Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo i. I/. C/. — sekcije sna dravsko banovino v Ljubljani
t IfAGo/nn npfTn/l/l M	UradmOtmo b, mprarai IJmUJmn* rnmWkmukm uHcm M. Kakaptsaw na wrmimmm. NafranktrmnU, pUam na ^./«m. lakaja varnk latrtak. Noratnbm lahm
^ mesečna pniwyu »fiu»i;ciu« = to**.a t»«ta N A. iw Hfa«,	«(U^Mitah^i««, ^ ^k Mtu.nHi.iu r^. 4IM
Za enako delo — enako plaillo
Od leta do leta čakamo, kdaj bo popravljena težka krivica, ki se nam godi. Pri skromni plači, ki je odmerjena drž. uradniku iz naših vrst, je zanj že najmanjša okrnitev prejemkov zelo občutna. Pri plačah poročenih učiteljic pa znaša okrnitev celo več kot 1I».
iKakor se zahteva od nas izpolnjevanje službenih dolžnosti, tako imamo me pravico zahtevati izpolnjevanje obveznosti napram sebi. Uradniški zakon nas ni razdelil v poročene in neporočene; tudi ne dovoljuje noben zakon izkoriščanja državljanov s strani delodajalcev. V listih smo ponovno čitali, da so intervenirale državne oblasti pri nekaterih rudnikih in drugih podjetjih, kjer so lastniki z raznimi pretvezami zadržali del plače svojemu delavstvu, računajoč z njegovo nevednostjo in misleč-, da bo delavstvo zadovoljno, če sme sploh ostati v službi. Ker se delavstvo vsled prepovedi delodajalcev ni smelo organizirati, so šele drugi ljudje opozorili inšpekcijo dela in dopisnike raznih listov, da so seznanili javnost in oblasti o nedopustnem početju izkoriščevalcev. S posredovanjem oblasti se je položaj delavstva vsaj nekoliko izboljšal.
Tudi naša organizacija je ponovno predlagala naše zahteve na merodajnih mestih, toda doslej, žal, brez uspeha. V proračunski debati se je le malo govornikov zavzelo za ze-načenje naših plač. Kljub temu pa smo prepričane, da tudi vsi ostali soglašajo z načelom: za enako delo — enako plačilo; saj bi v nasprotnem primeru mnogi izmed njih ne mogli prejemati poslanskih dnevnic, ker jim že redni poklic ali zasebno premoženje donaša več kot dovolj sredstev za preživljanje in bi lahko opravljali svoje delo kot častno dolžnost. Ravno tako ne bi mogli oni drž. nameščenci, katerih žene so posestnice zemljišč, hiš, palač, prejemati polnih plač ali pokojnin. In vendar nima še tako bogata ženina renta, za katero se ji morda ni bilo treba prav nič truditi, nikakega vpliva na moževo plačo, do-čim je skromna, trdo prislužena plača moža drž. nameščenke ovira, da ne more dobiti žena svoje cele, istotako trdo prislužene plače.
Če so poročene učiteljice tako dolgo zvesto in požrtvovalno vztrajale v opravljanju svojih dolžnosti, je tem večja dolžnost poklicanih, da takoj urede njihove plače. Merodaj-nim činiteljem je dobro znano, da so ostale v službi kljub toliko poslabšanim pogojem le pod pritiskom razmer, ker je njihova pomoč nujno potrebna družini. Zato se ne bi smel izrabljati njihov težki položaj in ne prisilje-vati, da delajo za manjše plačilo.
O važnosti ženinega zaslužka za družino ni treba dokazov. Navedemo naj le nekaj številk iz statistike znanega strokovnjaka in pro-pagatorja socialne medicine dr. Andreja Štam-parja, ki pravi, da od 100 smrtnih primerov otrok do starosti 5 let odpade na bogate 0,34 %, na srednje situirane 11,04 %, na revne pa 88,62 %. Ni menda treba posebej naglašati, da se morajo one naše družine, v katerih služi samo oče, ki nima nikakega postranskega zaslužka, tudi še boriti z revščino.
Skupna vsota naših odtegljajev pomenja v državnem proračunu silno malo in je moralna in materialna škoda, ki jo trpimo me in naše družine, neprimerno večja in občutnejša. Važno za nas je tudi dejstvo, da so predvideni v državnem proračunu za nas polni prejemki in bi torej vrnitev doklad prav nič ne obremenjevala stanja državnih financ, ki se je po izjavah merodajnih činiteljev itak zelo zboljšalo. Medtem pa, ko se štedi pri naših skromnih plačah, se vendar najdejo ogromne vsote, ki jih prejemajo posamezniki. Tako so prinesli naši dnevniki vest, da je nedavno upokojeni ban zetske banovine Pero Ivaniše-vič dosegel, da je presegla vsota njegovih potnih stroškov 700.000 din. Verjetno bi ta vsota zadostovala, da bi vse poročene učiteljice zetske banovine prejemale več mesecev polne plače. —
Prepričane smo, da ne more biti nikakih resnih zaprek, da se črta krivična odredba, ki je dala našemu delu pečat manjvrednosti. Zato pričakujemo od kraljevske vlade, da bo po ukinitvi celibata priznala tudi poročenim učiteljicam vse pravice, ki jim pripadajo. Vse dotlej, dokler se to ne zgodi, tudi ukinitev celibata nima polne vrednosti.	K. L.
Pripravniki naj prvi napredujejo
»Pripravniki bi morali prvi napredovati,« je napisal tovariš v 41. številki našega stanovskega glasila. Samo en dan po tem brezupnem klicu pa so res napredovali. Toda kdo? in koliko?
Z vprašnjem kdo? se ne bom bavil — to pripuščam obljubljeni rangni listi. Da jih je pa samo 12 napredovalo, se mi pa zdi malo premalo. Vsi pripravniki so reveži! Prav vsi imajo samo 900 din plače! Prav vsi se morajo zadolžiti, če si hočejo omisliti najpotrebnejše. Prav vsem je 900 din premalo za težko borbo, ki jo zahteva današnje življenje. S čim so si pripravniki zaslužili tako zapostavljanje, ki uničuje voljo in ovira težko učiteljsko delo? Ali je samo 12 pripravnikov zaslužilo prevedbo? Ali je treba za prevedbo kaj več kakor povoljno opravljen drugi izpit, povoljen uspeh pri nadzorniški inšpekciji in neumorno delo med narodom na vseh področjih?
Pripravniki, ki so zadostili vsem tem pogojem, so neoporečni in jim pripada po vseh postavah prevedba.
Pa še z nečim so pripravniki močno oboroženi — s potrpežljivostjo. Pri nekaterih traja potrpežljivost že 6 službenih let in 3 brezposelna leta. Tako, da bodo kmalu obhajali 10 letnico mature. Povejte nam, starejši tovariši, če ste bili 10 let po maturi tudi vi še pripravniki?
Gmotno stanje učit. pripravnika je obupno. Ne dopustite, da bi izrabil svoje moči samo v borbi za pičli vsakdanji kruh. Ne dovolite, da bi razmišljal o krivicah, ki se mu gode. Učitelj mora dati vse svoje sile narodu. Dati jih pa ne bo mogel, če jih bo uporabil v borbi za eksistenčni minimum.
Torej — ne samo 12, temveč 380 (to so vsi) je pripravnikov. Upajmo, da bomo sledili kmalu tem dvanajstim in da ne bo treba več prositi za naše napredovanje.	K.
Ali je učitelju potrebna ftrokovna izobrazba iz raznih panog kmetijstva
Se ene mišljenje
V 38. številki »Učiteljskega tovariša« je dopisnica M. P. napisala naslednje »V eni zadnjih številk »Učiteljskega tovariša« sem čitala, da je središče učiteljevega dela šola in da je vsaka druga izobrazba nepotrebna. Jaz pa mislim drugače, in mislila sem, da se bomo na zborovanju o tem pogovorili. Pa ni bilo nič. Ljudje bi lahko svoje življenje v marsičem izboljšali, če bi bili strokovno bolj izobraženi (Sadjarstvo» mlekarstvo, higiena ozir. zdravstvo, vrtnarstvo, živinoreja itd.). S strokovnim znanjem bo zrasla tudi samozavest kmečkega človeka.
Če hočemo odgovoriti na zadano vprašanje, se moramo najprej vprašati: Kaj je smoter ljudske šole?« Na to vprašanje nam odgovori § 1. zakona o ljudskih šolah, ki pravi, da je naloga ljudske šole, da s poukom in vzgojo v duhu državnega in narodnega edinstva in verske strpnosti pripravlja učence za moralne, vdane in aktivne člane državnega, narodnega in društvenega občestva«.
Z drugimi besedami bi rekli, da mora ljudska šola posredovati najsplošnejšo izobrazbo, ter pripraviti vse bodoče člane državnega in narodnega občestva za aktivne in
tvorne delavce. Zaradi tega načela najsplošnejše naobrazbe mora seznaniti učence z vsemi problemi v najširši in najenostavnejši obliki. To okvirno in splošno naobrazbo bo itak otrok sam izpopolnil v življenju po svoji potrebi. Ljudska šola mu mora dati le osnovo, da se more in zna orientirati v življenju. Čeprav vzgaja ljudska šola v 95 % mladino za kmečki poklic, vendar se ne morem spo-prijazniti z mislijo, da naj bo ljudska neka kmetijska šola, kjer se bodo podrobno in izčrpno obravnavali razni kmetijski predmeti, kakor poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, čebelarstvo, mlekarstvo, gozdarstvo, itd. Namen ljudske šole ni usposobiti učenca za kmetijskega strokovnjaka, t. j. za splošno in v vsem izobraženega strokovnjaka-kmeta. Četudi ostaja 95 % mladine na kmečki grudi, moramo vendar pretehtati sledeče: Kmet ni le v odnosu do svojega poklicnega dela (potem bi bil samo poljedelec, živinorejec, gozdar, čebelar), temveč mora najti prav tako živi odnos do vseh činiteljev njegovega žitja in bitja: do družine, občine, države, društva, družbe, človečanstva. Dojeti in razumeti mora ves odnos do zemlje in občestvenega življenja, slednji gib roke pri delu, in slednji utrip srca._ Kmet mora biti v tesni zvezi z vsemi življenjskimi činitelji in mnogo jih je,
ki stoje izven njegovega poklicnega dela, so-vaščan, vas, občina, država, razne gospodarske, socialne, verske in prosvetne ustanove. Glede na to ne zadostuje kmetu ozka poklicna izobrazba, temveč mora poznati in spoznati vse tvorne odnose, ki ga vežejo z zemljo in človekom. Smoter vsake ljudske šole je in ostane: človek. In vzgoja k dobremu in zdravemu človeku je važnejša od strokovne izobrazbe. Najprej mora biti kmet pošten, priden, skrben in zadovoljen, potem se bo itak sam še strokovno izpopolnil. Ljudska šola ima nalogo, da posreduje najsplošnejšo izobrazbo ter oblikuje človeka-kmeta. Nje glavni smoter je vzgoja, seveda tudi izobrazbe ne sme zanemarjati. Za tako delo je potreben cel človek, je poklican — vzgojitelj-pedagog. Tudi učiteljeva izobrazba mora iti v to smer. Biti mora predvsem pedagoško na-obražen. V življenju se bo sam izpopolnil, izpopolnjeval bo ono, kar bo potreboval v življenju in v poklicnem delu. Učiteljišče ne sme biti kaka strokovna šola. Pravilno je mnenje nekaterih pedagogov, da mora uči-teljstvo stremiti po širši izobrazbi, da naj absolvira gimnazijo in nato obiskuje vseučilišče. Za vzgojiteljski poklic je treba širokih pogledov, vedeti mora tako rekoč vse. Ni pa potrebno, da je v vseh vprašanjih strokovnjak. Že dejstvo, da je učenec duševno nerazvit v ljudski šoli ter še ne kaže nobene poklicne usmerjenosti, zavrača naziranje, da naj mladino strokovno pripravljamo za bodoči poklic. Čeprav bi obravnavali vse panoge kmetijstva, bi otrok od tega ne imel mnogo: 1. Ker še ni duševno dovolj razvit, 2. ker ni poklicno usmerjen, 3. ker mora biti najprej splošno naobražen, če sploh hoče slediti strokovnemu pouku.
