Naročnina za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din zo inozemstvo me»ečno 35 Din nedei)ska izdala celote no v Jugo-slavlfl ЧО Din, za Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. peUi-vrsta mali oglasi [>c S SO In 2D, veCJt oglasi nad 43 mm viiln« po Din 2-30, veUKl po 3 !n 4 Din. V uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri veCiem D naročilu oopuat Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa tn dneva po prazniku UreUnttivo /e v Koptlar/evl ulici šI. 6 III Rokopisi se ne vrata/o. nelranklrana pisma se ne spretentalo * (jređnliH>a telet nn it. 20 50. upravnlitva SI. 2328 Arfstide Briand Ali iz žurnalizma ali advokature izhajajo francoski politiki in diploinatje. Briand ne dela izjeme, saj je bil že z 20. leti advokat. Burno življenje imajo to osebnosti za seboj; tudi Briand. Politično desničarski tovariši od advokature so ga celo izključili iz odvetniške zbornice in Briand je odšel med socialiste, v uredništvo' socialistične »Lanterne«, in odtod v glavno tajništvo stranke. Sijajno dobljen proces je že marsikateremu francoskemu politiku pripomogel do mandata. Briand je v St. Etien-ne dosegel oprostitev nekih delavcev iu leta 1902 se jo že pojavil z delavskimi glasovi izvoljen v parlamentu. Pa kakor tovariš Mille-rand tudi Briand ni gledal ravuo na strankarske principe in postal na ministrskem stolcu meščanski demokrat. Leta 1906 ga dobimo v prosvetnem ministrstvu iu v tej lastnosti je izvedel ločitev cerkve od države. Leta 1908 prevzame pravosodno ministrstvo, a ko je leta 1909 odstopil Clemenceau, je Briand prvikrat sestavil vlado. Drugikrat ga je doletelo predsedstvo leta 1913, a najvažnejša predsedstva so bila brez dvoma v letih 1915 in 1917, ko je skupno z Lloyd Georgom izdelal znano pariško deklaracijo, po kateri je cilj vojne gospodarska solidarnost in povračilo vse vojne škode. Pa kakor je že navada pri francoskih glavah, da se pojavijo in zopet izginejo, se je tudi Briand v prvih letih po vojni umaknil v ozadje. Le euo lelo je vodil predsedstvo po odstopu Leyquejevega kabineta 14. januarja 1921, uato pa obdeloval posestvo v Normandiji. Paiuleve ga je v aprilu 1925 pozval v zunanje ministrstvo, katero vodi z redkimi presledki do danes. Ko je Briand vstopil v povojno francosko zunanje ministrstvo, je videl na političnem l zemljevidu Francijo z zavezniki kot največjo velesilo v Evropi. Občutil pa je lakoj dvoje naziranj, ki se karakterizirata z imeni desnice in levice: Poincareja, ki je kot simbol francoskega pravnega čuta o pisani pogodbi, k} se mora do potankosti ravno radi tega izpolniti, ker je podpisana, gorel za misel revanše, in krog politikov, ki so za Francijo uvajali angleško metodo diplomacije: pobitemu nasprotniku ponuditi čimprej roko v spravo. Nastala je znana prišlovica: Poincare zna vse, a ne razume ničesar, Briand ne zna ničesar, a razume vse. Briandu je bilo pred očmi: Taka velesila kot je sedanja Francija, vzbuja zavist in ne-prijateljstvo. Iz te pobude kakor tudi zvest svoj, politični zamisli, je dal francoski zunanji politiki pravec, po katerem naj se Francija ne izolira in ne pride v nasprotje s tretjo državo. Francija naf zaslovi po želji po miru tudi pri tistih, ki nimajo zaročnega prstana s Francijo na roki. Dva nevarna soseda postaneta lahko z.a Pariz usodepolna: premagana Nemčija in zmagovita Angli.a, ki po svoji stari koncepciji preganja vedno tisto veles lo na kontinentu, ki je najmočnejša. Nemčija pa je ob Briandovem prihodu kolebala, ali naj gre popolnoma pod angleški vpliv (delata o tem, ali naj Nemčija stopi v zvezo z Anglijo v razmerju domiuijona!), ali pa se postavi na lastne noge ter sklene s sovjeti intimno prijateljstvo. Tu poseže vmes Briand. Njegovi bon vi-vantski dobrodušnosti in verj v mir je pripisovati, da je padel Poincarejev koncept v zunanji politiki, da se je preprečila zveza z. Anglijo in da je prišlo do Locarna. Nadaljnji razvoj je sicer zaostal, Thoiry in izpraznitev Po-renja sta ostala le — »legenda< (Guerard), ker je propadajoči frank potreboval nacijo-nalne avtor.lete a la Poincare. Prihodnje volitve, ki bodo prinesle ojačene levičarske stranke in s tem utrdile Briandovo pozicijo, pa so brez dvoma doba novih diplomatskih gest v korist Franciji in svetovnemu miru. Za zvezo z malo antauto iu Jugoslavijo gre za pakt večuega miru med Francijo in ameriško Unijo. Francija naj dobi vodstvo na našem, Amerika na drugih kontinent,h in na morju. In kakor je dal jugoslovansko-franooski pakt obema državama najvišjo sigurnost napram Italiji, bo anieriško-francoski podkrepil prestiž Francoske politike sploh ter ji dal za ne-dogledne čase prvenstvo v Evropi. Iz te dobro zam šljene Briandove koncepcije pa izhaja še druga posledica: Mir doma in v kolonijah. Le v Siriji — na račun angleško-italijauskih in-t r i g; — je prišlo do težkoč; a te so odstranjene. 0 drugih pa velja: Tista hiša je najboljša, o kateri se najmanj govori. To so francoske kolonije. , Francoska politika je brez dvoma bogata na političnih in diplomatskih talentih. Na te strani lx> zgodovina iz novega časa zapisala dva: Poincareja pred vojno in Bnanda po vojni. Upravo /e v Kopitarjevi al.il. 6 * Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.630 In tO.349 xa Inserate. Sara/evoil. 7563, Zagreb »I. 10.Olj. Praga In Dunaj it. 24.797 Grčija odklanja balkanski Locarno Grški zunanji minister za pogodbe med posameznimi državami — Mihalokopulos napoveduje jugoslovansko-grško pogodbo — Ali dobimo svobodno cono v Solunu? v Atene, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Grški zunanji minister Mihalokopulos je imel včeraj v Solunu pomemben govor o grško-jugoslovan-skih odnošajih. Začel je z-odpovedjo zvezue pogodbe po Jugoslaviji in izjavil, da je takrat kot šef kabineta odkrito obrazložil, kako visoko ceni Grška svežo. Ce pa bi se Jugoslavija na novo orijentirala, mora tudi Grški biti mogoče ogledati se po kaki drugi zvezi. Med pogajanji za obnovo so se pojavile nesprejemljive jugoslovanske zahteve glede jugoslovanskih pravic v Solunu in glede odstopa ozemlja, o čemer ni bilo mogoče razpravljati; potem pa je prišla nesrečna diktatura v Grški, ki je kljub soglasnim protestom političnih strank, diplomacije iu vojaštva sklenila znano grško-jugoslovansko pogodbo, ki je popolnoma izdala grške interese. Tako so vse stranke narodne skupščine pogodbo odklonile in s svojim odločnim nastopom najbolje služile miru in narodnim interesom. Mihalokopulos je izjavil: Z veseljem bi sprejel sklicanje konference, na kateri bi delegati Jugoslavije, Češkoslovaške, Poliske in Romunije, da, celo Bolgarske in Madjarske razpravljali o olajšavah mednarodnega trgovinskega prometa v Solunu. Nato je grški zunanji minister govoril o dogodkih, ki so sledili odpovedi zvezne pogodbe z Jugoslavijo, posebno o tiranski pogodbi in o albansko-italijanski zvezi, Rekel je: Ce se pod formulo: »Balkan balkanskim narodom« misli izključenje vpliva vsake druge države na Balkanu, ni proti teinu nič oporekati. Ce pa bi eden izmed balkanskih narodov imel prevzeti takorekoč varuštvo na Balkanu, bi se morala ta formula brezpogojno odkloniti, Glede balkanskega paktu ne vidi prav nobene možnosti uresničenja. Balkanski Locarno bi nudil smešno sliko, da bi Grška, Romunija in Jugoslavija na eni strani predstavljale 30 milijonov ljudi napram 6 milijonom Bolgarov na drugi strani, in če bi že, kar pa je še zelo dvomljivo, kaka velesila prevzela vlogo garantinje, bi samo ona dobila poseben vpliv, kar se mora tudi odkloniti. Nasprotno predlaga Mihalokopulos kot boljšo rešitev, da po dve balkanski državi skleneti pogodbo, pri čemer naj bi se začelo z grško-jugoslovansko pogodbo. Grška je pripravljena dati Jugoslaviji trgovinske olajšave, ne more pa dovoliti nobenega zmanjšanja svojih su-verenostnih pravic ali trgovinskih interesov. Izjavil je: Priznati moram, da vlada danes na vladnih mestih v Belgradu čisto drug duh kakor leta 1925. in da je upanje, da se pogodba sklene. Grška bo izpolnila svoje obveznosti. Ce se pogodba sklene, ima Grška zavest, da je vse storila, da ohrani mir na Balkanu in v Evropi. Končno je Mihalokopulos še poudar- jal, da je republika v Grčiji utrjena in da se tudi z državnim udarom ne more odstraniti.' Mihalokopulosov govor je napravil velik vtis iu se lahko označi kot začetek nove politične aktivnosti. »Elevterion Vimas doznava, da je Jugoslavija oficijelno obvestila grško vlado, da naj se pogajanja o ureditvi gospodarskih vprašanj, o jugoslovanski svobodni coni in jugoslovanskem tranzitnem promelu v Solunu gotovo začno tekom enega meseca. Sestava grških predlogov se bo poverila posebni komisiji. Trgovski krogi v Solunu odklanjajo povečanje jugoslovanske svobodne cone. Tudi listi brez razlike stranke pritrjujejo izjavam Miha-lokopulosa v Solunu in naglašajo, da se mora Grška enodušuo postaviti proti pretiranim zahtevani Jugoslavije. Finančni minister Kafandarls se bo na povratku iz Pariza razgovarjal v Rimu o udeležbi pri grškem posojilu. ж * it Mihalokopulosov govor nas ne more izne-uaditi, ker je kot so bili vsi dosedanji, plod grškim koristim tujega mišljenja. Grčija je v" italijansko-angleškeni političnem tiru in mi ne izdamo nobene tajnosti, če povemo, da vodi njeno zunanjo politiko angleški poslanik v Atenah, h kateremu hodijo k vsakokratnim dogodkom tudi drugi, pri grški vladi akreditirani poslaniki po informacije. Ideje balkan-sk _;i Locarna ne bo mogoče zavreti, kakor tudi ne vprašanja o svobodni coni v Solunu. Ce jo Mihalokopulos ravno po prihodu iz Kima z veliko gesto odklanja, je to znak, kam veje novi veter. Vendar bomo vkljub temu presojali položaj hladno, ker imamo garancije, da pride do rešitve solunskega vprašanja. Driiei ooslan'ki Balkana pa za balkanski Locarno v Sofija, 9. jan. (Tel. »Slov.«) V Sofiji akreditirani poslaniki balkanskih držav so v listih podali pomembne izjave. Jugoslovanski poslanik Nešič je izjavil, da med obema državama sporna vprašanja, med njimi tudj zelo zamotana, potrebujejo razjasnila, kar zahteva časa in dobre volje. Navzlic sedanjim težko-čam je prepričan, da se bodo odnošaji med obema državama vedno bolj boljšali. Romunski poslanik Bilciurescu je javil, da je bolgar-sko-romunska pogodba, ki je skoro tri leta pripravljena in velikega pomena za obe državi, pred zaključkom. Ko plača Bolgarska odškodnino, se bo ukinila zaplemba posestev bolgarskih državljanov v Romuniji. Turški poslanik Husrev beg je izrazil željo Turčije, da se sklene balkanski Locarno. Za mednarodno konferenco v Solunu Grški zunanji minister v Solunu ponovno odklanja svobodno jugoslovansko cono. v Atene, 9. jan. (Tel. »Slov.«.) Zunanji minister Mihalokopulos je danes obiskal grško in jugoslovansko svobodno cono v solunskem pristanišču. Prefekt Grigcriaris je v svojem govoru pozdravil idejo, ki jo je včeraj razvil zunanji minister Mihalokopulos, dn bi se sklicala v Solun konferenca držav, ki so in-teresirane na solunskem tranzitu, ter je izjavil mnenje, da bo izvršitev v grškem svobodnem pristanišču nameravanih velikih pristaniških del prepričala Jugoslavijo, da je odveč porabiti velike zneske za izgraditev jugoslovanske cone, ker bo Jugoslavija brez vsake omejitve lahko porabljala grško cono. Zunanji minister Mihah kopulos je v svojem odgovoru pojasnil zgodovino jugoslovanske svobodne cone ter navajal, da pogodbi, ki iz lota 1913. in 1914. pravzaprav nista ustvarili nobene ločene jugoslovanske svobodne cone, temveč da je bila ta cona zapopadena v grškem svobodnem pristanišču. Razen tega ima Jugoslavija sedaj na razpolago več jadranskih pristanišč, tako da pogodbi o Solunu iz lela 1913. in 1914. več ali manj nimata pruvt-ce obstoja. Grška sicer dosedaj ni dala nobene slične izjave, Jugoslavija pa jc zahtevala, da se v Solunu razširi cona svobodnega pristanišča, kar je Grčija dovolila Grčija je mislila 1. 1923., da mora dati svoji takratni zaveznici to konccsijo. Neposredno pred podpisom pa je Jugoslavija odrekla svoj pristanek in zahtevala, da sc svobodna cona šc bolj razširi. Tudi to je Grčija dovolila. Mihalokopulos je izjavil dr. Marinko-viču, da bo Grčija respektirala dogovor iz leta 1923., pristavil pa je, da po njegovem mnenju ta cona ne bo nič koristila jugoslovanski trgovini. Kot olajšanje za jugoslovansko trgovino sc lahko porablja tudi grška svobodna cona, tem bolj, ker znaša jugoslovanska trgovina preko Soluna samo 3 odstot. cclokupnc jugoslovanske trgovine Ako bo Jugoslavija vztrajala pri svoji zahtevi, bo Grčija svoje obveznosti izpolnila. Mihalokopulos jc končno' ponovil svoj predlog, da sc skliče v Solun konferenca interesiranih držav. Nato jc komisija grške svobodne cone razvijala svoje nazore o obnovitvi pogajanj z Jugoslavijo, katere je označila kot preuranjene. Kellog, ameriški zunanji minister, k pogajanjem f Francijo. Sporazum med Sofi4o in Bukareštom ? v Sofija, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Vaš dopis« nik doznava iz posebno dobro poučenega vira, da se napovedana romunsko-bolgarska pogodba v mnogih ozirih približuje bolgarskemu stališču glede vračunanja reparacijskih plačil, ki jih je izvršila Bolgarija. Romunski zunanji minister je stvar natančno proučil in pripoznal stališče bolgarske vlade kot upravičeno. Naročil je notranjemu ministru Duci, da podpiše pogodbo. Pogodbo bosta v najkrajšem času podpisala v Bukarešti notranji minister Duca, za Bolgarsko pa poslanik Komenov. Cankov mora priti v vlado f v Solija, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Tednik »Zvono«, ki je bil ustanovljen kot organ Can-kovc skupine, piše, da je vprašanje sestave sedanjega kabineta stopilo v novo fazo. Minister Burov, ki ga energično podpira poljedelski minister Kristov, zahteva odločno, da stopijo v vlado nekateri zastopniki Cankove skupine, in siccr še pred 28. januarjem, ko se sestane ministrski svet Ministrski predsednik Ljapčcv šr zadržuje svojo odločitev. Kakor doznava Vaš dopisnik, grozi minister Molov z demisijo, ako b! Ljapčev pred ženevsko odločitvijo o posojilu izpremenil sestavo kabineta, ker sc boji, da bi sc najetje posojila otežkoćilo, v katerem vprašanju je sam