*f. I VA ranim cimmtiiiaitni) trnu. v n« maia 1929. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L Uhaja, Uvrem* pcoMjck. vw* Mr»i- Urcdaittvot »Hča " Franćiik« A.*kega St. 20, L nadstropje. Do|»t M| m podajo uredni*— pisma se ne •prejemaio, rokopis — m vrtajo. — O4*t+otw* ur+M» ProL F. Potic. — Lantoik tfckanii. IJS»o*. TUk tUkarna E^o*. Nar©ćob». tnala za men« L 7.—. 3 —sace L 1950. Ved M. L 32.- ta cmlo le' Za inozenttvo moečao 5 lir već. - Teiefoo uredaiJtvm « uprav - EDINOST .---1-----it«ritke v Trstu in okolici po 20 oant. — Oglasi se računajo v Mrokoeti sne kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 orai osmrtnice, zahvalo, poslani a e in vabila po L 1.—« oglasi dMsarnlb smrodov asm po L 2.—. MaU oglasi po 20 ooat. beseda, n*jman| pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije m pošiljajo taUfbčno upravi Edinosti, v Trotu, uUaa •v. Frančiška Aaiftkefa »ter, 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprav« 11-97« floSn M proti režimu občinskih komisar!« Istočasno, ko nam je občinski kom^ar CavaUotti doposlal svoje ljubeznivo pisemce smo prejeli tudi dopis s Pivke, ki smo «sa priobčili v včerajšnji številki. Povdarja-mo to istočasnost, da bi se ne mislilo, da je še !e nastop Kobaridcev proti tamošnje-mu komisarju nekako naščuval Pivčane, da so se oglasili tudi oni, da je to to nekako umetno in zlohotno uprizorjena gonja proti režimu občinskih komisarjev. Dopisi iz Kobarida in s Pivke so glasna priča, kako vse prizadete občine globoko občutijo škode, ki jih povzroča ta režim, kako težko nosijo prizadjana jim bremena, kako eno-dušna je žeija, da se vsaj glede občinskih uprav povrnejo normalne razmere, da se te uprave brez izjeme povrnejo v roke ŽUP<|" nov, ki naj si jih izvoli ljudstvo samo. Odprava komisarjev in vzpostava županov je važno, naravnost življenjsko vprašanje za gospodarstvo naših občin v Julijski Krajini. Vprašanje torej, ki mu morajo naša javna glasila posvečati vso svojo pažnjo m ne odnehati, dokler ne bo rešeno v skladu s splošno željo in zahtevo našega prebivalstva. Naglašamo to veliko važnost tudi na naslov tistih, ki bi nam utegnili oporekati, da se nerazmerno preveč bavimo s tem vprašanjem. Če smo rekli v svojih pripombah k pismu kobariškega komisarja, da je on sam s svojim pismom podal najnazornejši dokaz o upravičenosti krrtike svojega k omi šarjenja, pa sta pomembnost in veljavnost dopisa s Pivke v tem, da navaja konkretne podatke o gmotni škodi, ki jo je po-stojnski občinski komisar že povzročil in jo hoče še povzročiti gospodarstvu postojnske mestne občine. V tem dopisu ni nikatkega praznega besedičenja, nikakih fraz niska-kega «hujskanja» iz kakih nacionalističnih ali državni upravi nasprotnih namenov, kakor se nam to rado očita, kadar (v dovoljenih mejah) grajamo našo javno upravo. Tu govorijo dejstva, ki jih vidi vsako oko. govorijo suhe številke svoj žalostni govor. Dejstva govorijo, da se z imetjem ljudstva — saj je gmotni poločaj vsakega posameznega občana prizadet po slabem, neracijonalnem gospodarstvu z občinskim premoženjem — razpolaga, ne da bi imelo ljudstvo pri tem kako besedo, ali kak vpliv. Z imetje m ljudstva se razpolaga brez ljudstva in je usoda občine in njenih naprav prepuščena dobri ali slabi volji, ali pa sposobnosti, ali nesposobnosti enega samega človeka, dočim je pri vsaki javni upravi neogiben pogoj za nje uspešnost in dobrota — primerna in izdatna kontrola. 2e iz tega razloga — nedostatka vsake kontrole — sta upravičeni naša borba proti režimu občinskih komisarjev in želja prebivalstva, naj se v vseh naših občinah vzpostavi režim od ljudstva izvoljenih županov pod kontrolo občinskih zastopov. Opravičenost te zahteve je pripoznal te dni celo minister za notranje stvari, Feder-zoni. Torej menda najkompetentnejša oseba. V fsvojih kritikah notranje politike v rimskem senatu so opozieijonalni govorniki med drugimi očitki naglašali tudi suspenzijo lokalnih uprav, V svojem odgovoru na ta očitek se je minister Federzoni ponašal s tem, da -se je število izrednih administracij (občinskih komisarjev) že skrčilo od 1900 na 1374. Naglašal je, da se iščejo poti za vzpostavo lokalnih uprav ter je zagotovil, da bo vlada nadaljevala z vzpostavljanjem. Ta naglašanja in te obljube