Z ozirom na opisana dejstva lahko sedaj odgovorimo na zastavljeno vprašanje: Ali je učitelju potrebna izobrazba iz poedinih kmetskih panog? Odgovoril bom kratko: Ne! Zakaj ne? Ker ni namen ljudskih šol kmetska izobrazba, temveč vzgoja in najsplošnejša usposobljenost za občestveno življenje. Učitelj mora biti splošno izobražen, ter mora imeti široki razgled. Predvsem mora stremiti po izpopolnjevanju svoje osebnosti. Njegova izobrazba mora obsegati sposobnost najti in ugotoviti tvorne elemente človeške izobrazbe. Poznati in spoznati mora vse elemente, ki so važni pri oblikovanju mladega bitja, predvsem socialne razmere okolja ter dispozicije v otroku. Učitelj mora znati buditi speče dobre lastnosti v otroku. Kos temu delu je lahko le pedagoško naobražen vzgojitelj. Če bo učitelj dosegel, da bo priklical iz podzavesti dobre lastnosti učenčeve, je dosegel več kot zahteva od njega poklic. Učni in strokovni nauki niso trajni, toliko manj, ker jih polagamo v duše nerazvite dece. Mnogo ali vse
VSEBINA:
Za enako delo — enako plačilo.
Pripravniki naj prvi napredujejo.
Ali je učitelju potrebna strokovna izobrazba iz raznih panog kmetijstva? — Še eno mišljenje.
Učiteljstvo in Jadranska straža.
Občni zbor Pedagoške centrale.
Zopet spori v Jugoslovenskem učiteljskem udruženju.
LISTEK: Kratek pogovor z avtorjem slikanice »Dedek Miha«.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Mladinska matica. — Učiteljski pravnik. — Učiteljska tiskarna. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
bo mladina pozabila, ostale bodo le osnove, le temelj in na te bo mladenič in mož gradil dobrega človeka. Dober, pošten in vrl človek bo tudi dober kmet.
Seveda ne trdim s tem. da nima kmetijska naobrazba mesta v ljudski šoli. Toda pomniti moramo, da mladini ni potrebna po-drolbna in izčrpna kmetijska naobrazba. To je namen kmetijskih šol, ki producirajo kmet, strokovnjake ter s sistematičnim poukom posredujejo znanje iz vseh kmetijskih panog. V ljudski šoli prihajajo do izraza le one kmetijske panoge, s katerimi se kmet v dotičnem okolišu ukvarja. Zaradi nizkega intelegenčne-ga stanja učencev in kmetske mladine, mora biti obravnava poljudna in ne strokovna. Predvajanje mora biti prepresto, čim manj znanstveno in abstraktno. Za tako delo pa ni potrebno, da je učitelj strokovno izčrpno izobražen.
K temu moram še pripomniti, da pač ne čutijo vsi učitelji veselja do kmetijskega dela. Zato bi bilo napačno, če bi v učiteljišču od vsakega zahtevali, da se poglobi v kmetijstvo, če ne čuti do njega veselja. Ko pride učitelj na vas, mu zadostujejo najsplošnejše osnove iz poedinih kmetijskih panog, na katere bo sam gradil potrebno strokovno znanje.
Učitelj bodi torej prvenstveno posredovalec splošne izobrazbe, bodi torej pedagog-vzgojitelj. Zanemariti pa ne smemo poljudnega obravnavanja napak, ki jih kmetje delajo v svojem poklicu. Za tako preprosto razlago pa ni potrebna izčrpna in sistematična izobrazba iz vseh kmetijskih panog. Učiteljevo mesto je v šoli pri mladini, vse drugo je pa sekundarnega pomena.	-a-
Učiteljstvo In Jadranska straža
Z rojstvom Jugoslavije, ki ji je usoda od-delila tretjino državne meje ob morju, nad tisoč let naseljenem po naših rodovih, smo nepripravljeni obstali pred novimi problemi in novimi nalogami.
Morje je bilo od nekdaj naše hrepenenje, bilo je naše polje slave in žal tudi sinja grobnica. Tisočem so podžigali utrujeni korak, bodrili omahujoča srca in dvigali ponižane duše zvoki divne pesmi »Oj, na more, na Adriju!« Šele v svobodni domovini se je uresničil njih davni san.
Pa se je pojavila živa potreba, ki jo je krepila odločna narodna zavest in tako je ob kumovanju ljubezni do morja in bojazni zanj 19. februarja 1922. leta nastala v srcu našega Primorja, v belem Splitu, pomorsko obrambna organizacija »Jadranska straža«, ki je pravo dete srca in razuma našega naroda.
V sveti in nesebični službi kralju in ze-dinjeni jugoslovanski domovini si je Jadranska straža stavila za cilj, da z vsemi sredstvi propagande vzbudi v narodu uspavano ljubezen do morja in nemo zavest o njegovi vsestranski važnosti za državo, ki mu dvigne smisel za pomorstvo ter tako zagotovi Jugoslaviji po edinstveni in najkrajši poti potrebni gospodarski napredek z vsemi njegovimi vzročnimi posledicami na socialnem in kulturnem polju.
Plemenita zamisel je potrebovala blago-vestnikov. Kje jih najti? Kdo je za to veliko poslanstvo najbolj poklican, pa tudi najbolj pripraven? Kdo drugi kot veliki idealist, ki se je nesebično stavil v službo narodu tudi tam, kamor civilizacija s svojo dvoličnostjo še ni posegla, plemeniti dobrotnik, ki je razsipno delil dobrine svoje duše med najbednejše in najpotrebnejše, iskreni prijatelj ljudstva, ki mu je bilo delo bolj blagoslovljeno od plačila — ljudskošolski učitelj.
Z vnemo je prijel za delo, postavil se je ob bok mnogih drugih apostolov jugoslovanskega Jadrana. Volja je bila pri vseh najboljša, uspehi njihovih prizadevanj niso zadovoljili. Kontinentalci niso mogli naenkrat postati pomorci, manjkalo je znanja, manjkalo izkušenj. Povsod je potrebna šola, za šolo pa učila. In dotlej je manjkalo eno in drugo.
Da temu odpomore, je centralna uprava organizacije, Izvršni odbor JS v Splitu, pričela organizirati enomesečne počitniške po-morsko-propagandne tečaje. Vršili so se leto za letom v Splitu in pretežni del kurzistov je bil vedno iz učiteljskih vrst. Družili so se ob jadranski obali tovariši z bregov Ohridskega in Bohinjskega jezera, z banatskih ravnin in kraškega pečevja, vračali so se na svoje domove polni zanosa in vere v veličino svoje ' ideje, ki so jo s prosvetiteljsko gorečnostjo širili v mestu in na selu. Zgledu Izvršnega odbora JS v Splitu je sledil Oblastni odbor JS v Ljubljani, ki je pred tremi leti na svojem sedežu priredil za sto dvajset učiteljev in učiteljic tridnevni propagandni tečaj. Lani je Oblastni odbor JS Maribor z osemdnevnim sličnim tečajem v lastnem domu v Bakru še bolj popolnil vrzel za širjenje idej JS. Tudi tam je obiskovalo tečaj 32 učiteljev in učiteljic iz dravske banovine.
Medtem se je pojavljala polagoma tudi že pomorska literatura V narodnem jeziku, tiskala so se predavanja, razširjala po izkušnjah navodila. Kurzisti JS — 90 % iz učiteljskega stanu — so si sami znali najtii pomočnike, propagandno delo se je lajšalo in vrste jadranskih stražarjev so vidno rasle.
Ustanavljati nove društvene edinice, krajevne odbore in poverjeništva JS, je z besedo in dejanjem večinoma pomagalo učiteljstvo. Če ponekod ni bilo na čelu akcije, med sodelavci ga ni manjkalo. Danes imamo iz učiteljskega staleža v organizaciji JS široma po domovini mnogo odličnih predsednikov krajevnih odborov, še neprimerno več njihovih neumornih tajnikov in vsedelavnih poverjenikov ter vestnih odbornikov, ki dajejo pravec propagandnemu delu za naše morje in pomorstvo.
Vidni uspehi tega dela, pri katerem učiteljstvo obeh spolov ni na zadnjem mestu, so poleg urejene organizacije domovi Jadranske straže ob naši morski obali, deset po številu, šolska ladja »Jadran«, ki je plod požrtvovalnosti jadranskih stražarjev iz vse države in vojni hidroavión »Sarajevo«, dar sarajevskih prijateljev našega morja, da se poudarja le naj vidnejše.
Najvažnejši in najpomembnejši uspeh jugoslovanskega učiteljstva v delu za naše morje
in pomorstvo pa je mladica mogočnega debla Jadranske straže, najpozorneje negovani poganjek, čigar plod je najbolj zaželen in najteže pričakovan, seme, ki naj se razmnoži in razraste in izboljša do skrajnih vrlin — Podmladek Jadranske straže.
V svesti si, da od mladine zavisi bodočnost naroda, poklanja Jadranska straža njenemu nacionalnemu jugolovanskemu oblikovanju vso pozornost. S podvojeno skrbjo skuša v mladini razviti in izkristalizirati zavest o prvenstveni važnosti morja za našo zemljo, gojiti hoče v njenih srcih ljubezen za to morje kot za najdragocenejši del Jugoslavije, da ga v spoznanju in ljubezni obvaruje sebi in svoji državi brez kakršnih koli zavojevalnih namenov, da pa bo pripravljena nalik junaškim prednikom stati na braniku vedno in ob vsaki priliki, ako bi se kdaj drznil kdo stegniti ne-prijateljsko roko po onem, kar je samo naše in božje.
