primorski dnevnik
2ačel izhajati v Trstu
1945' nie0°v
nSh°dnik PARTIZANSKI pa 26. novem-
Ce J • V vasi Zakriž nad' rknim, razmnožen na
S?sti|- Od 5. do 17. sep-‘Sfnbra 1944 se je tiskal liskami »»Doberdob« v r|0Vcu pri Gorenji Trebu-^ 18. septembra 1944 S niaja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 P.a v osvobojenem Trstu, £ler je izšla zadnja števil-. ■ Bil je edini tiskani par-l|zanski DNEVNIK v za-Su^njeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 82 (13.615)
Trst, torek, 10. aprila 1990
Do sedaj prešteti glasovi kažejo na rahlo premoč Demosa v družbeno-političnem zboru skupščine
Slovenski volilci so se izrekli
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — »Slovenci so za Plačno« je naslov uvodnega komen-4rja ljubljanskega »Dela« za izid pr-slovenskih demokratičnih volitev. V Prvem krogu predsedniških volitev zmagal nihče, delni in še nepopolni l2'di za družbeno-politični zbor pa go-v°rijo o rahli premoči Demosa, vse pa J® še v bistvu odprto.
Največ zanimanja je bilo za izid vo-ltev za predsednika republike. Kuča-u v prvem krogu ni uspelo, toda ima f‘° velike možnosti v drugem. Po koro dokončnih podatkih je Kučan Pfejel 44,6% glasov, njegov antagonist ^°že Pučnik 26,4%, presenečenje voli-®v Ivan Kramberger 18,6 in liberalec ^arko Demšar 10,4%.
Presenečenje je Kramberger, ki je Pfejel skoro dvakrat toliko glasov, kot rhu dajale precej soglasne predvo-me napovedi. Pritegnil je zelo mno-r® ljudi zaradi svoje prisrčnosti, hu-ariosti, neposrednosti, delno pa je bil as zanj odraz protesta. Jože Pučnik j dobil nepričakovano malo, manj kot ^ Pričakoval in kot je pričakoval De-VoT ^ur:an pravi, da je z izidom zado-st ^er1, njegov izid in relativna zmaga 4 razumljiva, saj pravi celo Pučnik, Je postal simbol slovenske suvere-j sli kljub temu, da je komunist. V u9em krogu ima zelo velike mož-hiiK nieH0Vi glasovi so trdni, priteg-„1 t>0 ^el glasov Krambergerja in del Puč°V Demšarja' manj možnosti ima moral svojo ^lasovo sko~ podvojiti, to pa je izredno težak
tl^predsedstvu bo razmerje sil med bil 1 razcleljeno. Na prvem mestu je Sa^oljen član SZ Ciril Zlobec s Ze j “' sledi predstavnik Kmečke zve-MatiJ? Oman 46,3%, član ZKS-SDP Plut 3§ Kmecl 38,5% in zeleni Dušan
ti, ;?>■ i
mestu iV0' sledita na petem in šestem d®mok» etalec Slavoj Žižek 36,3% in precjjgj®! Dimitrij Rupel 34,6%. V 3 prot-Stvu bo razmerje sil načeloma Ireznp1 dejansko pa gre za resne, Izrea111 Utnirjene ljudi.
Za dri..?0 zapleteno pa je z rezultati fin. Jmeno-politični zbor in zbor ob-?6,2 bUlna udeležba je bila visoka skup asl°tna, ker je volilo 1.133.295 od Do ° ^Urjon 480 tisoč volilcev. riof. ; Vderai zvečer, precej pozno v hih (j,	11 znan izid za 240.227 odda-
^1 rezultati so naslednji:
ZKs'Str a zveza 4'11%
l8,04«/0 atlKa demokratične prenove
SVSn1!beralna stranka 18,33%
Slov demokratična zveza 10,03 *** obrtniška stranka 3,48%
SloVeL^10Teniie 9'67%
SloV6n ^ ^ščanski demokrati 12,99% ^0c>alri 8 Cmočka zveza 10,39 7l0o/0 demokratska zveza Slovenije
strani blok«, če upoštevamo prve tri lil ji^e m torej socialiste, prenovitelje 40 odst19106 doseže skupaj nekaj čez mosa d0IKov, stranke združenega De-da se ,a nekai čez 53 odstotkov. Seve-bfe (j0 Zultati še spreminjajo in so iz llsofc giaIe drugačni. Dvesto štirideset nib giaSo°v m petina oddanih veljav-ze]0' Vendar so glasovi po Slo-Imam n „ Neenakomerno razporejeni dl tezuj, .PodroČja, v katerih so volil-k°nttle tl bistveno drugačni. Zato so a Vehda°rCnne Preuranjene.
?°6em r, P,a Je Zelo verjetno, da v bo-Parmmentu nihče ne bo imel peba ie naPrej zagotovljene večine. pbporcinf1^111166 upoštevati, da velja h Politi*”-,1 slst?m samo za družbeni P® bor,1 Zj0r' Prihodnjo nede-v. Hi zbor °j delavci in vsi zaposleni sm tazmeri ^ .uženega dela, v katerem kni^bern 1 Sl1 naibrž drugačno in po fn bo]?riCaKovanju m ocenah ne-n 0 so ^,1 ,Usmerjeno »v levo«. Kon-Ibsni, j.g 1 zbora občin negotovi in sedaj pa še ni znan noben
podatek, zelo verjetno pa bodo bolj v korist Demosa.
Pa vendar je zelo verjeten in tudi razumen predlog, ki smo ga v tiskovnem uradu Cankarjevega doma večkrat slišali, da je treba ustvariti širšo vlado, ki bo sposobna strniti sile v težavnem gospodarskem in političnem položaju. Kučan sam je bil zelo jasen: če bo večina za Demos, potem bo mandatar iz vrst Demosa in bo Demos vladal. Toda istočasno se je izrekel tudi za širše sodelovanje, katerega Pučnik v svojem govoru pred časnikarji ni več odločno zavrnil. Še dlje pa je šel v razgovoru s časnikarji predsednik Kmečke zveze Oman, ki je odkrito govoril o vladi nacionalne enotnosti ali solidarnosti, ki naj zajame široko paletopolitičnih sil, kar pa je tudi
nujno za sprejem nove slovenske ustave, za katero mora glasovati dve tretjini od vseh 240 poslancev, ki bodo v novem slovenskem parlamentu.