osebno angažiran. Modus vivendi s Prago še ni podpisan? v Praga, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Organ Slovaške Ljudske Stranke »Slovak'; doznava, da med Češkoslovaško in Vatikanom sklenjeni modus vivendi dosedaj še ni bil podpisan, ker so se pojavile nove težkoče. Kakor poroča »Nedelni List:, bo referent za cerkvene stvari v zunanjem ministrstvu dr. Rostočil imenovan za češkoslovaškega poslanika pri Vatikanu. v Praga, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Modus vi-vendi, ki jc bil sklenjen med Češkoslovaško in Vatikanom, ima po informacijah lista »Slovak« sedem točk. Najvažnejša določbe so: Sv stolica si pridrži pravico imenovanja škofov. Češkoslovaška vlada ima pravico veta samo iz političnih vzrokov. Sv. stolica priznava suvcrenosl države. Rešeno je vprašanje diccczanskih mei. Tudi cerkvcna posest se vrne ccrkvi. Poenos*avl!en;e carinskega prometa z A^str! o v Dunaj, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Trgovinski minister dr. Schiirf je sporočil v odgovoru na neko interpelacijo o železniški zvezi Labudska dolina—Dravograd—Celovec, da se je s slrnit-vijo obojestranskih carinskih uradov v Dravogradu in Pl.berku doseglo skrajšanje vožnje za pol ure. Tudi tovorni promet je s tem postal hitrejši. Avstrijske in jugoslovanske železniško oblasti se že dalj časa pogajajo o tem, da se carinske medalitete poenostavijo, s čimer se bo trajanje vožnje še nadalje skrajšalo. Pri razgovorih železniških in carinskih oblasti meseca novembra v Mariboru se je o tem dosegel načelni sporazum, ki ga pa mora še po-liditi jugoslovanska vlada. Pri teh razgovorih sta se obe železniški upravi tudi z.edinili, da se uvedejo direktne tovorne postavke v tranzitnem prometu in da se tarifni delež; skrajšajo, tako da bo na omenjeni progi blacovnn tarifa za 15 odstotkov znižana. HERZ ■ ■ IN SIN BANATSKI KARLOVAC TVOR KIČA ALAME IN HISN1NE dobavlja PRIMA ZSMiKO SALAMO, šunko h la Prag, - butinske folame, razne vrste slanine, klobasičirsko blago, Mur'ade!o v obliki otoka, zajamčeno čisto svinjsko mast. Ustanovljeno leta 1873. Odlikovan na 10 razstavah I PUCH Tipa 220 4'5 HP. — Cilind. v sob: 223 cm. Cena Din 11000'- Olajševalni plačilni pogoji. 2e pri naplačilu 2600 Din — vsak lahko kolo takoj dobi. Motor je na ogled in pojasnila pri: Viktor Bohinec, Ljubljana Dunajska cesta 21 ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kralj. SHS SVETOVNOZNANI ZRAVILNI VRELCI: „TEMPEL-STYRIA-DONAT" Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic, jeter SEZONA: MAJ - SEPTEMBER Cene zmerne. ^ V pred- in posezoni znaten popust. ^ Koncerlira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte! Zahtevajte prospekte I Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. JADRANSKO •BEOGRAD Delniška glavnica: 120,000.000 Din Delniška glavnica: 120,000.000 Din In njene slovenske podružnice KRANJ, LJUBLJANA, MARIBOR ESKONTIRA: menice; SPREJEMA: vloge na hranilne knjižice in tekoče račune; D A. JE: predujme na državne papirje kakor: 7% investicijsko posojilo, 2 '/2% ratno šteto, 4% agrarne obveznice ter vse kotirane papirje. Prodaja In kupuje devize in valute ter izvršuje nakazila v tu in inozemstvo najkulantneje. шспЕзаеап^^винЈзшвБившБиапоиававввшвавнашавшмваиаив I Aho vas kot sonci ?^ —r ako čutite bo'ečine, kupite ei v lekarni ali v tozadevni trgovini Fellorjev pravi lepo-dišeči „Elsafluid". Otiiajie si \sako jutro in veter bolna mesta in iznenadilo in ubrado-valo Vas bo. kako brzo in p>ijetno je Elsa-ftuid ob ažit Vaše b >li. Ako ste zdravi, rabite Etsaftuid za izpiranje grla in umisanje telesa. Bodete Elsafiuidu hvaležni in ostali mu bodete zvesti! Dnevno negovanje telesa z Etsufluid' m Vas bo uasradilo z bistro glavo, jakimi živci, zdravim spanjem, obvarovalo Vas bo pred nahotom, gripo in drugimi boleznimi in ustvarjalo Vam tako veselje do življenja. Tudi notranje, рлг kapljic na siadkorju ali mleku obvaruje Vas proli neugodnostim, krčem i. t. d. ler na želodec prijeiuo deluje. 2e naši stariši in dedje so rabili Fellerjev Elsafluid zunanje in notranje kot zanesljivo domače sredstvo in kozmetikum za celo telo. Jačje je in bolje deluje kot Francosko žganje. Zahtevajte v lekarnah ali tozadevnih trgovinah tndi v na uiunjih kra.iib izrecno „Fellerjev" pravi Elsafluld v poUkuinih »tekleničicah po ; Din, v dvojnih po D Din ali v fipi-cljalulh po S« Din. Ako ie, potem naroćite direktno po poili, potem imate seveda cneje rim več naroČite naenkrat, ker z omolom in po3 nino vred stane: !■ poizknsuih ali fi dvojnih ali 2 Speeij. stekl. 82 Din 27 „ „18 ,. ., 6 .. „ 139 »t » m 3« ., 12 „ „ 250 ,. Naslov označite jasno: Lekarnarju Upravlja vse drž. m favne Sonde, pupilne. depo-zilne. samoupravne in cerkven®-samostanske kapitiale. Sprefema privatne Hranilne vloge na knfižice in obrestuje po čistih na leto. Obresti se računajo od prvega delavnika, ki sledi dnevu vloge, do dneva dviga. Obresti se kapitalizirajo polletno. Dvigi do Din 25.000'— so brez odpovedi. Dale amnrfazacifsho posojil« m stavne v ssiesžin in irgih ter na poljedelska imeiia proti obrestim na leto in 1 % za amortizacijo, tako da se plačuje polletno 5%. anuiteto, s čemer se posojilo amortizira v 25 letih. Oaie kratkoročna р⧩Шо proti rastavl drlav-пШ in m državi zafamCeRili m dnostafiSi. pa- pirfeV (delnic Narodge banke) (9% obresti) 1,1 državnih. 2ion®v (8% obresti). Vsa pojasnila daje Olavria iilifaia Drl. Ušpofeftarne Danke v LjubSfani, Za vse obveze Drž. hipotekarne banke јЗИШ drlOVO. 99 SIDOL" najbolje sredstvo za čiščenje vseh kovin, čisti tudi okna in zrcala. Da ne boste oškodovani, pazite pri nakupu v lastnem interesu na ime SIDOL" ter najodločnejše odklanjajte raznovrstne manj vredne ponarejene znamke „SIDOL" dobi v vsaki trgovini. 99 se Tt-----a I IHIIHMBI MOTVOZ i(ipago) kupite najceneje direktno v tovarni: Hehaivčna vrvarna d. d. Šinkovec, Grosuplje. A ifndsha posojilnica v Celi« registrovana zadruga z neomejeno zavezo Conharfeve ulica si. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri io je dooar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim pre-možeujem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoii. Rentni in invalidni davek plačule posolfllca. if Hranilne vloge nad Din 52,000.000*- gospodarska banka. a. a. Brzoiav. naslov: Gospobanka EJublfaraei, Miklošičeva cesta IO Telefon $12057,2470 n 2979 Kapital In rezerve skupno nad Din S6.COO.OOO -, viiogre nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž, invest. posojila ter 24»% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreči« Orž«tvrae razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč. » 11 si ■ i ■ Izdajatelj cLi. tt. Hulovec. Urednik: Franc Dr. Anton Rosina novi predsednik višjega deželnega sodišfa v 1 iuMiani. Velike poplave in viharji Kooil se je kol sui veleposestnika v Podgorju pri Slovenjgradcu dne 27. marca 1862. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo dovršil z odličnim uspehom. Pravne študije je končal v Gradcu. Nato je bil pravni praktikant v Ljubljani; sodno službo je opravljal po raz-uih mestih Slovenije kot na Vrhniki, v Novem mestu in Kranjski gori. V Novem mestu je postal višji sodni svetnik- Leta 1916. je bil pozvan v Gradec k višjemu deželnemu sodišču, a leta 1918. je bil nujno poklican v Ljubljano, da pomaga pokojnemu predsedniku višjega deželnega sodišča Kaučniku urediti višje deželno sodišče. Kadi svojih zaslug je dobil odlikovanje sv. Save 111. razreda. Živi okostn'aki v Hercegovini Narodni poslanec lvapetanovič, ki se je vrnil iz Hercegovine v Belgrad, je pripovedoval, da je od raznih strani Hercegovine dobil žalostna poročila o lakoti in da je tudi sam v svojem rojstnem kraju Počitelju videl strašne slike gladu. Pravi, da se po ulicah s težavo vlačijo živi okostnjaki. Čudi se, kakor se morejo tako sestradani ljudje sploh premik^i. 1.0 prav redko se. v kaki hiši vidi zvečei v loba, ker ljudje nimajo denarja, da bi si Kupili sveče. Poslanec je opazil med hercego-vinskim ljudstvom močno gibanje za preselitev v Turčijo, češ da bodo tam lažje živeli. Umestna prepoved Vladni predsednik province Westfalen je, kakor poroča : Vossische Zeitung«, prepovedal vse karnevalske, oziroma predpustoe veselice in obhode. Prepoved se utemeljuje s tem, da v času gospodarske bede in stalne brezposelnosti n, mogoče zagovarjati pred-pustnih prireditev. Tudi niora napraviti na Inozemstvo jako slab vtis, ako se v Nemčiji razmetava denar, ki se nujno rabi tudi za izpolnjevanje plač.lnih obveznosti Nemčije v inozemstvu. V Londonu Po hudem mrazu, sneženih zametih in ledu je nastopilo skoro po vsej Evropi južno vreme obenem z viharji, ki so zlasti na Angleškem napravili veliko škodo. Odtajane snežne kopice so naiplavile reke, obenem pa je hudo narastla morska plima, tako da so se vodne mase Temze tudi ob ustju nakopičile. Ob pol 1 ponoči 7. januarja je začela Temza naglo naraščati iu preplavila nizko ležeče mestne dele Ijondcna, zlasti vvestminstersko in viktorijansko obalo. Policija in ognjegasci so hitel; od hiše do hiše in opozorili ljudi, ki so spali, da zapustijo hitro stanovanja. Voda je kmalu v viš.ni 1 metra preplavila Grosswenorsko cesto. Kmalu so stali reševalni oddelki do pasu v vodi. Proti jutru Je voda dosegla znameniti stolp parlamenta z uro, tako zvani Big Ben. Tramvaj seveda ni mogel voziti. Voda je dosegla ploščo vvestminsterskega mostu, kcnčno pa je ugasnila tudi elekrična luč. Hvala Bogu je okoli pol 3 nastopila oseka. Največ škode je naredila poplava v \vest-ininsterskeni okraju, kjer so v grcssvvenorski ulici utonili štirje otroci, v Horseserry pa je voda presenetila moža v spanju, tako da je utonil. Vseh mrtvih je, kakor smo že poročali, 13, okoli 20.000 1'udi je zaenkrat brez strehe. Število smrtnih žrtev v celi dclini Temze še ni ugotovljeno. Dozdaj so potegnili iz vede 14 oseb. Časopisi poročajo o tragični smrti štirih sestra, starih 18, 15, 7 in 3 leta, ki so utonile pred očmi očeta. Kakor smo že poročali, je voda preplavila kleti Towera, starega londonskega gradu, spodnje prostore parlamenta iu posebno tako zvano Tate-galerijo, v kateri se nahajajo moderne podobe, posebno slavnega slikarja Tur-nerja. ki so deloma pope lnoma pokvarjene. Najhujša pa je poplava v Batlersea, Poplarju in Greemvichu. V Londonu je voda že nekoliko vpadla in je tramvajski promet vzpostavljen. Drugod do svetu Sicer pa je jug divjal skoro po celi Evropi. Najhujši je bil v severovzhodni Angliji, kjer je vihar dosegel hitrost 85 milj mi uro, ter celo ustavil nekatere želen ške vlake, nekaj ljudi pa ubil ter mnege poškodoval. Na Nemškem je podrl vihar veliko dimnikov, v zgornji Sleziji je podrl nadzemeljske električne zveze, v avstrijskih alipskih deželah pa v višjih krajih hudo sneži, zlasti na Seni-meringu. i Donava okoli Bratislave je še vedno za- I mrznjena. Mesto samo ni več ogroženo, pač Cantcrbury v vodi. pa otok na Donavi pred mestom. Na lice mesta je prišel močan pijonirski oddelek, ki ima s seboj 7000 kg ekrazita, da razstreli ledene mase. Okoli Budimpešte je Donava, ki je bila še v sredo popolnoma zamrznjena, odtajana in zdaj neprestano narašča. Tudi na Romunskem Donava narašča, zlasti v okolici Gjurgju. Žrtve snežnih p'azov Minolo soboto dopoldne je snežni plaz ob Zurseškem jezeru blizu Bregenza pokopal tri smučarje: inž. Craemeija in njegovo ženo ter trgovca H. Rema iz Miinchena. Izkopali so iz snega že mrtve. — Na Lechtalskih alpah je plaz istotako presenetil smučarsko družbo, vendar je tu postal žrtev samo 27 letni trgovec iz Merana Greger, ki ga še niso našli. Plaz je bil 8 in globok in več sto metrov širok. Orjaški nemški top Dobro je še v spominu presenečenje, ki ga je v zadnjem letu svetovne vojne povzročila Nemčija z obstreljevanjem Pariza na več nego 100 km daljave. Cele legende so se tedaj pripovedovale o skrivnostnem nemškem topu. Sedaj je poveljnik tega topa, bavarski major Breitung, v svojih predavanjih v MUn-chenu in Innsbrucku razkril vse te tajne. To ni bil nikak izreden orjak z 42 cm premerom, kakor se je domnevalo, marveč navaden 38 cm top. In še celo manjši je bil, V 38 ceutimetersko cev je bila namreč pori-njena druga cev, tako da je znašal kaliber le 21 cm. Ta druga cev je bila razen tega še v posebni tanjši, gladki cevi, ki je omogočala boljše izkoriščanje smodnikovih plinov. Potemtakem je obstojal top iz treh cevi, ki so bile potisnjene druga v drugo. Cela dolžina topa je znašala 34 metrov. Top je imel posebno pripravo, s pomočjo katere se je ob strelu zmanjšal reakcijski udarec. Granata tega topa je tehtala 150 kg, celi naboj pa tri met. stote. Za top so morali napraviti poseben temelj; prvo montiranje je trajalo 14 dni. Za demontažo je bilo treba dveh dni. Top so z vsemi mogočimi sredstvi zavarovali pred vohuni in sovražnimi izvidniki. Okolu njega so zgradili leseno barako, ki' ga je popolnoma skrivala, drugače pa je bila tako navadna, da nihče v njej ni mogel domnevati tako dragocenega orožja. Kadar so streljali, so odprli sprednjo stran barake, a so vselej istočasno streljali tudi iz drugih velikih topov, da bi ga dim ne izdal. Razen tega so preje povzročili umetno meglo. Začetna brzina granate iz tega topa je znašala 1800 m v sekundi. Cev je bila pri streljanju dvignjena za 55 stopinj, tako da se je vrh cevi nahajal 34 m od tal. Na višku svoje parabole je dosegla granata višino 40 km, tako da je šla nad zračno plast, ki obdaja zemljo. Pri zgradbi topa so se vpoštevale vso okoliščine kakor: temperatura, zračni pritisk, razlika v višini, veter in njegov odpor ter pot skozi brezzračni prostor. Poizkusi s topom so se vršili na nemški obali. Dognali so, da more top streljati na daljavo 132 km; obstreljevanje Pariza je bilo omogočeno. Najprej so top postavili pri Zaonu, 128 km od Pariza, nato v okolici Beaumonta — 120 km od Pariza in končno pri Chateau Thierryju — 87 km od Pariza. Preje se je smatralo, da pada topovska krogla tem manj daleč, čim bolj je dvignjena cev, Nemci pa so s tem topom dokazali nasprotno. Top sta zgradila prof. Ranzenberger in inž. Eberhardt. Ob zlomu nemške fronte se je Nemcem posrečilo, da so top tik pred prihodom zavezniških čet spravili na varno. Poplavljena cesta v okohci tioiiuona. decky je bil potomec češke plemiške rodbine. V Pragi so mu postavili spomenik, ki so ga pa ob prevratu odstranili. Kakor znano, je imel Itadecky tudi v Ljubljani skromen sporne .ik v Zvezdi, ki ga je pa istotako odplavil val ob prevratu (čisto brez potrebe). 