Novo in hvaležno torišče za učiteljevo udejstvovanje. Ni ga oviralo težavno šolsko in preobloženo izvenšolsko delo, niso ga strašile ovire in zapreke, z mladostnim ognjem je zgrabil za plug in zaoral je v ledino, uspehi pa so kronali njegova idealna prizadevanja. Več kot sto tisoč mladih jadranskih stražarjev in čuvaric našega morja šteje danes organizacija Podmladka Jadranske straže v državi, od tega polovico v dravski banovini.
»Mladino na morje, saj sta morje in mladina naša bodočnost!« V znamenju tega gesla se je delalo in se dela po vseh organiziranih šolah. Vsak član in vsaka članica PJS mora v teku svojega šolanja vsaj enkrat na morje, da se ob živem vrelcu svojega hrepenenja napije ljubezni in požrtvovalnosti zanj, da osebno vsaj bežno vidi in zasluti njegovo silno gospodarsko vrednost, da za vse dni postane in ostane njegov najvnetejši pobornik in zagovornik.
Za izlete na morje in za letovanja ob njem v domovih JS pa so potrebna sredstva, ki zanje zopet vodi in izpelje vso brigo učitelj, učiteljica, poverjenik, poverjenica PJS na šoli. Prirejajo se igre, akademije, svečanosti, vrše se zbiranja, dopisovanja in to in ono in tretje, povsod je spet prvi in poslednji — učitelj.
In kdo skrbi za razigrane izletnike na poti, kdo vestno nadzira slabotne letovalce, kdo vodi mladinske kolonije po domovih JS? In to leto za letom, da je bilo teh dobrot deležnih že dokaj desettisočev šolskih otrok, v prvi vrsti najrevnejši in najpotrebnejši. In jih še bo! S čigavim posredovanjem, s čigavo pomočjo?
Šolske sobe in hodnike krase slike z našega morja, po njih odmevajo pesmice o njem, v njih kuje mladina s svojimi vzgojitelji visoke načrte.
Uvajanje in izvajanje vodnega športa, pevski zbori PJS, stotine ličnih praporov PJS in tisočglave povorke na mogočnih svečanostih Jadranske straže, predavanja o našem morju in pomorstvu po šolah, društvih in v radiu, pomorski članki v mladinskih listih, stanovskih časopisih in strokovnih revijah, pa še kopica drugih kamnov v zgradbi naše pomo-sko-obrambne kulture so zgovoren dokaz učiteljevih prizadevanj.
Veliko je nacionalno in socialno vzgojno delo jugoslovanskega učiteljstva v organizaciji JS in PJS, da nam zraste nov rod, močan po duši in krepak po telesu, rod zavednih Jugoslovanov, ki bo zrl bodočnost naroda in moč države na Jadranu.
To je opetovano javno priznala in poudarila Jadranska straža na svojih skupščinah in kongresih ter izrazila učiteljstvu svojo hvaležnost.
Smo pa šele na pol poti. Še je potrebna jaka propaganda, podvojena vnema za cilje jadranskega pokreta, dokler ne bo slednji naš sodržavljan prepričan o važnosti morja ter do dna duše prežet z ljubeznijo do jugoslovanskega Jadrana.
V trdni veri, da le požrtvovalno delo rodi uspehe in da smo sami kovači usode naroda in države ter v neomajni ljubezni in zvestobi do svojega narodnega kralja in mile očetnja-ve, bo to odgovorno nalogo kot doslej tudi v bodoče brez pridržka in pomisleka vršilo predvsem naše učiteljstvo. Učiteljeva bo zasluga, čim postane primorska Jugoslavija pomorska država.	Viktor Pirnat.
(Gornji članek je v srbohrvatskem prevodu priobčil pedagoško-socialni časopis »Učitelj« br. 7—8, mart-april 1939.)
nek v Celju, ki daje vedno novih zamisli in pobud v prid slovenskega mladinoslovja in šolstva. PC je sodelovala pri sestavi biografskega dela slovenskih pedagogov za »Pedagoški leksikon« Minerve v Zagrebu, ter s predavatelji pri mnogih društvih. Nudila je glavno pomoč pri ustanovitvi »Gledališča mladega rodu«, prve tovrstne ustanove v državi, ki bo, kakor v vseh drugih kulturnih državah že davno delajo, pomagala dvigniti naše mladinske odre na mladinoslovno utemeljeno in umetniško višino. PC se je zavedala, da je vzgojeslovno delo tudi socialno in nacionalno delo in obratno: Zavzela se je za ustanovitev gluhonemnice v Mariboru, za odpomoč brezposelnim profesorskim in učiteljskim kandidatom, katerim je posredovala instrukcije in dala na razpolago svoje prostore in knjižnico ter jih zaposlovala pri upravi »Roditeljskega lista«. Otvorila je 8. januarja t. 1. za društvo »Šola in dom« v svojih prostorih vzgojno posvetovalnico, v kateri delajo izključno njeni člani-strokovnjaki.
Da je mogla kljub letošnji svetovni duhovni krizi in političnim neprilikam vzdržati v svoji aktivnosti, je zasluga njenih zvestih članov, posebno meščansko-šolskih učiteljev, ki so v celoti včlanjeni v PC, Ijudskošolskih učiteljev, od katerih so včlanjena v celoti društva Maribor - mesto, levi in desni breg, ter mnogi drugi iz vsega območja bivše mariborske oblasti, končno profesorjev srednjih šol, ki jih je nemalo število. Mnogo so pripomogle tudi gmotne podpore, posebno kralj, banske uprave, ki je darovala 7500 din, mari-bonske mestne občine, ki je dala 3500 din, kar ni le gmotna, ampak tudi moralna podpora in priznanje dela PC, za kar je obema bila izrečena na občnem zboru še posebna zahvala.
PC je imela v preteklem poslovnem letu 5 rednih sej, prejela in rešila 142 dopisov in razposlala nad 1000 okrožnic. V tem ni všteto
delo upravnega odbora za »Roditeljski list«, ki je imel 17 sej in 375 dopisov. PC ima po naklonjenosti direktorja učiteljlske šole g. F. Kadunca svoje lepe lokale v drž. učiteljski šoli ter razpolaga s svojo opremo. »Roditeljski list« se tiska v 4300 izvodih. Od lanskega leta je zaradi jesenske svetovne politične krize padlo število na 945 naročnikov, od letošnjih marčnih dogodkov naprej pa se dotok naročnine manjša tako, da so se morale izčrpati skoro vse rezerve. Kljub temu ima PC resno voljo še naprej gojiti list, ki je otrok ljubezni in skrbi PC in ga bo tiskala Učiteljska tiskarna, ki bi bila založnica, izdajateljica pa bi ostala ob ugodnih gmotnih pogojih še PC. — V tem oziru je dal občni zbor polno pooblastilo upravnemu odboru »Rod. lista«, da ukrene vse po lastni uvidevnosti, če te mogoče tako, da list, ki je izborno urejen in neobhodno potreben, še nadalje izdaja. Posameznim poročilom je sledila živahna debata, v katero so posegali Senkovič, Kontler, Dre-konja.
Preglednik M. Ledinek je po svojem poročilu predlagal odboru PC razrešnico s posebno pohvalo funkcionarjem.
Soglasno je bil izvoljen lanski odbor s predsednikom prof. G. Šilihom, na mesto od-stopivših odbornikov pa so bili soglasno izvoljeni v odbor še bogosl. prof. dr. Anton Trstenjak, prof. Jan Šedivy, šolski upravitelj Julij Kontler in učiteljica.Mažera Ivanka.
Med program za prihodnjo poslovno dobo je bila predvidoma sprejeta pedagoška ekskurzija v Švico, ustanovitev mladinske knjižnice in čitalnice v Mariboru in povečanje knjižnice, predvsem s hrvaškimi in srbskimi deli iz območja pedagogike in didaktike.
Iz vsega je razvidno, da je delovanje Pedagoške centrale zelo plodovito in globoko ter zasluži vse priznanje in podporo tudi od strani javnosti in oblasti.
Splošne vesii
Občni zbor Pedagoške centrale
XVIII. občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru se je vršil v nedeljo, 4. junija t. 1., ob 10. uri v slavnostni dvorani državne učiteljske šole. Svoj pozdrav so poslali Pedagoško društvo v Ljubljani, Zveza društev Šola in dom v Ljubljani ter mestni nadzornik A. Alt, okr. šol. nadz. Močnik pa je opravičil 6vojo odsotnost.
Pred prehodom na dnevni red je predaval po pozdravih številnim navzočim profesor G. Šilih o načelih pri sestavi učnih načrtov, katerih preosnova je bila neobhodno potrebna. Komisija za predelavo učnih načrtov, ki je zasedala od 2. do 15. maja t. 1. v Beogradu in v kateri sta sodelovala člana PC prof. G. Šilih in E. Vrane, je sestavila tak načrt, da je najboljši od vseh sedanjih, vendarle je od idealnega načrta moral biti še precej oddaljen. Največje težkoče pni sestavi tega okvirnega in načelnega minimalnega vse-državnega učnega načrta, iz katerega se bo lahko sestavil avtonomni maksimalni učni načrt za posamezne banovine, so najbolj v tem, ker 60 % otrok v državi ne zadostuje 8-letni, ampak le 4-letni šolski obveznosti. V ostalem pa se javlja v vsem učnem načrtu resna težnja, da se nudi učiteljem čim več svobode, otroke zelo razbremenjuje ter se prilagajo otroški psihi in pokrajinskim prilikam, v katerih se nahajajo poedine šole v posameznih narodnostnih in .geoloških enotah v državi. Predvsem pa obvlada nove učne načrte pedo-
loško načelo in se umika dosedanjemu inte-lektualizmu in verbalizmu v učnih načrtih.
Po poročilih, ki so jih podali predsednik in urednik »Roditeljskega lista« G. Šilih, tajnik in upravnik »Rod. lista« A. Kopriva, bla-gajničarka V. Dojčinovičeva, knjižničar F. Haberman, je razvidno sledeče delovanje PC v preteklem poslovnem letu: Izdala je drugi letnik: »Roditeljskega lista«; ima pedagoško knjižnico s 3326 deli ter 26 revijami in je najbogatejša te vrste v državi; priredila je 10 disku,si jskih sestankov, ki so jih obiskali 104 člani; ustanovila je odseke, in sicer: pedološkega, odsek za pedagoško teorijo, za pedagoško prakso, za domačo vzgojo, za gojitev stikov z inozemstvom, posebno s slovanskimi narodi, za šolski muzej in prireditveni odsek; nadalje je priredila v okviru mariborske kulturne razstave svojo I. pedagoško razstavo, se udeležila razstav na II. balkanskem kongresu Unije za zaščito mladine v Beogradu in razstave slovenske knjige v Ljubljani. Kot društvo, ki združuje v sebi vse resne pedagoške delavce brez razlike kakršnih koli oprede-» ljenj, ima najboljše stike s Pedagoškim društvom, Šolo in domom, Unijo za zaščito mladine v Ljubljani, podružnico Slomškove družbe, Ženskim društvom, jugoslovenskim učiteljskim udruženjem i. dr. društvi, ki imajo v svojem programu predvsem zboljšanje vzgoje in šolstva. S sorodnim Pedagoškim društvom v Ljubljani prireja vsako leto sesta-
SPREJEM SLUŠATELJEV(IC) V I. LETNIK VIŠJE PEDAGOŠKE ŠOLE V BEOGRADU
»Učiteljski tovariš« je priobčil v štev. 38., dne 4. maja 1939., natečaj za sprejem sluša-teljev(ic) v višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Isti pogoji veljajo za sprejem v višjo pedagoško šolo v Beogradu, le da pod toč 7. navedete, kateri tuji jezik toliko obvladate, da se lahko pri študiju poslužujete tuje literature. Iz Beograda smo prejeli sporočilo, da bodo sprejemali kandidate tudi iz dravske banovine, samo da imajo izpolnjene vse pogoje za sprejem, zato opozarjamo vse pro-silce(ke), da priložijo vse dokumente in uve-renja, kakor je navedeno v natečaju. Ako imate ocene iz one dobe, ko je bila najboljša ocena »prav dobro«, preskrbite si poleg ocen še potrdilo, da znači prav dobro 5, dobro 4.