ministra vsebujejo za vsakega logično mislečega človeka priznanje, da režim občinskih komisarjev ne le da ni v skladu z duhom ustavnih pravic in državljanske svobode, torej neupravičen, marveč tudi naravnost škodljiv za interese prebivalstva. Tudi pod prejšnjo vladavino so bili slučaji, da so se župani odstavljali, občinski zastopi razpu-ščali in imenovali občinski gerenti. Toda ti so meli nalog, da v zakonitem roku razpišejo nove volitve in je njihova funkcija nehala, čim je bil izvoljen novi občinski za stop in je bila pravilnost volitev uradno ugotovljena. Poslovanje gerentov je bilo torej le kratko Izredno medvladje. V naši Julijski Krajini pa so slučaji, da v občinah že po leto, dve leti dni in ludi več — komi-saiajo komisarji, kajti o kaki občinski upravi v dobrem smislu besede ne more biti niti govora, kakor kažejo kaj nazorno postojnski zgledi! Ali se smemo nadejati, da bo vlada odslej hitela — povdarjamo; hitela — s svojo akcijo za popolno od pravo te krivice in nadloge za naše občine, te škode za njih gospodarstvo in za materijalne koristi prebivalstva?! In to v skladu z obljubo ministra Federzonija, podano 1 slovesnem trenutku in na slovesnem me stu. Pa tudi v skladu z obljubo gospoda videmskega prefekta Riccija povodom njegovega obiska v Ajdovščini in Vipavi! Po takih izjavah iz tako kompetentnih ust se smemo- morda vendar — kljub tolikim pre-varjenim nadam — nadejati, da bo to pot bosedi sledilo tudi dejanje. ' Naj se ob tej priliki še nekoliko poba-.vimo z občinskim komisarjem v Kobaridu. Kajti iz poročil naših zaupnikov, pa tudi iz njegovega lastnega pisma je razvidno, da se mož s svojim komisarjenje-m dotika tudi moralnih, etičnih interesov prebivalstva, in celo tudi časti občinarjev. Ovaja in cbrekuje društvo, ki mu je namen širjenje prosvete med ljudstvom, podtika mu po zakonu kaznive namene, ne da bi navedel niti enega bmm sett narodne skapttlne materijalnih koristi občine in pospeševatelj Qb voHtvi upravnega odbora hipotekam« duševnh interesov občinarjev, ki pa zagri-j banke - Nor. blok proti poslanskim ženo nasprotuje in grozi tistim, ki hočejo sinekurom služiti tem interesom: tak občinski komi- BEOGRAD, 12. (Izv.) Rndikakki klub je sar je res zrel za tisti oimnozni dekret s | na SVoji današnji dopoldanski soji soglasno prefekture v Vidmu! Mož gre pa še dalje op^ej Sklesp, da se morajo vladni poslanci v svojem pismu. On se naravnost drzno 1 —1------ t ;<> Kil dotika časti občinarjev, ko pravi, da uživa spoštovanje vseh poštenjakov! Ker pa je ogromna večina občinarjev v Kobaridu nezadovoljna in naravnost ogorčena radi njegovega komisarjenja, je tu možen en edini logični zaključek. Ta namreč, da gospod Cavallotti izključuje ogromno večino občinarjev iz vrst poštenjakov, jih označa torej za — nepoštene! Tako krvavo žaljenje prebivalstva si dovoljuje ta gospod! Pa še nekaj zelo drastičnega v spo polnitev njegove karakterne slike. Kaj naj si mislimo o profesorju, učitelju in vrhu tega izobraženem človeku, ki drugega učitelja psuje z «oslovstvom», s »prirojenim idijot-stvom»?! Neki francoski pregovor pravi, da v zlogu, v pisavi se kaže človek, kakršen je. Ta rečenica velja v polni meri za g. občinskega komisarja v Kobaridu! Iz njega govori le narodno sovraštvo; pozablja na pravo nalogo upravitelja občine in jo nadomestuje z neko narodno-politično misijo, ki si jo domišljuje. Tak občinski komisar je res zrel za koso. Mi pa ne poznamo sovraštva. Tudi nismo nikaki mhilisti, ki hočejo le rušiti. Mi grajamo pač, kar je graje vrednega, ne odrekamo pa priznanja kjer je opravičeno. Opetovano že smo pohvalno omenjali kakega orožnika, kakega drugega javnega organa. In tudi občinskemu komisarju ne odrekamo hvale, če je je vreden. Tako je bilo na pr. s prejšnjim občinskim komisarjem, četudi je bi! Italijan in ni poznal našega jezika. Občinarji so pozabljali na to, ker je bil mož sicer pravičen, umerjen, dobrohoten in je s temi svojstvi omogočal mimo sožitje z njim. Sedanji občinski komisar pa je tip tistih občinskih komisarjev, ki ne dopuščajo mirnega sožitja — kajti tudi najmtrnejši človek ne more živeti v miru, če njegov bližnji tega noče. Taki komisarji opravičujejo — ne glede na naše načelno stališče proti režimu občinskih komisarjev .