zunanja oznaka, ki jo je vsak sprejel kot logičen račun, ki ga je treba plačati brez reklamacije, čeprav je bila cena visoka. Cas je marsikaj odpravil. Napredek v tehniki je brigadirjem olajšal delo, čeprav vrst srednješolske mladine, tako je statistično dokazano, da naselje zasluži naziv »razumniškega mesta«. Razen srednješolcev in brigadirjev s svobodnimi poklici je tukaj še »akademska trojka«, dva tehnika in »mestni zdravnik«, ki sproti računata delovno storilnost brigad, zdravnik pa izreže žulje na rokah deklet. in fantov. Delovni uspehi brigadirjev so izražajo v odstotkih. Norme presegajo športni Mariborčani v primerjavi s šibkimi Celjani enakovredno. Celjani so te dni prebili »zvočni zid«, ko so dnevne nalo- — To bi bilo neskromno pretiravanje. — Veste, kaj je nekoč rekel Nar poieon? Da vojaški uspehi pridejo skozi želodec. — Pametna misel. Slednjič bodo dobile še kuharice svoje mesto v generalnih štabih. Sicer pa, kuharska spretnost je moj »konjiček«. Pred leti sem bila še navadna brigadirka. V kuhinjo so me spravili po vztrajnem prepričevanju. Zdaj sem med lonci že tretje leto. — Nameravate napisati kakšno »Brigadirsko kuharico«? MM rti nihče več poznal. Zdaj se že sama sebi vedno bolj čudim. To je izvleček iz razgovora z mlado kuterico-študentko. Fant od fare Ko so ga zadnjič zmerili, je bil visok natančno 148 centimetrov. Ima 38 kg žive teže. Fant, ki bo čez sedem let shižil vojake, je dema iz Bukovega žlaka pri Celju. In na delu je pravi korenjak. Ne odreče se samokolnici, čeprav je končal sedmi razred osemletke in ni s kmetov. Predlagali so, da bi nosil vodo. Trinajstletni brigadir pa je stisnil zobe, zamahnil s krampom in deja: »Saj nisem mevža!« Kljub temu so nam povedali, da mu je v brigadi najbolj všeč, ko delijo malico. Med gradbiščem v Straheči dolini irt »ptaitnenim mestom« je nekaj tisoč korakov. V brigadirskih dnevnikih je podatkov o življenju brigadirjev in njihovem odnosu do dela največ. In to življenje v veliki družini pod .sotonskim! krili prinaša dve spoznanji, da ima delo svojo lirifco in brigade za mladino svoj vzgojni pomen. Na področju škofjeloške občine so sedaj tri velike kmetijske zadruge, ki v veliki meri sodelujejo z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Tako bo letošnjo jesen v kooperaciji zasejano kar 100 hektarov pšenice od skupne površine 500 hektarov in 90 hektarov ostalih žit od skupne zasejane površine 300 hektarov. V kooperaciji bo zasejano tudi 200 hektarov njiv z deteljo (skupna površina 430 hektarov) in kar 800 hektarov travnikov (vseh travnikov je približno 3940 hektarov). Letošnji pftan kooperacije jo občutno višji od lanskega, ker predvidevajo, da bodo pri tem že uspešno sodelovali kmetijski stro- i kovnjaki, ki so letos zaMjiučBi šo- ; lanje in se bodo zaposliti pri kmetijski strokovnjaki, ki so le- j tos zaključili šolanje in se bodo zaposlili pri kmetijskm zadrugah I v škofjeloški komuni. Kljnto temu, da je bil lanskoletni plan dokaj nizek, ga predvsem pri žitih niso mogli realizirati, medtem, ko je bil pri travnikih močno presežen. Preteklo nedeljo, 10. julija je bilo na Bledu zaključeno slovansko prvenstvo. Tekmovanja se je pričelo že v soboto, vendar se je zaradi velikega števila nastopajočih, predvsem v mladinskih disciplinah, nadaljevalo danes dopoldne. Prvenstvo je pokazalo, da je kvaliteta pri ženskah dokaj padla, medtem pa so mladinci verjetno prvi Bled. REZULTATI: člani - skiff: Cer-njač (Savica) 8:05,1, double scoulis (Savica) brez borbe, četverce preklopne gradnje: Bled (brez borbe), četverec proste gradnje: Bled (brez borbe). Članice: Skiff: Sosšč (Argo) 4:29,0. Mladinci: Četverec — začetniki: (Savica 4:00,6; skiff — starejši 'i'iii!i;ifl!!1!;!!'