Ker se je v zadnjem času ustanovilo mnogo novih meščanskih šol, je na meščanskih šolah veliko pomanjkanje kvalificiranih učnih moči, zato je tudi potrebno, da se prijavi in tudi sprejme večje število slušateljev(ic) iz dravske banovine. Naša organizacija bi posredovala za vse prosilce(ke), ako se nam javite in kratko popišete vse pogoje, ki jih imate za sprejem. Želimo, da se prijavi čim več kandidatov za višjo pedagoško šolo za Zagreb in Beograd. Javite se na naslov: Udru-ženje nastavnikov meščanskih šol — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, Gregorčičeva 23.
— Počitniški učiteljski tečaj Rdečega križa priredi v Crikvenici od 10. julija do 15. avgusta PRK Zagreb. Za natančnejša navodila se je obrniti na: Savski banovinski odbor društva Rdečega križa — sekcija podmladek — v Zagrebu, Derenčinova 38.
Albert Širok:
Kratek pogovor z avtorjem slikanice
Včasih pa je le dobro, da ima vlak zamudo! Sešla sva se z Radovanom Klopčičem po golem naključju na postaji v Mariboru v času, ko bi moral vlak že oditi. Ljudje so se trli na peronu in nestrpno čakali, a vlaka le ni bilo.
Izrabil sem priliko in stavil avtorju slikanice nekaj vprašanj.
—	»Dedka Miho« ste prejeli? —
—	Prejel, hvala! Slikanice sem prav vesel. N.ič manj seveda žena in moja dva otroka. —
—	O slikanici so se prav laskavo izrazili nekateri naši slikarji. Ali bi mi lahko povedal kaj o svojih slikarskih študijih in študijih svoje gospe? —
—	O kakih posebnih slikarskih študijih vam o naju — žal — ne morem poročati. Najina izobrazba v tem pogledu ne presega študija učitelja na meščanski šoli. Ker je pa želja vsakega k napredku stremečega človeka, pogledati vsaj malo preko plota, ki si ga je nekoč postavil deloma sam. deloma drugi, sva se z ženo iz ljubezni do slikarskega udejstvo-vanja od časa do časa poskušala izpopolnjevati se v olju, pastelu, akvarelu in grafični risbi. Omejevala sva se sprva pretežno na pokrajinske motive in tihožitja, v novejšem času pa so prilike nanesle, da sva se začela ba-viti tudi z ilustracijo. —
—	Kje ste sodelovali doslej? —
—	Kakor vidite sva oba samouka, ali bolje amaterja v slikarstvu in se kot taka nisva nameravala predstavljati javnosti. Prvotno sva slikala samo za dom in za ožji krog prijateljev in znancev, pa še to le priložnostno.
Zgodilo pa se je, da sva tu pa tam dobila kako naročilo za ilustracije in sva delo rešila v splošno zadovoljstvo. Tako sva na primer sodelovala pri ilustriranju nove začetnice »Preljubo veselje, o kje si doma?«, ki je v tisku in mora vsak čas iziti. —
—	Kdo vam je dal pobudo za »Dedka Miho«? —
—	Da nisem čital razpisa natečaja Mladinske matice, bi slikanica danes še ne bila natisnjena. Otroci imajo zelo radi bogato ilustrirane knjige in tudi moja dva imata rada lepe barvaste slike. Ob vsaki priliki jih moram pregledovati z njima. Škoda le, da je med njimi več tujih kot domačih. Tudi otroka sta to že opazila. Naše so drobne, male, skromne knjižice, tuje pa velike, razkošne slikanice. Večkrat sem jima že moral razlagati, zakaj tujci morejo, mi pa ne moremo tiskati takih knjig za otroke. Otroka pa nista hotela razumeti zamotane zadeve in sta me prosila: »Očka, daj, naslikaj nama še ti eno tako veliko in lepo!« Oče pa se je nekaj časa umikal in izgovarjal, sčasoma pa se je vdal in ojuna-čil. Poskusil je z delom za njiju in — po zaslugi Mladinske matice — sedaj tudi za druge.
—	Zakaj ste izbrali vprav to snov? —
—	Snov za slikanico »Dedek Miha« je vzeta iz življenja, ki sva ga z ženo ponovno doživljala pri igranju z deco. Večina igrač za domačo uporabo se je izdelala v domači fa-brikaciji. Delo sva si z ženo tako razdelila, da se ni nihče dolgočasil. Seveda je morala prevzeti žena posie, ki spadajo bolj v ženski krog, jaz pa bolj druge. Mnogokrat je bila zasedba tudi drugačna. Skupno smo potem preizkušali domače umetnine v zabavo in dobro voljo vse družine. Tako se nama je snov za slikanico nudila kar sama po sebi. Midva sva samo poskušala dejanju in podvigom mladostnega in podjetnega dedka dati razgibano, pestro in mikavno slikarsko realnost, da bi
mogla služiti, kot podoba delavnega in dobrega človeka za vzgled našim mladim in starim. —
—	Kako ste zadovoljni z opremo knjige, s tiskom in z besedilom? —
—	Tisk slikanice je v splošnem prav dober. Pri podrobnejšem pregledovanju pa sem opazil, da vse reprodukcije niso uspele enako dobro. Dočim so nekatere res brezhibne, je pri drugih tisk rdeče barve, nekoliko preme-del. Pod drobnogledom bi se opazile še te in one male pomanjkljivosti. Nekatere gredo seveda tudi na moj račun in so posledica mojih začetniških težav in brzine dela, ki mi jo je narekoval natečaj Mladinske matice. V splošnem pa sem s tiskom prav zadovoljen. Reči moram, da v domačih knjigah zlepa nisem videl tako dobrih barvnih reprodukcij. Tudi primerna oblika formata knjige in lep papir na-pravljata prav prijeten vtis. Uvidevam, da se Mladinska matica res ni plašila velikih stroškov, da je izdala slikanico v opremi, ki je za naše prilike res pravo presenečenje in založbi v ponos. — Z besedilom Anice Cerne-jeve sem več kot zadovoljen — odlično je! —
—	Kakšni so pa vaši nadaljnji načrti? —
—	Ker zastopa »Dedek Miha« le moško plat v igri z otroki, imava z ženo v delu tudi že žensko predstavnico, nekako sorodnico »Dedka Mihe« — »Teto Mici«. Slikanica je prav za prav že na pol gotova. Poleg tega imava v osnutkih nakazanih več načrtov, ki pa še nimajo določenih dokončnih naslovov. Dolgo imam tudi že v mislih neke vrste risanega metodičnega navodila za ilustrativno grafično upodabljanje v pouku na osnovni šoli. Pri delu pa me plaši slutnja, da so take vrste knjige za nas le predrage in se jih založniki branijo. —
Ta hip je pridrčal vlak. V naglici sva se poslovila. In komaj sem se preril skozi gosto gnečo ljudi v vagon, je brzec že odbrzel proti beli Ljubljani.
DIJAKI - NIZJEŠOLCI!
V dijaški internat »Učiteljski dom«, Ljubljana VII, Zibertova ulica 27 (Spodnja Šiška), se sprejemajo za šolsko leto 1939./40. na stanovanje in v popolno oskrbo glede prehrane in učenja dijaki gimnazijci - nižješolci, dijaki meščanskih šol in učenci ljudskih šol od III. razreda dalje. Prošnje, pismene ali ustne, za sprejem fantov v internat sprejema domova uprava, ki daje vsa potrebna pojasnila glede prehrane, stanovanja, pranja perila, oskrbnine itd. Izdatno in zdravo hrano dohe gojenci v domu petkrat na dan. Pranje perila oskrbuje zavod sam. Gojencem, ki so vedno pod nadzorstvom, nudijo pri pouku pomoč domovi prefekti s fakultetno izobrazbo. Letna oskrbnina se plača v devetih zaporednih mesečnih obrokih, počenši s septembrom. Mesec junij je oskrbnine prost. Na željo staršev preskrbimo fantom tudi učne knjige in druge šolske potrebščine. Uprava oskrbuje tudi prijave k sprejemnemu izpitu za prvi gimnazijski razred ter vpisovanje učencev vseh razredov ob pričetku šolskega leta, seveda vse dogovorno s cenjenimi starši. Oglasite se v domu za naš prospekt, odnosno ga zahtevajte pismeno.
Cenjene družine tovarišev učiteljev še posebej opozarjamo na tri brezplačna mesta v domu, ki se vzdržujejo iz socialnega fonda. Do teh treh mest imajo pravico učiteljski sinovi- sirote. Ce bi sirot ne bilo, razdelimo njihova tri mesta na šest mest s polovično letno oskrbnino. Na teh šest mest pa lahko reflek-tira šest učiteljskih sinov, ki so pridni ter vredni in potrebni take ustanove. Vložite prošnje na upravo doma.	Uprava.
POZIV!
Učiteljska društva prosimo, da takoj dostavijo sekciji prijave za junij in nakažejo članarino, ki naj bo do konca tega poslovnega leta v celoti poravnana.
Izpiske obračunov, po stanju 31. maja, so vsa društva te dni prejela.
Ne pozabite na nakazila!
Uprava.
—	Važho! Prečitajte obvestilo, ki ga prinaša zadnja dvojna številka »Roditeljskega lista«! Od vestnosti in požrtvovalnosti poverjenikov je odvisen obstoj lista! Poravnajte do konca tekočega šolskega leta vso morebitno lansko in letošnjo naročnino!
—	Maturantinje državnega učiteljišča v Ljubljani iz 1. 1914. se sestanejo v nedeljo,
2.	julija, v Ljubljani. Skupna sv. maša ob 10. uri v trnovski cerkvi. Nadaljnji program in skupno kosilo po želji.
