V Ljubljani, dne 31. julija 1927 IX. leto Poštnina platana v gotovini. Štev. 21. Glasilo Zveze državnih___ nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne št. 1*50 Din. »NAS GLAS" izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40-— Polletna naročnina . . . . , 20*— Četrtletna naročnina. . . . „ lO— Za inozemstvo je dodati poštnino. —■ Oglasi po ceniku. —. Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467. Seznam pri Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo včlanjenih strokovnih in stanovskih organizacij ter okrožnih skupin. A) Plačujoče organizacije (čl. 6. pravil). — B. Neplačujoče okrožne skupine (čl. 7. pravil). Naziv organizacije; Sedež; Število članov; Ime predsednika. A. Udruženje ju go slo venskog učiteljstva u Beogradu, poverjeništvo; Ljubljana; 2155; Andrej Škulj, oblastni nadzornik za šolske vrtove, Ljubljana. Sekcija Saveza finančne kontrole; Ljubljana; 850; Dinko Ozimic, preglednik finačne kontrole, Šoštanj. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo; Ljubljana; 704; Martin Gruden, poštni zvaničnik, Ljubljana. Oblastna organizacija , poštnih telegrafskih in telefonskih uslužbencev; Ljubljana; 700; Joško Čampa, p. t. t. činovnik, Ljubljana. Društvo državnih upokojencev in upokojenk; Maribor; 512; Dr. Josip Kronvogel, dvorni svetnik v p., Maribor. Društvo kaznilniškega in jetniškega nadzorovalnega osobja kraljevine SHS; Ljubljana; 328; Anton Franetič, jet-niški paznik, Ljubljana. Udruženje poreskih činovnika kraljevine SHS, sekcija; Ljubljana; 270; .Stanko Ribnikar, davčni upravitelj, Ljubljana. Profesorsko društvo, sekcija; Ljubljana; 250; prof. Fran Jeran, Ljubljana. Društvo upokojenk in upokojencev drž. monopolov; Ljubljana; 214; Josip Zupan, upokojenec tob. tovarne, Ljubljana. Društvo učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji; Maribor; 200; Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole, Maribor. Društvo državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo; Ljubljana; 160; Ignacij Rus, srezki tajnik, Ljubljana. Maturantsko društvo poštnih in brzojavnih uradnikov, podružnica; Ljubljana; 143; Ivan Zupanec, p. t. t- činovnik, Ljubljana. Društvo državnih računskih in blagajniških uradnikov za Slovenijo; Ljubljana; 141; Josip Pirc, rač. svetnik, Ljubljana. Društvo orožniških upokojencev za Slovenijo; Ljubljana; 132; Martin Maicen, orožniški stražmojster v p. — Ljubljana. Društvo zemljeknjlžnih uradnikov in izprašanih aspirantov; Ljubljana; 115; Fran Petrovčič, pis. nadbficijal, Ljubljana. Društvo konceptnih uradnikov politične uprave za Slovenijo; Ljubljana; 109; Dr. Rudolf Andrejka, vladni svetnik, Ljubljana. Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo; Ljubljana; 106; Anton Svetek, rač. direktor v p., Ljubljana. Društvo kmetij-skih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast; Maribor; 70; Ing. Josip Zidanšek, kmetijski referent mar. oblasti v Mariboru. Društvo sodnih poduradnikov in slug za Slovenijo; Ljubljana; 65; Ivan Stavec, sodni sluga, Ljubljana. Društvo finančnih konceptnih uradnikov za Slovenijo; Ljubljana; 59; Štefan Sušeč, fin. svetnik, Ljubljana. Društvo davčnih izvrševalcev ■ za Slovenijo; Ljubljana; 58; Ivan Ilovar, i davčni izvrševalec, Ljubljana. Udruženje jugoslavenskih geodeta, sekcija; Ljubljana; 52; Ing. Vladimir Vrtel, nadgeometer, Ljubljana. Jugoslovansko veterinarsko udruženje, sekcija; Ljubljana; 35; Pravdoslav Rebek, gran. veterinar, Rakek- Zveza upokojenih častnikov, vojaških uradnikov in njih vdov; Ljubljana; 34; Josip Kubelka, lin. kapetan v p. Društvo okrajnih domenskih gozdarjev Slovenije in Dalmacije; Ljubljana; 30; Alojzij Rihteršič, okr. gozdar, Celje. Društvo cestnih in rečnih nadzornikov za Slovenijo; Ljubljana; 27; Ivan Tavčar, cestni nadzornik, Kranj. Društvo prometnih poštnih uradnikov; Ljubljana; 27; Fran Ša-lehar, p. t. t. činovnik, Ljubljana. Društvo drž. upravnih uradnikov zdravstvenih in skrbstvenih zavodov in osrednjih oblastev za Slovenijo; Ljubljana; 26; Ivan Prekoršek, upravnik bolnice, Celje. Društvo poštnih konceptnih in tehničnih uradnikov; Ljubljana; 17; Anton Vesenjak, šef odseka poštne direkcije, Ljubljana. Društvo kaznilniških in jetniških uradnikov; Maribor; 14; Dr. Fr. Jankovič, kaznilniški zdravnik, Maribor. Udruženje monopolskih činovnika i službenika Beograd, poverjeništvo; Ljubljana; 14; Fran Golob, šef odeljenja tob. tovarne, Ljubi ljana. — A. Skupaj 7617. B. 1. Društvo jugoslovenkih drž. uslužbencev in upokojencev; Maribor; 1046; Dr. Adolf Pečovnik, prosvetni inspektor, Maribor; 2. Udruženje drž. nameščencev in upokojencev; Kranj; 124; Ivan Košnik, gimn. direktor, Kranj. 