!;!!;n[H!™ Nate laralifiivisi žuljev in znojnih čel verjetno rti nič manj. Skratka, brigadno življenje je opustilo vojaške vzore in brigadirski dnevniki so polni novih vtisov, za katere so bili mladi prod desetimi leti prikrajšani. Voditelji mladinskih brigad 6e vozijo z mopedi, na progi Sa-mač-Sarajevo pa so hodili od naselja do miselja peš. Na robu našega predmestja so se pred dobrim tednom utaborile tri mladinske delovne brigade iz treh slovenskih industrijskih mest.: Maribora, Celja in Kranja. Mariborčani so razen svojo svojstvene pojoče govorice prinesli precej »dobre volje«, Celjani nekaj kitar m pogovore o savinjskem hmelju, Kranjčani pa so pripeljali mlado kuharico in sotonska krila. To napelje »platnenih hiš«, ki je nastalo na treh zelenih jasah ob Ru-penščici, je potrdilo, da so filozofski nazori mladih strnjeni v resnici, ki jo je nekoč že izpovedal slavni francoski filozof z besedami »-nazaj k naravi«. Kakor Štorklje poiščejo vodno tisti dimnik za gnezdo, iz katerega se najmanj kadi, tako so brigadirji našli košček pokrajine, kjer bi se v tem času odpočil še najbolj siten uradnik. V kavarniškem koto Brigadirsko mesto pod vsako Rupu ima okrog 48 platnenih hiš v treh barvah. Razen tega Je tukaj le lesena baraka, ki je upravno središče mesta. V toj baraki j<> kotiček, ki spominja na kavarniško arhitekturo. V tem kavarniškem kotu smo ob spremljavi neke francoske šansone te bližnjega zvočnika zvedeli, da mesto Maja natančne) 160 fantov in deklet. Brigyd*rfi so v gkavnem iz MED DELOM... ge izvršili z 224 odstotki. Posebnost pa so Kranjčani. Za izredno delovne uspehe jim komandant deli »lizike«. Tudi družabno življenje v taborišču je zanimivo. V žepni knjižnici« je od 90 knjig ostala samo pesniška zbirka Lili Novy: Oboki. Nikogar preveč ne moti, če zvečer brigadirji zaplešejo v travi razgrete plese. Od zore do mraka Red je red. Brez reda ne gre tudi pod šotori. Seveda ni mogočo ničesar napraviti proti nevihtam, ki pridejo po vremenskih poročnih. Kajti letošnje poletje je muhasto in zgodi se, da voda na-l*>Lni šotore. Takrat v naselju ni miru, dokler zopet ne pritrdijo vseh vrvi. Sicer pa v četvorčfcih brigadirji dobro spijo. Po vstajanju je na vrsti umivanje. Največji posebneži se umivajo z rokami v žepu. Ker samo polovici fantov poganjajo brki, z britjem nimajo večjih težav. Brijejo se po navadi, kar na suho. Na delu so zaposleni, da ne utegnejo pomisliti na pogovore. S samokolnicami upravljajo fantje in dekleta, ki po predpisih •<• nimajo let za šoferski rcpit. Tako se zgodi, da včasih izkopljejo 27 kubikov zemlje v desetih minutah. Posta prihaja, v mu-selje, ko pridejo z dola. Po kosilu je počite!;. ki koristi prebavi. Kajti jedilnik je taflorteon m. potov maščob. Konč no se človek t zaposlenosti IH spomni na kopanje in film, ki e jim za sedaj ramo obeta. Kuharica, ki nima belega pre.E pašnika - Pravijo, da ste v brigadi naj-vainepa osebnost? — Te želje nimam. Upam pa, da me mož ne bo spodil, če bom znala kuhati. — In življenje v brigad*? — Vodno md jo bolj všeč, ker se neprestano smejimo. * — Katerih vrlin ste se naučili? — Predvsem družabnosti. Pred loti sem bila pusta in sramežljiva. Svet za sebe. Ko pa sem se vrnila iz prve brigade so v meni nastalo takšne spremembo, da me Kam z dekleti? Neka trgovina r Rimu je nedavno tega. dala v časopis oglas, ^a potrebuje za svojo novo trgovino sto mladih prodajalk. Plača 17 do 20 tisoč lir na mesec. Ena izmed najbolj prometnih ulic »redi Rima je bila nekaj dni r kora j zaprta