—	Maturantje — Maribor 1924. Petnajstletnico mature bomo obhajali v nedeljo, dne
3.	julija 1939., v Mariboru. Program: Ob 8. uri v frančiškanski cerkvi maša za rajne profesorje in sošolce. Po maši malica v Narodnem domu, a ob 10,12 odhod z vlakom v Limbuš, kjer bi obedovali. Prijave za malico in kosilo pošljite čimprej tov. Fonzi (Kopriva, drž. učiteljska šola v Mariboru). Zaželena je polno-številna udeležba vseh tovarišev resničnih samcev in le slamnatih vdovcev. — KoZeLe.
—	Praznovanje desetletnice — mature.
Tovarišice - maturantke 1. 1929. drž. ženskega učiteljišča v Mariboru spomnite se dane si obljube pred 10 leti! Sestanek 3. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v Mariboru v »Mariborskem dvoru«. Razne želje in predloge glede sestanka pošljite na naslov: Cesar-Firm Nija, učiteljica, Rogatec-
—	Popravek. V prejšnji številki »Učiteljskega tovariša« v listku »Pri avtorju Dije« v Celju, jc bil pevovodja mladinskega zbora tov. Ciril Pregelj pomotoma preimenovan v Cirila Jegliča, kar s tem popravljamo.
p.
Zopet spori v Jugoslovenskem učiteljskem udruienju
Pod tem naslovom je prineslo »Jutro« z dne 7. junija t. 1. na 2. strani med svojimi beležkami ponatis iz glavnega glasila JRZ »Samouprava«, ki je poročala o zadnji seji glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Seja se je vršila v Beogradu v dneh 4. in 5. junija t. 1.
Ker ni še izšel oficialni komunike o poteku seje glavnega odbora JUU in ker še niso objavljeni sejni sklepi, ki bi predočili širši javnosti dogodke na seji v pravi luči, zato podajam kot član glavnega odbora sledeče pojasnilo:
Razmere v JUU od glavne skupščine leta 1937. v Novem Sadu, kjer se je pod sitran-karskopolitičnimi vplivi prvič pojavila opozicija s svojim agjresivnim in nestvarnim nastopanjem, sploh niso urejene in je zato nemogoče govoriti o kakih zopetnih novih sporih.
Glavni odbor ima skupaj 44 članov. V njem je zastopalo sedaj opozicijo 6 članov. Dve mesti sta bili še prosti. Nezasedeni sta ostali, ker sta oba zastopnika zaradi nepravilnosti, ki so se dogajale na skupščini na kateri sta bila izvoljena in pri njihovi izvolitvi sami, osporjena. Končno odločbo naj bi prinesel zato na tej seji glavni odbor. Razprava in sklepanje tega vprašanja je bilo na dnevnem redu seje kot 7. točka. Oba osporjena zastopnika sta zahtevala, da kljub nepriznanemu mandatu prisostvujeta seji od otvo-
ritve dalje, oziroma sta potom zastopnika opozicije v glavnem odboru zahtevala, da se spremeni dnevni red in se vprašanje razpravlja kot prva točka. Ker je bilo to zaradi stvarnega dela, ki ga je glavni odbor pred obravnavo te točke moral izvršiti, nemogoče, in ker je bila stavljena zahteva ultimativno z grožnjo, da bodo sicer zapustili sejo vsi zastopniki opozicije, torej proti vsem principom, ki veljajo v vsaki organizaciji in v vsakem organizacijskem telesu, je glavni odbor, ki ni hotel in ni mogel sklepati pod vplivom pretnje, izpremembo dnevnega reda odklonil. Z obema osporjenima zastopnikoma iz Beograda, ki ju je naprosil predsednik glavnega odbora, naj zapustita sejo do obravnave njihove zadeve, se je tedaj demonstrativno odstranilo tudi vseh 6 zastopnikov opozicije v glavnem odboru. Pred tem je njih voditelj, predsednik sekcije za dunavsko banovino g. Motok, podal ustno izjavo, da zapušča sejo, ker glavni odbor ni osvojil stavljeno zahtevo.
Navedbe, ki in kakor jih navaja »Samouprava« torej niso verodostojne.
V Ljubljani dne 7. junija 1939.
Metod Kumelj s. r.,
predsednik sekcije JUU za dravsko banovino v Ljubljani.
Kaj vse pišejo
o učiteljstvu. šoli, prosveti in JUU
—1 »Petletka za najbolj trpeče slovenske kraje je narodna in državna potreba.« Pod
tem naslovom prinaša »Edinost« od 3. junija med drugim:
2. Odročni kraji zlasti v obmejstvu potrebujejo najboljše javne nameščence in naj ne bodo nekakšni kazenski kraji za službe kakršnih koli preganjancev! Posebna nagrada za uspešno službeno in javno delovanje naj ne bo vezana na osebo, temveč na kraj, ki se ga zato mora uvrstiti — po važnosti in resnični potrebi — za stalno v I. ali II. draginjski razred! Službena mesta v takih krajih naj zasedajo najbolj usposobljeni ljudje vselej: samo po svoji prošnji, ne pa na sploh »po službeni potrebi«, namreč ne nekako kazensko! Poslednje bi značilo očito zapostavljanje in žalitev kraja in tamkajšnjega ljudstva.
—1 »Gradimo obmejne šole!« je naslov članka v »Jutru«, ki pravi med drugim:
V resnici smo že prispeli na visoko stopnjo, kar zadeva šolstva, posebno v Sloveniji, vendar še marsikje primanjkuje šol, da bi se mladina laže izobraževala. Koliko telesne in duševne moči zgubijo otroci ob dolgih dnevnih hojah po blatu, mrazu in vodi v šolo, slabo oblečeni in obuti, lahko pač presodi vsak tisti, ki je imel le količkaj prilike hoditi v od-
Popravek
Gospod urednik!
V Vašem cenjenem listu z dne 25. maja 1939. ste pod naslovom »Darovalci za Prešernovo rojstno hišo« prinesli med drugim tudi tale dva stavka:
1.	Ljubljanska Mladika je izdelala po vzorcih iz narodnega muzeja vso posteljnino za posteljo in zibko pod vodstvom Kristine Hafnerjeve in Jožice Likozarjeve.
2.	Sorazmerno s številom dijaštva je pa največ žrtvovala škofijska gimnazija v Št. Vidu, kjer pride na vsakega dijaka prispevek din 4,26.
To poročilo ste povzeli po obvestilu kralj, banske uprave o darovalcih za Prešernovo rojstno hišo, vendar pa ni povsem točno. Ljubljanska Mladika je internat in ni isto kakor II. dekliška ljudska šola, ki je začasno nastanjena v poslopju Mladike. Tudi je k znesku, ki so ga učenke te šole darovale za Prešernovo rojstno hišo v denarju, prišteti tudi vse izdatke za opremo in je zato povprečna vso-
ta, ki odpade na eno učenko te šole, neprimerno višja. Pravilno bi se stavka morala glasiti: K 1. Učenke četrtega razreda II. dekliške ljudske šole na Mladiki so izdelale po vzorcih iz Narodnega muzeja vso posteljnino za posteljo in zibko in prte za mize pod vodstvom njihove učiteljice Jožice Likozarjeve.
K 2. Sorazmerno je pa največ žrtvovala II. dekliška ljudska šola v Ljubljani, kjer pride na vsako učenko prispevek din 18,05.
Ker je javnost za te stvari zelo občutljiva, Vam bom zelo hvaležna, če prinesete to pojasnilo v Vašem cenjenem listu. Z odličnim spoštovanjem
upraviteljica II. dekliške ljudske šole na Mladiki v Ljubljani.
Krista Hafner Ljubljana, dne 2. junija 1939. Opomba uredništva: Radi priobčujemo gornji popravek. Pripominjamo le, da smo prejeli članek »Darovalci za Prešernovo rojstno hišo« od prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave s prošnjo za pri-občitev.
Mladinska matica
—mm Ekspedicija knjig Mladinske matice po pošti in po avtobusih se je pričela v soboto, 3. t. m., in se vrši vse te dni. Ekspedicija po železnici se začne v kratkem.
—mm Kdor še ni nakazal obroka za knjige, naj to nemudoma stori. Ponovno poudarjamo, da plačujejo učenci naročnino letos v 10 obrokih po din 2,50. Na zadevna vprašanja uprava zaradi stroškov ne more odgovarjati vsakemu posebej.
—mm V »Mladem Jutru« od 4. junija t. 1. Pripoveduje I. Zupančič naši mladini na široko o krasni slikanici »Dedek Miha«. Med drugim pravi, da je ta knjiga med najcenejšimi in najboljšimi slovenskimi slikanicami, in čestita ilustratorjema M. in R. Klopčič, avtorici verzov A. Cernejevi in založnici Mladinski matici za ta lepi dar slovenski mladini.
—mm Nova izvirna slikanica. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenski Narod« od 28. maja t. 1. daljšo oceno o »Dedku Mihi«, kjer stoji med drugim: »Naša deca je dobila 2a konec šolskega leta prekrasen dar iz rok Mladinske matice, sekcije JUU v Ljubljani. Mariborska profesorja Marta in Radovan Klopčič sta narisala povest o dedku Mihi, ki Je izdelal za obisk svojih dveh vnučkov police ^rač. V knjigi se razvija pred nami pisano
dejanje, kako nastanejo različne piščalke, pajaci, kokoške, račke, pa vlak in avto, da, cel kolodvor in mnoge druge prečudne zadeve, ki zanimajo naš mladi svet. Knjiga »Dedek Miha« vsebuje 43 celostranskih večbarvnih ilustracij, oba Klopčiča sta se nam predstavila kot dobra ilustratorja, in stori j a, ki nam jo podajata, pred nami lepo in prisrčno oživi.« V nadaljnjem hvali kritik verze Anice Cerne-jeve in M. M., ki hoče s to lepo slikanico uvesti tudi pri nas drugod že ukoreninjeno navado, da se nagradijo pridni učenci ob koncu šolskega leta z dobro knjigo.
—mm O slikanici »Dedek Miha« prinaša »Jutro« od 28. maja t. 1. sledečo kratko oceno:
Za konec šolskega leta je Mladinska matica v Ljubljani pravkar izdala izvirno slikanico »Dedek Miha«. Na pesniško besedilo Anice Cernejeve sta Marta in Radovan Klopčič v barvah naslikala prigode dedka Mihe. V knjigi, ki je lepo opremljena in se že s te strani uvršča med naše najimenitnejše slikanice, se vrste pred nami — ne izmišljena pustolovstva ali pravljična dejanja, marveč oblike dela in uspehi truda! Zakaj dedek Miha ume izdelovati najrazličnejše igračke in tako slikanica igraje kaže otroku, kako nastajajo hišice, figure, pajaci, vlaki, avtobusi, letala, ska-
kački in druge igračke, ki vzpodbujajo otroško domišljijo in oživljajo njegov svet. Gladko tekočim in prijetnim verzom Cernejeve sta Marta in Radovan Klopčič pridružila 43 večbarvnih slik, ki bodo s svojo razgibanostjo in stvarno vsebino nedvomno pritegnile in osvojile mladega čitatelja. Cena slikanice (35 din)
je glede na tisk, opremo in množino večbarvnih slik več kot primerna in samo potrjuje, kako drage so podobne reči, ki jih še vedno — brez potrebe in proti načelom pravilne narodne vzgoje — uvažajo naše knjigarne iz tujine. Podpirajmo torej domačo proizvodnjo, delp naših avtorjev in tiskarjev!