3. Društvo drž. nameščencev in upokojencev za pol. okraj Ptuj; Ptuj; 108; Ladislav Jerše, davčni nadupravitelj, Ptuj. 4. Društvo drž. nameščencev in upokojencev; Murska Sobota; 92; prof. Rudolf Pregelj, Murska Sobota. 5. Krajevna organizacija drž. nameščencev in upokojencev; Kamnik; 90; Fran Kratnar, davč. nadupravitelj v p., Kamnik. 6. Društvo drž. nameščecev in upokojencev; Krško; 59; Fran Pavšič, nadpoštar, Krško; 7. Društvo javnih nameščencev in upokojencev; Konjice; 50; Rafael Mahnič, vladni tajnik, Konjice. 8. Društvo javnih nameščencev in upokojencev; Celje; 32; prof. Slavko Raič, Celje. — B. Skupaj 1601. Zveza bi številčnost njenega članstva. Namen objave* vseh strokovnih in stanovskih organizacij drž. nameščencev -ter okrožnih skupin (krajevnih organizacij), ki so včlanjene v naši Zvezi, je, -nuditi po eni strani vsem še neorganiziranim našim to- * Na prvem mestu. varišem možnost ugotovitve, v katero organizacijo po svoji stroki spadajo, po drugi strani pa na zanesljiv način opozoriti vse okrožne skupine na neobhodno perlustracijo tistega njihovega članstva, za katero sicer strokovne organizacije obstoje, a članstvo samo nima toliko stanovske zavesti, da bi jih s svojim pristopom moralno in materijalno podprlo. Načelo sedanjega Zvezinega odbora je, zamoriti vsak čut prizanesljivosti napram tako zvanim divjakom. če bo treba, "bo Zveza pokazala v doglednem času nanje tudi s prstom. — Pripravlja se statistika vseh neorganiziranih naših tovarišev z individuelno navedbo njih imen, ki jo bomo po sili razmer brez pardona tudi objaviti. O neobhodni potrebi in o pomenu ustanovitve močne centralne pokrajinske organizacije smo letos že dovolj pisali. Treba je končno preiti k dejanjem in zgrabiti za zlo pri korenini. Statistični materijal, ki ga je zbrala Zveza na podlagi svoje okrožnice z dne 10. januarja t. 1. št. 2-27, kaže presenetljivo sliko. Tudi pri nas v Sloveniji imamo poprečno še okroglo 30 od&totkov takih tovarišev, ki uživajo sadove svojih strokovnih (stanovskih) organizacij, ne da bi za njih pridobitev samo z mezincem ganili. Je pa tudi nekaj takih organizacij — za nje seveda ne veljajo te vrstice — ki smejo s ponosom trditi, da se število njih članov krije s številom v dotično stroko spadajočih tovarišev. Resnica je, da je posredno v Zvezi vpisanih članov danes 7600 in da je Zveza od lanskega leta pridobila na člantvu za 300 odstotkov, resnica pa je tudi, da nas manjka, bodisi vskd nedostopnosti izvestnih strokovnih udruženj, ki se še vedno pomišljajo pristopiti k Zvezi, bodisi vsled sterilnosti nekaterih društvenih odborov ah pa zbog nezavednosti poedinih tovarišev, še vedno najmanj 7000, ker imamo po zadnjih uradnih podatkih v Sloveniji samo kronskih upokojencev okroglo 6000. Pot do popolne organizacije je -torej še dolga in trnjeva, zato se ne smemo čuditi, ako nj beležiti uspehov. In v Beogradu menijo gospodje od Glavnega Saveza, da je organizacija v Sloveniji še najbolje razpredena. Kakšne morajo . biti torej razmere šele v drugih pokrajinah! V se strokovne (stanovske) organizacije so prejele te dni pod št. 488-27 od Zveze posebno okrožnico. Zveza pričakuje, da bodo dospeli odgovori tajništvu brezpogojno do določenega roka (10. avg.) Na osnovi zbranega gradiva bo Zveza sestavila točen (po stanju z dne 1. julija t. T.) statistični pregled, ki bo služil za njene nadaljnje ukrepe. Tudi okrožnim skupinam je bila pod štev. 489-27 odposlana okrožnica z določenimi smernicami za nadaljnje delovanje. K objavljenemu seznamu včlanjenih organizacij — za ' njih zaporedno razvrstitev je bilo merodajno število Članov — je treba pripomniti, da nam »Društvo učiteljstva meščanskih šol«, ki je pristopilo k Zvezi 1. julija t. L, do 'danes (21. julija) še ni moglo javiti števila članov in da smo ustanovili številko 200 po domnevi. Enako nismo navedli med okrožnici skupinami »Udruženja javnih nameščencev in upokojencev« v Novem mestu, ker še nimamo potrebnih podatkov. Zveza je bila deloma v kontaktu, ali pa je še v pogajanjih z vsemi ostalimi organizacijami, ki stoje danes še izven nje. Te organizacije so: 1. »Udruženje visokošolskih nastavnikov«, 