25 ur groze. Ameriška mornariška oblast objavlja dnevnik žrtev potopljenega podmor-n il m »S 4«. Iz dnevnika je razvidno, da je [ 7 mornarjev živelo po katastrofi še 25 ur. | — Te je pa res lepo od vašega1 moža, do se je odvadil kajenja. Precej močne volje je bilo treba za to. — Tisto voljo sem imela jaz. V Kingsdo\vnu je sneg zamedel avtomobil. Na sliki vidimo, kako skušajo s pomočjo psov izvleči in rešiti avtomobil. Obletnica Radeckjjeve smrti. Dne 8. t. m. je minulo 80 let, odkar je umrl vojskovodja Radecky, *i je zmagal pri Custozzi in Novarri. Po njegovi smrti je Avstrijo vojna sreča zapustila, ker ni imela več nobenega vojskovodje! V vojni na Laškem 1. 1859. je bila v obeh glavnih bitkah: pri Magenti in pri Solferinu tepena. Poveljevala sta grof Gyulai in cesar Franc Jožef. Gyulai je kasneje rekel razočaranemu cesarju: »Veličanstvo, nama obema je manjkal Radecky.« — Ra- Pau! CfaudeS Mesečnik »Revue de la Jeunessec je nekako pred desetimi leti priobčil oklic s prošnjo na vse one, ki so po blodnjah mladosti našli zopet vero otroških dni, da to pot popišejo. Tu prinašamo odlomek avtobiografije slovečega pesnika in pisatelja Paula Claudela. Rojeu sem 6. avgusta 1868. Moje izpre-obrnjenje se jc zgodilo dne 26. decembra 1886 — torej prav z osemnajstimi leti. Toda razvoj mojega značaja je tedaj že zelo napredoval. Četudi so bili moji roditelji iz vernih rodbin, ki so Cerkvi dale več duhovnikov, so bili vendar brezbrižni, in ko smo se preselili v Pariz, sta se starša veri docela odtujila. Prejel sem in dobro opravil prvo sv. obhajilo, ki pa je bilo tudi konec mojih religioznih vaj, kakor pri večini dečkov. Vzgajal ali boljše povedano, poučeval me |e sprva nek državni učitelj, pozneje sem po-uijal veronauka proste zasebne gimnazije v irovinci in končno gimnazijo Louis le Grand ir Parizu. Odkar sem vstopil v lo šolo, sem iz-jubil svojo vero, ker se mi je zdela nezdruž-jiva z »mnogoterostjo svetova. Merilo Rena-lovega dela »Življenje Jezusovo« mi je dalo iove«a netiva k lej izpremembi mojega nazi- ranja, v splošnem pa je vse okoli mene podpiralo in pospeševalo ta preobrat. Spomnite se na žalostna leta, ko je naturalistična literatura bila v polnem cvetju. Nikoli se ni zdel jarem materije človeku tako zelo usojen ko tedaj. Vsi, ki so imeli v umetnosti, v znanosti in v literaturi ugled in ime, so bili neverni. Vsi (takoimenovani) veliki možje umirajočega stoletja so se odlikovali s svojim sovraštvom do cerkve. Vse je bilo pod vplivom Renanovim. On sam je vodil poslednjo razdelitev premij v gimnaziji Louis le Grand, kjer sem bil še navzoč, in se mi zdi, da sem prav iz njegovih rok prejel premijo. Pravkar je umrl Viktor Hugo, slavljen kol polbog. Z osemnajstimi Ieli sem torej veroval, kar je večina tako zvanih omikancev tedanjega časa verovala. Mogočna ideja ndividual-nosti in konkretnosti je v meni obledela. Klanjal sem se monistično-mehanični podmeni v vsej njeni strogosti, veroval sem, da je vse podvrženo »zakonom« in da je svet le trdna veriga vzrokov in učinkov, ki jo znanost utc tjno danes ali morda jutri docela odkrili in razrešiti. Vse skupaj pa se mi je zdelo v celem do otožno in zelo dolgočasno. Ideje Kantovega kategoričnega imperativa, ki nam jo je predaval moj profesor filozofije Bur-deau, nikoli nisem mogel prebaviti. V splošnem sem pa živel nemoralno življenj- in polagoma sem zašel v nc' iko stanje obupa. Smrt mojega starega očeta, ki sem ga skozi dolge mesece videl trpeti na želodčnem ra'.:u, me je zelo globoko pretresla, in misel nanjo me ni več zapustila. Na vero pa sem pozabil. Živel sem v nevednosti divjaka. Prvi svetlobni sijaj resnice sem prejel po knjigah velikega pesnika, ki sem mu dolžan večno hv. lo, in ki je v mojem mišljenju zavzel odlično mesto — Artur Rinibaud. Branje njegovih »Razsvetljenj«, zatem nekaj mesecev pozneje tista stvar o »peklu« — mi je bilo naravnost doživetje. Te knjige so odprle v moji materialistični ječi prvič drobno raz-рсЛо in zapustile živahen, skoroda fizičen đ-\jem nadnaravnega. Kljub temu je moje navadno stanje omotičnosti trajalo dalje. Bil je nesrečen otrok, ki je dne 25. decembra 1886 šel v cerkev Naše Ljube Gospe v Parizu, da prisostvuje božični božji službi. Tedaj sem bil začel pisateljevati in zdelo se mi je, da utegnem najti v katoliškem ceremo-nijelu iz mojega stališča neke vrste višjega diletantizma, primeren pogon ali snov za de-kadentno pisateljevanje. S tem občutjem som v gneči prisostvovat zelo nezadovoljen veliki maši. Pozneje sem prišel še k večernicam, ker drugega nisem vedel početi Otroci-pevci v belih oblekah in učenci malega seminarija I Sv. Nikolaja du Chardonnet, ki so tudi sodelovali, so peli pravkar »Magnificat«, kakor sem se pozneje spomnil. Jaz sam sem stal v množici, v bližini drugega stebra pri vhodu na kor, desno od zakristije. In tedaj se je dogodilo, kar obvladuje od tistega časa vse moje življenje. V enem hipu je bilo srce ganjeno, in jaz sem veroval. Veroval sem s toliko silo prizadevanja, s tolikim viharjem celega mojega bistva, s tako neodoljivo silo prepričanja, s toliko gotovostjo, ki je izključevala slehern dvom, da od tistega časa vse knjige, vsa preudarjanja, vsi dogodki bogatega in pestrega življenja moje vere niso mogli omajati, da celo rahlo načeti ne. Naenkrat sem imel neizrekljivo razodetje, pretresljivo zavesi nedolžnosti, večnega božjega sinovstva. Često sem poizkušal trenutke, ki so sledili temu izrednemu trenutku, pojmovno razložiti; vedno sem našel sledoče elemente, ki pa so bili prav za prav en sam blisk, le orožje, ki se jih je posluževala božja j previdnost, da končno zaseže srce ubogega, j obupanega otroka in da ga odpre: »Kako srečni so tisti, ki verujejo! — Ali je res? — Res je! — Bog jc, tukaj je I — Nekdo je, fo bitje je tako osebno kol jaz. — On me ljubi, kliče mel« Prišle so mi solzo, zaihtel sem. Sladki spev »Adesteš jo mojo notranjo razgibanost še stopnjeval. (Dalje.) Vprašanje palače beigrajskega nadškofa Bclgrad, 9 jan. Ko sta naš^ vlada in Vatikan sklenila sporazum o upostavitvi stare bel-grajske nadškofije, se je istočasno dogovorilo glede rezidence nadškofa. V ta namen so kupili palačo nekdanjega avstrijskega poslaništva za 5 milijonov dinarjev. Kupnina bi sc morala odplačevati v obrokih. Prvo akontacijo je plačal Vatikan. Naša vlada je dala samo 300.000 dinarjev za popravilo zgradbe, da se je nadškof mogel vseliti. Ko pa so zapadli novi obroki plačila, jih naša vlada ni izpolnila. Da je začasno rešil situacijo, je nadškof sam pri Hipotekami banki dobil posojilo 1 milijon dinarjev. Te -dni ie zapadel tretji obrok. Avstrijski poslanik v Belgradu Hoffinger je večkrat opozoril vlado na plačilo. Tudi nadškof Rodič je prosil, naj se obveznost točno izpolni. Nastale pa so težave, ker tega zneska ni v proračunu. Da podčrta važnost svoje zahteve, je nadškof v posebnem memorandumu zagrozil, da mora zapustiti BelgraJ, če se obroki ne izplačajo. Minister za vere je uvidel, da tu nobeno izmikanje več ne pomaga in je brez nadaljnjega izjavil, da bo izven proračuna našel sredstva, da se ta obrok izplača in to vprašanje mimo po dogovoru reši. SDS za hektarskega nadškofa »Jutro« napada klerikalne poslance, ker niso poskrbeli za zadostne kredite za katoliško cerkev in za belgrajskega nadškofa. »Ju-trov« dopisnik je tako vnet za cerkev, da je poiskal in obiskal vse »kroge* okoli bclgraj-ske nadškofije in je podal točno mnenje vseh teh »krogov« proti klerikalcem. Naš dopisnik pa je ugotovil, da so vsled »Jutrove« ljubezni dr cerkve in nadškofa postali vsi katoliški krogi v Belgradu šti-ioglati. Svečana proslava rojstnega dne Ni. Veličanstva kraljice Marije r Belgrad, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Danes se jo v Belgradu na zelo svečan način proslavil rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. Ob 10 do-, poldne se je vršila v saborni cerkvi sveča',a služba božja, kateri so prisostvovali ministri., številni poslanci in celokupni diplomatski zbor. Ministrski svet r Belgrad, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o podrobni stilizaciji sprememb v zakonu o neposrednih davkih. Ministrski svet je v glavnem to stili o prevzele obveznosti in so jih dolžne izpolnjevati. Zato spada Madjarska v tem pogledu pod kontrolo. Kadi tega je treba pričakovati, da bo Društvo narodov vzelo iniciativo za rešitev te važne in velike kršitve mednarodnih obveznosti. Z ozirom na demaršo male antante se pričakuje čim hitrejša intervencija Društva narodov. Tudi Praga za nastop Društva narodov. v Praga, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Na pristojnem mestu se izjavlja, da belgrajska v6gt o kolektivnem koraku male antante v tihotapski aferi še nima' dejanske podlage, ker je stvar še v štadiju nedokončane preiskave. Poudarja pa se, da Društvo narodov nima samo pravice, temveč kot organ razorožitvene kontrole tudi dolžnost, da nastopi. Uradno poročilo izgotovljeno. v Dunaj, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Neki popoldanski list poroča, da je uradno, poročilo, ki so ga zahlevali zastopniki male antante na Dunaju o dogodku v Monoštru, izgotovljeno ter da se bo danes izročilo poslanikom Češkoslovaške. Jugoslavije in Romunije. v Dunaj, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Glavni odbor narodnega sveta je sklican za 12. januar. Glavni predmet posvetovanj bo nova madjarska afera, ker bo opozicija interpelirala vlado o inadjarsko-italijanskem tihotapljenju z orožjem. Vendar se pričakuje, da l>o še pred tem avstrijska vlada pojasnila svoje stališče. Sicer so zasedanja narodnega sveta tajna, vendar se lahko dovoli javnost, katero je brez dvoma pričakovati, zlasti ker bodo socialni demokrati to zahtevali. Kolektivne note v Ženevi še ni. v Ženeva, 9. jan. (Tel. »Slov.«) V tajništvu Društva narodov še ni prispela pričakovana kolektivna nota tnale antante, vendar se smatra za verjetno, da se bo zahtevalo pri Društvu narodov, da se uvede vojaška inve-stigacija na Madjarskem. Glasom privatnih vesti, ki so prišle iz Prage, nota ne bo sestavljena kot kolektivna nota male antante, ker polaga dr. Beneš važnost na to, da prizanaša italijanski občutljivosti. Poljska zavrača madjarsko laž. v Bukarcšt, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Notranji minister Duca, ki zastopa zunanjega ministra Titulesca, je imel včeraj razgovor z jugoslovanskim poslanikom o madjarski aferi. Po tej konferenci je ministrskemu predsedniku Bratianu poročal o stanju zadeve. — Romunska vlada je bila oficijelno obveščena iz Varšave, da konfiscirano orožje ni bilo namenjeno za poljsko vlado. Socialisti protestirajo proti fašizmu v Lipsko, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Na zasedanju delavske športne internacionale je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Tihotapljene z orožjem med Italijo in Madjarsko poiiieni veliko nevarnost in ogroža mir v srednji Evropi. Značilno je, da ie ravno najreak-cionarnejše vlade t i ko ja .no pripravljajo na vojno. Konferenca lucernske športne delavske .internacionale opozarja radi tega včlanjene zveze na kvarno politiko razboritega fašizma in jih opominja, naj neutrudno vztrajajo v boju proti reakciji in vojni nevarnosti. Trgovinska poga ania s Prago šele poleti? v Praga, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Češkoslo-vaško-jugoslovanska trgovinska pogajanja se bodo začela najbrže šele v drugi polovici poletja, ko bodo končane obojestranske priprave. Obojestranske carinske zahteve, od katerih so jugoslovanske bolj agrarnega značaja, so se že izmenjale. Smatra se, da '>o prišlo do zbližanja naziranj o priliki obiska češkoslovaških parlamentarcev v Belgradu. Poljsko-litovski soorazum šel po vodi v Pariz, 9. jan. (Tel. Slov.«) Najnovejše izjave litovskega ministrskega predsednika Woldemarasa, da pod nikakimi pogoji ne bo pripustil poljskega diplomatskega zastopstva, če se ne vrne Vilna kot glavno mesto Litve, so izzvale v Parizu začudenje in precej ostre proteste. »Tenips« posebno očita VVoldenia-rasu, da na čuden način interpretira ženevske sklepe. Ce hoče pogajanja za vpostavitev normalnih odnošajev s Poljsko združiti zopet s tem, da otvori vprašanje Vilne, ne pomeni to nič drugega, kakor jih sabotirati in onemogočiti. Kavno v vprašanju Vilne so nazira-nja obeh držav tako različna, da ni mogoče misliti na sporazum. Pilsudski bo kandidiral posebej v Varšava. 9. jan. (Tel. Slov.c) Pri poljskih volitvah iiodo skoro vsj člani kabineta razen maršala Pileudskega kandidirali na IMah vladnega bloka, katerih vodstvo prevzame zastopnik ministrskega predsednika, prof. Rar- tel. V soboto sta prišla dva zastopnika visoke katoliške duhovščine k Pilsudskemu v Belve-dere. mu baje izročila pismo papeža in se z njim posvetovala o stališču cerkve glede voli vnoga gibanja. Svedsca in Norveška odgovorili dr. Benešu v Ženeva, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Na poziv novo ustanovljenega varnostnega komiteja Društva narodov pod predsedstvom dr. Bene-ša, da vlade stavijo predloge o ureditvi varnosti, sta doslej odgovorili samo švedska in norveška vlada, ki sta predlagali, da se ustvarijo neke vrste normalne pogodbe za nadaljnje lokarnske pakte. V Carigradu res agitirajo za Karla v Carigrad, 9. jim. (Tel. »Slov.«) Ugotovitve turške policije so dognale, da res obstoji v Carigradu romunska rgani/.anja /.a vrnitev princa Karla na Romuusko Kurirsko službo med karlističnimi organizacijami v Carigradu in med Constanco jc- pravljal mornar ški častnik Popoten od romunske državne paro-P1 vne linije Romunski poslanik je izjavil listom, da je orgin zarije, ki jih je vodil tit-mojfter Sabi. opaž > al "-tiri ledne. Romunija sr ne boji tega ооЧЧја in Karel sam niti če želi, da bi |>oloni državnega udara prišel na prestol. Opozicij« n«ora v pregnanstvo v Berlin, 9. jan. (Tel. »Slov.