Učiteljski pravnik (Jfltellska tiskarna
§ N. K. in T. R. C. Odgovor na svoje vprašanje najdete v razsodbi in navodilih, priobčenih v štev. 41. »Učiteljskega tovariša« pod naslovom »Stanarina z neučitelji poročenim učiteljicam, ki ne žive z možem v istem kraju.
—§ Dvomesečna podpora po § 95. U. Z. Razsodba drž. sveta št. 22.710/38 z dne 22. novembra 1938. Razlogi:
Državni svet je ugotovil, da po § 95. uradniškega zakona žena in otroci umrlega državnega uslužbenca ne tvorijo enega subjekta glede pravice na dvomesečno posmrtno podporo, ampak je pravica otrok do posmrtne podpore nezavisna od pravice žene. Če so torej prošnjo za dvomesečno podporo vložili otroci, mora oblast ugotoviti samo to, ali izpolnjujejo otroci pogoje za podporo. Če se ugotovi, da otroci te pogoje izpolnjujejo, t. j. da nimajo dohodkov iz premoženja, je s tem ugotovljeno, da imajo pravico za dvomesečno podporo. Ce ima vdova premoženje ali dohodke, je to ovira samo za vdovo, da bi dobila dvomesečno podporo, ne pa tudi za otroke.
—t Naročajte že sedaj »Ročni zapisnik za šol. leto 1939./40.«! V njem dobite važna in potrebna navodila, ki se tičejo stanovsko -pravnih in osebnih vprašanj. »Ročni zapisnik« je prepotrebna knjižica za šolo in dom, brez nje ne more biti niti eden izmed članov učiteljskega stanu, če hoče pravilno in pravočasno zadostiti vsemu, kar je v zvezi z osebnimi uradniškimi pravicami.
—t Zemljevid škofjeloškega in kranjskega sreza je izšel. Zemljevid je ličen litografski izdelek v merilu 1 :50.000 in stane le 180 din. Vabimo šolska upraviteljstva, da si ga čimprej nabavijo.
Šolski radio
—r XXXII. Torek, 13. maja: Po Bosni in Dalmaciji, predava g. Vinko Rupnik. — II,—III.
Stanovska organizacija JUU
daljeno šolo. Z veseljem lahko sprejmemo razumevanje in ljubezen ljudstva do šole in ne zamudimo ugodne prilike, ki nam jo nudi obmejni prleški kmet. Če se bodo onim na Gomili izpolnile želje, da bi nekoč videli šolo na prijaznem hribčku, bo lahko z njimi ponosen ves narod, da je postavil novo šolo — novo kulturno svetišče in s tem pomagal dvigniti kulturno stopnjo jugoslovenskega naroda. Z graditvijo šole pa se bo tudi okrepila narodna zavest v naših mejnih krajih; saj nam je znano, da je le-ta postala v zadnjem času zelo mlačna, pod vplivom in propagando tujega duha. Šola na Gomili naj bi bila poleg izobraževališča tudi močna trdnjava narodne zavednosti.	E. V.
—1 »Večernik« od 1. junija prinaša pod naslovom »Obmejnim krajem nova šolska poslopja!« med drugim tudi:
V dvajsetih letih se stanje šolskih poslopij ni mnogo spremenilo. Najbolj prednjači v tem oziru okraj Maribor levi breg. Kakor je bilo tam glede šolskih poslopij ob prevratu, tako je še sedaj. Povečalo se je le število učencev. Tako manjka v dravograjskem okraju na 14 šolah 22 učnih sob, v mariborskem okraju levi breg na 22 šolah 60 učnih prostorov in v ljutomerskem okraju 42 učnih prostorov. Podobno je seveda v ostalih okrajih.
Iz društev
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK
bo zborovalo 17. junija 1939. v Kamniški Bistrici. Dnevni red: 1. Ob 8. uri: Učni nastop g. sreskega šolskega nadzornika Al. Nerime na drž. deški ljudski šoli v Kamniku. 2. Razgovor o nastopu. 3. Zborovanje sreskega društva v Kamniški Bistrici: a) Poročilo društvenih funkcionarjev, b) Razgovor o aktualnih šol. vprašanjih, c) Slučajnosti. — Odhod v Kamniško Bistrico po razgovoru o nastopu. V primeru slabega vremena se vrši društveno zborovanje na deški ljudski šoli v Kamniku. K polnoštevilni udeležbi vabi — uprava.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM ima zborovanje dne 10. junija ob 10. uri v šoli na Pilštanju. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Situacijsko poročilo predsednika. 4. Predlogi za banovinsko skupščino. 5. M. Koželj predava: Spoznavanje šolskega okoliša. 6. Izbor delegatov za banovinsko in glavno skupščino. 7. Predlogi in slučajnosti,.
Odbor.
"(• i
Poroflla
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo 6. maja pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Članstvo je bilo zbrano malone polnoštevilno in ga je tovariš predsednik prisrčno pozdravil.
V svojem situacijskem poročilu je omenil važnejše dogodke zadnjega časa: sprejetje drž. proračuna in oni priboljšek. ki smo ga deležni z njim. Uradno potovanje bana dr. Natlačena, ki je v Gornji Radgoni sprejel tudi deputacijo našega društva, pri čemer je tovariš Mavric še podčrtal, da narodne mlač-nosti in malodušnosti nikakor nista kriva šola in učiteljstvo.
Sledilo je situacijsko poročilo o delu glavnega odbora in sekcijske uprave, ki ga je podal tov. Ivanjšič.
Med dopisi se je poleg drugega osvojil sklep, da se polnoštevilno udeležimo jubilejnega zborovanja ptujskega sreskega društva.
O materi — vodnici in vzgojiteljici je nato govorila tov. Potočnikova. Poleg tega je poročala tudi o pripravah za akademijo odseka učiteljic, ki bo 24. junija v Ljutomeru.
Za letošnje skupščine sta bila izvoljena kot delegat tov. Jože Kocbek, za njegovo namestnico pa tov. Potočnikova.
Ob sklepu je tov. Stopar zopet apeliral na navzoče, naj skušajo pritegniti v organizacijo vse tiste, ki še vedno stoje ob strani in le uživajo sadove borbe, čeprav morda redke in skorajda neznatne. Nujno nam je potrebna strnjenost, sicer še teh skromnih uspehov ne bo. In bomo še bolj igrača muhavosti dnevnih razmer.
K. Maurič, preds.
M. Burjeva, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE
je zborovalo dne 6. maja v Celju ob udeležbi 152 članov. Tov. predsednik je uvodoma pozdravil g. šolskega nadzornika tov. R. Pestev-ška in čestital tov. R. Wudlerju k okrevanju po težki bolezni. Članstvo se je poklonilo spominu preminulih zaslužnih tovarišev Miloša Levstika, Gvidona Srabotnika, Ivana Bur-diana in Ivana Kunstiča.
Sledilo je situacijsko poročilo. Glede na evropske politične prilike je bila podčrtana potreba intenzivnejšega in sistematičnega narodno obrambnega dela, v katerem naj se združujejo vse moralne in materialne sile naroda. Da bo moglo učiteljstvo tu najuspešneje sodelovati, mu je treba dati polno pravno in gmotno sigurnost ter podporo vse naše javnosti. Podano je bilo poročilo o zboru društvenih predsednikov v Ljubljani. Poudarjena je bila važnost dobrih stikov med prosvetno upravo in organizacijo, ki so v zadnji dobi dali v večini banovin koristne rezultate zlasti
v personalni politiki. Novi finančni zakon prinaša učiteljstvu nekaj dobrin. Slej ko prej pa je materialni položaj državnega uradništva nadvse težak. Ž zadoščenjem je bilo sprejeto na znanje, da humanitarne ustanove javnih nameščencev niso več ogrožene v svojem obstoju. Iz situacijskega poročila sekcije JUU Ljubljane je bilo razvidno, da vodi ta vsa vprašanja stanu in šolstva v stalni evidenci ter posveča njih pravilnemu reševanju veliko in smotreno aktivnost. Iz letnega poročila Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge v Celju je bilo razvidno, kako se ta važna stanovska ustanova zdravo in stalno razvija, saj izkazuje lani svoj doslej največji letni promet nad 1,800.000 din. V primeru večjega števila prijav članstva se bo društvo udeležilo 10. junija proslave 701etnice obstoja prvega slovenskega učiteljskega društva v Ptuju, ki mu je baš Celje kot drugo sledilo I. 1870. Za delegata za obe skupščini JUU je bil poleg tov. predsednika izvoljen tov. Pogačnik.
Prečitana je bila razprava .&.vgu&le__Ga= bgjškove »Vas v Halozah«, objavljena v reviji »Dejanju«. Ta socialno-gospodarska slika kraja je vzorno delo slovenske učiteljice, ki je znala doživeti svoje okolje globoko v njegovih težkih, temeljnih problemih.
Prof. g. dr. Pavel Strmšek je imel aktualno predavanje »Med osnovno in srednjo šolo«. Obravnaval je problem in namen študi-ranja, prehod otroka na srednjo šolo, razmerje med domom, šolo in družbo, problem šolskega spričevala ter ovire, ki se stavijo nasproti otroku ter vzgojnim in učnim uspehom v šoli. Prikazal je, kako naj se mladina navaja k resnemu delu in k službi večnostnim idealom. Pri tem ni koristna natrpanost mladine s snovjo, nego razvoj njenih umskih sposobnosti. Samo vzgojitelj optimist more z optimizmom navdajati rastočo generacijo, ki ji želimo, da si iz grozečih katastrof reši vsaj košček sreče. Predavatelj, ki je vzgojitelj z bogatimi izkustvi in plemenit prijatelj mladine, je znal globoko poseči v probleme sodobne vzgoje ter o njih razpravljati z veliko odkritostjo. Prav zato je njegovo obširno predavanje doseglo izredno dober uspeh. Fran Roš, preds. Adolf Jagrovič, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO RA-> DOVLJICA je zborovalo dne 6. maja t. 1. v Lescah.
Navzočih 46 članov.
Po pozdravu vseh navzočih, posebno še novo pristopivših tovarišic in tovarišev, je predaval dr. Valter Bohinjec o planinski flori in njeni zaščiti. Članstvo je z zainimanjem sledilo predavanju, ki je bilo združeno s krasnimi skioptičnimi slikami, ki so pokazale vse večje zaščitene prirodne spomenike in narodne parke izven naših mej po širnem svetu. Posebno je g. predavatelj še poudarjal, koliko se je o zaščiti narave storilo pri slovanskih narodih, zlasti še v prelepi Jugoslaviji, ki je tako bogata na prirodnih spomenikih. Članstvo se je g. predavatelju za njegovo vzorno predavanje najprisrčneje zahvalilo.