— našo borbo proti njim! Halo ontanta proti priključitvi odreči vsem sine kuram. Istočasno je bil sprejet predlog, da se naroči pravosodnemu ministru, da predloži v tem smislu narodni skupščini zakonski načrt, ki naj zabrani narodnim poslancem udeležbo pri zasebnih podjetjih. Na isti svoji seji je radi-kalsiki klub določil kot kandidate v upravni odbor državne hipotekarne banke drž. svetnika SardeKča, drž. svetnika Bule tiča, predsednika kaisacijskega sodišča Jovanoviča ter prol. Ognjanovića. Peto mesto je bilo prepuščeno samostojnim demokrat oafC Izvoljeno je bilo končno še predsedstvo radikakkega kluba. Za predsednika je bil izvoljen Ljuba Živ.kovič. Istočasno je imel svojo sejo tudi klub samostojnih demokratov, ki je določil Milana Kostiča kot kandidata v upravni odbor drž. hipotekarne banke. Ob 12. uri so je začela seja nar. skupščine, ki je radi incidentov, izzvanih po radičevcih in poslancih SLS, potekla zelo nemirno. Kot. edina točka dnevnega reda je bila volitev upravnega odbora hipotekarne banke. Opozicija se je glasovanja vzdržala. V imenu nar. bloka je radikalski poslanec Sušič prečrtal izjavo, da sta obe stranki nar. bloka sklenili prepovedati svojim poslancem vsako opravljanje drugih funkcij razen poslanskih ter vsako sprejemanje sinekur. Nato so bili s 149 glasovi izvoljeni v odbor hipotekarne banke od nar. bloka de signiram kandidati. Olajšave za letoviščarje v jugoelovenskem Primorju BEOGRAD, 12. (brv.) Prometni minister je odredil, da se v svrbo dviga prometa v jugoslovenskem Primorju dovoli posetni-kom, ki ostanejo v Primorju vsaj 15 dni, 50 3, popusta na vozarini po železnici. Soden atntattjn itsejenDi na smrt v sofijskem zarotniškem procesu Danes se izvrši sodbo pred katedralo svete Nedelje SOFIJA, 12. Sinoči je bila pri prekem flVJfrUe k Nemčiji fa proti nflđffUeVlFnlnf^sćV razglašena sodba v procesu proti 1 atentatorjem. Obsojeni so na smrt na ve šalih: Dva nevarna Bolgara aretirana v Beogradu BEOGRAD, 12. (Izv.) Policija je danes aretirala 2 Bolgara, ki ju je poslala semkaj bolgarska vojaška liga v Sofiji, da pomorita načelnike bolgarskih emigrantov To-dorova, Obova in Atanasova. Atentatorja sta prišla v Beograd preko Carigrada, Italije in Prage. V njunem skrivališču so našli mnogo orožja. Enemu izmed obeh aretiran-cev se je medtem posrečilo zbežati. Kalfov poseti tudi Bukarešt BUKAREŠT, 12. Bolgarski zunanji minister Kalfov je brzojavno vprašal ruraun-avi je Hindenburg prisegel oboroževanja Bolgarske Popolno soglasje na konferenci v Bukareštu BEOGRAD, 12. Konferenca Male antan-te v Bukareštu je bila včeraj zaključena. Izdani komunike povdarja, da je bilo ugotovljeno v vseh naziiranjih popolno soglasje. Države Male antante bodo slejko-prej nastopale solidarno v vseh skupnih zadevah. Jutri odpotujeta iz Bukarešta zunanja ministra Ninčić in Beneš. Ninčičev povra-tek v Beograd se pričakuje za sredo dopoldne. BUKAREŠT, 12. Včerajšnja dopoldanska seja konference Male antante je obravnavala posebna vprašanja glede Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Diskusija o celokupnem avstrijskem problemu je bila zelo obširna. Govorilo se je o vseh straneh njegove rešitve. Dalje se je naglašalo skupno postopanje Male antante, kakor tudi potreba enotnega nastopa napram velesilam, ki so zainteresirane na sanaciji Avstrije. Naglašanje, da' morajo ostati mirovne pogodbe nedotaknjene, pomeni seveda, da države Male antante v nobenem primeru ne bodo dcupustile priključitve Avstrije k Nemčiji, kakor tega ne bosta dopustili tudi Francija in Italija. Izdani komunike to zelo odločno povdarja. Glede zadeve z Madžarsko je treba ugotoviti, da je govor madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena, v katerem je v zelo netaktni obliki naglašal potrebo revizije trianonske mirovne pogodbe ter posebno neprikrito namigaval, da če ne bo šlo zlepa, bo moralo Iti zgrda, prišel ravno t>b pravem času. Sedaj lahko države Male anta-nte pokažejo, da so taki govori provokativni in nikakor ne pospešujejo medsebojnega razmerja ter ne olajšujejo položaja Madžarske. V tem oziru je vtis, ki ga je napravil Bethienov govor v Bukarešti, zelo slab, kar je iz danes objavljenega komunikeja tudi razvidno. Kar se tiče drugih vprašanj, posebno razorožitve Madžarske, si pridržujejo države