«) »Berliner Tageblal! prinaša brzojavko iz Moskve, da je ruska policija začela pošiljal: v pregnanstvo številne vodilne osebnosti opozicije. Dobilo je že 30 odličnih članov opozicije povelje, da mo rajo odpotovati, ne da bi se jim točno nave. del kraj. En del obsojencev so že deportirali. Tudi Trockij, Rakovski, Kamcnev, Sinovjev in drugi bodo baje prognani. Med obsojenci se nahaja tudi Srebrijakov, ki je vršil važno službo za vzpostavitev gospodarskih odnoSa-jev med Rusijo in Zedinjenimi državami, no-vinar Smilgov, ki je igral veliko vlogo pri obnovi industrije, ter bivši notranji minister Be-loborodov, ki je bil carjev eksekutor. Tudi Pariz bo objavil tajne arhive v Pariz, 9. .jan. (Tel. »Slov.«) Kakor je storila nemška, namerava sedaj tudi francoska vlada objaviti dokumente o vzrokih svetovne vojne. Na predlog Brianda je ministrski svet imenoval komisijo, ki naj izvrši to nalogo. Na čelu te komisije je rektor Sorbonne profesor Cliarlety. Komisija je sestavljena iz 24 zgodovinarjev in specialistov, 13 diplomatov in 7 članov Institute de France. V komisije je tudi predsednik poslaniške konference Berthelot. Kakšne poime ima Rivera o svobodi v Madrid, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Primo de Rivera je o bodočnosti liberalizma podal naslednje mnenje: Prava politična svoboda mora biti iz dneva v dan bolj tiranska za posameznika. Pouk, oddaja glasu, cepljenje morajo biti obligatorični. Ne sme obstojati pravica odklanjati javne urade. Naša monarhija je odločno demokratična, tako zunanje kakor notranje. Lahko bo tudi socialistična, če bo avtori-zirala vlado, gospodarske геГогте, združila v eni roki posestno pravico in rabo in izvedla varstvo najemnikov, dela in vse druge socialne zakone. Izvesti ta »krščanska« dela pa je nezdružljivo s pojmom svobode, kot jo razume večina, to se pravi, če obstoja pravica brezmejne kritike, nemirov in divjih demonstracij pod varstvom otroških in ženskih gard, neplačevanja davkov, napadov na lastninsko pravico in razrednega sovraštva. Posvet.tev dr. Szeredyja za škofa v Rini, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Včeraj je papež v sikstinski kapeli na najslovesnejši način osebno posvetil za škofa novoimenova-nega madjarskega primasa Szeredija. Depn-tacija madjarskih magnetov, v kateri se je nahajal tudi nadvojvoda Albreht, je v veliki gali prisostvoval aktu. V vatikanskih krogih je prisotnost Albrehta nekoliko presenetila, ker ima madjarski primas izvršiti kronanj« kralja, in je znano, da Albreht pretendira na) krono, dasi je izjavil, da je hotel s svojo prisotnostjo sauio počastiti novega primasa. Slovenska športna društva na Krasu se razšlai v Trst, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo italijanski tržaški listi, so slovenska športna in kulturna društva na Krasu sklenila svoj razpust. V svoji prijavi prefeklu in policijski oblasti baje navajajo, da delovanje teh organizacij ni več v soglasju z izpremenjenimi čuvstvi slovenskega prebivalstva m z direktivami fašizma. Društva se bodo ob primernejšem času rekonstruirala, vendar pa pod egi-do organizacij fašistovskega režima. (?!) Trafikantom Z novim letom znižala je Uprava držav« nega monopola- trafikantom prodajno provi zijo moiiopolskih predmetov in s tem življenjski obstoj tisočev in lisočev vojnih žrtev spravila v nevarnost. Uprava državnega.monopola je udarila s to naredbo najrevnejše med revnimi, in to sc invalidi, kajti 80?o vseh trafik je v posesti invalidov in sirot. Invalidski zakou od 1. 1925.. ki pa je mimogrede rečeno, najslabši in najbolj krivični od vseh tozadevnih zakonov v evropskih državah, vsebuje pa vsaj to vrlino, da imajo prednost pri oddaji trafik invalidi, sirote in vojne vdove. Pa kaj to pomaga, če napravi Uprava drž- mon. še to dobroto ilu-zorno, s tem da neizmerno pomnožuje trafike, tako da ima že skoraj vsaka hiša svojo tablo, in znižuje provizijo prodaj monopolskih predmetov, tako da je samostojni trafikant primo-ran opustiti svojo obrt, ker ntu trafika ne nudi več življenjske možnosti. Invalid-trafikant, ki se je moral zadolžiti, da je lahko začel svojo obrt, bo še na slabšem, kakor prej; trafiko bo moral opustiti, dolg bo pa ostal. Tovariši in tovarišice, la nam storjena krivica se mora popraviti, mi ne smemo obupati in gledati križanih rok, da nas uniči glad. Nas je v celi državi 40.000, in če vsi povzdignemo naš glas in se tudi nc ustrašimo skrajnih zakonitih sredstev, mora biti zmaga na naši strani. Vi pa, ki še niste udruženi, pristopite takoj, da nas s tem gmotno in moralno podpirate. Dopisna karta na tajništvo Zdr. tob. traf. zadostuje. Vse narodne poslance prosimo, da nas podpirajo v naših pravičnih zahtevah in na merodajnih mestih vplivajo, da se razveljavi ta krivična naredba Uprave drž. mon. in da se trafikantsko vprašanje reši v parlamentu. V krotkem skličemo veliki shod vseh trafikantov, nit katerem bomo poročali, kaj smo v tej zadevi do sedaj ukrenili in kaj nameravamo storiti v bodoče. — Odbor Zdr. tob. trafikantov. je podlegel uradnik državnih železnic Mirko Stauber, star komaj 43 let in bo pokopan danes ob polpetih popoldne. Umrli so še: Blaž Vavpotič, delavec, v starosti 58 let, 61 letna Wochl Katarina in 6 letni Gabrijela Anda. □ Nesreče. Dne 8. januarja so se na drsališču zgodile te-le nesreče: Pavlina Podkriž-nik je tako nesrečno padla: da ji je nalomila levo nogo. Lažje poškodbe sta dobila Zentrich Miha ter Schonwettcr Hiriko. — Zicgler Jakob, stavec v C;rilovi tiskarni, pa je dobil pri smučanju težje notranje poškodbe. — Včeraj zjutraj ie nepoznan moški na mostu od srčne kapi zadet padel ter na mestu izdihnil; mrtev je ležal dve uri sredi mosta. □ Preselitev. Cenjenim odjemalcem in občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo krojaško delavnico iz Tržaške ceiste 9 v Slovensko ulico 8-1. dvorišče — Maribor ter se priporočam za nadaljnji obilen obisk. — Ivan Šmid. □ Nov moderni brivski salon za dame in gospode je otvoril v Mariboru, Cankarjeva ul. 1 g. A. Mrakič. □ Aretiran je bil pekovski pomočnik Maks Okostnik od Sv. Barbare v Halozah. Zasleduje ga sodišče v Osjeku radi tatvine. Maksa Oikostnika pa je iskalo že dalje časa tudi mariborsko sodišče radi suma tatvine. Bate za novorojenčke Celfe r-r Inserirajte v celjski številki Slovenca*, ki izide v nedeljo, dne 15. t. m. ter bo prinesla v i prilogi »Ilustrirani Slovenec« izključno le slike iz celjske preteklosti in sedanjosti, številka se bo tiskala v pomnoženi nakladi in bo zato inseriranje posebno uspešno. Inserate sprejema do petka 13. t. j m. dopoldne celjska podružnica .-»Slovenca', Cankarjeva cesta 4. 0 Vrnile knjige! Ker se namerava knjižnica Kat prosv. društva v Celju reorganizirati in izpopolniti, se naprošajo vsi, ki imajo iz te knjižnice izposojene knjige, da jih zanesljivo vrnejo v nedeljo. dne 15. t. ni. j0- Občni zbor kraj. odbora Z VI v Celju. OI> izredno številni udeležbi se je prošlo nedeljo, dne 8. januarja vršil v Celju občni zbor krajevne inva- , lidske organizacije. V imenu oblastnega odbora ZVI v Ljubljani sta na občnem zboru sodelovala gg. Bajžeij in Štefe. Posebno prijetno in hvaležno so invalidi dojmili prisotnost okrajnega glava :a celjskega g. dr. Hubada, ki je zastopal velikega župana mariborske oblasti ter v njegovem imenu izjavil, da bodo invalidi našli v oblasti vedno polno razumevanje za svoj težak položaj in tudi vso podporo, ki jo jim veliki župan v svojem delokrogu more nuditi. Občni zbor je vzel to izjavo zastopnika oblasti z iskrenim odobravanjem na znanje in kon-statiral, da se je zgodilo prvič, da prisostvuje invalidskemu zboru zastopnik oblasti, ki stanje invalidov razume in je pripravljen pomagati. — S primernim poudarkom je občni zbor konstatiral, da se pobere v Sloveniji do 30 milijonov invalidskega davka, da pa dobe invalidi od tega le 17 milijonov. — V krajevni odbor je bil izvoljen po večini dosedanji odbor, ki si je s smotrenlm delom in tudi lepimi uspehi že doslej pridobil polno zaupanje svojih tovarišev invalidov. & Drago f.abkar pred kazenskim senatom. V soboto, dne 7. januarja t. 1. se je vršila i>red kazenskim senatom celjskega okrožnega sodišča zanimiva kazenska razprava. Pred kazenskim senatom I se je namreč zagovarjal bivši celjski podžupan, bivši podpredsednik celjske Mestne hranilnice, sedanji tajnik samostojno demokratske organizacije v Ćelju Dragutin Žabkar. Tožilo ga je državno pravdništvo, da jc dne 12. julija 1924, torej v času, ko je bil podpredsednik celjske Mestne hranilnice, dvignil pri biagajni te hranilnice za tvrdko Ole-u m t d. d. v Ljubljani, znesek 5318 Din. Pri Mestni hranilnici se je 1). Žabkar predstavil kot zastopnik tvrdke ^Oleum«. »Oleum« pa je zahtevala ponovno izplačilo tega zneska in sporočila Mestni hranilnici, da D. Zabkar ni bil upravičen tega zneska sprejeti in ga tvrdki >01eum< tudi ni izročil. Mestna hranilnica je morala po dr. Kacinu zastopani tvrdki znesek še enkrat plačati. Ker I) ?,abkar ni izp čil kasiranega zneska, temveč ga je zapravil, je bil v soboto obsojen na 1 m esc težke ječe radi hudodelstva poneverbe. 2abkaria je zastopal odvetnik dr Kalan. Mestno hranilnico pa odvetnik dr. Gori-čan. Spor/ SVETOVNI REKORDI V ŽENSKI LAHKI ATLETIKI. 1. septembra 1027 so obstojali sledeči svetom ni rekordi v ženski lahki atletiki: Tek 50 m 6.4 Meizlik (Čslov.). Tek 60 m 7.6 Meizlik in Radidenu (Franc.) Tek 80 m 10 sek. Meizlik in Radideau. Tek 100 m 12.4 \Vittmann (Nemčija). Tek 200 m 25.4 Edwards (Anglija). • Tek 800 m 2:23.8 Betschauer (Nemčija), i »k 1000 m 3:08.2 lrickey (Anglija). Vrsta 4X75 n; 38.8 Francozinje. Vrsta 4X100 m 49.8 Angležinje. Vrsta 10X1«) m 2:10.8 Nemke. Lese 80 m 12.8 Bredow (Nemčija). Skok v višino z zaletom 1.554 m Green (An- glij»)- iNaša suka nam preucčuje na.iljubkejšo balo na svetu: opremo za novorojenčka. Kjer je le mogoče, naj se zanjo uporabi pravo platno; stroški so nekaj večji, a zato pa imamo najlepše in najbolj higijenično otroško perilo, ki <^a bo mlada mati vedno znova vesela. To velja za plenice (85X90 in 50X75), za živo-tek, dnevne hlačice in srajčico, le da je treba za srajčico uporabiti že izprano, tenko, mehko platno. Za ovoj, krilce, nočno srajčico in noč- ne lilačice pa najboljše služi pike bariient. Tudi pletena jopica bodi bela- Za kopalni plašček rabimo frotir ali flanelo. Ta oprema zadošča novoroj nčku do enega leta. Opremo za novorojenčka pač najraje napravi vsaka mati sama — katero rečno delo bi ji moglo biti ljubše! Če se pa te stvari vendar kupujejo, potem naj se pazi vsaj na to, da se ne kupujejo manjvredni izdelki, ko imamo sami prvovrstno obrt te stroke doma. Skok v višino z mesta 1.16 m Dupuis (Francija). Skok na daljavo z zaletom 5.50 Hitomi (Japonska). Skok na daljavo z mesta 2.75 m IIoliday (Anglija). Met kopja 37.575 m Hargus (Nemčija). Met kopja obojeročno 48.32 m Janderov« (Čslov.). Sunek krogle 4 kg 11.32 m Lange (Nemčija). Suni k krogle obojeročno 10.005 Lange. Met diska 1 kg 39.18 Konopacka (Poljska) Met diska obojeročno 04.(50 m Konopacka. Pisali smo tudi že druge boljše številke, a rekordi so bili postavljeni po 1. septembru. REKORDI SKAKALNIC. Pisali smo, da je skočil Trojani na skakalnici Bornina 71 m daleč, TI ams na Norveškem 71.5, Rund pa celo 72 m. O teh skokih piše .Frankfurter Zeitung«: Govorijo o evropskih rekordih. A moramo pomisliti, da je dolžina skoka odvisna v prvi vrsti od konštrukcije skakalnice. Nrgnjenost in dolžina zalntišča sla na primer merodajni za za-letno hitrost in s tem tudi za dolžino skoka. Zelo važna sta kot skakalnice in krivulja doletišča; poleg tega seveda tudi osebne kakovosti skakalca. Skok 40 m na »neinoderni' skakalnici je na primer v gotovih slučajih več vreden kot skok 50 m na kakšni novi skakalnici, ki je zgrajena po najmodernejših načelih aerodinamičnega skoka. Zato smemo govoriti torej kvečjemu o rekordih skakalnic, ne pa o evropskih ali svetovnih rekordih. Rekordi skakalnic so kaj različni. R koird Olimpijske skakalnice v St. Moril/.u ima zaenkrat Lislegoard s (3 m,skakalnica Kochelberg pri Garmisch-Parten-kirchen na Bavarskem kaže 59.5, in skakalnica Heinrich Adolf v Krkonoših 70 m, Gotaad 52 m, Klosters 47 ni, Senimeritig 44 m, Ckanionix 57.5 m (Thams!), Holinenkol 43 m, itd. V svrho ocenitve sk-k- lcev bi morala priti v poštev seveda samo ena skakalnica, pa naj si bo ta ali ona. Dopisi Slov. Konilce Ljudsko gibanje. V preteklem letu 1927 je bilo v tukajšnji nadžupniji oklicanih 43, poročenih pa 28 parov. Rojenih 130. od teh 64 dečkov, 66 pa deklic. Umrlo jih je 61, med umrlimi moškega najvišja starost 85, ženskega pa 93 let. Sv. obhajil se je razdelilo 75.000. Premerim nosesti. Dr. Ledererjevo hišo v trgu je kupila tukajšnja Kmetska hranilnica in posojilnica« ter se s 1. aprilom v njo vseli nov odvetnik, ki ima prevzeti advokaturo od dosedanjega posestnika. * * * Radeče pri Zidanem mostu. V letu 1927 se je od 1. oktobra do 18. decembra vršil pri nas že drugi kmetijskogospodinjski tečaj. Poleg kuhanja in šivanja so bila na dnevnem redu tudi koristna predavanja iz vseh panog gospodinjskega dela. Uspeh tečaja se je pokazal na bogati in pa zelo okusno prirejeni razstavi dne 18. decembra. Gospod« župniku in gospodu kaplanu izrekamo za njuno vsestransko podporo na tem mestli prav iskreno zahvalo. Oba tečaj;', je priredila Slovenska Orliška zveza, vodila jih je pa nad vse spretno gospodična KriStofova. Trata nad skofjo Loko. Dne 11. decembra 1927 se je na Trati zaključil že drugi 10 tedenski CJuhltansRo gledališče DRAMA. Začetek oh 8 z»ečer. Torek, 10. januarja: Zaprto. Sreda, 11. januarja: IGRA V GRADU. Gostovanje Šentjakobskega gledališkega odra. Znižane cene. Izven. OPERA. Zefetek oh no I 8 »vefer Torek, 10. januarja: IIOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. Sreda, 11. januarja: ČAROBNA PIŠČAL. Red B. 1 Za sobotno operno predstavo Hoffmannove pripovedke« kupljene vstopnice veljajo za torek dne 10. t. m. Oporni repertoar. Nocoj se poje pri znižanih cenah Offenbachova fantastična opera »Hoffman-nove pripovedke*, v kateri nastopa g. J. Križaj kot ! gost v partijah Copeliusa, Dappertutta in Miracla. V teh partijah je ta odlični umetnik pri svojem poslednjem gostovanju doživel prave triumfe. Poleg njega nastopajo v moških vlogah gg. Banovec, 1 Mohorič, Janko, Perko, Rus J. V treh glavnih so-pranskih partijah nastopajo gdč. Vera Popovič (Olimpia), ga. F. Čadež (Giulietta), katera s to partijo debutira v naši operi, ter gdč. V. Maldiceva (Antonija). V partiji Nikolaja nastopi ga. Medvc- | dova, glas matere poje gdč. Španova. Jutri v sredo se poje na abonma B uspela Mozartova opera »Čarobna piščalc. Mariborska gledališče Torek, 10. januarja ,ob 20. uri: GLASBA. Ab. C. i Premijera. • Sreda, 11. januarja: Zaprlo. Četrtek, 12. januarja ob ,20. uri: ORLOV. Ab. D. Prvič. Petek, 13. januarja: Zaprto. Sobota, 14. januarja ob 20. uri: 21VIO TATOVI. Ab. A. Kuponi. Premijera »Glasba«: na mariborskem odru. V torek dne 10. I. m. vprizori mariborsko gledališče zanimivo delo nemškega popularnega in priznanega dramatika Wedekinda Glasbo«. Delo je po zasnovi zelo napeto in vsebinsko jako zanimiva Ktu- je to prvi Wedekind na našem odru, bo zanimanje občanslva za to predstavo nedvomno podvojeno. Režira g. R. Pregarc. "Prireditve in društvene vesti Ljubljana. Vzgojilo predavanje za kateliete bo v sredo dne 11. januarja ob petih popoldne v posvetovalnici K. T. D.: 1. Zakl'uči se razprava n najtežjem vprašanju vzgoje. 