2. »Udruženje jugoslovenskih arhitektov in inženjerov«, 3. »Društvo učiteljstva na drž. obrtnih učiliščih, sekcija«, 4. »Udruženje carinskih činovnika, pododbor«, 5. »Udruženje gledaliških igralcev, mestni odbor«, 6. »Udruženje drž. služiteljev kraljevine SHS Beograd, oblastni odbor za Slovenijo« in 7. »Društvo drž. policijskih nameščencev za Slovenijo«. Mnogo je upanja, da organizaciji pod 4. in 5. že v doglednem času pridobimo, dočim od drugih udruženj danes še ne moremo podati nobene izjave. »Društvo slovenskih sodnikov«* je žal na svojem zadnjem občnem zboru pristop k Zvezi defintivno odklonilo. Apeliramo na vse gg. tovariše, ki imajo dobro voljo in zmisel za močno skupno udruženje s prošnjo, da skušajo z živo in prepričevalno besedo širiti idejo naše organizacije vsepovsod in ob vsaki priliki, kjerkoli in kadarkoli se pokaže potreba. Temelj in polovica stavbe sta dograjena, skrbimo, da bo stavba čim preje pod streho! Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. dne 21. julija 1927. Za odbor: Joža Bekš, tajnik; Milan Paternoster, nač. Reorganizacija Saveza nabavlj. zadrug. V poslednji štev. »N. GL« smo objavili referat podpredsednika Saveza nabavlj. zadrug g. Toma Jovanoviča, ki ga je iznesel dne 3. junija na predkonferenci, dan pred občnim zborom Saveza nab. zadrug, ki se je vršil 4. junija letos. Razumljivo, da so ga vsi prebrali z največjim interesom, saj posega neposredno v materijalne interese vsega drž. nameščenstva. Predlog gre za ciljem, da bi vsi državni nameščenci ali prostovoljno ali s prisilnim štedenjem plačevali potom odtegljajev v državno blagajno prvo leto mesečno po 10 Din, nadaljnje dve leti pa po 5 Din na mesec. Državnih in samoupravnih nameščencev je nad 200.000 in bi se potemtakem steklo v državno blagajno, odnosno v blagajno Saveza nab. zadrug v 5 letih vsota po 56 mil. Din. Potom vzgojne minimalne štednje 'bi znašal ta prispevek, če vloži vsak nameščenec mesečno samo 1 Din, v treh letih 7,200.000 Din. Račun je dokaj priprost. Razen dosedanjega enega — edinega kredita zadrugam — bi nudil Savez iz tega kapitala tudi osebni kredit vsem zadružnikom, t. j. članom nab. zadrug. * Glej »Naš Glas« z dne 30. junija 1927. št. Us Nas interesira zaenkrat samo ta projekt. Sklepajoč iz zatrdila g. referenta, da bo ta dobro zasnovani reformistični predlog in načrt predložen v navzočnosti uradnega delegata g. finančnega ministra, in da bo ta predlog Saveza, ki ima poluradni značaj, baš vsled tega sprejet, ne moremo prav nič dvomiti, da se to tudi ne bo zgodilo. Vprašanje je sedaj, kaj poreko k temu načrtu državni nameščenci. Vsi drž. nameščenci bodo morali prispevati, deležni pa bodo blagodati posojila z zmernimi obrestmi samo člani nabavlj. zadrug. Vsekako je to migljaj, ki naj služi na-bavljalnim zadrugam v prospeh in boljši pro-cvit. To je moralna stran tega predloga, ki ga moramo samo pozdravljati. Vprašanje pa je, kaj poreko k odtegljajem oni drž. nameščenci, ki niso ali ki nočejo in ki zopet ne morejo biti člani nabavljalnih zadrug? Le-ti 'bodo dvignili krik. — Kar oktroirati odtegljaje, od katerih ne bomo imeli haska, to je zopet nasilje! bodo vikali. Tak oktroa je senca te moralne strani. Z materijalne strani je kopičenje odtegljajev v eni rbki nepriporočljivo. Mi smo mišljenja, da morajo dobiti v roke tak fond lastne v to svrho ustanovljene kreditne zadruge, ki se naj formirajo po oblasteh- Res je, da je centralizacija kapitala zaradi režije in uspešnejšega obratovanja koristna, vprašamo pa — da zaidemo globlje v jedro — kdo ima koristi od tega? Samo tisti, ki hoče imeti vse niti, po katerih lije dotok dobička nazaj, trdno v svojih rokah, da se mu jasni lice ob ugodni bilanci, ko vidi, kako se mu množe viri. Državni nameščenci posojajo denar brezobrestno, zato hočejo, da imajo koristi pač sami od tega kapitala in to brez izjeme vsi, kadarkoli nastane sila in potreba. — In kdo danes ni v nuji? Če se pa že hoče centralizirati ves kapital, naj se osnuje oblastne kreditne zadruge, ki se naj združijo v matici. Naloga matice naj je, da nadzoruje poslovanje teh zadrug in da ima pri odločevanju kreditov po predlogih podružnic, koncediramo tudi to, svojo odločilno besedo. Vse podružnice centralne kreditne zadruge so pod državnim nadzorstvom. Predaleč 'bi nas zavedlo, če bi se hoteli spuščati v podrobnejšo kritiko projekta. Ugotavljamo — smo li morda res preslišali? — da