Male antante za bodočnost popolno svobodo, da bodo stremele za točno izvedbo mirovnih klavzul. Na konferenci v Bukareštu so znova povdarjali uspehe skupne politike zadnjih štirih let ter naglašali potrebo še bolj tesnega enotnega postopanja. BUKAREŠT, 12. V zvezi s konferenco Male antante se poroča, da je bilo na konferenci sklenjeno podvzet* pri vladah velesil korake z zahtevo, da se strogo pazi na potek roka, ki ga je poslaniška konferenca dovolila bolgarski vladi za zvišanje kontingenta narodne obrambe. Dalje iso zunanji ministri sklenili ustanoviti Časopisno zvezo Male antante. Kar se tiče avstrijskega vprašanja, je treba dostaviti, da se je govorilo samo o finančni sanaciji, ne pa Marko Friedmann, odvetnik Peter Zadgorski, cerkovnik v katedrali sv. Nedelje, dr. Georgije Koev. Sodba nad temi tremi se bo izvršila jutri, in sicer pred katedralo sv. Nedelje. Nadalje so obsojeni na smrt na vešalih in contumaciam: Nikola Petrini, Hrfcsto Kosovski, Stanko Dim tirov in Peter Abadžijev, ki so pobegli. Zatrjuje se, da sta Petrini in Kosovski bila že v rokah oblasti Ker sta pa jako popularna in se je vlada bala, da bi javna razprava in obsodba proti njima ne napravi]« dobrega vtisa, na drugi strani pa se ju je hotela za v „ . • —----v --- -- progi Cnnje-Smas,. Okajeno poročilo ^V^T^T^Ta „^ nostjo vedno le smešili vse nacijonalno uveljavljanje in snovanje naše. Tudi kulturno! Ta Martelanc si očividno domišlja, da je naša javnost hodila doslej po svetu z zavezanimi očmi, aH z glavo v vreči ter da ni videla, kako so ravno komunisti največ Škodili našemu narodnemu življenju, kako so vse poizkušali, da bi to življenji- popolnoma zamorili, kako so svoje pristaše zavajali v narodni Indi-ferentizem in od tega k raznarodovanju! In kako so vedno ostajali brezbrižni v vsej težki borbi našega ljudstva za vsako mrvico ne le narodne, ampak tudi kulturne pravice. Niti proti preganjanju oseb, proti kratenju os&bne svob ode, niso imeli komunisti nobene besede. In spričo teh znanih in neopravičenih dejstev si upa ta Martelanc trditi, da morejo Sloven- se je o svojem času poslalo ministrstvu za javna dela za odobritev in za določitev tistega odstotka potrebne vsote, ki je na treba ___pač nadalje baviti žnjo in bi morali tega človeka mirno prepustiti zasmehu vsakega našega resnega in res narodnega soplemenja-breroe države. Podpisan: inžener načelnik ka, če_ ne bi irvaževali kot olajševalno okol- tn in da se z druge strani tudi uredi tok vode, ki oškoduje ne samo cesto, nego tudi ■ j . j j -. . _ . ... - „ obrežna zemljišča v obče. Gori navedeni jepovdar^da ,e*cer izvršil strasen zlo- kr ukaz h p^bno državno pomoč urada E. Majoli.» Z ozirom na to obvestilo nost dejstva, da je mož še mlad po letih je naš poslanec takoj posredoval za po- zal? ,tudl po P°I,hčnx izprevidnosti. trebno rešitev omenjenega predloga, obe- M^^n/T'pa ,C JvendaIr ,e u,^tovi! ta -i -j - i ., . Martelanc. Na primer: da v slovanskih »okra- nem pa opozoril videmski urad[ civilnega jinah ItaIije ^ , mi,jona Slovanov,^a so genija, da ne gre samo za staro škodo, na- }im zaprli vse §o(e in da SQ njih občinam stalo novembra 1923, nego tudi za novo, tili fašistovske komisarje. To pa je tako speklo mnogo večjo, ki jo je voda povzročila šele našega Piccola-", da si pomaga z resnico. Tr-v zadnjem času. Tu ovržena v dejstvih. gospodarskem sodelovanju, o čemer bilo pred konferenco toliko glasov. Jc Po požaru uničeno mesto VARŠAVA, 12. Mestece Klewan v Vo-, liniji je uničil požar. Okoli 100 rodbin je konkretnega dejstva v brez strehe. čin in da zasluži smrt, a prosil je usmiljenja dosmrtne ječe, da se bo mogel pokoriti. Daskalov in Tamburov sta naglasala, da sta zašla v slabo družbo in zahtevala pra vično kazen. Obtoženega Grud ova so danes vojaki, ko so ga gnali nazaj v zapore, ustrelili, češ da je poskušal zbežati. SOFIJA, 12. Takoj po procesu radi atentata v cerkvi sv. Nedelje se prične vrsta novih obravnav proti komunistom in zemljoradnikom. O^šebe, ki so bile areti-P«*ed 16. aprila, pridejo pred civilno sodišče, kasneje aretirane pa pred prek) sod. »silni im kili ie justfflclriil ZadoKaafa sofljakfcga tiska BEOGRAD, 12. (Izv.) Ker imajo obsojenci v sofijskem zarotniškem procesu tri dni časa, da vložijo priziv proti razsodbi, se