2. Druga točka dnevnega reda: Izvršilo ordinarintovega naročila. Strokovni večer Društva drlavnih uradnikov se vrši v torek 10. t. m. ob 8 '.večer v kleti restavracije »Dvor . Spored: Predavanje s skioptičnjmi slikami »Po sve:,i okoli'; govori prof. dr. Vinko Šarabon. Strokovni referat o stanovanjskem vprašanju poda društveni predsednik svetnik Pire Jože. — Nato prijateljski sestanek. Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Bajuka ima pevsko vajo danes ob 8 zvečer. Tudi novi pevci, ki se žele v petju vsestransko izvežbati; so nam dobrodošli. Kmetijska podružnica т Ljubljani priredi v sredo dne 11. iiuiuarjn ob 20. uri predavanje v dvorani »Kmetijske družbe« na Turjaškem irgu. Predava šolski nadzornik v p. g. Štrekelj o letni: Ureditev domačega vrta. Rdeči Križ v LJubljani. V nedeljo dne 15. januarja 1928 ob pol 10. uri dopoldne se vrši v veliki dvorani Mestnega doma občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa v Ljubljani. Oblastni odbor R. K je namreč vsled preobilice poslov sklenil izločili funkcije krajevnega odbora in ustanovi radi tega poseben odbor za mesto Ljubljana. Maribor. Redni občni zbor mariborske krajevne skupine nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev se bo vršil v nedeljo dne 12. februarja 192« ob 14. uri v dvorani glavne pošte, če občni zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, se otvori pol ure pozneje ob vsaki udeležbi članov. TPoissvedovanfa Našla se je draga zimska rokovica pri misijonskem predavanju dne 6. jan. v Unionu. Dobi se v Un ionski garderobi. kmetijsko-gospodinjski tečaj s prav lepo uspelo razstavo. Razstavljenih je bilo mnogo najrazličnejših kuharskih izdelkov, razne gospodinjske potrebščine, ročna dela, perilo itd. Predavanjem o vzgojeslovju, lepem vedenju, zdravstvu, gospodinjstvu itd. so gojenke 7. velikim zanimanjem sledile Tečaj je nad vse spretno in požrtvovalno vodila gna. Okornova. Da je bilo tekom enega leta mogoče prirediti kar dva 10 tedenska kmotijsko-go-spodinjska tečaja, je v prvi vrsti zasluga našega gospoda župnika, ki je oba tečaja moralno in pa gmotno podpiral. Zato smo starši in gojenke prav hvaležni g. župniku in Orliški zvezi, ki je oba tečaja priredila. O trsk koč v preteklem ietu Razvoj luristike in alpinizma v Jugoslaviji zaznamuje v preteklem letu zelo aktivno biianco. Hvala Bogu se v tem oziru posebno lahko ponaša kljub svojim še skromnim sredstvom Slovenija, v kateri goji tako Turislovski klub »Skala* kakor tudi Slovensko planinsko društvo obe panogi silno agilno in skrbno. Kar se tiče poseta naših planin, gre seve največ zaslug Slovenskemu planinskemu društvu, ki je odprlo s svojo strumno organizacijo veliko krč in planinskih domov in hotelov po najvišjih točkah naših prelepih slovenskih planin, razen tega pa napravila dostopne z dobro ureienimi poti skoro vte vrhove naših najvišjih in najlepših gorskih mogotcev. Kazen lega pa ne smemo pozabili, da se je nahajal v preleklem letu v Ljubljani tudi sedež Zveze planinskih društev kraljevine S. II. S.«, ki je po svojih ugilnih zastopnikih dosegel kljub neznatnemu razumevanju gotovih č'niteljev za vsakega člana, ki je včlanjen v kakem planinskem društvu, ki je član »Zve/.e planinskih dništeVc, štirikratno polovično vožnjo. In la velika pridobitev Zveze« je v pre'ežni meri poleg lepega vremena zelo ugodno vplavalo na velik napredek lujsko-pro-metnega gibanja v Sloveniji z ozirom na alpinistiko in turizem. Kakor bomo videli iz spodaj navedene lujsko promeine statistike je poselilo letos naše slovenske gore tudi precejšnje število Nemcev iz Nemčije in Avstrije, kar se imamo zahvaliti med drugim zlasti dr. Juliju Kugvju, ki je predaval preteklo zimo po raznih večjih krajih Nemčije in istolako njegovi preleslni knjigi »Aus dem Leben eines Beigstei-gers . katera knjiga je izšla v I. 1926 v Monnko-vem v veliki nakladi in potom katere se je nemška turistovska publika seznanila z našimi slovenskimi planinami. Po narodnosti je posetilo slovenske planine: 50.093 Slovencev. 5128 Hrvatov, 1079 Srbov, 2513 Avstrijcev, 1004 Nemcev, 807 Čehov, 190 Italijanov, 84 Angležev, 33 Poljakov, 16 Francozov in 225 raznih narodnosti (Bolgarov, Ilolandcev itd ). In sicer je posetilo Pohorje z Urško goro 10.518, Donaško goro 1201, Kamniške planine s Celjsko kečo 1 (>.040, Karavanke 7934, Posavske hribe 6624 Rntitovško pogorje 571, Bohinjski kol z .grebeni 2578 in Triglavsko pogorje 15 050 turistov. Najbolj obiskana koča je Kamniška Bistrica, ki je dosegla le'os rekordno število obiskovalcev 4487. Ta postojanka je last Kamniške korporaclje v Kamniku in je v oskrbi Osrednjega odbora SPD. ki ima poleg le še 19 koč in hotelov ter domov. Druga najbolj obiskana kočn je pa Ruška koča /. 4251 obiskovalci in je last Podravske podružnice. Število posetnikov naših planinskih koč je v letošnjem letu močno napredovalo in znači skupaj 61.422 proti 45.311 posetniki v 1. 1026. število posetnikov je zrastlo torej v preteklem letu za 16.111, katera številka je najlepši dokaz, da je planinstvo v preleklem letu v Sloveniji zelo napredovalo. PROGRAMI: Zagreb 310 Ureslau 315 8. Barcelona 544 8, Praga 348.9. Leipzig 365 8. Scheueclady 379 5 Stuitgart 370.7, ioulouse 392. Hamburg 804 7, Frankfun 428 6. Brno 4412. Rim 45ti. 1'ari? 158, Oslo 4615. Langenberg 468 8. Berlin -183 9. Dunaj 517.2, Miinchen 535.7, Budapest 555 6, Varšava 1111 Sreda, 11. januarja: Zagreb: 20.35 klavirski koncert. — Praga: 19 do 22.15 iPenelopini snubači , melodram v 4 cej. (Vrchlicky). — Leipzig: 20.15 »Zaroka Bellinec, veseloigra v 3 dej. (L. Lenz). — Stuitgart: 20 Vesel večer. Dialogi, burka, recitacije in pesmi, nato »Sodnji dan«, komedija s poljem in godbo (Weitz-mann). — Hamburg: 20 Bagdadski brivec«, komična opera v 2 dej. (Cornelius). — B, no: 19 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 Lahka glasba. — Punz: 15 koncert. Haydn: Vojaška simfon.ja — Schvvab: Škotska uspavanka — Albenitz: Pepita Jimenez, fantazija — Naugues: Jesenski zvonovi — Delibes: Vrelec, balet, 22 lahka glasba. — Oslo: 21.30 koncert moškega zbora. — Berlin: 20.30 Pester večer, šlagerji — Dunaj: 16 pop. koncert, 20.30 »Na čajanki"., veseloigra v 3 dej. (Sloboda). — Miinchen: 20 proslava 20obleinice Buschove smrti, 21 koncert. — Budapest: 17.30 simfoničen koncert. Izbor iz del priznanih mojstrov. — Varšava: 20.30 večerni kun-oert. Prenos iz K rakova. Četrtek, l:i. januarja: Zagreb: 19.80 prenos iz Prage. — Brcslan: prenos iz Berlina. Koncert ruskega zbora. — Barcelona: 22.10 prenos iz opere — Praga: 19.80 simfoničen koncert češke filharmonije: Ruska glasba. — Leipzig: 20.15 poljuden orkestralni koncert. — I Stuitgart: 16.15 pop. koncert, 20 koncert. Men !е1з- solin: uvertura k »Sen kresne noči- —Giieg: Druga Peer-Gynt suita — Schumann: Pesmi ze klavir iz op. 48 — Rubinslein: Valse Caprice — Gal: Dva inlermezza v F-duru in B-duru — Schumann: Tri pesmi s klavirjem — C. Cui: Berkeuse; Kanta-bile; Orientale iz op. 59 — Strauli: Pravljica iz orienta, valček, 21.30 prenos iz Mannheima: Irena. Eden poje Rich. Straufiove skladbe, 22.30 lahka glasba. — Frankfurt: 20 prenos ruskega koncerta iz Berlina. — Rim: 20.40 a La danza delle L'bel-lule«, opereta v 3 dej. (Lehar). — Pariz: 22 odlomki iz opere Favorite«, opere v 5 dej. (Doni-zetti). — Oslo: 20 prenos iz Stockholma: >Mignon«, opera v 3 dej. (Thomas). — Berlin: 17 produkcija Mozartovih otroških skladb, 20 koncert ruskega državnega zbora (bivši carski /.bor). Rahmaninov: Velika maša, 1 del: 1 Pridite, molimo! 2. Hvali, duša moja. Gospoda. 3. Srečen oni. 4. Ti sla 'ka luč. 5. Gospod, zdaj odpusti svojega hlapca. 6. Božja mati in Devica. 7. Psalm: Slava Bogu na višavah. 8. Hvalite ime Gospodovo. 9. Hvaljen b^di, o Gospod. — II. del: 1. Ko smo videli vs:. jonje Gospodovo. 2. Hvali, moja duša. Gospoda. 3 Veliki slavospev: Slava Bogu na višavah 4. Danes jo prišlo odrešenje. 5. Ti, ki si vstal. 6 Tebi, ki za nas bojujoče se... — Dunnj: 16.15 lahka ph ba, 19.30 prenos iz opere: Trontadour, opera v 4 dej. (Verdi). — Varšava: 20 30 lahka glasba. Petek. 1.1. januarja: Zagreb: 20 koncert v proslavo 1000. emisijo zagrebške radio-postaje. — Ureslau: 20 »Kraljevski otroci«; pravljična opera v 3 dej. (Humper-ilinck). — Praga: 20.10 angleška glasba (petje, kla-»rr, vijolina in orkester), 21.20 lahka glasba. — Leipzig: 20.15 simfonični koncert. — Stuitgart* 16.15 pop. koncert, 20 simfonični koncert filharmo. ničnega orkestra. - Frankfurt: 20 simfonični k on-cert. — Brno: 20.25 »štrajk penatov«, igra s pet-tem. — Rim: 20.45 vokalni in instrumentalni kon-!"ert- ~.,p?ni: 22 Gounodova dela (/.bor, orkester m številni arlisti). _ Oslo: 20 koncerl simfonij*, nega orkestrn. — Langenberg: 20.15 večerni kon-cert (pester spored). - Berlin: 21 odlomki i/, no. pularnih oper, 22.30 orkestralni koncert ruskega zbora balalajk. — Dunaj: 16.10 lahka glasba, 2 ).80 izbor iz Schubertovih del — Miinchen. 20 »Eury-antha«, romantična opera v 3 dej. (Weber). — I irr-šava: 20.15 simfonični koncert varfaivake filhar. moniie Dnevne novice KOLEDAR. Torek, 10. januarja. Pavel, Agaton, Kun-dislav. — Solne® vzide ob 7.44 zjutraj in zaide ob 4.29 popoldne. Durajska vremenska napoved za 10. januar. Toplo izpromcnljivo vreme brez bistvenih padavin, posebno v iužnih Alpah brez padavin. ZGODOVINSKI DNEVI. 10. januarja: 1912 je bil dr. Ivan Šusti-r-šič imenovan za kranjskega deželnega glavarja. — 1909 je bil v Ljubljani velik inanifesta-cijski shod /.a slovensko vseučilišče v Ljubljani. — 1876 je pričela izhajati tržaška »Edinost*. — 1778 je umrl naravoslovec Kari pl. Linne. - 1816 se je rodil italijanski pisatelj Salvatore Farina. — 1860 je pričel izhajati »Učiteljski tovariše/. * k Župnini uradom! Povodom veselega dogodlo v sredo dopoldne. k Popravljamo. V številki z dne 8. januarja se nam je v poročilu o seji naše dr/nvne dijaške zveze vrinila neljuba pomota. Ugotavljamo, da Hrvaii niso bili proti slovenščini v skupnem dijaškem listu. k Poroka. V Belgradu se je poročil na sv. Treh kraljev dan g. Janez Selan z gdčno Slavo Jurca. k Razstava fotografij na Dunaju. Fotografska družba na Dunaju priredi 2. februarja razstavo fotografskih slik amaterjev in poklicnih fotografov. Za Jugoslavijo je prevzelo zbiranje slik za to razstavo tujsko-prometno društvo v Zagrebu, ki poziva vse naše fotografe, da pošljejo lepe slike iz naše države: pokrajinske motive, arhitekture, folkloristično grad i vo. k Touaj za sobne slikarje. Kakor smo /e javili, priredi umetniška šola -»Probudac v Ljubljani v dogovoru z uradom /a pospeševanje obrti praktični tečaj za sobne slikarje. Na tem tečaju bodo imeli naši slikarski niojslri in pomočniki priložnost, da se izvežbajo' v moderni ornamentiki na temelju domačih motivov. Poleg predavanj o barvnih sestavah in o modernem in narodnem ornamentu se bodo vršile vaje v sestavljanju ornamentov, v rezanju patron in v prenašanju istih na steno. Tečaj, ki je za udeležence brezplačen, se prične 16. januarja ob 8 zjutraj v poslopju Tehnične srednje šole. Interesenti naj lie zamude le prilike ter naj ee prijavi,«) pravočasno uradu za pospeševanje obrti (Krekov trg 10), kjer izvedo p^ameznoeti. k Smrt v hipni blaznosti. Dne 30. decembra 1927 okrog 1 zjutraj je posestnik Anton Koželj na Dobravi, občina Dobrniče v stanju hipne blaznosti zapustil posteljo, se podal iz hiše ter skočil v blizu hiše nahajajoči se vodnjak, kjer je utonil. Ko je žena alarmirala sosede. so potegnili nesrečneža mrtvega iz vodnjaka. k Smrt vsled proobilega alkohola. Janez Pavlic, 36 let star, iz Selc, okraj Kranj, je bil zaposlen kot dninar pri posestniku Janezu Krevsu v Prečni pri Novem mestu. 3. januarja popoldne se je taiko napil žganja, da je po- noči nato v hlevu svojega gospodarja umrl. Žganje je pil v .sosednji vasi. tA- Pnšičcva hiša v plamenih. V Belgradu je nastal v nedeljo popoldne požar v eno-nadstropni hiši na vogalu Skopljans-ke ulice in Terazij, nekdanji lasti pokojnega Nikole Pašiča. V hiši je bil nameščen modni salon. Sluga modnega salona je zakuril peč in lokal zapustil. Iskre iz peči so vnele leseno omaro, nakar je požar objel ves prostor. Požar je prvi opazil advokat dr. Marinkovič in pozval gasilce, ki so požar naglo pogasili. Škoda znaša 50.000 Din. Tekom požara se je pripetila težja nesreča. 18 letna uradnica Marinkovi-čeva, zi okno pet metrov globoko na tla in si zlomila nogo. Modni salon je popolnoma pogorel k Dražbeni oklic. V dražbenem oklicu okrajnega sodišča v Murski Soboti je pomotoma naveden datum 3. januarja za dražbo posestva v Cankovi. Pravilen datum je 3. februarja. * Železniška nesreča v Zagrebu. V nedeljo 8. januarja ob 6 zjutraj se je pr'petila na zagrebškem tovornem kolodvoru v Černo-mercu. predmestju Zagreba, velika železniška nesreča. Ob 6 zjutraj je odšel s kolndvora Sava osebni vlak št. 616 proti Ljubljani. Ko je vozil vlak r.'