Beograjski odmev je zelo hladen. Predsednik srbske skupščine je samo lakonično dejal, da so v Srbiji že uvedli dokončno demokracijo in da jih slovenski zgled ne zanima. Srbski tisk posveča slovenskim volitvam komaj kako revnovrstico.
Povsem drugače je v Zagrebu, kjer na vseh ravneh ponavljajo izjavo predsednika hrvaških obnoviteljev Ivice Račana, da se je v Sloveniji pričela demokracija in da se bo čez dva tedna nadaljevala v Zagrebu.
Iz Kosova pa poročajo, da je policija pričela pravo racijo med člani mladinske alternativne skupine in da se tudi ostali alternativci že pripravljajo na zapor in na nove sodne procese.
Izjave kandidatov, prve ocene v zamejstvu in kronika volitev
NA 4. STRANI
Tudi predsednik slovenske republike Janez Stanovnik je šel v nedeljo na
volišče	(Foto Križmančič)
Zaključeno osemletno obdobje socialističnega vladanja v Grčiji
Desničarski Novi demokraciji absolutna večina Mitzotakisova prva skrb sanacija gospodarstva
Forumovci slavijo
Zmago v drugem krogu volitev na Madžarskem so takoj po oojavi rezultatov bučno proslavili simpatizerji Demokratičnega foruma	(Telefoto AP)
ATENE — Desničarska Nova demokracija in njen lider Mitzotakis imata vse razloge za slavje, saj so jima grški volilci na nedeljskih volitvah dodelili 150 od 300 sedežev v parlamentu, manjkajoče mesto do absolutne večine pa je Novi demokraciji dodala desničarska politična skupina Diana, ki je osvojila 1 poslansko mesto. Socialisti so osvojili 123 poslanskih mest, levičarska komunistična koalicija 19, neodvisni 4, Muslimani iz Trakije 2, Diana in naravovarstveniki pa so osvojili po eno poslansko mesto.
Po osmih letih socialistične vlade in desetih mesecih negotovosti naj bi bila torej Nova demokracija tista, ki naj bi izpolnila pričakovanja Grkov in državo potegnila iz težav. To pa ne bo lahko in kot je že napovedal zmagovalec Mitzotakis, ki bo vlado sestavil morda že jutri, čaka vse obdobje nadaljnjega stiskanja pasu. Po njegovem mnenju bo treba devalvirati drahmo za 25 do 30 odstotkov, začasno zamrzniti plače, omejiti bo treba nakupe uvoženega blaga in vse to naj bi po mnenju gospodarstvenikov že v kratkem dalo ugodne rezultate in Grčija naj bi za mednarodni kapital spet postala država, v kateri so naložbe varne in donosne.
Mitzotakis je v izjavah po objavi rezultatov tudi dejal, da bo storil vse, da z vlado premaga
vse probleme, ki so se v zadnjih letih nagrmadili. Inflacija je 20-odstotna, zunanji dolg znaša 30 milijard dolarjev, državna zadolžitev presega notranji bruto proizvod, investicije so minimalne, privatni kapital beži v tujino. Katastrofalno sliko dopolnjuje tudi stanje v industriji, ki je zastarela in iztrošena.
Z nedeljskimi volitvami pa se je tudi končalo obdobje, v katerem je bil na oblasti vodja socialistov PASOK Andreas Papandreu. Izidov volitev skoraj ni hotel komentirati, dejal je le, da je imel PASOK v svojem programu socialni načrt, ki bi lahko imel ugodne učinke na gospodarsko stanje v državi, medtem ko je Mitzotakis po njegovih besedah »imel za cilj le mesto ministrskega predsednika«.
Za komuniste je vodja levičarske koalicije Ha-rilaos Florakis izjavil, da naj bi imela ta koalicija tudi v bodoče odločilno vlogo na grški politični sceni, toda izidi volitev (od junija lani; ko so imeli 28 poslancev, so padli na 19 poslanskih mest) najbrž potrjujejo, da bodo potisnjeni bolj ob rob političnega dogajanja.
Toda tudi za Papandreua prihodnost ni rožnata. Povsem mogoče je, da nedeljski volilni poraz socialistov pomeni tudi konec njegove dolgoletne politične kariere, med katero je bil zadnjih osem let tudi nesporni lider Grčije.
Požigalska akcija na trajektu Tragediji bi se lahko izgognili
LVSEKIL Tragedija danskega trajekta Scandinavian Star dobiva iz dneva v dan mračnejše razsežnosti. Medtem ko trajekt še vedno gori v pristanu švedskega mesteca Lysekil, so gasilci in švedska policija sklicali tiskovno konferenco, na kateri so sporočili, da se je na krovu Scandinavian Stara odigrala marsikatera tragedija v tragediji.
Priznali so, da gre prav gotovo za požigalsko akcijo, ter da je nesrečo preživelo 338 oseb, vendar ni povsem jasno, koliko oseb je bilo na krovu. Za sedaj so reševalci našli in odnesli v mestno mrtvašnico 141 trupel, na ladji, ki je v dobršni meri še nedostopna, pa so povsem nedotaknjena vsa parkirana vozila. Po izjavah preživelih se je mnogo turistov odločilo, da prespi kar v avtomobilu, zato domnevajo, da bi lahko število žrtev naraslo na 200. Težave pri preštevanju potnikov izvirajo
predvsem iz dejstva, da so otroci do sedmega leta starosti potovali brezplačno.
Neprijetna novost je tudi vest, da kapitana trajekta obtožujejo težke malomarnosti in ga bodo menda prijavili sodišču. Hugo Larsen naj bi namreč med prvimi zapustil trajekt, to pa še ni vse, saj je reševalnim ekipam dejal, da so vsi zapustili gorečo ladjo. Ko so tri ure kasneje gasilci stopili na krov, so našli še deset oseb pri življenju.
Gasilci iz Gdteborga so tudi dejali, da je bila protigasilska oprema na trajektu brezhibna in dobro vzdrževana, le da je ni nihče vključil. Neki komaj 17-letni mornar panamske narodnosti je dejal, da ga ni nihče poučil o tem, kako naj se obnaša, če pride do požara ali do kake druge nesreče.