niso izvršile za danes napovedane justifi-kadje. Vsi tisti v Sofiji soglasno odobravajo razsodbo. ki jih vsi poznamo. Pač pa naj se ozremo na nauke, ki nam jih hoče vsiljevati »Picco!o». Svetuje iz Martelančevih člankov »slovenski buržoaziji naj razmišlja o neskladnostih, ki jih je napisal Martelanc. Ce ima — pravi «Picco'o* — ta slovanska buržoazija glavo na ramenih, mora razumeli, da se tu zlorablja lah .covernosit, na ' najnedostojnejŠH način; nji da bi se morali odmakniti od takih pretiravanj in potvor ter da bi morali motriti stvari z objektivnega v.dika resničnosti, da teh poslednjih ne smemo zamenjavati z ekstravagan-cami takih demonov ter da bi morali oborožiti mladi rod proti takim rovars.i m propove-dim. 2al pa — nadaljuje «PiccoIo» da so se slovanski buržuji doslej zatekali k istemu sistemu barvana, pretiravanje, izirašljanja, lil so v nasprotju z resnico. Gorje vam — kliče «Piccolo» — če bi se spustili v tekmo s skrajneži na tem polju! Ti bodo vedno zmagovali dalji se nahaja od resničnosti — da ae aaša na- i in bodo svoje neprevidne tekmece tirali aa porodna stranka bliža popoltV^tnu razsulo4. Raz- gubno in neplodno polje. krojila da se je že v male lokalne skupinice, ki ( Teh nasvetov *Piccola» mi ne potrebujemo so v neprestani borbi med seboj. Ce hočejo ' in jih odklanjamo, ker smo s svojim razmerjem imeti Slovenci — tako nadaljnje — kako na-, napram komunizmu povsem na fasnem. Rav-rodao življenje, >ga morajo iskati ▼ komunizmu! no mi smo zadnje čase ugotavljali ob raznih —- Res strmeti moramo spričo te trditve, ker prilikah, kako komunizem upada v vseh ev-je v najhujšem navskrižju z vso dosedanjostjo ropskih državah. Ker so se mu računi za ve-komumstičnega mišljenja in delovanja v na- liko revolucijo izjalovili, hoče 9odaj — to nam ftth krajih napram nacijonalnemu problemu: je jasno — poskušati z manevriranjem z na-•pričo dejstva, da so naši komunisti — kaka ciionalnim problemom. Zato se ne bomo sku-izjema tu ae šteje — z neizprosno trdovrat- šali spuščati v tako telkmo z njim, marveč boa med drugimi tudi za videmsko pokrajino, za škode, ki jih je povzročila voda jeseni 1923. Jasno je, da samo s tisto pomočjo stvar ne bo rešena. Mi in komunizem V glasilu komunizma »Federation Balkani-que», ki izhaja na Dunaju, j>e priobčil neki VI. Martelanc par člankov, v katerih razlaga svoje komunistične modrosti in prerokbe. Mi bi se ne bavili z njimi, da jih ni izrabil «Piccolo», da bi nam dajal svoje, seveda tudi modre nauke. Martelanc trdi — in s tem kaže, v kaki raz- It 'EDINOST* pio po troji izprevidnosti tudi nadalje zasledovali pot dosedanje nacijonalne politike. Od te poti nas ne morejo odvrniti nobeni komunistični članki. «Piccolo» se odHvidno ne zaveda kaj zahteva od nas, ko bi hotel naj presop-fao stvari — kakor pravi — z višjega in objektivnega vidika I Hotel bi, da bi priznali kot pretiravanja in potvorbe, kar smo doslej ugotavljali kot žalostno in neoporečno dejstvo. Hotel bi, naj zatajimo svojo prošlost, naj napravimo črto črez vse, kar smo pisali in govorili dosedaj in kar je aafti narodna, kulturni Izneverili naj bi se sami doseže od nas niti z grožnjo, da nas bo tudi nadalje spravljal v sosedstvo s — komunizmom! _ Iz urada PoL dr. „Edinost" v Trsta R. P. — Trnovo: Dohodki, ki naj se prijavijo radi odmere dopolnilnega davka, morajo zna stenik, ker odhaja zadnji vlak is Trsta ie ob 7.45.__ — V nsdsljo popoldne, ob 3. uri bo igrala openska «*». (Omeniti moram, da so v ta namen cerkvi je marsikaj graje že prej nekoč priredili otroško veselico, pol vštevsi pri tem vzdrzevalne stroške družin- ; j i- ± 1. .1 , usmilienih src. 1 . v,. . . . . . odprli par vozov ter zmetali na progo kaki hI r, ■ . , .. .. ekega poglavarja m zene, in sicer 1/20 za vsa- 1 » - u^i^ t* ^ J-. ^ i 1 nas v tukajšnji kega člana. — Ce toraj tako zračunjena svola &aT1m raznovrstnega dragoce- 1 vrednega. Tak nered, kakor sedaj vlada Vcer- ' programa italijanskega, revnejša polovica" je nega blaga. Nato so poskakali z vozov, da; kvi, je pravi škandal za našo vas, zlasti ko jo bila slovenska. Veselica je bila dobro obiska-bi odnesli plen. Toda fašistovski četnrki, sedaj obiskuje mnogo tujcev ob nedeljah. Ka'<- na, ker ljudje radi obiskujejo otroške veseli-ki so spremljali vlak, so zapazivši drzno šne vtise odnesejo tujci, ko opazijo ta nered. ce). Da se dobi denar, vprežejo slovenskega tatvino tudi poskakali Z vlaka in pri- \ Zlasti pri otrocih bi bilo-treba več pažnje, j učitelja, pa Hajdi po Vipavi «fehtat» za fartfa- čeli streljati s puškami. Zlikovci so zbežali, znaša kljub temu Lit 3000.