.vno preko tovornega kolodvora v Čern. inercu in še ni vozil s po lino brzino, se je na konću tovornega kolodvora zadel v tovorni vlak št. 41. II., ki je bil pomotoma postavljen s stranske na glavno pr go. Lokomotiva osebnega vlaka se je z vso silo zadela v prvi tovorn vagon, natovorjen s premogom, ter ga popolnoma razbila. Radi strahovitega udarca sta bila razbita še nasledn a dva tovorna, ravnotako s premogom naložena vagona. Deloma je bil razbit tudi četrti vagon. Lokomotiva sama je precej poškodovana, vendar je še sreča, da ni eksplodiral parni kotel. Med potniki, večinoma Slovenci, je nastala panika, dasi ni bilo nikakih človeških žrtev. Ker je na progi ležalo na kupe železa, lesa. premoga ter ostankov razbitih tovornih vagonov, je bil proinel seveda prekinjen in onemogočen; vlaki z ene kauor z druge strani so čakali, da se proga očisti. Ko se je to zgodilo, so odšli najprej brzi in eksp rosni vlaki — Krivda /a nesrečo zadene baje prometnega uradnika na tovornem kolodvoru, ki se ni pobrigal za to, da se odstrani tovorni vlak z glavne proge. Mater jalna škoda je ogromna. k človek z neštetimi imeni. Zagrebška policija je te dni aretirala nekega Ivana Re-metiča, doma ,z Uskoka pri Stari Gradiski. Remetič je sicer samo 29 let star, pa je izvršil gotovo najmanj '29 goljufij v na manj 29 različnih krajih pod najmanj 29 različnimi imeni, ie na polic ji e Remetič trdil, da mu je ime Milan Spajič, da je pravoslavne vere in da je trgovski potnik. Šele na podlsigi prstnih odtisov in dal šem zasliševanju je Remetič priznal, da se ne piše Spajič, ne B ser, še manj pa Sinoljelič Gučič, Radičevič ali kako drugače po imenih, ki si jih je po potrebi nadel. Ker je njegovih grehov vse polno in so med njimi nekateri prav veliki — med drugim je tudj pol egnil cd vojakov — je bil prebrisani Ivan (Milan, Janko, Peter itd.) Remetič (ter vse ostalo) izročen sodišču. k Amerikanca okradel. Tc dni se je vrnil v domovino iz Amerike TJroš Butalo iz Like. Ko ,,e prišel v Zagreb, je shranil svojo prtljago pri nekem Stjepanu Sprajcu. Ko je Bubalo že sedel v vlaku na poli domov, jc opazil, da mu je zmanjkal zavoj z raznimi svilenimi robci in drugimi rečmi v vrednosti 2000 Din, kar nazadnje tudi za >Amerikanca« ni malenkost. Bubalo je takoj prekinil vožnjo i.u se vrnil v Zagreb, kjer je vso stvar pri a vil policiji. Pri hišni preiskavi na Sprajčevem stanovanju so našli vse ukradene predmete in jih vrnili lastniku. Sprajc, ki je policiji žc znan kot star tat, je bil aretiran. k Smrtna nesreča na železn ški psogi. V Zagrebu je lokomotiva povozila I. Sekuličevo, ženo opankarja. Bila je na nicstu mrtva. k 12.412 aretacij je bilo izvršenih v letu 1927. v Zagrebu. Kriminalna statistika navaja 5 ubojev in 4 rope. Največ je bilo tatvin, poneverb in goljufij. Roparskega umora v letu 1927. zagrebška kriminalna statistika ne beleži nobenega. Za razbojnika sta ga imela. Trgovec Pero M. jz Bosanskega Novega so jc pred dnevi vozil na progi Sun)a—Bos. Novi v istem kupeju kot dva orožnika. Ko sta orožnika opazila trgovca, sta se. pričela med seboj šepetati, <;den od njih je izvlekel iz torbice neko fotografijo in pričel primerjati trgovca z njo. Potem je stopil k njemu in mu dejal, da ga smatra za razbojnika Vasilija Rodiča, ki jc pobegnil iz sodnih zaporov v Bihaču. Trgovec se je pričel smejati in šaliti z orožnikoma ter jima ponudil stavo, češ, da plača za dva litra vina, če jc on res Vasilij Rodič, v nasprotnem slučaju pa naj bi ona dva plačala za vino. Orožnika nato nista pristala, vendar pa nisla nehala pazili nanj. Malo ju jc sicer iznenadilo, da toliko ljudi spoštljivo pozdravlja dozdevnega »razbojnika«. Na neki postaji jc trgovec izstopil in povabil orožnika v lesta vrači jo, da tam ugotovita njegovo identiteto. V restavraciji je trgovec naprosil restavraterja, naj pove, kdo ju on. Gostilničar se je začudil in popra-i šal, čemu naj to pove, ko se vendar že davno poznata. Na ponovno zahtevo je gostilničar povedal trgovčevo ime. Ko sta orožnika to slišala, sla spoznala, da ta resnično ni razbojnik Rodič in sta ga izpustila. Tako jc bil ta trgovec nekaj časa razbojnik, čeprav jc drugače ! pošten človek. i ■ —......——- k Za osveženj« krvi pijte skozi nekaj dni I vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef.-grenčice. Po mnogih zdravnikih predpisana >Franz-Josel«-voda urejuje delovanje črev, krepi žeicdec, zlniljšuje kri. pomirja živce in I povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. Fond za slovensko Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno gaSeriio Poziv slovenski javnosti, naj prispeva v Fond za Akademijo in Galerijo, ki bo podlaga za ustanovitev naših najvišjih prosvetnih zavodov, je našel popolno razumevanje. Objavljamo prvi seznam prispevkov v vednost slovenski javnosti in bomo poslej redno pri-občevali imena darovaleljev v časovnem redu. A. Ustanovitelji Akademije in Galerije (dar najmanj 100.000 Din): Mestna občina ljubljanska јн z dopisom št. 10.657/27 (4. apr. 1927) "otirah 300.000 Din. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je izpla-čaia 15. aprila 1927 znesek 100.000 Din. B. Zidarji Akademije in Galerije (dar najmanj 10.000 Din): Mestna občina celjska je z dopisom ši. 4126/27 (16. sept. 1927) obvestila upravo Fonda, da je postavila v proračun 50.0C0 Din za Fond. Teboveljska premogu-kopna .druiba v Ljubljani je izplačala dne 20. dec. 1927 znesek 50.000 Din. C. Darovali oziroma voiirali so: po 5000 Lin: Mestna občina Ptuj; po 3000 Din: Neimenovani; po 2000 Din Mestna občina Kamnik, mestna občina Kranj; po 1500 Din: mestna občina Brežice; po 1400 Din: univ. profesor dr. iMatija Murko v Pragi; po 1000 Din: msgr Viktor Steska, prof. Simon Dolar, univ. prof. dr. Izidor Cankar, trika občina Konjice, občina Mežica, občina Dobrunje; po 60C Din: dr. France Steič, dr. Josip Regali; po 350 Din: tržka občina Sv. Trojica v Slov. goricah; po 250 Din: občina Zagorje ob Savi; po 200 Din: občina Moste pri Ljubljani: po 120 Din: Alojz Smrekar. Ljubljana; po 100 Din: Orlovski krožek na Verdu Orliški krožek na Verdu, občina Rakek, občina Kokafjc, občina Dravograd, občina Ljubno; po 50 Din: vesela družba pri Bergantu, občina Rajhenburg, občina Gradišče ob Dravi; po 2n Din: občina Spodnje Sečevo (Rog. Slatina). Narodr.a galerija, kot upravitelj Fonda, izreka vsem aarovateljem iskreno zahvalo za razumevanje in podpiranje naše največje kulturne naloge ter prosi ostale slovenske občine, zavode in posameznike, naj sledijo zgledu prvih darovateljev. Fond ima svoj lastni čekovni račun v Ljubljani, št. 10.535. CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKAREN. D revi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Re Ijevj cesti. © Proslava rojstnega dne kraljice Marije v Ljubljani. Včeraj se je, l;akor v vseh mestih Jugoslavije, tudi v Ljubljani proslavil rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. Zastave so se pojavilo na vseh javil h in na številnih privatnih pesi p.ih že v nedeljo, včeraj, na rojstni dan sam pa se je odelo vse mesto v zastave. V nedeljo zvečer in v ponedeljek zjutraj so na gradu streljali s topovi. Ob 10 dopoldne se je vršila v stolnici slovesna služba božja, katero ,te celebriral g. stolni prošt Andrej Kalan. Slovesni službi I ožji so prisostvovali med drugimi: veliki župan dr. Vodopivec, oblastni predsednik dr. Marko Natlačen, divizijski poveljnik general Kalafatovič, mestni komisar dr. Mencinger in številni zastopniki raznih jav-I nih in drugih kcrporacij. Po slovesni službi j božji se je vršila pred stolnico vojaška parada. Slovesna služba božja se je vršila ob 9 tudi v tukajšnji pravoslavni kapeli, kjer je opravil sveto darilev prota g. Jankovič, ob 10 pa v protestantski cerkvi. Uradi državnih in drugih oblasti včeraj niso uradovali. Na večer se j je vršil po mestu vojaški obhod z bakljado. 0 Tečaj za vzgojo oblikovanja glasu pri-; redi Prosvetna zveza prihodnji teden. Tečaj i vedi g. dr. Egenolf iz Beri na, priznani evropski strokovnjak na tem polju. Tečaj se prične v ponedeljek ob 5 popoldne za prvo skupino duhovnikov, ob 6 za drugo skupino in ob 8 za starešine. Kdor se želi predavanja udeležiti, naj se zglasj do sobote v pisarni Prosvetne zveze. Šolnina znaša za vseh deset ur Din 200, za posamezno uro na dan pa Din 80. Opozarjamo na ta tečaj vse gg. duhovnike, profesorje, odvetnike, predavatelje, učiteljstvo in pevce ter pevke. Ako se bo priglasilo slednjih vsaj deset, bo za nje poseben tečaj od 7 do 8 zvečer, O Okultistično vede zanimajo slehernega v nasj dobi. Zato priredi Prosvetna zveza v nedeljo 15. januarju veliko sik i optično predavanje v veliki dvorani hotela Union ob 5 popoldne. Predava vseučiliški profesor g. dr. L. Elirlich o spi ritizmu. O Umrla je preteklo nedeljo v splošni bolnici g. Marija L o t r i č, soproga kurjača državne železnice v pokoju. Pokopali jo bodo danes ob pol 4 popoldne. ® Zakaj je bila odpovedana sobotna operna predstava »Iloffmannove pripovedke« t gostom g. Križajem? Podpisana uprava prosi za priobčitev sledečega pojasnila: Prvotno je bilo določeno, da poje basistovsko partijo v »Hoffmannovih pripovedkah g. Rumpelj. G. Rumpelj je obolel. Uprava je nato pozvala g. Križaja, tla bi pel on to vlogo. Slučajno ie bil g. Križaj iz Zagreba odsoten in bj se moral vrniti v petek zvečer. To je javila g. soproga upravi. G. Križaj je zamudil vlak in prišel v Zagreb šele v soboto zjutraj in bil pevrhu še preblajen. Obvestil jo upravo ob 11, da mu ni mogoče priti pravočasno v Ljubljano in da je indisiponiran. Edini pevec v Jugoslaviji, ki to partijo poje, je g. Jurjenjef v Belgradu. Tudi on ne bj mogel dospeli pravočasno. Dati kako drugo opero je bilo nemogoče, ker je tudi g. Gospod nov bolan. Dalje je odigrala opera od 1. do 8. že osem predstav in je bil ansambel izčrpan. Igranje operete je bilo nemogoče, ker je celokupen operetni ansambel zaseden v -Mnogo hrupa za niče. Uprava prosi občinstvo, da vzame navedene ra'loge na znanje, upošteva okolnosti, ki so posledica preobloženosti članov, iz katere izvirajo vse slične neipriliko ter opicsti v podobnih slučajih. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljmi: Ing. Kregar. © Občni zbor državnih uradnikov. V nedeljo ob 10 dopoldne se je vršil v beli dvorani hotela IJnion občni zbor Zveze državnih nameščencev. Ob precej šibki udeležbi je otvo-ril občni zbor mesto predsednika g. Lillega prvi podpredsednik vladni svetnik S vete k. Po predsedstvenem pozdravu je podal tajniško poročilo tajnik g. Joža Bekš. Tajniško poročilo razpravlja med drugim o položaju vipo kojencev, o stališču uradnikov napram novemu stanovanjskemu zakonu, o vprašanju zdravljenja uradnikov v državnih bolnicah ter končno tudi o nekaterih zamotanih zadevah v organizaciji sami. Blagajniško poročilo je podal g. Ignac. Rus. Po poročilih s«e je vnela izredno živalma debata, tekom katere se je načelo tudi vprašanje, kaj ukreniti, če se morebiti uradniške doklade znižajo. Vladni svetnik g. dr. O g r i n je predlaga! resolucijo, v kateri zahtevajo uradniki med drugim, da naj se iz državne službe odstranijo nekvalificirani uradniki, da se izvede depolitizacija uprave ter da se iztrebi iz državne službe vsaka korupcija in podkupovanje uradnikov. Resolucija je bila soglasno sprejela. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor. Občuj zbor je trajal do 1 popoldne. © Zaključek samaritanskega tečaja. V nedeljo 15. januarja se vrže ob 10 dopoldne v Mestnem domu izipiti samarilanskega tečaja, kj ga je oblastni odbor Rdečega križa vršil v zadnjih treh mesecih v Ljubljani. Udelež.lo sc .ie tega samaritanskega tečaja zelo veliko število zlasti poklicnih in prostovoljnih ljubljanskih gasilcev. Ta prvi samarilanski tečaj sc na prej omenjenem oljčnem zboru vpr čo funkcionarjev Rdečega križa in zastopnikov oblasti z javnim izpitom slovesno zaključi. © Elizabetna in Vinccnuijova družba Trnovo-Krakovo se zahvaljujeta vsem onim, ki so pripomogli, da je bilo obdarovanih nn novega leta dan 80 ubožnih otrok. © Požar na Tržaški cesti. V soboto ob pol 11 zvečer je izbruhnil požar v stanovanju zdravnika dr. Kanca na Tržaški cesti 45. Požar je nastal na ta način, da se je vnel dimnik nad kuhinjo, nakar se je ogenj razširil na leseni strop in od tu na kuhinjsko pohištvo. Pozvana je bila gasilska postaja. Gar-ilcj so požar udušili v teku pel ure. Med gašenjem je prišlo do neljubega incidenta med nekim prostovoljnim gasilcem in policijsko asistenco. Ogenj je napravil za približno 10.000 Din škode. - 0 Poročni prstani pri F. Čuden, Prešernova ulica 1. Motrili or П Proslava kraljičinega rojstnega dne v Mariboru. Kraljičin rojstni dan smo obhajali slovesno. Ob 10. uri jc daroval g, stolni prošt slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo. Pričujoči so bili prevzvišeni g. škof dr. Andrej Kar-lin ter zastopniki civilnih in vojaških uradov Po končani cerkveni slovesnosti je četa vojakov med sviranjem vojaške godbe o ".ora-kala v vojašnico Vojvode Mišica, doči; , so zastopniki odšli na veliko županstvo, da izrazijo častitke Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji, Vsa slovesnost se ie zvečer zaključila z oficirskim elitnim plesom v Gotzovi dvorani. □ Dnevnik škofa Slomška najden. Dnevnik škofa Slomška je našel znani zgodovinar g. dr. Fran Kovačič v prezidijalnem arhivu la- I vantinske škofije. Dnevnik je pisan lastnoročno in izredno zanimivo. Na podlagi tega dnevnika se bo dognalo, da je bila mati rajnega vladike rojena v Ćrešnjicah. □ Smrtni slučaji v Mariboru. V Mariboru je umrl znain zobozdravnik dr Edvard Wie-singer v starosti 68 let. Rajni je bil po celem Mariboru znana osebnost im original po svojem obnašanju. Pogreb bo v sredo ob treh popoldne. — V visoki starosti 85 let je umrl tovarniški ravnatelj v pokoju g. Kari Pschun, ki bo pokopan danes popoldne ob dveh. — Po dolgotrajnem bolehanju je mirno v Gospod" zaspal 30 letni inženerski kandidat g. Primož Stossier, sin znanega gostilničarja. Pogreb bo danes ob treh popoldne, — Zavratni bolezni Dr. Lovro Sušnik: Podrobna preosnova našega šolstva Pote mko smo obravnavali na tem mestu splošne prosvetne smernice, ki jih je postavila tozadevna postavljena komisija v Rel-gradu, hočemo podati predloge te komisije glede posameznih vrst in slopenj šol ter ljudske prosvete. OSNOVNE ŠOLE. 1. Številčna razdelitev osnovnih šol po državi je tako neskladna, da se mora čim-preje začeti s sistematskim ustanavljanjem osnovnih šol. Osnovni šoli se mora posvetiti več pozornosti. Da pridejo narodne mase v širšem obsegu do šole, je potrebno: 2. Ker osnovne šole v 4 razredi šolanja, (kot zaključno šolanje), ne odgovarjajo cilju, ki se zahteva od njih v pogledu psihološkega razvoja in potreb naroda, morajo trajati osnovne šole 8 let v 2 tečajih: v nižjem s 4 leti in v višjem s 4 leti. . 