Pri obravnavi dopisov se je prečitala tudi resolucija Kmetijske zbornice za boljše šolstvo. Učiteljstvo društva radovljiškega sreza odobrava protest predsedniškega zbora sre-skih društev z ozirom na resolucijo Kmetijske zbornice v celoti, dodaja pa še svoj sledeči predlog:
Teoretični kmetijski pouk se je izkazal v praksi brez uspehov. Šole bi potrebovale večje torišče za svoje delovanje, kjer bi se mogle vse krajevne kmetijske panoge praktično izvajati. Zato predlagamo, naj najde Kmetijska zbornica možnost, da se vsaki šoli dodeli dovolj veliko posestvo z vsemi potrebnimi objekti za izvajanje praktičnega kmetijstva.
Tovariš Bulovec poroča, da se je ustanovil »Mladinski odsek SPD« s sedežem v Radovljici in prosi tovariše in tovarišice, da ob-veste mladino sosednjih šolskih okolišev v svrho pristopa k omenjenemu odseku. Mladina bo uživala v planinskih domovih iste ugodnosti kot ostali člani SPD.
Situacijsko poročilo in poročilo o akciji o pomoči obmejni revni deci sta se preložili na prihodnje zborovanje, ki se bo vršilo dne 10. junija na Jesenicah, nakar se že sedaj opozarja članstvo, da se udeleži tega važnega zborovanja stoodstotno.
Tajnik:	Predsednik:
Puntar Vilko s, r. Flabič Anton s. r.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je zborovalo dne 6. maja t. 1. v krčevinski šoli. Od 92 članov je bilo navzočih 74, t. j. 80 %, odsotnih 18.
Zborovanje je otvoril predsednik tov. Mirko Vauda z besedami o napačnem bilanci-ranju učiteljevega narodnega dela, za katero ne zahtevamo pohval, pač pa resnično in pravično sodbo ter ne besednih, ampak dejanske pomoči našemu obmejnemu ljudstvu iz njegove gospodarske in socialne stiske. Spomnil se je, da je prejšnji dan — 5. maja 1789. — minilo 150 let od pričetka francoske revolucije v znamenju gesla: bratstvo, enakost in svoboda ter — od 5. maja 1821. — 18 let od smrti v prognanistvu umrlega Napoleona Velikega. Zgodovina, ta najboljša učiteljica življenja, kako čudovit je baš danesi njen reper-torij ob sličnih pojavih absolutizmov in »Napoleonov« po širnem svetu! Trije svetilniki zares iskrenega bratstva, enakosti in svobode — daj Bog — naj svetijo vsemu človeštvu v mirno, nam posebej v srečno in močno našo narodno in državno bodočnost, večnost! — Zborovalci so otvoritvene besede tov. predsednika sprejeli z dolgotrajnim aplavzom.
Prisrčno pozdravljena se je javila k besedi zaslužna narodna delavka, upok. tov. Mešiček Anka ter navduševala tovarišice k prijavi za uvodni in praktični gospodinjski tečaj, za velevažno obmejno delo v gospodinjskih nadaljevalnih tečajih. Z bodrilnimi besedami se ji je pridružil sres. šol. nadz. tov. Močnik Peter.
Po predsednikovi objavi najvažnejših dopisov in situacijskem poročilu je poročal blagajnik tov. Košutnik Roman. Zborovalci so sklenili, naj se izvaja že svoječasno sprejeti sklep ter proti nepoboljšljivim dolžnikom izvede civilnopravna izterjatev.
V točki »Aktualne pedagoške, službene in stanovske zadeve« so zborovalci sprejeli predvsem dva sklepa: a) z ozirom na odlok kr. ban. uprave glede kolkovanja prošenj za predčasni izbris učencev iz šole naj sekcija na merodajnih mestih posreduje, da se praksa s tem izbrisom v interesu zakonito predpisanega 8 letnega šolskega obiska preneha ali vsaj stavi stroge predpogoje, t. j. točno izpolnitev 14. leta starosti in uspešna dovršitev vsaj 1. in 2. razreda višje ljudske šole. V nasprotnem primeru je strogo izvajati § 66. zak. o nar. šolah, s čimer hočemo šolsko mladino tudi očuvati pred prezgodnjim izrabljanjem za težko domače delo. b) Po odrejeni izločitvi neuporabnih predmetov iz šolske imovine naj vse šole v našem srezu pošljejo tov. predsedniku pregleden popis (ime in število) ter vrednost uporabnih predmetov, da ukrenemp primerne korake za izjemno opremo zdaj preskromnega inventarja vsaj za obmejne šole!
Sledilo je predavanje tov. Vauda Mirka o predšolski spoznavi šolskih novincev in roditeljski vprašalnici. Tov. predavatelj je uvodoma podčrtal važnost mladinoslovja, akcije učitelj, pokreta glede ankete o telesnem razvoju učencev ter medsebojnih šolskih obiskov pri razrednem delu med razredi in tudi med šolami. Seznanil nas je s po priznanih mladi-noslovcih ugotovljenimi tistimi telesnorazvoj-nimi markantnostmi šol. novinca, ki določujejo in odkrivajo tudi često njegov duhovni razvoj. Razdelil je več izvodov popisnic »Roditeljskih vprašalnic«, ki jih je že 1. 1926. sestavil sam in po svoji lahko razumljivi sestavi lahko služijo za popis šol. novincev po roditeljih. Članstvo je z zanimanjem sledilo predavanju in soglasno sprejelo sledeči predlog tov. Sardoča Adama: »Prosimo sekcijo JUU v Ljubljani, da omenjeno »Roditeljsko vprašalnico« razmnoži v tisku ter pri šolski oblasti posreduje, da se že s prihodnjim šolskim letom 1939./40. ta vprašalnica uvede kot vložni list v matični list.
Ob sklepu so bili sprejeti še sledeči predlogi:
1.	Sekcijo prosimo, da sestavi material o nar. obr. delu učiteljstva ter s tem materialom na merodajnem mestu daje odgovor in pojasnilo k bilanci našega narodnega dela.
2.	Radi pomanjkanja šolskih priročnikov predlagamo, da MM izda med svojimi knjigami (kot svoječasno »Sadjarčke«) letos zbirko iz praktičnega gospodarskega znanja, ker ta priročnik najbolj pogrešamo.
3.	Zbor pooblašča upravni odbor, da sprejema in odloča o pismenih predlogih za banovinsko skupščino, ki jih člani pošljejo do 1. junija t. 1.
4.	Zbor odobri, da se tisti učit. ¿bori, ki v teku 10 dni kljub ponovnemu opozarjanju še niso predložili znanih vprašalnih in anketnih pol, imenoma v Učit. tovarišu pozove j o, da to store.
5.	Zahtevamo, da sekcija sprejme in predlaga v seznam krajev radi posebnih do-klad o učiteljstvu vse šolske kraje našega sreza.
6.	JUU naj skuša doseči dnevnice za udeležbo sreskih učit. uradnih konferenc.
Ob pol 9. do pol 10. ure se je vršil anketni razgovor o izdaji podrobnih učnih načrtov za 1. razred osnovnih šol, razgovor je vodil tov. nadz. Močnik, referiral pa je tov. Kontler Julij kot sestavljalec teh načrtov. Pred zaključkom zborovanja je še tov. predsednik vabil k čim številnejši udeležbi jubilejnega zborovanja, 10. junija t. 1., v Ptuju. Ivanka Rečnikova s. r., Mirko Vauda s. r. tajnik.	predsednik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI je zborovalo 20. maja v Murski Soboti. Udeležba 101 član (76 %). Tovarišica podpredsednica je otvorila in pozdravila navzoče. Ob tej priliki se je poslovila od g. šol. nadzornika Delnarja Jože in ga prosila, da ostane še nadalje naklonjen naši organizaciji. Situacijskemu poročilu je članstvo sledilo z velikim zanimanjem. Težko je odjeknila med članstvom vest, da se pripravlja tudi v našem obmejnem srezu premestitev po službeni potrebi. Članstvo se je spraševalo, kaj mora biti vzrok? Sprejela se je soglasno resolucija, v kateri poziva obmejno učiteljstvo merodajne faktorje, da se premestitve po službeni potrebi ne izvedejo, ker škodujejo narodno-obrambnemu delu, ki je tu na meji dveh držav posebno dandanes nujno potrebno.
Situacijskemu poročilu je sledilo tajniško poročilo. Zelo živahno je učiteljstvo sodelovalo pri razgovoru o organizaciji Mladinskega dneva, ki ga bo organiziralo učiteljsko društvo za Prekmurski teden na predlog tov. Krašne. Apelira se na članstvo, da se tega mladinskega dneva udeleže šole polnoštevil-no. Nato je podal tov. Hajnšek predloge k resoluciji »Kmetijske zbornice«, ki jih je učiteljstvo sprejelo z odobravanjem. Ne samo dolžnosti, tudi pravice, je klic tukajšnjega obmejnega učiteljstva.
Tov. Blečičeva je podala blagajniško poročilo, ki je bilo porazno. Uprava je opozorila članstvo na svoječasen sklep, ki se bo izvedel proti onim tovarišem(-icam), ki ne poravnajo do 10. junija t. 1. članarine za poslovno leto 1938./39. Da ne bo prišlo do tega nečastnega postopka, prosi upravni odbor vse zaostankarje, da članarino poravnajo.
Sledila je volitev delegatov za banovinsko in glavno skupščino. Za banovinsko skupščino sta bila izvoljena sledeča delegata: tov. Stajnko Viktor in Mazi Pavla; za glavno skupščino pa tov. Kramberger Jožko in Gr-bec Ema.
Učiteljstvo zahteva sledeče:
Stalnost na mestu, povišanje plač, avtomatično napredovanje v skupine in pravico do avtomatičnega napredovanja brez omejitve v V. skupino, ukinejo naj se premestitve po službeni potrebi, uvedejo nagrade obmejnemu učiteljstvu; odpravi naj se dosedanji način ocenjevanja in naj1 se uvedeta le dve oceni: sposoben in nesposoben, kakor imajo to že profesorji, in ločitev prosvetne uprave od politične uprave.
Temu je sledil lep referat tov. Ivanjši-ča: »Fizika in kemija v ljudski šoli«, za katerega je žel od strani članstva vse priznanje. Zelo globok vtis so zapustile njegove zadnje besede, ki so dokazale, da naše ljudstvo razume težavo učiteljstva in nam je prijatelj. Zaključil je svoja izvajanja: Čuvajmo Jugoslavijo!
Pozabili smo se posloviti od tov. Kauči-čeve, ki je upokojena. Tovarišica Kaučičeva je delovala na enorazrednici ob meji v Šu-Iincih, dvajset let je vztrajala na svojem težkem položaju in pridobila ljubezen prebivalcev. Vzorni učiteljici in tovarišici želimo po truda polnem delu, naj mirno uživa svoj zasluženi pokoj!