— potem morate prijaviti. — Tajništvo. REPRIZA «TATU» V nedeljo ob 8. uri zvečer uprizori Šentjakobska «Čitalnica» zadnjič silno Bern-1 ne da bi mc^li kaj odnesti. V bližini mesta, steinovo trodejanko, ki je pri četrtkovi kjer je bilo 'blago zmetano z vlaka, so bili premieri tako krasno uspela. S to predsta- ( kmalu potean aretirani trije sumljivi moški, vo proslavja «Čitalnica» zaključek svojega ki so imeli s seboj ročni voziček, ki bi bi3 dela v tej sezoni, obenem je to slavnostna. imel očividno služiti za prevoz plena, 25. predstava. «Tat» predstavlja v tej se-1 vrednega kakih 20.000 lir Razgrajajo med službo božjo kakor na kak šnem vaškem ''trižpotu. Odkar je pa tukajšnji g. župni upravitelj odpravil cerkovnika iz naše cerkve, je pa vse še bolj narobe. Ne vemo, kje ro. Ljudem ie sitno, mrmrajo, dajejo in si mi= slijo svoje. Prosim vas, če se napravi mladini veselje s potovanjem, z izleti; nimamo nič proti temu in oni stariši, katerih otroci se bo- BABICA, avtorizirana. »prejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 ZAHVALA. Povodom smrti in pogreba naše preljablj^ne soproge, mame in stare mamice Jožefe £ernuta izrekamo svojo prisrčno zahvalo vsem onim, ki sc nas za časa dolge pok. bolezni tolažili. Posebno pri srčno se zahvaljujemo vsem mnogobrojnim prijate ljem In znancem iz Bovca in Soče, ki so pokojnico v tako veličastnem številu spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Naša prisrčna zahvala veljaj preč. bovškemu g. dekanu Klobučar-ju, soškemu g. župniku Munih in g. učitelju Urš ču za vzdržanje redu med otroci za časa sprevoda, kakor tudi vsem domačinom, ki so od blizu in daleč prihiteii, da s svojo udeležbo pri pogrebu izkažejo pokojnici zadnjo čast Bog poplačaj vsem skupaj. Log pod Mangartom, 6. maja 1925. (380) Žalujoča družina. -tiče zato odločujoči možje, da bi enkrat napra- do udeležili izleta, še posebno radi dajo, a vili red v cerkvi. — Iz St. Lucijjfr. Smrtna kosa. Na Logu pri Sv. Luciji je v 76. letu starosti dne 7. t vendar so druge, bolj koristne stvari, za katere bi se pobiralo prej kot pa za «-fanfare» in «romanje». Kje so šolske knjižnice, ki so bile zoni plimo hotenja in prizadevanje igral-! — Surov soprog. Včeraj zjutraj okoli po dolgi in mučni bolezni umrl g. Fratni < Ivan, i v prejšnjih časih zelo bogate po vseh večjih cev, ki v tej sezoni še niso tako lepo igrali i 9. ure je nekdo obvestil telefoničnim potom; oče znanega in obče spoštovanega trgovca a da3es °P^s1?oš1ene" Ax ysakdo ve kci tukaj. - V glavnih vlogah nastopita j rešilno postajo, da se v stanovanju Fratnika Ignacija iz Sv. Lucije in Jožeta Frat- j £ " f iS,- l PA ^ Za g. Terčič in gdčnf Stepančičeva; v ostalih j v ulici Rossetti-Chiadino in monte št. 77 i-^ posestnika in gostilničarja iz Loga pri; ^f^do^^ Večjih vlogah pa še gdTna Kreševičeva in^ahaja ženska ki no^o potrebuje zdrav- tr^Žtfo SSjen^V ^ - L^h^za^ a!^ ^ e pomoči. Zoravnik, ki -se je podaJ na xiva v miru v domači rt>mliif Prirarlofim rvr<»- i nud'la mladini ta tečna duševna hrana. Saj gg. Gvardjančič, Cesar, Primožič. Igro režira g. A. Širok. — Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10-12 dopoldne. Otrokom do 14 let je vstop zabranjen. Druitvena vesti — Predstava gojencev otroškega vrtca pri Jakobu. Vsako leto meseca aprila ali maja nastopijo malčki otroškega vrtca pri Sv. Jakobu, hoteč pokazati, da so se med letom naučili mnogo lepega in koristnega. Letošnje leto se je ta predstava nekoliko zakasnila, ker ni bilo mogoče dobiti dvorane v «Del. kons. društvu«. Malčki pa so se nekoliko več naučili ter bodo mnogo bolj korajzni v nedeljo popoldne . Vabijo se torej vsi stariši, vsi prijatelji in dobrotniki naših najmlajših, da se v nedeljo popoldne ob 4. potrudijo v dvorano DKD pri Sv. Jakobu (Canapo S. Giacomo 5). — Pevski zbor Glasbene Matice, Jutri, v četrtek, ob 7. uri s'kupna pevska vaja. Društvo «Zora». Nocoj ob 20.30. uri od-borova seja. Radi važnosti naj nihče ne manjka. — Predsednik. «Čitalnica?