ta referat ni bil iznešen na občnem zboru Saveza nabavlj. zadrug, pač pa na neobvezni predkonferenci glavnega odbora. Pri nas je pač vse mogoče in pripeti se lahko, da bo predlog pozdravil in si ga osvojil sam g. finančni minister ter ga zapisal v finančni zakon — ne da bi bili vprašani za mnenje drž. nameščenci in ne da bi se se-zvala kakšna anketa prizadetih. Sicer pa predlog ni niti izviren, saj ga je prvi obelodanil g. Rostan. Glej tudi polemiko g. Vujno-vyča, upravitelja Saveza na ta predlog in na repliko g. Rostana, ki sta objavljeni tako v Čin. Glasniku kakor v Našem Glasu. Bojimo se, da nastopijo proti temu, Čt tudi idealno zamišljenem načrtu, izvestne skupine državnih nameščencev z vso silo in da započeta akcija ne bo vzbudila v njih baš simpatij do nabavljalnih zadrug. In to je ona kočljiva točka, ki nam narekuje, kar smo zapisali ... Obljubljeni so nam o tej stvari nadaljnji dopisi. JCdor v javnih lokalih ne zahteva „Jtašega Glasu“, sc sramuje svoje lastne suknje 1 Uradniški kreditni zakon. (Ivan Rostan). (Nadaljevanje in konec). V zadnjem članku sem nehote krenil malo v stran. Da pa ne bo preveč teoretiziranja, ki često več škodi ko koristi jasnosti razlage, je potrebno, da pridem po najkrajši poti h koncu svoje replike in s tem podam možnost, da še kdo drugi poseže v besedo. Važno se mi zdi namreč saimo še razčistiti vprašanje, ki sem se ga jaz v svojem referatu o Urad. kred. zakonu le približno1 dotaknil, pa ga je g. Vujnovič takorekoč osvojil. Gre namreč za vprašanje, ali naj bi bila Zveza nabavljalnih zadrug obenem tudi bodoča centralna ustanova drž. nameščencev, oziroma, da bi bila ta centralna kreditna ustanova le nekak odsek omenjene Zveze, takore-koč njej podrejena filiala. O tem se da mnogo razpravljati za in proti. Moje mnenje se nagiblje na to stran, da je treba dati tej centralni kreditni ustanovi potrebno avtonomijo in lasten delokrog. To je tembolj naravno in logično, ker bo ta kreditna centrala, čim ji bodo zajamčena finančna sredstva, postala vogelni kamen vsega uradniškega gospodarskega poprišča. Ona naj bi nam bila tisti vir, iz katerega bomo črpali svoje sile, da ne omahnemo v naporih za izboljšanje našega gospodarskega jvoložaja kakor tudi v povzdigo našega propadlega moralnega kredita. Napredni sloj smo. In kot taki se zavedamo, da leži naš spas edino v zadružništvu. Zato vsi v zadruge! Naš cilj mora biti ta, da se posamezne edinice našega uradniškega zadružništva spoje v omrežje in da se to omrežje oplodi, razširi in vzajemno posploši tako, da bo to naše skupno gospodarsko delo zadobilo svoj prirodni center v uradniški zadružni zvezi. Šele tako zgrajena močna gospodarska organizacija v zvezi z enako močno, disciplinirano stanovsko armado nam bo rodila toliko zaželjeno enakopravnost, kj so je deležni doslej le pripadniki pridobitnih slojev. Da pa se bodo ti gmotni viri, ki si jih bo državno nameščenstvo takorekoč iz sebe iztisnilo in jih položilo kot svoj neprecenljivi dar na žrtvenik celokupnosti, tudi v resnici pretalcali po načelih zdrave gospodarske politike stvarno in nepristransko počeli državi, bo morala, kot sem že uvodoma naglašal, imeti centrala v 'Beogradu tudi po pokrajinah 'Svoje filiale, ki naj ne bi samo zbirale denarje za to centralo, nego tudi prvenstveno zaposlovale svoj ceneni kredit v korist državnih nameščencev in njihovih gospodarskih in socialnih naprav v teh pokrajinah. To so zelo resne in važne stvari, ki zaslužijo, da se o njih zaslišijo vse zveze državnih nameščencev, da povedo svoje mnenje, zlasti še glede na tehniško stran načrta Urad. kreditnega zakona in uredbe za izvrševanje tega zakona. V ta namen naj se skliče čim prej gospodarska anketa, vsekakor pa pred sestankom nove narodne skupščine, ki bo izšla na jesen iz volitev. ,,Narodno djelo“ vprašuje: Kaj je boljše, ali da ima državni nameščenec dobro plačo, ali da kot finančni uradnik vzame 10.000 Din podmite in je potem državna blagaina prikrajšana za 1,000.000 Din?! Vestnik. Izplačilo razlik. V finančnem 'ministrstvu se pripravlja uredba ministrskega sveta, po kateri se naj izplačajo razlike drž. uslužbencem za čas od 1. okt. 1Š28 do 1. maja 1924 iz kredita 10. mil. Di», ki je določen v partiji 6ti letošnjega budžeta. Izplačilo se bo izvršilo na bazi principa, ki je bil usvojen pri lanskem izplačevanju: najpreje dobe ostali služitelji in zvaničniki, kar jim gre, potem pridejo