NA 3. STRANI
w
NORICUM
ASSICURAZIONI
je na tvoji strani
Mina na daljinsko upravljanje »izstrelila« v zrak vojaško oklopno vozilo
IRA podpisala nov krvavi atentat v katerem so umrli štirje vojaki
Protest ujetnikov se naglo širi po Otoku
Britanski zapori gnezda »revolucij«
BELFAST — Irska teroristična skupina IRA, točneje njeno krilo »brigada grofije iz South Downa«, je včeraj prevzela odgovornost za atentat, ki je pri Downpatricku zahteval življenje štirih britanskih vojakov. Že pred tem pa je britanska policija dejala, da je tako režiran atentat lahko nosil le podpis IRA, ki se je že večkrat v preteklosti poslužila skrajno podobne tehnike.
Tokrat so teroristi sestavili mino iz 100 kilogramov sem-texa, znanega eksploziva češkoslovaške produkcije. Mino so upravljali najbrž na daljavo, skrili pa so jo ob cesti, ki pelje v obalno mestece Downpatrick, kakih 40 kilometrov južno od Belfasta. Teroristi so počakali, da sta se izza ovinka pojavili dve oklopni terenski vozili, kakršne uporabljajo zahodnoirski vojaki regimenta Ulster Defence. Ko je prvi land rover privozil mimo so sprožili detonator.
Eksplozija je bila tako močna, da je oklopno vozilo dobesedno »izstrelila« v zrak, nato pa je s kakih tridesetih metrov visoko padlo nekje ob cesti. Vojaki so umrli v vozilu.
Kjer je eksplodirala mina, je v zemlji zazijala 15 metrov široka in pet metrov globoka luknja (glej sliko AP), ki jo je prekrila voda. Vojake, ki so bili v prvem vozilu, so morali pospremiti v bolnišnico, kjer jih zdravijo zaradi šoka, v atentatu pa sta bila lažje ranjena tudi dva mimoidoča. Britanska vojska je preiskala celotno območje, a ni prišla na sled teroristom.
LONDON — Britanski zaporniški sistem je bil v nedeljo tik pred usodno krizo. Po uporu v manchestrskem Strange-. waysu so tudi po drugih zaporih ujetniki splezali na strehe in od tam kričali svoje zahteve po boljšem in bolj človeškem ravnanju z njimi. Strehe britanskih kaznilnic so najbolj priljubljen in očitno tudi najbolj dostopen kraj, saj so se tam zbrali kaznjenci, ki so zaprti v kaznilnici maksimalne varnosti v Dartmooru, 15 »gostov« zapora za mladoletnike iz Stoke Heatha pri Liverpoolu, pa tudi zaporniki iz Bristo-la, ki so z okna spustili rjuho, na kateri je pisalo »smo fantje iz Dartmoora na šolskem izletu«. S tem so se sklicevali na dejstvo, da so jih premestili tik pred izbruhom upora v Dartmooru, ker so že pred tedni odkrili, da so se nekateri pripravljali na protestne akcije in si v celicah izdelovali nože ter drugo orožje.
V Strangewaysu, kjer upor traja že deset dni, je ravnatelj zavoda dejal, da bo nadaljeval s pogajanji. Istega mnenja pa ni bil njegov bristolski kolega, ki je nastopil s trdo roko in s silo strl upor. Ni znano, če je prišlo do žrtev. Uradni viri pa so potrdili vest, da je v zaporu Dartmoor, ki so ga zgradili 1810. leta, umrl en zapornik. Britanska javnost pa je po pisanju dnevnikov naklonjena nastopu posebnih varnostnih enot, ki naj bi upore zatrle, čeprav bi to terjalo nove žrtve. O tem, da bi morali obnoviti celotno zaporniško strukturo, pa za sedaj razpravljajo izključno v političnih krogih v opoziciji.
Z zmago Demokratičnega foruma Madžarska še bolj na desnici
Peru bo moral na balotažo Vargas Llosa brez večine
BUDIMPEŠTA — Demokratični forum je premočni zmagovalec drugega kroga splošnih volitev na Madžarskem, vodja te sredinskodesne in katoliško usmerjene formacije Jozsef Antall (na sliki AP) pa bo vodil novo vladno koalicijo, v kateri bodo poleg forumovcev še predstavniki Stranke malih posestnikov in pa krščanskodemokratska Ljudska stranka. Demokratični forum bo imel v novem madžarskem parlamentu 165 mest (42,5 odstotka), mali posestniki jih bodo imeli 43, Ljudska stranka 21, socialisti pa 33. Nedvomno so največji poraženci poleg nekdanjih madžarskih komunistov liberalci iz vrst Stranke svobodnih demokratov, ki bodo imeli skupno 92 sedežev od 386, kolikor jih je bilo na razpolago v parlamentu.
V primerjavi s prvim krogom volitev so se madžarski volilci izrekli za še bolj desno prihodnost in podprli program Demokratičnega foruma, ki Madžarom obljublja reforme, boljše življenje, več kulture, večje spoštovanje tradicije in dobre odnose z vsemi državami.
Jozsef Antall, ki bo vodil koalicijo z ostalima dvema strankama v svojem programu trdi, da bo Madžarska postala moderna država, ki bo navezana na Zahod, istočasno pa naj bi se borili tudi za krepitev nacionalne zavesti. Po 40 letih realsocializma naj bi v državi ustvarili močno podjetniško elito s cvetočim srednjim slojem. Antall je tudi povedal, da si bo prizadeval za postopno transformacijo vloge vojaških zavezništev, vendar pa brez izstopa iz Varšavskega pakta. Napovedal je postopno privatizacijo gospodarstva, v politiki pa zgledovanje po Evropski skupnosti.
LIMA — Nedeljske volitve v Peruju so dokazale, da se lahko tudi v zadnjem trenutku volilni rezultat postavi na glavo. S tem je bil med neposrednim televizijskim prenosom seznanjen tudi kandidat konservativne koalicije PREDEMO, pisatelj Mario Vargas Llosa, ki ni bil izvoljen za predsednika republike, kot je trdno upal, in bo moral junija na balotažo. Njegov neposredni nasprotnik je bil do pred nekaj tedni povsem neznana politična osebnost, agronom japonskega porekla Alberto Fudžimori, ki vodi sredinsko stranko Cambio 90. Llosov
PREDEMO si je zagotovil menda od 31 do 38 odstotkov preferenc, Cambio 90 pa od 28 do 31 odstotkov.