3. Osnovna šola v nižjem tečaju mora biti povsod enaka. 4. Višji tečaj se otvarja stopnjema in pouk se naj uredi po krajevnih razmerah in potrebah. Z otvarjanjem višjega tečaja naj se začne že z začetkom novega šolskega leta. 5. Osnovno šolo je treba prilagoditi lokalnim in nacionalnim potrebam. 6. V osnovnih šolah višjega tečaja se pouk lahko vrši z rednim obiskovanjem šole ali periodično; značaj šole mora biti praktičen in tak. da odgovarja razmeram in potrebam ljudstva V njej se mora pridobljeno znanje razširiti in utrditi. 7. Za popolno in skrajšano osnovno šolo je treba predpisati programe in izdelati potrebne knjige. 8. Najti je treba pola, da se šolajo ludi revni in defeklni olroci. kakor se mora voditi račun tudi o po=ebno nadarjenih otrokih. • MEŠČANSKE ŠOLE. 1. Meščanske šole se otvarja jo v krajih z gostejšim prebivalstvom. '2. Da se razbremene gimnazije, dn se zadosti ekonomski želji in potrebi, da se cftroci pripravijo za življenje, je treba začeti takoj s stvarjanjem in odpiranjem meščanskih šol. Dosedanje meščanske šole pa se morajo reformirati. 3. Prehod iz meščanskih šol v gimnazijo je mogoč samo pri otrokih odlične priprave in po položenem izpitu. L Koedukcija v teli šolah sme biti po potrebi. drugače morajo biti moški in ženske ločeni. 5. Cil j meščanskih šol je, da po krajevnih razmerah in potrebah pripravljajo deco v obrtnem, pridobihieni, trgovskem itd. smislu z ozirom na razmere in ekonomske smeri. Ker je to specialna šola, naj se otežkoči prehod iz nje v srednje šole brez praktičnih pravcev. B. V skladu s smernicami teli šol je treba pripravljati tudi učno osobje, programe in knjige. 7. Isti tipi teh šol morajo bili enoliki v celi državi. UČITELJIŠČA. t. Današnje učiteljiške šole je treba pre-osnovati tako, da se podaljša šola na 5 let Prispevajte v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani! s tem, da se v prvih 3 letih uče splošne vede, v oslalili dveh pa strokovne - posebnim ozirom na prosvetno delo med ljudstvom. 2. Učilelj mora po dveh lelili praktičnega udejstvovanja polagati izpit o sposobnosti, s katerim mora pokazati pripravo za nadaljnje delo. Programe /a te izpite je treba podrobno ugotoviti in zenačiti. 3. Z oziruni na nadaljevalne in višje osnovne šole kakor tudi ljudskdizobraževalno delo naj se obrne v učiteljiščih posebna pozornost tudi gospodarski izobrazbi kandidatov. 4. Učiteljišča naj so po kulturnih središčih iuteruatako urejena, z najboljšimi učnimi močmi, z ugodnostmi za učitelje in dijake. Dati jim široke kompenzacije v kabinetih, ekskurzjjali ild. 5. Učitelji vadnic ob učiteljiščih naj bodo absolventi višje pedagoške šole in te šole je treba urediti in oskrbeti z najmodernejšimi sodobnimi sredstvi. 6. Pri učiteljiščih naj bodo kot vežbališča nižje in po možnosti tudi višje kmetijske šole. 7. Pri ženskih učiteljiščih naj bo poleg vadnice kot vežbalnice za gospodinjstvo tudi gospodinjska šola 8. Učiteljišč ni t:-eha reducirati, ker jih ni zadosti. Treba jih je pa reformirati še več: zavoljo forsiranja osnovnega šolanja je treba razen reformiranja učiteljišč njihovo število povišati, toda biti morajo v vsakem oziru sodobna in natančno urejena. VIŠJE PEDAGOŠKE ŠOLE. Višje pedagoške šole morajo ostati iu se razviti v 2 dveletna tečaja. V nižjem tečaju se bodo pripravljali učitelji za meščanske šole in okrajni nadzorniki, v višjem pa učitelji za učiteljišča in oblastni' šolski nadzorniki, fino mnenje je da se pripravljajo v višjem tečaju samo pedagogi in da se jim poda v vseh smernicah pedagoške vede razvita izobrazba. Ti kandidati morajo imeli tudi srednješolsko maturo. Drugo mnenje je, du se podaja v višjem tečaju poleg pedagoške strokovna izobrazba tudi iz ostali1' predmetov, da bi se tako pripravili učitelji za učiteljišča ludi za druge predmete poleg pedagoških. Potrebno število kandidatov se sprejema v višio nedatroško šolo z natečajem, a razen lega se dovoljuje obiskovanje te šole kandidatom tudi na lastne stroške. SREDNJE ŠOLE. 1. Potrebne so srednje šole, ki naj pripravljajo mladino na vseučiliške študije. Te srednje šole so lahko popolne-(osemrazredne) i-! nepopolne (štirirazredne). To naziranje je prevladalo, dasi je bilo izraženo ludi mnenje, da bi štirirazrednih srednjih Sol ne bilo treba. 2. V diskusiji o tipih srednjih šol, ki so m m potrebni, je bilo soglasno mnenje, da rabimo: klasične gimnazije, realne gimnazije in "falke. 3. Čeprav se naj obdrže -si ti trije tipi, vendar naj bo osnovni tip realna gimnazija; klasične gimnazije in realke naj se puste ondi, ' ju1 jih ljudstvo zahteva in želi Poudarjalo se je z nekaterih strani, da bi bilo treba obračati tem šolani, zlasti klasičnim gimnazijam, posebno pozornost, zadržati jih ondi, kjer ni drugih srednjih šol. ne pa samo tam, kjer je še kakšna srednja šola. Z ozirom na današnje število srednjih šol in na polrebe, katerim morajo one zadošče-vati, njih število ne le ni previsoko, ampak je v znatni meri nezadostno ler bi vsaka redukcija srednjih šol bila nedvomno škodljiva za bitne prosvetne interese našega naroda. Zlasti bi redukcija bila neupravičena, če se ukinjene srednje šole (v glavnem nižje) ne bi takoj zamenjale s strokovnimi šolami (me- ščanskimi i. dr.), po katerih se tudi čuti velika potreba. PRIVATNE SREDNJE ŠOLE. Otvarjanje in vzdrževanje srednjih šol se more dovoliti tudi oblastem, okrožjem, okrajem iu priznanim korporacijain. Ureditev teli šol in profesorske kvalifikacije morajo odgc .ajati zakonu o srednjih šolah. Dopu titi se more tudi otvarjanje privatnih poskusnih (oglednih) srednjih šol, toda pravo javnosti se jim sme (lati šele potem, ko pokažejo zadostne uspehe pri delu. Za narodne manjšine se bodo olvarjale samo državne srednje šole. Ministrstvo prosvete se l>o potrudilo, da se ugled sredje šole zaščiti tudi pred privatnimi nestrokovnjaki in pogosto čisto spekula-cijskimi tečaji, katerih osnovatelji si samo-lastno prisvajajo naziv posameznih vrst srednje šole. UNIVERZE. Število univerz in fakultet v državi ni preveliko ter ga ne gre zmanjšati, temveč je nasprotno potrebno, da se one izgradijo in da se jim dajo na razpolago potrebna sredstva za njihovo delo, ker se bo mogel samo tako celokupni pouk in prosveta dvigniti na stopnjo. ki jo želimo, in ker bodo mogle univerze samo tako izvršili svojo visoko nalogo in obveznost do države in naroda. Univerve bodo tem boljše, čim višji bo naš splošni kulturni nivo in v kolikor bodo bolie pripravljeni dijaki, ki stopajo iz predhodnih šol na univerze. V okvirju svoje avtonomije bodo univerze podvzele potrebne reforme, da bi se tako delo na univerzah v vseh smereh bolje organiziralo, torej zlasti: samostojno obdelovanje znanosti s strani profesorjev, pripravljanje veščih stro' "\njakov in odgoj nčnega naraščaja. Posebno se bodo brigale univerze za izobraževanje širših ljudskih mas in popularizacijo vede potom ljudskih vseučilišč. STE?OKOVNE ŠOLE. Iz zelo obširnega gradiva za preureditev strokovnih poklicnih in specijalnih šol naj povzamemo na kratko le nekaj misli, ki se tičejo najbolj splošnih, t. j- kmetijskih, obrtnih in trgovskih. KMETIJSKI POUK. Kmetijski pouk med ljudstvom naj se čiri v osnovnih (nadaljevalnih) šolah, zimskih ! kmetijskih šolah odn. tečajih, enoletnih specijalnih in dveletnih nižjih poljedelskih šolah. Kakor v mestih obrtnolrgovski, tako naj goji na deželi višja osnovna (nadaljevalna) šola kmetijski, gospodarski in gospodinjski pouk z ozirom na krajevne polrebe in smeri. Vsaka šola naj ima dober šolski vrt in druge potrebne stvari za nazoren oz. praktičen pouk, goji naj poučne izlete na vzorne naprave in drugo. Zimske kmetijske šole naj bi se vršile J izmenoma v vsaki večji vasi enega sreza za ; osebe nad 16 let, ki se prostovoljno javijo, Šola bi imela dva tečaja po 3—4 mesece po 2—3 ure zvečer v osnovni šoli ali drugod. Predavali bi po en kmetijski strokovnjak, učitelj, zdravnik, ev. še živinozdravnik in gozdar. Uppvljal bi jih krajevni odbor, ki bi poskrbel potoni občine tudi za lokal i. dr., ostale stroške bi nosila država odn. oblastne samouprave. Nižje kmetijske šole, ki jih je sedaj 11, so treh vrst: poljedelske, živinorejske in vino-gradniškosadjerejske, vsaka s 30—60 ha zemljišča. Dveletni pouk je predvsem praktičen. Specijalne kmetijske šole s primernimi zemljišči so enoletne in obstoje le v krajih z višje organizirano osnovno šolo. Sedaj jih je Strašna eksplozija v Berlinu Poročali smo že, da se je v Berlinu radi eksplozije podrla hiša v aleji Landberg. Iz razvalinso dosedaj potegnili 1^1 mrl.cev. Vzrok eksplozije še ni pojasnjen. V hiši se je nahajala naprava za hlajenje amonijaka, potem de-ipot svetilnega plina in pa bencinski depot, v katerem se je nahajalo več tisoč litrov bencina. Pod razval nami podrte hiše se je zgodila zdaj vnovič eksplozija in je švignil iz razvalin velikanski plamen, ki se je pa pogasil. Seveda se vršijo pred hišo ginljivi prizori. 14, a njih število bi bilo treba povečati, da bi dobila vsaj vsaka oblast eno. Nižje iu specijalne kmetijske šole so prešle sedaj v upravo oblasti, kar bi utegnilo biti ponekod v njihovo škodo — kot se nekateri boje: pri nas se tega gotovo ni bati- Zahteva, da naj se vrnejo državi, za Slovenijo pač ni na mestu. Srednje kmetijske šole (v Valjevu, KrU ževcih in Mariboru) bi se lahko podaljšale na pet let. Te in pa poljedelsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in Relgradu vzgajajo strokovni naraščaj (učitelje, ekonome, inženjerje itd.). Da bi dobili učiteljski kandidati primerno kmetijsko izobrazbo, naj bi posečali v 5. lelu pouk na nižjih ali specijalnih kmetijskih šolali, ali pa, če se studijska doba na učiteljišču enako poviša za eno leto, naj bi se nastavil na vsakem po en agronom, ki bi predaval v vsakem razredu po 4 ure na teden vse potrebne predmete in vodil vaje na šolskem posestvu. Tak pouk naj bi se uvede1 tudi za bogoslovce. OBRTNOTRGOVSKI POUK. Obrtni in trgovski pouk dajejo najprej splošne vajeniške šole — po dovršeni osnovni šoli. Ta pouk naj se vrši podnevi med delovnim časom, ne pa zvečer. V večjih krajih naj bo razdeljen po profesijah; strokovne predmete naj poučujejo samo veščaki. Strokovne obrtne šole naj se ustanove po vseh delih države v skladu s potrebami kraja. Vsaka šola naj dobi dobro, moderno opremljeno delavnico in večji del šolskega časa naj bo odmerjen praktičnemu delu v njih. Stro kovno učno osobje mora biti prvovrstno in materijelno zadovoljeno. V ženskih šolah ji treba uvesti poleg ročnega dela tudi splošni vzgojne predmete. V umetniških je treba gojiti predvsem narodne motive iz vseh krajev države. Pri ustanavljanju novih naj se prepusti inicijativa in delno vzdrževanje krn jevnim ženskim korporacijam. Kar se tiče srednjih tehniških šol, ni treba otvarjati novih, dokler se sedanje ne urede z dobro opremljenimi delavnicami. Učitelji naj bodo samo izvrstni strokovnjaki, ki pa jih je treba seveda dobro plačati. Dvorazredne trgovske šole naj se ustanavljajo najprej za žensko mladino in pouk v njih naj bo osnovan na praktičnih temeljih Trgovskih akademij ni treba otvarjati novih brez stvarne potrebe. Pouk naj se uravna tako, da se bo čini bolj približal stvarnim potrebam praktičnega življenja. Radi njih velike splošne važnosti naj podamo končno še praktične smernice za dvig zdravstva in ljudske izobrazbe, ki so zavzele tudi v debati razmeroma mnogo časa. ŠOLSKA IIIGIJENA. 1. Znanost o življenju ш zdravju, ki je potrebna vsakemu človeku, mora prodreti v najširše sloje naroda in zato je potrebno, da se pouk o higijeni uvede v vse šole od osnovne do visoke. 2. Zdravstveni pouk se mora pričeti že v nižjem tečaju osnovnih šol, in sicer s praktičnimi uporabami njegovih principov v obliki pouka ob izbranih pesmicah, povestih poljudnih higijenskih člankih, pregovorih in rekih ua podlagi prikladnih slik, modelov, razpredelb i. dr. 3. Za višji tečaj osnovnih šol (nadaljevalni, ponavljalni) je treba izdelati instruk-tivno, bogato ilusjrirano knjigo, v kateri bodi; naučnopopularuo prikazani najvažnejši in najpotrebnejši momenti iz higijene. 4. V srednjih šolah naj se obdeluje higi-jena na biološkem temelju v dveh koncentričnih krogih in naj se v iem smislu izdelaji. primerni učbeniki. V teh naj se mimo osebne higijene postopno obdelajo ludi načela komunalne, soci-jalne in rasne higijene, a v knjige za višje razrede je treba vzeti tudi principe spolne pedagogike in etike. 5. Za strokovne srednje šole, meščanske, trgosko-obrtne, bogoslovne i. dr. velja z malimi izjemami (z ozirom na bodoči poklic) isto kot za srednje šole. 6. Pouk higijene v osnovnih šolah naj se poveri učiteljem, a v srednjih tudi strt kovnim zdravnikom s posebno usposobljenostjo za ta predmet. Ti zdravniki morajo biti enakopravni profesorjem srednjih šol in pouk higijene mora biti glavna njihova dolžnost. Higijena naj se obdeluje kot obvezen predmet v nižjih, srednjih in strokovnih šolah po dve uri na teden v završneni razredu, v višjih srednjih in strokovnih šolah v enem razredu po dve uri na teden, a v učiteljiščih in semeniščih (bogoslovjih) po dve uri na teden v dveh zaključnih razredih. 7. Na univerzah in po možnosti na akademijah in višjih strokovnih šolah iste stopnje naj se uvedejo specijalne stolice s pc treb-nimi instituti za poedine panoge higijene, zlasti za rasno higijeno. Profesorski kandidati so dolžni poslušati higijeno in polagati iz nje izpit. 