>, Nocoj ob 8.30 vaje za «Tata». Vsi *in točni. — S, D. «Adria». Danes važna odborova seja ob 20. uri. niške označeno mesito, je našel tam 22-letno za sebnico Nežo Pertot, ki je imela ves život posejan z bunkami in krvavimi lisami. Ženska je vsa objokana povedala, da jo je pretepel njen mož iz maščevanja ker je ^odslovila svojo tsestro, ki je stanovala' skupno z njima, ker je zapazila, da se je pričelo med njo in možem ljubavno razmerje. Hotela se je na ta naćm izogniti pretečim ne-prilrkam, toda njeno početje je raztogotilo moža, ki se je na surov način znesel nad njo. Pertotova bo občutila posledice moževe togote kakih 15 dni. Njen mož se je pa moral za to zagovarjati na kv-esturi. — Truplo neznane utopljenke v kanal«. Včeraj zjutraj okoli 7. ure sta dva delavca, zaposlena pri gradbi novega mostu čez kanal pri trgu Ponterosso, ugledala v bližini mosta v vodi truplo ženske. Moža sta skočila v najbližji čoln ter zavlekla truplo k bregu, kjer se je kmalu nabrala množica radovednežev, med njimi tudi neki dc.\avecT ki je, zapazivši Saj morate v sami Vipavi čutiti pomanjkanje v tem oziru Na drugi strani pa ne rme biti uče- čiva v miru v domači zemljif Prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje. Pri nas se je vzbudilo po vojni posebno pa , . sedaj, ko smo v glavnem pozidali stavbe, ki ncc naročen na «Novi rod». ki je priznano naj so bile po vojni poškodovane, zanimanie za boljši slovenski mladinski list. Seveda, predvi-vrtnarstvo in sadjarstvo. Ko je vlada izdala deva se- da postanejo naši otroci analfabeti, znano naredbo o žganjeiuhi, se je slišalo med J1®1" so nedavno časopisi o nas trdili, da smo. kmeti govorjenje: Kaj bom sadil, ko vendar ne V resn ci, analfabeti bodo postali naši otroci, morem sadja prodati in žganja kuhati! Kaj bi dokler bodo vladale take razmere v naši šoli, torej s sadjem. Posekam še, kar imam nasaje- -kakršnih nismo navajeni mi, ki smo se šolah nega drevja. Sedaj se je pa pričelo vse drugače Pod strogo roko bivšega učitelja Gruma, m pa delati. Veliko zanimanje je zavladalo ravno za sadjarstvo in to ne samo v Sv. Luciji, am- dokler se bodo gospodje italijansk' učitelji bolj vmešavali v politiko kakor pa v šolske dolž- pak tudi v vseh sosednjih vaseh. To razvese- DOsti- A11 ni žalostno, da otroci v prvem raz-ljivo dejstvo bi bilo pa treba podkrepiti s i redu ne znai° slovensko izgovarjati črk. Ve-predavanji, ki bi imela namen podučiti ljudi dite' našjh otro* boste napravili kvečjemu sajenju dreves, oskrbovanju istih in. kar ignorante, Italijanov ne. Ali pa nočemo, da je glavno, o izber za naše podnebje pri- bi bili naši otroci ignoranti. To se ne godi sa- mo pri nas v Vipavi, temveč tudi drugod po vaseh, tudi tam je veliko lepih eksemplarjev. tudi tam se zgodi v šoli kaka taka, da bi sc ji SPORT Revanšna tekma «Sparta» «Val», Kljub predpopoldanskemu dežju in trajni grožnji, da bo padla kaka kaplja popoldne, je posetila v nedeljo igrišče «Vala» na Trste-niku taka množica, kakršne ne vidimo zlepa na naših športnih prireditvah. Ne pretiravamo, ako trdimo, da je prisostvovalo nedeljski tekmi okroglo 1000 gledalcev. Ob prihodu na igrišče so bili Ooričani sprejeti z burnim aplavzom in trsteniška godba je «udarila» veselo koračnico. Tudi po vsakem golu in med odmorom nas je razveseljevala ta vrla godba. Kmalu po 4. uri sta se razvrstili «Sparta« in -Val» i» po običajnem izmenianju Šopkov med obema načelnikoma se je pričela tekma, ki je od prvega začetka pokazala, da si stojita nasproti dve enakovredni četi. Igralci «Sparte» se odlikujejo predvsem s evojo hitrostjo. Sigurni v prejemanju in podajanju žoge, razvijajo lepe kombinacijo in ogrožajo nepretrgoma nasprotnikova vrata. Prvi polčas je končal z majhno a vidno premočjo gostov. V drugem polčasu so se «Valaši» malo zdramili in napadalna trojica je razvijala lepe napade, ki pa so končali pri izbornih branilcih • Sparte*. Tekma je končala z izidom 3:2 v prid «Va-lu». Pred t-o tekmo je igrala II. Četa «Vala» proti II. četi magdalenskega «Obzora» in jo premagala s 5 proti 2. Tudi s to četo bo "Val* lahko kmalu nastopal proti boljšim četam. Pred revanšno te*mo med Sparto in Valom je nastopila hazenaška družina rojanske *Zar- mernega sadja. Po