Konči rezultati sicer še niso znani, vendar je bilo že sinoči mogoče sestaviti precej verodostojno sliko bodočega perujskega parlamenta. Llosa je nosilcu kartela Cambio 90 ponudil, naj sestavita vladno koalicijo, a mu je Fudžimori, ki še ni' bil seznanjem z ugodnimi volilnimi rezultati, odgovoril, da je treba do konca upoštevati pravila demokratične igre in ga je zato pozval, da se pomerita na balota-ži.
Spet slovenski film v Cannesu
LJUBLJANA — Po 33 letih po Dolini miru Franceta Štiglica je letos slovenski film ponovno uvrščen v glavni program Canneskega festivala. Umetni raj, film Karpa Godine, govori o prijateljstvu med Fritzem Langom, ki je kot mlad avstrijski podoficir med prvo svetovno vojno leta 1915 preživel nekaj mesecev v Ljutomeru, in njegovim takratnim gostiteljem advokatom Karlom Grossmannom, pionirjem slovenskega filma, ob katerem je Fritz Lang prvič prišel v stik z umetnostjo, ki ji je kasneje posvetil življenje.
V filmu, za katerega je scenarij napisal Branko Vučičevič, igra vlogo Langa znani nemški igralec Jurgen Morche, poleg njega pa nastopajo še Vlado Novak, Dragana Mrkič, Željko Ivanek, Maruša Oblak, Gudrun Gabriel in drugi...
Gorbačov omenil možnost ostrih ukrepov za Litvo
MOSKVA — Na zasedanju predsedniškega sveta je sovjetski predsednik Mihail Gorbačov zagrozil, da bo primoran ostreje ukrepati, če se Litovci ne bodo pomirili. Litovski parlament je namreč še zadnjič zavrnil zahtevo po preklicu neodvisnosti republike. Predsedniški svet je izdal tudi tiskovno sporočilo, v katerem med drugim piše, da je zadržanje litovskih parlamentarcev nesprejemljivo in nekorektno in da dejansko ovira vsak poskus demokratičnega pogajanja. Protiustavnost litovskega parlamenta pa bi po mnenju moskovskega predsedniškega sveta zahtevala drugačno, strožjo obravnavo, kot so na primer posebni gospodarski in politični ukrepi, ki naj bi Litovce pripeljali na pravo pot.
Na drugem koncu Sovjetske zveze, v gruzijskem Tbilisiju, pa se je včeraj zbralo kakih 100 tisoč Gruzijcev, ki so želeli počastiti spomin 20 žrtev, ki so pred letom dni padle v pouličnih spopadih z vojsko. Manifestacija je sicer potekala mirno in brez incidentov, ni pa manjkalo strupenih gesel proti vojski in moskovski vladi. Udeleženci manifestacije pa so glasno izrazili solidarnost litovskim indipendentistom.
Iz Latvije pa medtem vztrajno prihajajo vesti, da bo tamkajšnji parlament prihodnji mesec oklical neodvisnost republike. Razkol, do katerega je prišlo konec tedna v latvijski partiji, torej ne bo ostal brez posledic. Predsednik latvijskega parlamenta Gorbunovs pa zagotavlja, da želi njegova republika neodvisnost, vendar jo hoče doseči na netravmatičen način. Glede razkola v latvijski KP pa Gorbunovs meni, da bo končno izostreno stališče partije lahko pozitivno vplivalo na vsa bodoča pogajanja o neodvisnosti.
V vladni koaliciji so demokristjani, socialdemokrati in liberalci
De Mamere sestavil novo vlado NDR
BERLIN —- Vzhodnonemški demokrščanski lider Lothar De Maiziere (na sliki AP levo) bo danes uradno napovedal sestavo nove vladne koalicije. Potem ko bodo premostili še zadnje formalnosti, socialdemokrati včeraj še niso bili prepričani, ali naj podprejo novo vlado, bo De Maiziere naznanil tudi porazdelitev posameznih ministrstev, ki jih bodo prevzeli predstavniki Krščanske demokracije, Socialdemokratske stranke in Liberalne stranke.
Po pogajanjih, ki so trajala ves dan, je De Maiziere sporočil, da enajst ministrov izhaja iz njegove stranke, eden je predstavnik Demokratične prenove, dva pa sta pripadnika skrajne desne struje demokrščanske stranke. Socialdemokrati bi morali imeti sedem ministrov, saj je predlog, da bi jih iz te stranke imenovali le šest, sredi prejšnjega tedna močno oviral potek pogajanj. Poznavalci menijo, da bo zunanje ministrstvo prevzel začasni voditelj SPD Markuš Meckel (na sliki desno), ki je zasedel mesto Ibrahima Boh-meja, potem ko je ta odstopil. Na ta način bi si socialdemokrati zagotovili nadzorstvo nad morebitno prisotnostjo vojakov NATO na območju Nemške demokratične republike. Za notranjega ministra bodo verjetno imenovali pastorja Wilhelma Ebelinga (konservativna struja DSU). Prav to imenovanje je bilo od vsega začetka kamen spotike, saj so socialdemokrati zagrozili, da ne bodo pristajali na koalicij6 ; skupaj s skrajno demokrščansko desnico. Vse kaže, da b° izvoljeni predstavnik Demokratične prenove Reiner Eppel-man dobil obrambno ministrstvo. Tri ministrstva bodo najbrž dobili republikanci. Neuradni viri so včeraj objavili ' tudi vest, da se je nova koalicija okvirno dogovorila, da bo • monetarna enotnost stopila v veljavo že to poletje.
Na srednjeevropskem vrhu v Bratislavi Lončar zagovarjal postavljanje novih temeljev stabilnosti v Evropi na KEVS
BRATISLAVA — Jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar je predlagal, da v okviru KEVS ustanovijo komite ministrov in skupine strokovnjakov, ki bi morebiti pterastel v ustanovo, njegova naloga pa bi bila spremljanje in usmerjanje sprememb v Evropi.