Učiteljstvo, včlanjeno v sreskem društvu JUU v Murski Soboti, zbrano na zborovanju 20. maja 1939., je doznalo, da se pripravlja premestitev po službeni potrebi večjega števila slov. učiteljstva. Zato je sprejelo sledečo resolucijo:
Živimo v težkih časih, ki nam z nujnostjo narekujejo ustvarjati čim tesnejšo harmonijo in povezanost vseh državljanov v svrho ohranitve in okrepitve naše domovine. Za izvrševanje te naloge je treba pridobiti prav vse skupine našega naroda in vsakega posameznika. V dosego tega cilja bo treba podesetoriti in posplošiti zlasti naše narodno-obrambno delo v vseh panogah, v vseh društvih, v vseh krajih. Najvažnejši vršilec narodno - obrambnega dela na vasi in v mestu je učiteljstvo, ki pa mu je v to svrho neobhodno potrebna zavest pravne sigurnosti in notranje zadovoljstvo, kar je zlasti važno za učiteljstvo v obmejnih krajih, ki vrši s svojim delom važno in delikatno nalogo v korist naroda in države. Zato je nujno, da prenehajo premestitve po službeni potrebi, ki ne udarijo le prizadetih, ampak težko odjeknejo med vsem učiteljstvom.
Iz teh razlogov prosimo, da se nameravane premestitve ne izvrše, temveč se naj takoj pristopi k popravi storjenih krivic. J. Kramberger, tajnik. L. Kos, podpreds.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, VZHODNI DEL, je zborovalo v soboto, 6. maja 1939., ob 9. uri v Ljubljani. Navzočih 50 članov, t. j. 56 %.
Pred prehodom na dnevni red počaste navzoči spomin prerano umrle tovarišice Celnar Ane iz Zaloga. Bila je vzorina učiteljica ter zvesta tovarišica in več let tudi marljiva tajnica našega društva. Zelo jo bomo pogrešali in ohranili v najlepšem spominu.
Tov. predsednik Kosin je podal obširno situacijsko poročilo in so bili sprejeti sledeči predlogi:
1.	Kazni neopravičenih šolskih zamud naj izvede srez.
2.	Ukine naj se obvezno izvenšolsko delo, ki naj bo neobvezno.
3.	Otroci 7. in 8. šolskega leta so največja ovira šolskemu napredku, zato naj se vse olajšave ukinejo in uvede za vse učence redni šolski obisk, ali pa naj se zopet uvede ponav-Ijalna šola.
4.	Ukine naj se naziv osnovna in višja narodna šola in naj ostane samo naziv osnovna šola.
Sledilo je predavanje g. dr. Rusa o temi »Zbiranje zgodovinske snovi«. Ker zbirajo vse
šole našega okraja zgodovinsko snov svojega okoliša, je bilo predavanje zelo na mestu. G. predavatelj nam je podal važne smernice za uspešno delo. Poudaril je, naj se vrnemo k pravemu patriotizmu, ki naj ga gojimo s študijem domačega kraja. Vsakdo se najraje zateka k Valvasorju, a je razočaran, ker ne dobi pričakovanega gradiva. Navedel je mnogo do sedaj nam malo znanih knjig in publikacij, katerih vsebina nam bo nudila bogato snov in pripomočke pri sestavi zgodovine domačega kraja. Tudi nam je obljubil vso pomoč pri tem delu. Za stvarno predavanje smo gospodu predavatelju iskreno hvaležni.
Razpravljalo se je o resoluciji Kmetijske zbornice »Za boljše šolstvo« in soglasno sklenilo:
1.	Smo v celoti proti 1. točki resolucije, kajti nikakor se ne more rekrutirati 1 stan samo iz 1 sloja. Otrok, ki študira v mestu, se kaj rad odtuji deželi. Statistično bi se lahko dokazalo, da ravno učitelji, rojeni na deželi, službujejo večinoma v mestih, a večina »meščanov« pa na deželi.
2.	K točki 2. resolucije poudarjamo, da iz ljudske šole ne more postati kmetijsko strokovna šola. Ne dela naj se nobenega učnega načrta brez pedagovov in brez naše stanovske organizacije.
3.	V celoti se strinjamo z načelnim stališčem, ki ga je tozadevno osvojil predsedniški zbor dne 5. marca t. 1.
Končno se sklene, da bo prihodnje naše zborovanje na Vrhniki.
Kosin, preds.	Franjo Čuk, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo dne 13. maja 1939. v Gornjem gradu, navzočih 23 članov = 45 %.
Tov. predsednik ugotavlja slabo udeležbo in graja nezavednost našega članstva. Dobrodošlico izreče novemu članu tov. Turzi iz Gornjega grada. Sporoča, da bo morala iz-ostati 5. točka — slučajnosti, ker je sresko načelstvo ni odobrilo.
Tov. tajnica poroča o dopisih. O »Roditeljskem listu« se izjavijo tov., da so z njim zadovoljni. Tov. tajnica je mnenja, da je v listu premalo sestavkov, ki bi bili primerni za kmečke starše. Sprejme se predlog, ki ga bomo poslali tudi uredništvu »Roditeljskega lista« in se glasi: »Roditeljski list« naj prinaša tudi vzgojne članke, ki jih bo razumel vsak kmečki oče in vsaka kmečka mati, da jima bodo pomagali pri vzgoji njunih otrok. V tem primeru tudi lahko računa na pomoč podeželskega učiteljstva.
K dopisu o priročnikih poroča tov. predsednik o priročnikih, ki jih pripravljajo razni avtorji — učitelji.
Proslave ob 70 letnici obstoja ptujskega društva se udeleže kot društveni delegati tov. in tovarišica Predanova in tov. tajnica, ki bodo o tem poročali na prihodnjem zborovanju v Mozirju.
Situacijsko poročilo poda tov. Predan in govori o trudu, ki ga vlaga organizacija v delo za zboljšanje materialnega položaja učiteljstva. — Tov. predsednik je prepričan, da učiteljstvo mnogo škoduje drug drugemu z osebnimi intervencijami, zato se tudi lepa mesta ne razpisujejo. Dolžnost organizacije je, da take poišče in jih odstrani iz organizacije.
Sledi predavanje o mladinskem skrbstvu in sodstvu, ki ga prečita mesto odsotnega dr. Mejaka tov. Tratnik. Govori o važnih zakonskih spremembah v mladinskem skrbstvu in sodstvu, ki so se izvršile šele po 6. jan. 1939. — V mladinskem sodstvu so v prvi vrsti potrebni vzgojni ukrepi, pozneje šele kazni. Po kaznih nad mladostnimi osebami ne nastopijo nikake pravne posledice, ampak ostanejo te osebe neoporečne, kar je važno za njihov moralni dvig. Vzgojne mere so: oddajo jih dobrim rodbinam v oskrbo ali pa v vzgajali-
šča, morajo pa biti ločeni od odraslih, pokvarjenih oseb. Osebe, ki vrše vzgojo teh mladostnikov, morajo biti poučene o psihologiji in pedagogiki. Z njimi je treba ravnati dobrohotno in očetovsko, dasi odločno.
Tov. Zakrajškova ugotavlja, da je naš mladinski zakonik eden najmodernejših zakonikov v Evropi sploh in je izdelan po vzoru tovrstnih zakonikov nordijskih držav. — Tov. predsednik pravi, da je nujno potreben stik med mladinskim sodnikom in učiteljem To pa je še premalo za sodelovanje. Sodnik mora poznati vse okolje in učitelj mu o otroku mnogo pove, če ga je sam psihološko raziskal. Pri nas je tovrstnih vzgajališč premalo in ne ustrezajo našim zakonom.
Tov. predsednik opozarja na primere, v katerih bo organizacija intervenirala. Kdor želi intervencije, naj pošlje tozadevne podatke preko svojega društva.
O resoluciji »Kmetijske zbornice« bomo razpravljali na prihodnjem zborovanju, ki bo zadnje v letošnjem letu in se bo vršilo v Mozirju. Glavni referat bosta imela tov. Kotnik in Petrač, koreferat pa tov. Tratnik in Predan. Tov. predsednik opozarja na Ledineko-vo knjižico »Moj razred«, ki je že izšla, ter zbere nadaljnje naročnike.
Hudales Oskar, preds. Jadviga Golež, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LENDAVA je zborovalo dne 6. maja 1939. v Do-brovniku. Navzočih je bilo 37 članov (53 %).
Po uvodnem pozdravu in sprejetju dnevnega reda je tov. predsednik podal kratko situacijsko poročilo, ki ga je tov. Prešernova dopolnila s točko o napredovanjih. Podrobneje se je obravnavala resolucija Kmetijske zbornice. V zvezi s to obravnavo so bili sprejeti sledeči predlogi:
1.	Učne načrte naj sestavljajo učitelji praktiki.
2.	Prvi razred srednjih šol naj se prilagodi ustroju ljudske šole.
3.	Teoretičen pouk na učiteljiščih naj se omeji na 4 letnike, peti letnik pa naj bo posvečen praktičnemu pouku. Kmetijski pouk naj bi se vršil po skupinah in po osebnem zanimanju.
4.	Za izboljšanje kmetijskega pouka naj nabavi banovina iz svojega proračuna za vse šole v srezu potrebne kmetijske knjige, ker slabo plačani pripravniki, ki predstavljajo večino učiteljstva v srezu, ne morejo kupovati dragih kmetijskih knjig.
5.	Stanarino in drva naj tudi vnaprej izplačuje banovina.
Društvo se bo udeležilo proslave 70 letnice tov. društva v Ptuju in bo tam skupno zborovalo. — Z dovoljenjem sreskega načel-stva bo društvo priredilo poučen izlet na prekmurski teden v Murski Soboti. Spotoma bi si ogledali kmetijsko šolo v Rakičanu.
Nato je tov. Antauer iz Sobote nadaljeval predavanje o računskem pouku. Za lepo in zanimivo predavanje se mu je tov. predsednik prisrčno zahvalil z željo, da bi ga še večkrat videli v svojem tovariškem krogu.
Pri slučajnostih predlaga tov. Petovarje-va, da naj društvo z vsemi silami deluje proti protekcijam pri napredovanjih, kar je soglasno sprejeto. Tov. predsednik predlaga, da bi se izvolili delegati za skupščine, ker to na ptujskem zborovanju ne bo mogoče. Sklene se, da naj uprava sama določi delegate.
V prijetnem razpoloženju se je zborovanje zaključilo.
Peternel, preds. Križanic Franc, tajnik.
KATERA VRTNARICA
iz sreskega mesta bi zamenjala mesto z lepim sreskim mestom ob železnici. Razmere zelo ugodne. Ponudbe na uredništvo pod značko »Vrtnarica«.
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »Jasni t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejše-ga pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigove-ška dela.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU
Jo/pett na/noiJejfr /Jzora
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
KEMIČNA ČISTILNICA vsakovrstnih oblek Parno likanje
Pralnica, svetlolikalnica ŠIMENC
__Kolodvorska ulica 8
--Sprejemališče v Frančiškanski pasaži