vojni je bilo pri nas veliko nesreč pri živini. Prav radi te žalostne izkušnje bi se - . _ . moral najti ključ, s katerim bi se vsaj deloma naglas zasmejali, čeprav z bridkim srcem. omejila velika škoda, 'ii jo imajo ljudje pri ži-j Ta*ko! Hotel sem iti kolikor toliko j>reko vinoreji. Ali bi se dala ustanoviti zavarovalni- osebr zagazil sem le nekoliko v blato naših ca goveje živine? Merodajoi faktorji zganite šolskih razmer in poučil gospode, da bi se tako 1 . . pseJ Po vseh večjih vaseh imamo mlek^rnice, 1 «fehtanie» za «fanfarc» in «romanje» enkrat utopljenico, pnCel onupno vpit/. «lo je vemlar fc. dob uso«vaio, zavarovalnice za govejo \ ie nehalo. Ko pa bodo pobirali za ka'-tih» naši pradedje. Dne 6. t. m. je bil pri nas slovesno zaključen izseljeniški tečaj za tesarje, ki je trajal 14 tednov. Predavanje v tečaju ki »o se vršila Po oblastvenem izvidu je bilo truplo ne- Vr l - V ' r » ' / -fT v ««»0 1 ' __vsak pondeltek, je vodil inž. Collarig .z Trsta. znane utopljenke prepel.ano v mrtvašnico Zakl[u7itve ^ se jc razen dru/h beležil mestne boW,ce. Ni Se dežno /Kf* f i tudi generalni konzul in izseljeni&i komisar samomor ah nesrečo. Na životu m bilo opa-, o j • - o- 1 » t ' , , J, ,, 1 ■ „ comm. KandacciO iz Rima, kateremu so ob- faki^l0at.^adit jlTavo^sa'^nsL^ ^a. gojenci šole in šolska mladina priredili kib 45 let, je oblečena v/orno.čr^ ^ obuta v moške Če vije. Pn r^ej msonaslim- ; u hom teiaja ki bi'bil UKko kakega predmeta, ki bi omogočil ugotovitev P. ^ bi M bila PpT9dsiX^ vHlh v sf0. njene istovetnosti. | venSči3li r Sinoči je bila utopljenka končno spoznana ' . .. _ , . za 53-letno vdovo Marijo K-, stamivočo v ulici!, — Z« Prohfeitčm Aapenzacii ▼ Tolmian. V Llovd št. 5. Spoznal jo je njen sin, ki je pove- kratkem se bo pričel graditi v Tolminu proti-dal, da je šla mati z doma predsinočnjim okoli Jetičn: dispanzacjj, za katerega zgradbo bo 19. ure; domači so mislili, da je šla nakupovat P^Pe™1 pokrajinski protijetičm konsorcij z sakdanie potrebščine, a se ni več vrnila. Oči- ^000 lirami Povrh tega preskrbi tolminska Borana riorodla. DEVIZE Amsterdam od 97F>.— do 985— Bel Eja od 122— do 12+.-; Pariz 126.80 do 127.V,0 ondon od 118.10 do 118-30 ; New Vork od 24..i0 do 24.40; Španija oi 351.— do 335.— ; Švica od 470,— do 473.— ; Atene od 47.— do 48 —; Berlin do 577.— do 5bl.— ; Bnkarešt od 11.70 do 12,10: Praga od 72.— do 72.40: Ogrska od 0.0339 do 0.0343; Dunaj od §.0340 do 0.0346; Zagreb cd 39.30 do 3^.65. VATJITA ■ Avstrijske krone od 0.033B do 0.03 4 dinani od 39.20 do 39.50 ; dolarji od 24.20 do 24 S ; novcf po 20 frankov od »4.-- do S6 — fuut štei-lingod 118.- do 118.25. Benečijske obveznice 78. —. Schicht LO svetovnega slovesa Glavno zastopstvo za Italijo I. LEVI & C. Reka-Fiume Via della Borsa 2, tel. 12-97 KUPUJE krone, goldinarje, zlat in srebrn denar ki ni v rabi kakor tudi zlato, sreh-nino, platin i" dragulje ter jih (68 plačuje po najvišiih cenah. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRU2BA V TRSTU je preselila svojo centralo iz ulice RafHneria St- 7 v uKco Torre bianca St. 19 (▼ hišo Tržaške posojilnice in hranilnice) teL št. 4439, Isto tam ima razprodajo semen, umetnih gnojil in dr- kmetijskih potrebščin. v'dno gre za samomor. občina brezplačen gradbeni prostor in tud: okrajna bolniška blagajna bo menda prispevala z večjim denarnim zneskom. Včeraj smo poročali o predavanju dr. Ser>u- Vesti z Goriškega _ Komen. Združeni odbor komenskih dru- na v Žabčah, s Aaterim je započel krožek pre- š-tev se pripravlja na veliko gozdno veselico, i davanj «o jetiki*. Upajmo, da se združenim Priprave za prireditev so veliie in združene z naporom vseh v to pokl canih faktorjev posre-je' proti openskim «Prosvetašicam». Že pri ogromnimi stroški. Zato prosimo vsa bratska či zajeziti razširjenie te strašne bolezni, ki svojem prvem nastopu so pokazale Zarjašice, društva v bližini, naj ne prieejajo ta dan svojih v poslednr h časih tako neusmi^eno trebi vrda postanejo v kratkem četa, ki bo dala veselic. Istočasno prosimo za blagohotno so- ste našega ljudstva. opravka marsikateri izvežban družini. Klfub delovanje 9 kakšno pevsko točko. Vsako — Iz Vipave. — (Fehtanje). Da ne boste mi-izidu 3 : 3 so bile <.Zarjašice» ves čas v premo- bratsko društvo, r