Jugoslovanski- zunanji minister je predlagal, naj nove temelje stabilnosti in ravnotežja interesov v Evropi, kjer je že presežena doktrina o ravnotežju sil, poiščejo v procesu KEVS, ki je zanesljiv okvir v ustvarjanju novega reda na celini. V ta okvir vključuje enakopravnost, zaščito interesov, nevmešava-nje, izključevanje pritiskov in uresničevanje vseh
suverenih nacionalnih pravic in človekovih svoboščin.
Lončar je poudaril možnost reševanja težav s pomočjo regionalnega sodelovanja, ki je po njegovem mnenju ena najbolj učinkovitih metod današnjega dne. Gospodarsko povezovanje je postalo zakonitost in če čez noč ne moremo postati privlačni partner in enakopravni konkurent na trgu, moramo ta cilj uresničiti vsaj postopoma. To pomeni približevanje k novemu ravnotežju interesov, ki vključuje tudi gospodarsko varnost. Glede konkurenčnih oblik regionalnega sodelovanja je Lončar še posebej govoril o ČSR, ki bi lahko predstavljala vez med
severnoevropsko regionalno integracijo in sodel°' vanjem Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske’ od Baltika do Jadrana.	..
Srečanju v Bratislavi je prisostvoval tudi itoh jonski zunanji minister Gianni De Michelis. Cept? je bila Italija, podobno kot Jugoslavija in Avstnl.j prisotna kot opazovalka, pa je De Michelis izra\ir. prepričanje, da mora »dvanajsterica« pomagati a žavam Srednje in Vzhodne Evrope, da ne bi p° 1-j, vedbi političnih reform ostale na evropski perifetl Zato se je zavzel za koordiniran proces združevanj na Zahodu in postopne liberalizacije na Vzhodu, bi se na ta način izognili vsem protislovnostim, katerih bi lahko v tem procesu prišlo, (dn)
Kokain vse bolj prodira v Evropo
Industrija mamil pravi imperij zla
LONDON — V britanski prestolnici je Margaret Thatcher včeraj otvorila prvo svetovno konferenco o mamilih. V sodelovanju z OZN je srečanje organizirala Velika Britanija, ob generalnem tajniku OZN De Cuel-larju pa bodo še danes in jutri o tem problemu razpravljali notranji ministri iz 69 držav.
Uvodni poseg je imel včeraj italijanski notranji minister Gava, ki je poudaril, da industrija mamil »obrne« letno približno 700.000 milijard lir, kar je več, kot znaša notranji bruto proizvod v mnogih velikih državah. Po mnenju Gave gre za pravi imperij, ki se vse bolj širi, proti kateremu pa mora vsaka država vložiti vse moči, da bi lahko računali na uspeh v boju s tem zlom. Gava je tudi opozoril na dejstvo, da v Evropo vse bolj prodira kokain.
O nevarnosti kokaina je spregovoril kolumbijski predsednik Vargas, ki je predstavil vso dramatičnost položaja v tej državi. Ob tem je Thatcherjeva napovedala ustanovitev posebnih ekip britanskih strokovnjakov, ki naj bi bili pripravljeni delovati v državah proizvajalkah mamil. Thatcherjeva je tudi napovedala, da bo Velika Britanija Kolumbiji za boj proti trgovcem z mamili dodelila 4,5 milijona funtov.
Komaj dva dni po tragičnem požaru na Scandinavian Star
Tudi irski trajekt Noronna v plamenih Nesreča je teijala smrt člana posadke
LONDON — V presenetljivem sosledju tragičnih dogodkov je predsi-nočnjim ponovno gorelo na nekem trajektu. Tokrat je požar izbruhnil v dveh prostih kabinah irskega trajekta Noronna, ki krije peturno progo od britanske luke Fishguard do irskega pristaniškega mesta Rosslare.
Na krovu je bilo 200 potnikov in 78 članov posadke. Od teh je eden umrl zaradi zadušitve, petindvajset oseb pa so s helikopterji prepeljali v bolnišnice, kjer jih zdravijo zaradi zastrupitve s plini in dimom. Med ranjenci je tudi neka ženska v šesteifl mesecu nosečnosti. Zdravniki se trudijo, da bi jo rešili in tako tudi njenega otroka.
Vsekakor pa so preživeli povedali reševalcem, da so jim skozi dušeč in gost dim pomagali člani posadke in tudi zelene luči, ki vodijo k zasilnim izhodom. Požar na Noronni se torej ni sprevrgel v tragedijo, kot v primeru trajekta Scandinavian Star, ker so varnostne naprave delovale kar v redu.
Sicer pa so tudi gasilci imeli lažje delo, kot na Scandinavian Staru, saj jih je skupina štirinajstih pogasila oba požara.
Dublinska družba, ki je lastnica trajekta Noronna, je izjavila, da gre prav gotovo za požigalsko akcijo, saj sta dva manjša požara izbruhnila istočasno v dveh kabinah, ki sta oddaljeni le 40 metrov ena od druge. Kabine so bile na krovu pod garažami, zato je gost dim, ki ga je spremljal neznosen smrad po zažgani gumi, v kratkem zapolnil vse gornje prostore in kabine, v katerih so počivali nekateri potniki.
Po obeh nesrečah pa je International Maritime Organisation javila, da bo poskrbela z uvedbo trožjih varnostnih predpisov in seveda tudi za to, da jih posadke potem spoštujejo. Iz švedskega mesta Lysekil je medtem povzročila nemalo začudenja vest, da je kapitan trajekta Scandinavian Star zapustil ladjo, čeprav je bilo na krovu še nekaj preživelih. Vest je potrdil šef gasilcev.
Šef gasilcev je v Lysekilu potrdil vest, da je kapitan Scnadinavian Stara zapustil ladjo, ko so bili preživeli še na krovu	(Telefoto AP)
Po ponovni uvedbi večstrankarstva so v Nepalu ukinili policijsko uro
Od danes na razpolago odločno manjši kovanci
KATMANDU — Nepalske oblasti s° v noči na ponedeljek ukinile poli-cijsko uro, ki je bila zaradi krvavih Neredov, v katerih je bilo pred kralje-v° palačo ubitih približno 300 oseb, Proglašena v soboto v Katmanduju in f-alitpurju, v nedeljo pa še v Baktpur-Jrr Ukinitev policijske ure sovpada ž odločitvijo nepalskega kralja Biren-draja, da v državi ponovno dovoli več-“rankarski politični sistem.