na vrsto najnižji uslužbenci III. kategorije-Glavni Savez pia je zahteval, da se izplačajo preko tega principa razlike tudi družimun (vdovam 1° otrokom) vseh umrlih uradnikov, ki so bili prevedeni po novem zakonu in ki imajo potemtakem pravico do razlike. Taktika za volitve. Državnozborske volitve ao razpisane. Kot važen čin v javnem življenju države in naroda interesirajo te volitve vse stanoivske Plasti. Za nas uradnike imajo pa te volitve popolnoma »oseben značaj, jer služe za povodi iskori-ščavanju činovničkog aparata radi izborne pobedec, Piše činovnički Glasnik v štev. 129. V nadaljnjem konstatuje, da se je dosedaj uradništvo jKukora-valo partizanskim nalogam, poziva pa vse tovariše, naj ne pozabljajo na svoje dostojanstvo kot državni organi, ki jim naj je vedno pred očmi interes države in propis zakona. V najbolj neugodnem Položaju so seveda politični uradniki, ker je ^ih usoda tesno zvezama s poedinimi režimi ln političnimi organizacijami. Pa tudi za to ^radništvo so gotove meje, Id se jih ne sme in tudi ne more prekoračiti, ne da bi bil Pogažen zakon in poteptana morala. Gaženje zakona in morale se kaj rado maščuje nad uradni-štvoni in če se je tudi izvršilo za stranko na vladi. Kajti ne smemo pozabiti, da se režim in vlade menjajo in da uradništvo kot celota ni od tega imelo nobenega haska. Moramo se pa pravilno razumeti ~~ pravi list. »Ne zahtevamo nagrad, m; hočemo ^TOo, da se z nami pravično po.stopa.c Vedno nas vladajo političarji in vedno smo imeli dovolj povoda, da smo se pritoževali. Optimisti nismo, zato vemo, kaj smemo pričakovati tudi od prihodnjosti. Indi nimamo razloga, da bi dvomili o novih razbiranjih, ki nas čakajo. Prošlost nam bodi zrcalo 23 bodočnost. — List nasvetuje, naj bode vsakteri nameščenec kolikor mogoče rezerviran napram po-ntičnjm strankam in da naj se vsak angažira v votivnem boju samo toliko, kolikor smatra, da se kot svoboden meščan zamore in mu je trpba, -la ®o angažira. Na ta način bodo interesi dr. name-®cencev zavarovani. »Čin. Glasnike potem nada-luje: Po novinarskih vesteh so šli naši slovenski tovariši za korak dalje. Oni ne žele samo, da se kopolnoTna emancipirajo od političnih strank, oni nameravajo celo, če so vesti točne, nastopati skupno s privatnimj nameščenci pri volitvah s svojo lastno kandidatno listo. Nemogoče je presoditi, kakšen bo uspeh. Naposled pa to nima velikega po-Jnetia. Glavno je, da se s samostojnim nastopom ^fazi težnja -po političn; emancipaciji drž. name-"Vencev od političnih strank, na katerih rovaš gre-oo vsi grehi, kolikor jih je. Ta poizkus naj je kot npopi-in sedanjim vladajočim vseh barv in nijansi, a ne marajo biti uradniki samo kot ničvredni po-slušalci in kot meščani druge vrste. Mi želimo temu poizkusu naj popolnejšega uspeha, vsaj moralnega, 6 že volilnj izid ne bo ugoden. Moralni uspeh je v teni, da manifestira celokupno državno name-^nstvo v Sloveniji na dan volitev svojo stanovsko ^vest z oddajanjem svoje kroglice za svojo urad-•tiško listo .. Stranka državnih in javnih nameščencev. Pri ‘kevut je bilo 26. t. m. sklenjeno z veliko večino lezočih drž. nameščencev, da nastopijo pri dr-lV|iozbonskih volitvah s svojo kandidatno listo. V Pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: ^tan, dr. Kravina, Dermota, Čampa, Rifelj, dr. ellaoher, Beguš, Kolarič, Čeh in Oven. Poli-tič. lsti so prinesli več ali menj objektiv, poročila o Cm sestanku. Naš list se kot glasilo nepolitič. sta-0V8ke organizacije ne spušča v podrobnejšo raz-Pravo tega sestanka. Pač pa ima vsak naročnik pravico da pove o tem pokretu svoje osebno Oljenje. Predali so odprti vsem, pristašem ;n nasprotnikom tega pokreta, tako slej ko prej. Politika ne nese. Kakor znano, si je razdelil l'si odbor ali upravni svet Kranjske hranilnice 3 !*" Din za dobrodelne namene. V tem upravnem Poru so bile zastopane vse politične kapitalistične , ranke po nekakem praporcu; bilo je teh go-Sov nekako 40. Vsak odbornik -je sedaj prejel dep 'n *0üko dinarjev po ključu 3,000.000 Din Jone s štiridesetinko, toda s tem denarjem sme v 'lK>lagati za dobrodelne namene samo strankino Pil Stv°' ^ Nar- dnevniku smo brali, da sta dala ^O^ie^a deleča gg. dr. Ravnihar in dr. Jenko pr".v00. Din za Narodno galerijo. Trdno smo prelij šJ111’ Zveae< ali pa vsaj našega glasila. Po »Ju-str' v ^)- sept. 1926, je dolžnost političnih st-an* . "7" “K-0 treba — .pomagati strokovnim in t!u.