8. Poleg teoretskega in praktičnega po-uka o higijeni je potrebno navajati učence na čim intenzivnejšo nego 111 kulturo telesa. Zato se je treba prizadevati, da dobe vse šole kopališča, telovadnice, igrnlišča. da prirejajo igre, tekme, izlete iu negovanje suortov. Gospodarstvo Davna dela v 1'ubltomki oblasti Izvleček iz govora oblastnega odbornika dr, Jura Adlešiča II. Osebni izdatki v proračunu znašajo 600 tisoč dinarjev. V gradbenem oddelku bo potrebno najmanj pet inženjerjev, tri tehnične moči, trije računski uradniki, en pravnik, trije pomožni uradniki, dva služabnika in dve tip-kariei. To je skromen začetek: pet inženjerjev, če pomislimo, da je deželni stavbn! urad imel pred vojno več kot petkratno število inženjerjev. Stvarni izdatki znašajo 375.000 Din, od tega 250.000 Din za potovalne stroške, ker bodo morali inženjerji m tehniki od začetka mnogo potovati. Izdatki za železniške dovozne ceste so proračunani na 95.000 Din. Potrebščine za deželne in okrajne ceste so: prispevki cestnim odborom, okrajnim zastopom ter za nakup strojev za vzdrževanje cest šest milijonov dinarjev, za vzdrževanje prevzetih 62 km državnih cest znaša proračun 462.000 Din. Postavka šest milijonov dinarjev se je sestavila na podlagi obračunov cestnih odborov za 1926. Vsi izdatki teh odborov so znašali za 1926 7 mil. 548 213 Din, drugih dohodkov so imeli okraji za 979.508.66 Din. oblast. Zakoniti dve tre-tjinski državni prispevek za leto 1926. znaša 4,379.203.22 Din Za stroške cestnega osobja se je določila vsota 1,750.000 Din, ker se bo znižalo število cestarjev na 350, osnovne plače pa za 100%. Tu je še 387.000 Din stroškov za cestno osobje državnih cest. S to postavko bodo krite vse potrebe okrajnih cestnih odborov in okrajnih zastopov. Za vzdrževanje deželnih mostov (savski v Krškem, Radečah in Podnartu) ter kopačni-ške ceste se določa 322.000 Din. Po našem cestnem zakonu morajo za obč. ceste skrbeti občine same, vendar pa rabijo nekatere podpore. Vsota 200000 Din jc mišljena kot prispevek za popravo in vzdrževanje občinskih cest. Občine so napravile že zelo dobre ceste, če so dobile le količkaj podpore. • Zelo potrebna je tudi postavka 250.000 Din za nujna gradbena dela ob elementarnih nezgodah, ko se vse obrača na oblast za podporo. Poleg izdatkov za ceste sta še dve postavki za vzdrževanje visokih stavb. Znesek 250.000 Din je določen za popravo in vzdrževanje gledališča Ljubljanska opera je prešla v last oblasti. Poprava gledališča, ki je nujno potrebna je proračunjena na 800.000 Din Najnujnejša je poprava električne razsvetljave-policija je hotela opero že zapreti, ako se popolnoma ne prenovi. Nova naprava, ki jo je dobila v delo tvrdka Siemens-Schuckert, stane okoli 600.000 Din. 300.000 Din prispeva mesto Ljubljana, 250 000 Din pa oblast ostale stroške za popravilo pa bodo krili dohodki od takse na gledališke vstopnice Taksa je bila v ta namen vpeljana Najbrže bo treba najeti za popravilo gledališča posojilo. Za vzdrževanje deželnih poslopij je določena vsota 500 000 Din. Deželna poslopja so: deželni dvorec, domobranska vojašnica in Auerspergova hiša Za vojašnico plačuje država le 13.31105 Din letne najemnine (za staro in novo). Oblastni odbor bo vporabil vse zakonite mere, da doseže višjo, pravično najemnino. Skupna vsota potrebščin je 10.979.000 Din, pokritje pa 4,774.845 Din, primanjkljaj v znesku 6,204.155 Din bo treba kriti iz drugih virov. Ker so nekatere postavke proračunjene v dosti okroglih zneskih, se je očitalo, da so za njimi skriti dispozicijski fondi Vse postavke se točno naslanjajo na proračun in obračun gradbene direkcije in vseh cestnih okrajnih odborov. Vse postavke so sestavljene na podlagi seznamov gradbene direkcije kakor jih ie dobila od cestnih okrajnih odborov. Ameriške crosoodarske metode Severna ameriška unija je danes vodilna v svetovnem gospodarstvu. Odvisnost Evrope od Amerike se zrcali v ogromnem dolgu 12 milijard dolarjev. Vse kapitalistične družbe gledajo na ameriške gcepodarske razmere kot vzorno ter poskušajo izvršiti kolikor mogoče »amerikanizacijo« v svojem gospodarstvu, seveda upoštevajoč svoje razmere. Danes pii-našamo nekaj značilnosti za ameriško gospodarstvo. »Nizke pluče so ukradeno skupnosti.« Ameriški delavski minister Daviš je v svojem letnem poročilu med drugim povedal: »Znižanje delavskih plač je znak slabe poslovne in gospodarske politike, pa naj gre tu za eplošno zn žanje ali pa samo v poedinih strokah. Splošno prevladuje mnenje, da je treba delavske plače znižati, če hočemo a svojo robo konkurirati na tujih tržiščih. Na to je treba odgovoriti, da s takimi zni/avanjl plač mnogo bolj oslabimo svoj lastni dobičkam sn, notranji trg, kot pa povečamo negotovi dobiček s prodajo na tujih tržiščih. Politika nizkih plač Je danes doživela popolen poraz. Vsak laik v gospodarstvu mora uvideti, kako bedasto jo uničevati kupno moč največjega kupca, delav- ca, na domačem trgu. Izkušnja je pokazala, da so tiste dežele, v katerih se dajejo visoke plače, veliko bolj bogate, kot pa one, ki skušajo s stiskanjem delavcev nagromaditi premoženje. Vsak podjetnik, ki znižuje- plače, bodisi i/ sebičnih namenov, bodisi ker misli, da je to dobra poslovna praksa, ni pravi p slovni človek in škoduje samemu sebi. Morebiti mu uspe, da l>o plačeval nekaj časa nižje plače, kot je potrebno za dostojno preživetje delavca z družino, ali s tem nalaga skupnosti, da mora le-ta v obliki neplačanih računov za hrano in obleko nositi plače, ki jih je on delavcu odtrgal. Da odkrito rečemo, tak podjetnik krado skupnosti. To velja za industrijo kot celoto in za vsako posamezno podjetje. Minuli so časi, I ko so podjetnika, ki je znal dobro zbijati svo-, jim delavcem zaslužek, smatrali /a pametnega in sposobnega. Tak podjetn k ni sposoben, ampak zajedavec. Javno mnenje ga bo moralo prisiliti, plačevati dostojno svoje delavce, ali pa izstopiti iz poslovnega življenja.« Pet dni delu tedensko je gospodarsko zdravo, praktično in potrebno.« American Federation of Labour (ameriška delavska strokovna organizacija) si je postavila za svoj cilj petdnevno delo v tednu. Pred kratkim je predsednik te organizacije, Green, imel zanimiv govor o tem predmetu. Kar se tiče socialnih, oziroma človeških vidikov, je Green v svojem govoru poudaril predvsem pri krajšem delovnem času dano večjo možnost izobrazbe in daljše svobode, ki jo moderni način dela zahteva. Z ozirom ra gospdarske potrebe in smotrenost, pravi Green, da vedno večja uporaba strojev in mehanične sile mnego pripomore k znirom večjemu osvajanju načela krajšega delovnega časa. Kako zelo si je v Ameriki to načelo že vtrlo pot, nam kaže statistika, po kateri je bilo leta 1926 v Ameriki že 100.000 delavcev, ki delajo samo 5 dni v tednu. Seveda je treba vedeti, da danes to načelo krajšega delovnega časa še ni splošen pojav, temveč samo šele tendenca. Kot je v Ameriki veliko razlik v plačah med posame nimi industrijami in pokrajinami, tako je tudi v delovnem času veliko razlik. V letnem poroč iti American Federation of Labour je v letu 1925-26 še 58 2 odstotka delavcev v bombažni industriji delalo nad 54 ur tedensk o. Preko 48 ur je delalo se 62.2 odstotka delavcev v avtomobilski industriji. V oblačilni industriji je pa nasprotno 83 7 ^dst. delavcev delalo samo 44 ur ledensko Pod 44 ur tedensko je bilo zaposlenih 2.7 odstrtkov delavcev oblač lne industrije, dalje 1.5 de kraja, kje naj чо plačuje davek na uo-slovni promet od prometa, ki ga opravijo filiale, veljajo določila razpisa z dno 24. novembra 1921, štev. 31 809. V smislu tega razpisa plačujejo davek I na poslovni promet a) delniške druibe in javnemu polaganju računov zavezana podjetja na ves promet, torej tudi ua promet podružnic pri davčnemu obiastvu na področju centrale; b) industrijskii podjetju pri davčnem obiastvu, na čigar področju se podjetje nahaja, ne glede na kraj, kje ima podjetje centralo (ravnateljstvo); e) vsi ostali davkoplačevalci, ako imajo filijale, plačajo davek na promet centrale pri davčnem obiastvu, na čigar področju se centrala nahaja, na promet podružnici pa pri davčnem obtaslvu, na čigar področju se nahaja podružnica. Mednarodni sejem v Poznanju. Mednarodni sejem v Poznanju (Poljska) se vrši letos od 29. j aprila do 6. maja. Pogoji za razstavljalce so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. tSorzza Dne 9. januarja 1928. DF.NAR. Naše borze danes radi državnega praznika niso poslovale. V Ljubljini in Zagrebu so banke poslovale. — V Curihu so se vse devize učvrstile. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.46, Budimpe- šta 90.70, Dunaj 73.21, London 25.2975, Newyork 519.08, Pariz 20.3925, Praga 1538, Trst 27.45, Varšava 58.20, Madrid 89.75. Dunaj. Devize: Belgrad 12.43, Kodanj 189.75, London 34.53, Milau 37.48, Newyork 708.60, Pariz 27.845, Varšava 79.45. Valute: dolarji 707.20, lira 37.38, češkoslovaška krona 21.97. Praga. Devize: Lira 184.15, Belgrad 59.40, Pariz 132.25, London 104.15, Newyork 33.75. Dinar: Ne\vyork 176.25, London 276.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 86.75, Živno 113.95, Hrv. esk. 10.15, llipo 7.10, Alpine 44.10, Levkam 11.00, Trbovlje 59.90, Kranjska industr. 43.20, Gutmann 27.90. BI.AGO. Budimpešta (termivska borza), 9. jan. Ten* denca čvrsta. Pšenica marec 31.50, 31.44, zaključek 31.46—31.48, maj 31.90, 31.88, okt. 29.42, 29.58, n marec 30.44—30.46, zaklj. 30.46—SO 48, maj 30.4C 30.48, okt. 24.82, 24.90, zaklj. 24.80—24.88, koruz maj 25.84, 25.80, zaklj. 25.74—25.78. Dragocenosti iz carskega zaklada Znana angleška zlatarska tvrdka Snop-den je kupila od pariškega zastopnika sovjetske vlade novo zbirko carjevih draguljev, ki šteje kakih 80 predmetov. Kupnina ni bila objavljena. Toda kupci so povabili več strokovnjakov, ki so potrdili visoko umetniško vrednost ш dragocenost stvari. Dragulji so po večini zasebna lastnina umorjene carske rodbine Izmed' caričinih stvavi so najlepše: Stoječa ura iz caričiir spalnice, posejana z briljanti in izrezljani zaboj iz slonovine, ki vsebuje več krasnih akvamarinov in male slike carjevih hčerk v rožnatem emajloveni okvirju. Nadalje je lep kristalnif v zlato obdelan, z briljanti, rubini, smaragdi in safirji posejan flakon za dišave, lastnina vel. kne-ginje Marije Aleksejevne. Nada'je vsebuje zbirka 'zlato ogledalo, darilo perzijskega ,va-ha in kip Buddhe z velikanskim diamantom. Zlat, z rubini in dijamanti posejan mašni ke-lih iz\ira iz zakladnice stolnice sv Izaka Dal-ma'.in' v Petrogradu. Na kelihu je zapisano, d« £ t jr> stolnici podaril 1. 1821. državni kan-celar grof Rumjancev-Zadunajski. Prodan je tudi osebni prstan-pečat Petra Velikega, carjev' z dragulji posejani redi, več dragocenih pahljač, posod za dišave, gledaliških binok-ljev, nožev in cigaretnih doz. Junaške sestre Kanadski listi prinašajo popis grozovitega požara v Quebecu, ki je zahteval ponoči dne 26. decembra 21 človeških žrtev. Ta dan je izbruhnil ogenj v otroškem zavetišču. Zavod jc nastanjen v poslopju nekdanje mornariške bolnišnice. Stara lesena hiša je gorela kakor I sveča. Otroci, ki so spali v goreniem nad-I stropju so bili kakor v pasti: lesene lestvice j so se zrušile in je ostala samo železna lestvica v podstrešju. Francoske šolske sestre so izkazale izredno požrtvovalnost pri reševanju otrok. Ena sama sestra ie rešila 20 deklic! 16-letna novinka Ana Goudreault se je trikrat vrgla v ogenj in pritekla zopet ven v dvema deklicama v naročju. Tako je rešila šest deklic, četrtič pa je našla sama smrt v plamenu. Zidovje se je končno zrušilo. Gmotna škoda znaša 525.000 Din. »Pravice« žen v Rusiji »Večernjaja Moskva« prinaša sledeče obvestilo, katero ponavljamo dobesedno: Moskovska mestna uprava, zdravstveni oddelek. Nov cenik za odpravljanje ploda v mestnih bolnišnicah. Plača za operacijo se odmeri v soglasju s plačilnim razredom. Če pride na vsakega rodbinskega člana samo 10 do 20 rubljev mesečnega zaslužka, stane splav 10 rubljev. Pri večjem zaslužku se zaračuna operacija dražje, in sicer stopnjema po dohodkih rodbinskega člana od 30, 40 do 60 rub-liev, se plača za operacijo 13, 18, 23 rubljev. Proti ženski volivni pravici Francosko ženstvo se bori za svojo vo-livno pravico. V svojem boju je že tako daleč vspelo, da sta desnica in levica v parlamentu naklonjeni njenim težnjam. Nasprotujejo ji pa zmerni socijalisti, l aterih voditelj je Herriot. Radi solidarnosti s temi, so tudi radikalni socijalisti to točko, ki so jo prvotno sprejeli v svojo platformo, zaenkrat odložili. Na prvi pogled čudno postopanje. Saj si socijalisti vseh barv tako radi laste čast edinih advokatov ženskih pravic. Poslanec in podpredsednik stranke zmernih socijalistov Cuminal je bil tako odkritosrčen, da je povedal, zakaj se socijalisti protivijo ženski volivni pravici: >Nespametno bi bilo,« je dejal, »vsem francoskim ženskam dati volivno pravico, ker večina njih je še vedno verna in pod kontrolo duhovnikov. Če bodo smele voliti, bo naša stranka zgubila večino svojih mandatov v občinskih zastopih. Mi nimamo pravice na ta način proč metati vspehov, ki smo jih v petdesetih letih težko priborili.« Nakralko: Smo prijatelji, a samo — do naših stolčkov. Tri leta nobene poroke. V občini Riguat v Franciji, ki .šteje 2623 prebivalcev, že 32 mesecev ni bilo nobene poroke. oblačil lastnega izdelka nudi (»ritka JOS. KOJIHH, L ubrana PJe/ceiHC so najlepše in na/ltolfšc Najstarejši človek na svetu Turek Zaro aga v Carigradu, ki je bil rojen leta 17731 Vremensko eoroalo Meteorološki ?avod v Ljubi an dno 9. januarja 1928. Višina l'arome'ra lOS'F m Opa/.ovunie mei OplO'1- C <, t* »legi t 1 velei in Drzlni-» m ubioc nos' i- 1 Vrslu pnaevin 'S O »g SS ,4 _ n Ss tn ■ Oti UOHZOV4I4I' I «mm Ho /i Ljubljana v 7b6'l 72 mirno megla 44 1*2 Mar>hor 76v7 2 n NW 5 n 6 -4 Zagreb 764-h 6 76 N.NVV 4 megla 4 4 Belgrad 05-4 4 65 mirno lo 6 2 Sarajevo ?b7\* -1 73 miruo 8 t 4 -2 Skopile 76У6 -1 inirnOf 5 7 3 Dubrovnik V 6v 2 (4 mirno megla 9 5 Split 6b-2 6 79 NE j 1 11 6 Pragn I Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino — Visoki zračni tlak (buroinetei nad 705 mm) prinaša navadno lepo. nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.