Po objavi kraljevega proglasa, s katerim je bilo po tridesetih letih spet Pvedeno večstrankarstvo, se je na tisove ljudi (na sliki AP) zgrnilo na ka-dnandujske ulice, da bi proslavili na dovp pridobljeno svobodo in uspeh gi-aTia za demokracijo.
Policijske enote, ki so bile izredno °krepljene in so nadzirale praktično Vse kolikor toliko pomembne položaje v mestu, so se že ponoči umaknile z Piarsikatere postojanke. Ponoči pa je Pilo po ulicah nepalske prestolnice slišati tudi posamezne strele in po Podatkih iz bolnišnic naj bi vsaj ena oseba izgubila življenje, pet pa jih je do ranjenih.
RIM — če ste se kdaj razhudili zaradi »teže« kovancev, boste sedaj verjetno nadpovprečno veseli novih kovanec po 50 in 100 lir, ki bodo od danes na razpolago v bankah. »Stari« kovanci bodo še vedno veljavni, vendar si bo veliko lažje polniti žepe s kovanci, ki bodo tehtali 3,3 grama stotak, 2,7 grama pa petdesetak.
Morda niste nikoli preverili dejstva, da je »težki« stolirski kovanec tehtal kar osem gramov, kovanec po 50 lir pa 6 gramov. Novi kovanci bodo tudi za deset milimetrov manjši, čeprav bodo ohranili nazobčan rob. Podobe na kovancih bodo enake sedanjim, edini problem bodo seveda stroji, ki »požirajo« stotake in petdesetake. Ravnatelj državne kovnice Nicola lelpo trdi, da so že poskrbeli. Bo to res? Prvi, ki mu bo javni telefon »izplunil« prelahek in premajhen stotak, naj se javi.
Otroški vrtec sijočega sonca ne pozna ne nahoda ne kašlja
TOKIO — V tokijskem otroškem vrtcu »sijočega sonca« si otročad ne maže jopic in hlač, tudi svečk si ne briše v rokav. Mali korenjaki namreč sledijo pouk in se igrajo tako rekoč goli. V najhujši zimi si lahko privoščijo le kratke hlačke, s prihodom pomladi pa so deležni posebnih priznanj tisti, ki so se najmanjkrat pre-
hladili‘in ki niso nikoli tožili, da jim je mraz.
. V vrtcu sijočega sonca nimajo ogrevanja, najlepše pa se počutijo, ko sneži, saj jih vzgojitelji peljejo na sneg, kjer se po mili volji kepajo in igrajo, skoraj goli seveda. Vzgojitelji in starši, ki so nad vrtcem navdušeni, pa nagce opazujejo bolj od daleč in oblečeni.
Izostreno »oko človeštva«
boCMPE CANAVERAL — Od danes . Človeštvo lahko zaupalo v sodelo-iw]e. doslei najbolj natančno izdela-bip ln sofisticiranega teleskopa Hub-r0D Strokovnjaki NASA in ESA (Ev-ftien vesoljske agencije) so ga poi-2e °Vali »oko človeštva«, saj bo na ver"l0 projiciral izredno jasne in po-2Vezae Slike tudi naibolj oddaljenih So.k Zvezde bodo na ekranih NASA ji^rat bližje in 10-krat jasnejše kot Vldijo sedaj.
Hubble, na katerem bo 5 astronavtov, bo vzletel danes približno od 15. uri po našem času, najtežja faza poleta pa bo napočila 23 ur pozneje, ko ga bo moral šef posadke, Steve Hawley, postaviti v načrtovano orbito. Oko človeštva so začeli načrtovati že leta 1958, od tedaj do njegove uresničitve, pa se je marsikaj spremenilo, predvsem cena: stal je namreč 2.500 milijard lir, trikrat več, kot je bilo navedeno v prvem proračunu.
PONOVNA EMISIJA
MAREC 90
BTPP01/1
4
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP so štiriletne obveznice s koriščenjem 1. marca 1990 in zapadlostjo 1. marca 1994.
•	Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Obveznice se nudijo po fiksni emisijski ceni, ki znaša 95,85%.
•	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih 11. aprila do 13.30.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in znes-
kom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
•	Rezervirajo se po ceni, ki je lahko 95,85% povišana za najmanj 5 stotink. Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 17. aprila po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice se koristijo s 1. marcem 1990 in zato je treba ob podpisu doplačati dozorele obresti.
•	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov.
Emisijska cena v %
Rok rezervacije za občinstvo: do 11. aprila
Pravica do pod-	Maksimalni letni donos
piša minimum	bruto	neto
Na slovenskih voliščih v nedeljo kljub odsotnosti varnostnih sil ni bilo najmanjšega nereda
LJUBLJANA — V nedeljo zjutraj je še vedno neusmiljeno lilo. Po vsej Sloveniji je bilo kislo in deževno, mokro, neprijetno. Toda praznično vzdušje je bilo prisotno po vseh domovih. Mnogi niso odšli na vikende, ljubljanske ulice so bile prazne, toda že ob zgodnjih jutranjih urah je pričela pritekati vztrajna rečica slovenskih volilcev.
Vsa volišča so bila pravočasno urejena. Povsod, kjer smo bili osebno, je bilo pometeno, okna pomita, vsaka stvarčica na svojem mestu. Nikjer niti sledu miličnika, vojaka ali kakršne koli oblike oborožene kontrole ali zaščite. Po ulicah običajne, izredno redke prometne miličniške kontrole, ker je nedelja in promet redek, ni niti onih policajev, ki običajno urejajo promet.
Volilna operacija je izredno kratka in v resnici preprosta. Volilci so se ustrašili napovedi o tolikih volilnih listkih, o zapletenih kolonah, seznamu kandidatov. V resnici pa je ogromna večina volilcev volila brez težav. Le morda kakšna starejša mamica, ki je prišla na volišče oborožena z dobrotami, ki jih je prinesla z blagoslova in maše, je potrebovala nekaj navodil.
Povsod so bila volišča s posebnimi, bolj improviziranimi volilnimi kabinami. Volilna tajnost, diskretnost, korektnost je bila povsem zagotovljena.