°-kim organizacijam itd<. Trdno smo prepri-hii v/*11 86 bodo tega principijelnega stališča do-Kan-* e -V.9e 8tranke in da bodo naši stanovski or-h‘ič 1ZaCiii’ Ker je nastala potreba in nam politika tni]'11^.'1666’ prožile moralno podporo iz teh treh ‘lončkov. Darila bomo izkazali med prispevki za tiskovni sklad ali se pa bo Zveza javno zahvalila. Že sedaj prosimo za čestitke! Pohvala naših zadrug. >Čin. glasnik« opozarja na nab. zadrugi v Kastvu in Mariboru; divi se njihovem delovanju in jih stavlja za vzgled vsem drugim zadrugam. Kastav, na skrajni južni in ogroženi točki Slovenije ima 56 članov, a ima rez. fonda 50.000 Din. Leto 1926 izkazuje 20.000 Din čistega dobička! Naš Maribor je kot zadruga na prvem mestu med vsemi zadrugami. Ima 1230 članov. Rezervni fond znaša 210-000 Din in teto 1926 so zaključili s 200.000 Din (!) čistega dobička. Imajo svoj lastni dom in njih prodajalna je ena najlepšili v vsem mestu. Vse delo se vodi točno, precizno in s polnim umevanjem. Popolen uspeh je navdušil člane, zato je v Mariboru tudi stanovska zavest najbolj razvita. Na čelu uprave je g. dr. Fr. Vidovič, a predsednik nadzornega odbora je g. Franc Škof. Stanarina iu osebna drag. doklada učiteljev parov, katerih eden je upokojen. Razglas fin. ministrstva DR br. 44.497/26 od 9. IV. 1926: A. B., učiteljica ima pravo na čelu stanarinu od onoga vremena dalje, od koga je njezin suprug primao penzijske prinadtežnosti,pošto stav III. čl. 38 čin. zak. uskraćuje pravo na dve stanarine bračnom paru, koji su oboje drž. službenici u istom mestu, te bi dakle bez ograničenja stava III. čl. 38 č. z. svaki primao -po jednu stanarinu, dok u ovom konkretnom slučaju muž nije više službenik, nego penzioner i kao takav u opće ne prima stanarinu. Tako isto ima ona od ,gore navedenog vremena dalje pravo na potpuni dodatak na- skupoću, jer čl. 11 odluke min. saveta DR br. 42.300/24 ograničava pravo na pun lični dodatak naročito samo u slučaju, da su muž i žena aktivni državii službenici u istom mestu; što ovde nije slučaj, jer je njezin suprug penzioner. Boj za zvišanje plač v Franciji. Aktivnost srednješolskih profesorjev. Francoski tovariši nadaljujejo odločilen boj za zvišanje plač z ozirom na današnje cene, ki so absolutno nezadostne za življenje. Zboljšanje francoskega franka je prineslo uradnikom več škode kot koristi, kajti zboljšanje ni takoj paralelno povzročilo padca cen, tako da so danes cene sedemkrat višje kot so bile pred vojno, dočim so plače komaj štirikrat tako velike, v gotovih slučajih pa še niti toliko. Ta nezdravi in 'mučni položaj je izzval pri večini strokovnih organizacij zelo živo gibanje in proteste, ker ni vnešen v proračun za 1. 1927 noben kredit za zboljšanje plač. To gibanje se posebno opaža pri srednješolskih profesorjih, katerih plače so bite pred vojno ugotovljene kot nezadostne. Te razmere so vstanu odstraniti znatno število profesorjev, ki se bodo pač posvetili -bolj pridobitnim poslom. Neka skupina sindikalnih profesorjev je sklenila sledeče; 1. Poziva se centralni sindikat, da zbira podatke o mestih, v katerih bi se zamogli zaposliti profesorji in sicer v trgovskih, industrijskih in finančnih podjetjih. 2. Sklene, da se več ne navaja svojih najboljših učencev, da se pripravljajo na profesorski stan, ki prinaša le življenske neprilike- P. Tolmačenje uradniškega zakona. Na lični dodatak penzionera ne može se staviti zabrana za privatna dugovanja shodno čl. 22. Rešenja. Po vlastitom pristanku jednoga penzionera zatražila Je privatna stranka u smislu čl. 120. činovničkog zakona zapljenu penzijskih prinadležnosti, dakle i ličnog dodatka na skupoću koji se dodatak može u smislu čl. 28. odluke ' Ministarskog Savjeta D. R. br. 107.201 plijeniti samo za državna potraživanja. Temeljem toga stavljen je upit na Generalnu Direkciju Državnog Računovodstva u tom pravcu da li se na temelju vlastitog pristanka penzionera može vršiti ustega njegovog ličnog dodatka u smislu čl. 22. spomenute odluke Ministarskog Savjeta od 8. oktobra 1924. D. R. br. 107.201. Na taj upit stiglo je aktom od 29. marta 1927. D. R. br. 38.657, da se obzirom na čl. 120. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda od 31. juna 1927. i po čl. 22. odluke Ministarskog Savjeta D. R. br. 107-201 1924. god. na Učni pen-ziski dodatak na skupoću može staviti zabrana jedino .sudskim putem i to samo za državna potraživanja i za izdržavanje, a nikako i za privatna dugovanja. Tumačenje čl. -163.