prometu za pešce, saj je wč kot tisoč mladih deklet stalo v vrsti in čakalo, chi nemara dobe zaposlitev. Mnoge so bile izačenc obrtnice ali s fakultetno izobrazbo. S hladilnikom se ne da pretiravati Nemška dražba za prehrano ujrotavtja, da se jedila v hladilniku ne morejo čudežno (IoIro obdržati. Zdravstvena služba je zbrala podaOce. po katerih zboli danes več ljudi zaradi zastmplje- nja s hrano kot prod vojno. Po-narvadi je vzrok bolesni v tem. da so se ljudje preveč zanesli na hladilni k in jedli prestaro brano. Svežo ribo smemo imeti v hladilnika največ en dan, surovo meso tri dni, zmlelo meso moramo porabiti Se isti dan. Mleko in smotana se držKa dva do pel dni, surovo maslo največ M dni, jajca 14 dni, soči v je in solata tri do sedem dni. Miss Stone v Indiji Tanjug poroča .da je Jugoslavija sprejela povabilo, da bo sodelovala na filmskom festivalu v New Deihiju. Ta festival pripravlja indijska vlada skupaj s indijsko filmsko federacijo. Festival bo v zadnjih dneh oktobra m v prvih dneh novembra. Jugoslavijo bo na festivalu zastopal film Ziko Mitroviča »Miss Stopo«. ...IN PO IMfluL mladinci Peterman (Bled) 0^00,4; doubJeseoulis: Branik 3:45,5; četverec: Argo 3:38,1; četverec s krmarjem — str. mlad meh B4ed 5:25,0; skiff preklopne gradnje Bere (Bled) 4:30,5 Mladinke: skiff preklopne gradnje: Saje (Novo mesto) 2d7,5; donble scoofts: Branik 2:10,3*; četverec s krmarjem preklopne MLADINCI TRSTA NAJBOLJŠI Nekaj dni pred tem, pa je bil na progi nta blejskem jezeru tra-dicicnainii mladinski troboj reprezentanc Trsta, Koroške in Slovenijo. Slovenski mladinci, ki so bili sicer dobro pripravljeni, so zaradi«, slabega rezultata četverca, izgubili doslej čestofcrat r^iborjene prvo mesto na troboju. Prireditev je bila zek> privlačna in ena najboljših doslej. Rezultati: skiff: Trst. 8:25,3: Slovenija 8:57.8; Koroška 9:27,9 četverec s krmarjem: Trst 3:42.4; Koroška 3:46,5; Slovenija 3:47.7 doubie ■eeBs: Trst 3:45,2; Slovani j a 3:52.6: Koroška 3:53.6 osmerce: Slovenija 3:T2,9; Koroška 3:2?,6; Trsi: 3:27.6 Ekipno: Trst 12, Sloveti";i 11.5, Koroška 9. M. T. . ji . f ODBOJKARSKI TURNIR NA JESENICAH V okviru športnih prireditev v počastitev 20-lctniee ljudsko vsta-je je bil danes na lanmiilruh prvi del odboji: nekega turnirja mod moškimi ekipami odbojka--k1'i klubov Jesenic, Žirovnice, Velenja tor žen;-.k i ma ckioama Josc-rtie in Velenja. Turnir je organiziral odbojkanki klub Jesenice. Tako s*> z udeležbo -Velen \šwn\ vrnili oh'sk Jeseničanom. Ti so namreč odi-grali ob Rudarskem prazniku v Velenju te'v-mi z mo-čko in žensko tamkajšnjo ek po. Ker no gostovali Velenjčani prv*č na Jesenicah so podarili Jesenskemu moštvu rudan-iko svetilko in pn apornjbnakl albvm. Pokal na turnirju si je priborilo moštvo iz Žirovnico, ki je v fina!m prem"-galo oki po j z Velenja. Hrupi dol turntrja bo še v tem mesecu na Jesenicah. Rezultati — moški: Jesenice : Zirovnk-a 3:1 (15:7, 15:17, 15:4, 15:4); .Tes-enioo : Velenje 3:0 (15:10, 15:8. 15:8); Žirovnica : Velenje 3:1 (8:15. 15:12, 15:5, 15:5); Zemske: Zirovn'ca : Velenje 3:t (8:15, 15:T2, 15:5, 15: U STRELCI V ŠENČURJU Šenčur. J), julija - Danes dopoldan je bilo v Šenčurju prija-'.oljrfco strel'dS0 trkmevanie mod ekipami iz Šenčurja, Visc.kega in tovarne SP1K iz Knmjn. Tekmovali so z malokalibrsfriml puškami. Zmagala >' domač.-t .'kipa s 377 krogi, pred ekipo W. Visokega, ki Je deset i 314 krogov in rkino Spfka s 311 krogi. -an Plavalna šola V teh »meh ro v Kamnltau odprli plavalno šolo, ki bo vsak dr.n i. t kamniškem kopališču. Vsto,>-nina je sonizmeron-a nizka. Kaj stane celoteii tečaj samo 200 di- NMgov.