V resnici ni bilo nobenega incidenta. V nedeljo nekje opoldne se je razširila »strahotna« vest, da je nekdo v Idriji »sunil« petdeset ali sto glasovnic. To pa je tudi vse in to »strahotno« vest je stotini izkušenih tujih novinar-
jev s turobnim glasom razlagal predsednik republiške volilne komisije. Neki italijanski novinar je zajedljivo pripomnil, kakšen glas bi imel, če bi razlagal volilne postopke in izide v Rimu?
Kmalu po 19. uri je postalo v osrednjem volilnem uradu, v Cankarjevem domu, izredno živahno. Nestrpnost, radovednost je naraščala. Takrat so se pojavili prvaki Demosa, okrog njih se je zbirala in prerivala množica časnikarjev. Pučnik je kategoričen: »Julija
referendum o samostojni Sloveniji, v drugem krogu bom predsednik, Demos bo imel v parlamentu veliko večino.« Predsednik Kmečke zveze Ivan Oman je opreznejši, zmagal bo, toda treba se je pogovarjati, za predsednika pa ni kandidiral, ker ne bi vzdržal fizičnega napora, pa tudi - po njegovem mnenju - morda le premalo ve. Dimitrij Rupel je kot običajno velik gospod, ki vzbuja izredno zanimanje med časnikarsko smetano najvidnejših dopisnikov iz vsega sveta.
Okrog 21. ure se je pojavil Ivica Račan, predsednik hrvaške stranke prenoviteljev. Bil je na zborovanju v Istri, tam je imel šest tisoč ljudi, iz Zagreba pa poročajo, da je nacionalist Tudj-man zbral preko dvesto tisoč meščanov na osrednjem Trgu republike. Pa vendar je Račan miren, prepričljiv in zanj je osnovna stvar uvedba resnično demokratičnega sistema.
Po kratkem razgovoru z Račanom se je pričela živčna vojna in zmeda z volilnimi napovedmi. Televizija je namreč skušala ustvariti nekak domač vzorec in na njegovi osnovi prerokovati končne izide. Vzorci pa so zelo resna stvar, visoka znanost in prvi rezultat, ki ga je objavila, je bil povsem napačen. Sedem tisoč glasov: Demšar 12%, Pučnik skoro 30%, Kramberger 21 in Kučan komaj 37 odstotkov. Nekaj minut kasneje je sledil rahlo boljši podatek na 17.113 veljavnih glasov, na osnovi katerih so prejeli Kučan 37%, Pučnik 29,1%, Kramberger 21,2% in Demšar 12,1%. Sledile so mrzlične ure čakanja in ob 1.30 je bil ob sto tisoč glasovih Kučan že na 40 odstotkov, ostali pa so vsi rahlo izgubili.
Na teh tako okrnjenih in v bistvu netočnih podatkih so bile zgrajene analize o zmagi Pučnika na volitvah za predsednika, ki smo jih brali v italijanskem tisku. Mnogo je bilo komentarjev in ugibanj, iz vsega povedanega pa je bil nočni zaključek o izjemnem uspehu Krambergerja edini povsem točen in nesporen. Tudi on se je zmagoslavno prikazal, v spremstvu sopro-
ge, ki bo kmalu podarila slovenskemu narodu novega mladega Slovenca ali Slovenko. Višek pa je bil dosežen, ko je prišel v tiskovni center tudi Kučan in ko sta se s Krambergerjem pozdravila in razgovarjala kot stara znanca in prijatelja. V tem trenutku so se že zbali za oba, takšno gnečo so namreč ustvarili televizijski snemalci in fotoreporterji, da zabeležijo zgodovinski trenutek. Dr. Pučnik je bil v drugem delu dvorane, oba konkurenčna kandidata, ali bolje rečeno njuno spremstvo, pa je bilo budno, da se ne bi njuna pot tudi po pomoti prekrižata.
Nekje ob 2. uri ponoči je novinarje končno premagal spanec, počasi so pričeli odhajati iz Cankarjevega doma. Na končne izide, na stvarne komentarje, je pač treba počakati na ponedeljek, prava analiza pa bo v resnici možna šele v sredo. Toda iz dvanajstega nadstropja ljubljanske stolpnice je pogled na Ljubljano ponovno presenetljiv: skoro v vsakem oknu je svetlo, očitno je prižgan televizor in ljudje čakajo na izid: kdo je zmagal, Pučnik, Kramberger, Milan Kučan, kdo bo imel večino, Demos ali levica. Jutro bo mrzlo, neprespano, toda ob sedmih zjutraj bo vsa Ljubljana združno in redno na delu.
To je ona zavedna in delovna Ljubljana, ki je praznovala prve volitve po svoje, resno, svečano in prizadeto, mirno in urejeno. Nikjer ni bilo nobene zastave, nobenega najmanjšega znaka slavja in zunanjega hrupa, zato pa resnična zavest o pomembnem zgodovinskem preokretu.
BOGO SAMSA
Palčič: VoBlni izidi v skladu s pričakovanjem
Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je v krajši oceni poudaril, da so prve pluralistične volitve v Sloveniji potekale zelo umirjeno in brez vsakršne napetosti, kar je tudi odraz dejstva, da je bil odnos med tekmeci v volilni kampanji dokaj strpen. Izidi so v skladu s splošnim pričakovahjem. Na volitvah za predsednika predsedstva se je uveljavil Milan Kučan. Prav tako po pričakovanjih so tudi izidi glede članov predsedstva, v tem okviru pa izstopa uveljavitev Cirila Zlobca.
Število preštetih glasovnic za družbenopolitični zbor slovenske skupščine pa ne daje še dovolj jasne slike, ki bi dovoljevala bolj poglobljeno oceno. Stanje v Sloveniji pa se iz teh delnih podatkov kaže kolikor toliko uravnovešeno in to glede družbenopolitičnega zbora kot glede predsedstva.