* zakona o činovnicima u pogledu uživanja dviju penzija, koje su pripale prije stupanja na snagu novog zakona o činovnicima. U pogledu tumačenja čl. 163. zakona o činovnicima donijela je Generalna direkcija Državnog Računovodstva aktom od 10. febr. t. g. D. R. br. 13.045 slijedeće objašnjenje: »Odredba prvog slava čl. 153. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda odn. čl. 139. zakona o državnom saobraćajnom osoblju, ne odnosi se na one penzionere, koji uživaju penzije po raznim propisima. Prema tome imadu državni penzioneri, kojima su pripale dvije penzije (lična i porodična) prije stupanja na snagu novog zakona o činovnicima, pravo na obje penzije- U koliko pak je koje lice uživalo penziju po starim propisima, pa mu je kasneje pripala i druga penzija po novim propisima to ovo lice zadrži pravo santo na jednu, t. j. veću penziju«.* Isplata novoregulirane porodične penzije ne može se vršiti dok ne uslijedi odluka glavne kontrole, koja se saglasuje sa rješenjem o reguliranju penzije- Da bi se posve ispravno mogla tumačiti odredba točke 6. raspisa D. R. br. 102.000 od 30. jula 1926. i prema istoj uredovati, zamolila je delegacija ministarstva financija u Zagrebu aktom od 6. aprila 1927. br. 9181 Generalnu direkciju državnog računovodstva za izdanje točne upute u pogledu tumačenja točke 6. gore spomenutog raspisa. Na taj upit stiglo je od Generalne direkcije aktom od 20. aprila 1927. D. R. br. 50.272 riješenje slijedećeg sadržaja: »Saobraznu principu, istaknutom u našem raspisu D. R. br. 102.000 1926. god. isplata novoreguliranih porodičnih penzija ne može se vršiti prije nego što se ne dobije saglasna odluka Glavne kontrole. Sve dotle ima se nosiocu porodične penzije isplaćivati samo akontacija u smislu st. 3. čl. 152. zakona o činovnicima«. . Zagr. »Naš Glas.« Iz Nemčije. Prilikom poslednjih manifeslacij, ki so jih uprizorile vojaške zveze iz cele države v Berlinu, je Zveza nemških policijskih nameščencev razposlala na vse člane apel, v katerem jih je zaklinjala, da ob teh šovinističnih slavjih tudi tre-notno ne smejo pozabiti na svoje dolžnosti kot republikanski nameščenci. Zbog tega apela, ki so se mu vsi nameščenci pokorili, napada kapitalistično časopisje, osobito ono, ki ga podpira veleindustrija, vse uradniške organizacije kar vprek na najljutejši način in zahteva od vlade, da nastopi proti njim po zakonu, češ da so prekoračile delokrog in mejo svojih statutov. Videti je, da so hoteli nemški veleindustrijalci, ki so z denarjem inscenirali te manifestacije, posnemati italijanski fašizem, ki je kakor znano prav na isti način podprt, po Mussoliniju insceniral »pohod na Rim«. In prav isto, kot italijanski, so hoteli tudi nemški fašisti. Državi vdani organi so nakano spregledali, in puc preprečili, zalo tolik gnjev in jeze na uradništvo, ki izpolnjuje svoje dolžnosti. Združitev korporativnih organizacij v Avstriji. Uradniki v Avstriji so organizirani na sindikalnem temelju. Doslej še ni obstojala tako trdna zveza med posameznimi sindikati. Upajo pa, da do te zveze kmalu pride. V teku so dogovori med več skupinami drž. uslužbencev fca združitev v eno močno zvezo. Beležimo posebno združitev uradni-štva poštnega ministrstva z ostalimi uslužbenci poštno-telefonske stroke, s čemer je dosežena popolna enotnost akcije navedenega resorta. P. Avstrijski drž. uslužbenci ne bodo smeli stavkati. Zveza dunajskih trgovcev in industrijcev je sklenila predložiti vladi zakon, s katerim bi se drž. uslužbencem v splošnem prepovedala stavka. Z odrom na ta predlog bi se morala smatrati vsaka kolektivna akcija, ki bi imela za cilj zapustitev dela, za kršitev dolžnosti. Vsakdo, ki bi oviral avstrijskega uradnika pri izpolnjevanju njegove dolžnosti, bi moral biti kaznovan z zaporom od osem dni do treh mesecev. Uradniki, ki bi se sporazumeli, da vrše sabotažo ali pasivno rezistenco, se morajo upokojiti z zmanjšanimi pokojninskimi prejemki- Z ozirom na ta predlog dunajskih trgovcev in industrijcev piše uradniško glasilo »Der Bund«: »Ali je stavka izraz volje mase drž. uslužbencev, kj. gledajo v stavki nek» višje pravo zn rešitev svojega obstanka, torej neki akt elementarne solidarnosti, v tem slučaju se stavka ne more preprečavati z zakonsko prepovedjo — ali pa stavka ni izraz voljo mase; v tem slučaju mora gibanje hitro propasti vsled pomanjkanja moralne sile. Toda voditelji, ki razmišljujejo in čutijo svojo odgovornest, vedo, kaj bi pomenil ta neuspeh -za celo gibanje. Gotovo je in v tem ima več garancije, da stavk ne bo vsak dan ampak v najstrožji zakonski prepovedi. Ako se torej v gotovih krogih zahteva zakonska prepoved stavke, se ne sme pozabiti, da se za tem skriva nekaj drugega. Težnja je ne samo, da se prepove pravica do stavke ampak pred vsem, da se onemogoči organizacija uradnikov. P- Minimum uradniških prejemkov v Združenih Državah. Glasom poročila »American Federation of Lahore je poslanec Belš iz Kalifornije predložil parlamentu zakonski načrt, ki je naletel na veliko simpatij in ki ima namen določat; minimum prejemkov za ameriške uradnike in uslužbence. Uradniki in sluge bi se uvrstili v štiri kategorije: 1. administrativna, računovodska in finančna stroka s prejemki od 1500 do 7500 dolarjev; 2. tehnične in naučne stroke s prejemki od (začetnih) 1800 do (končnih) 7500 dolarjev; 3. stražniška služba s prejemki od 780 do 3300 dolarjev; 4. sluge in uslužbenci v drž. gospodarskih podjetjih 60 centov na uro do 3600 dolarjev letno. P. V Nemčiji je sklenila vlada, da zviša državnim nameščencem prispevke za stanarino, to pa v sled tega, ker so podražili hišni lastniki s 1. atprilom letos stanovanja. — Tudi nameščencem v naši državi se obeta povišanje stanarine in to s 1. novembrom. Naša Zveza opozarja in trka od časa do časa pri merodajnih. Stiska je že sedaj neznosna. Kaj bode potem, če si bodo vsepovsodi ba-»tirali ušesa — Bog zmaj! Pasivna rezistenka visokih avstrijskih urad nikov. Zveza pravnikov — finančnih uradnikov v Avstriji je glasom lista »Vekot sklenila izvesti sindikalni boj proti dunajski odvetniški zbornici. Ta sklep je odgovor predsedniku zbornice, ki je v nekem časnikarskem članicu napadel uradnike kot stan. Na pismo, ki so ga ifimanöniki uradniki — prpvniki naslovili na odvetniško zbornico, je ta od., govorila, da nima nobenega vpliva na časnikarsko delo predsednika. Uradniki so sklenili, da v prihodnje ne dajo nobenih pojasnil niti telefonično niti drugim potom, ki bi jih zahtevali odvetniki. Ta odloka pasivne rezistence bo imela gotovo rezultat. Ako se pa ta način boja vzdrži in prenese tudi na: nižje in srednje uradniške kategorije, bodo časniki v tem videli velik škandal. P. Zakon o uradniških prejemkih v Švici v nevarnosti. Boj za urdaniški zakon v Švici je postal še ostrejši odkar je zvezni svet pričel akcijo, da poskuša z zakonom povečati delovni čas. Komisija, ki je imela tekom par sej proučiti zakonski načrt, se je morala izjaviti o dveh članih, ki bi se morali unesti v zakon o plačah in s katerih pomočjo bi se imelo vezati vprašanje plač iz vprašanjem podaljšanja delovnega časa. Uradniške organizacije so nastopile odločen boj proti takemu razumevanju problema uradniških prejemkov. Rezultati njihovega boja so Se negotovi. l^dcr be^c nelc gla5il6> pa ni njegeu narcčnil<, b6C*' v $e$edQU vrt po jabolH®* tlndcrivoed p salm stroj ima svetovni sloves, nad 2,000 000 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši- LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, !■ m e Mam AitVl Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perilai opreme nevest» V« J# namann» novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Ljubljana Predtiskarila modernih ročnih del. __ Cenejše kot pri razprodajah •e dobi vsakovrstno manufakturno blago pri J. TRPIN, Maribor Glavni trg Štev. 1/. L. Mikuš Ljubljane, Metini Irg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila sc izvršujejo točno in solidno Obiščite novo urejeni oddelek za gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A. Šinkovec nati. K. Soss Liubjana, Mestni trg 18, 19. :: fioili pri „Kolovratu“:: Ljubljana, Pred škofijo št. 14 Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča Tomaž Bizilj. Kupujte domače izdelke: Pecivnl prašek in vanllnl sladkor znamke „A D RIA“ BBBQQD0BE3DBB Nova manufakturna trgovina! JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana Stari tri št. 21 Polei Zalaznika nudi vsakovrstno blago po najnižji ceni. Državni nameščenci na obroke. --- Kr. Dvorni dobavitelj Anton Verbič, Uubljana Delikatese =— ■- špecerija Solidna postrežba, zmerne cene. Razširiajie „Haš Glas ! Moi slioi „ir miš 1 najmodernejše konštrnkčlje. The Rex Co LJUBLJANA, Gradišče številka l0' Najboljši š-vami stroji kolesa zr>i