Budin: Slovenija dokazala, da zaupa tistim, ki prenovo uresničujejo
Deželni svetovalec KPI Miloš Budin je v zvezi z nedeljskimi volitvami v Sloveniji dejal, da je očitno, da so volilci izkazali veliko priznanje in zaupanje Milanu Kučanu oz. obnovljenim komunistom ter tistim, ki so za resnično, odgovorno in trezno prenovo sistema brez destabilizacijskih potez. »Iz dosedanjih še nepopolnih rezultatov vsekakor izhaja, da je Slovenija - kljub klimi zadnjih mesecev in volilnim rezultatom v raznih evropskih državah - vendarle dokazala, da je napredna in da zaupa tistim, ki prenovo uresničujejo z dejstvi in ne le z besedami. Dalje se mi zdi, da je Slovenija dokazala, da se zaveda, kakšen je danes evropski kontekst, v katerem so tudi nevarnosti prevlade nazadnjaških sil.
Menim, da so ti rezultati spodbudni za prenovitelje, ki bodo odslej lahko s še večjo gotovostjo in zavestno podporo ljudi razvijali zastavljen proces.
Milanu Kučanu v prvi vrsti, a tudi vsem ostalim, gredo iskrene čestitke za doslej opravljeno delo in za dosežen rezultat, z voščili seveda za nadaljnje uspehe.«
Slovenija in njeni volilci dokazan evropsko raven
LJUBLJANA — Včeraj ob dvanajsti uri so se natanko po vrstnem redu glasovnic predstavili domačemu in tujemu tisku štirje predsedniški kandidati. Dokončni rezultati sicer še niso bili znani, vendar ni bilo več nobenega dvoma, da se bosta v balotaži spopadla Pučnik in Kučan, kot je bilo tudi očitno, da ima Milan Kučan veliko prednost.
Dr. Marko Demšar, kandidat ZSMS - liberalne stranke je zadovoljen s slovensko zmago. Občutek zmage ga je prevzel v nedeljo zjutraj, ko je šel skupaj s tisočimi Slovenci na volišča svobodno volit. Ne stranka ne sam ne bodo dajali volil-cem nikakršnih navodil, prav tako se ne bodo vnaprej izrekali o povolilnih parlamentarnih zavezništvih. Mnenja pa je bil, da je v parlamentu potreben širši konsenz in da ni dovolj večina ene same skupine.
Dr. Jože Pučnik se je zahvalil vo-lilcem, ki so ga volili, tiste ki so si pomišljali, pa je pozval, naj ga volijo v drugem krogu. Bil je oprezen in spravljiv. Potrdil je svojo temeljno politično usmeritev: samostojna Slovenija, njena suverenost, referen-
dum, sprememba političnega sistema. Govorice o državljanski vojni, revanšizmu, bedi in spopadih pa je ocenil kot podtikanje in laži, »Cmih bukev« in drugih ponatisov medvojne literature ni jemal kot revanšiz-ma, temveč kot obroben pojav, ko se tiska literatura o medvojnih dogodkih, ki ni povsem objektivna, kot tudi ni bila tista, ki je izhajala do sedaj. O vladi je bil še vedno mnenja, da jo bo sestavil Demos, čeprav ni izključeval niti drugačnih možnosti.
Pučnik je trdno prespal šest ur. Milan Kučan pa je bil vidno spočit in veder in trdil je, da »se zdaj počuti veliko bolje, kot se je v nedeljo ob istem času«.
Slovenija in slovenski volilci so že dokazali, da so na evropski ravni, da je to dežela evropske demokratične zavesti, vse je potekalo mirno, dostojanstveno. In vse to utrjuje optimizem za bodočnost. Kučan je ponovil glavno nalogo, da se doseže miren prehod na demokratičen način, brez nasilja in revanšizma. Temelji so postavljeni, Slovenci bodo odločali kot suveren narod. Samo v Slo-
veniji bivši komunisti niso padli na rob političnega dogajanja, ker se je proces demokracije pričel veliko prej, brez zunanjega pritiska ali celo krvi. To je bila zavest, da brez demokracije ni mogoče reševati krize. Veliko toplih besed je Kučan posvetil Krambergerju, ki je sedel med časnikarji, kot glasniku preprostih ljudi in njihovih želja, občutkov in tegob. Kramberger je bil vidno ganjen, na koncu je Kučana objel in poljubil.
V takem nekoliko sentimentalno otožnem ozračju je četrti kandidat Ivan Kramberger začel svoja izvajanja in ocene. Seveda se je kmalu znebil otožnih tonov in prešerno, zanimivo, toda tudi dokaj zmedeno govoril o svoji veliki zmagi, o tem, da bo pustil volilcem prosto voljo, da naj volijo v drugem krogu kogar hočejo, njegova žena pa da bo volila Kučana, ker je lepši. Malce se je obregnil ob Srbe in Miloševiča in jih pozmerjal, nekaj debelih izjavil na račun komunistov. Bil pa je to vesel, sproščen, zabavno neresen konec sicer stvarne tiskovne konference v četvero, (b. s.)
Brezigar: Pričakovana zmaga Demosa na volitvah za družbenopohtični zbor
Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar je v prvi oceni delnih volilnih izidov v Sloveniji ugotavljal, da se v tej republiki prvič po vojni udejanja resnični pluralizem, ki se med drugim odraža tudi v rezultatih. Glede izidov samih pa je menil, da se bosta, kot je bilo pričakovati, v prihodnjem krogu pomerila v tekmi za predsednika predsedstva Milan Kučan in dr. Jože Pučnik. Znaten razkorak v glasovih med Pučnikom in Kučanom pa Brezigar pripisuje dejstvu, da so slovenski volilci cenili Kučanovo delo in zadržanje v boju proti jugoslovanskim centralističnim silam.
Tudi glede volitev drugih članov predsedstva po Brezigarjevem mnenju je šlo po pričakovanjih, saj bosta v tem telesu dva predstavnika levičarskih sil in dva predstavnika Demosa. Prav tako vidi v delnih rezultatih za družbenopolitični zbor Brezigar potrditev napovedi, saj je bila zmaga Demosa pričakovana. Demos pa po Brezigarjevem mnenju postaja (glede na skupno število prejetih glasov) prva politična sila v Sloveniji.
Zapleti pri volitvah kandidatov pripadnikov italijanske narodnosti
KOPER — Na obalnem območju se je zapletlo pri volitvah kandidatov pripadnikov italijanske narodnosti. Že v času priprav na volitve je bilo kar nekaj nejasnosti in dilem o tem, kako izpeljati volitve delegatov italijanske narodnosti (naj jih volijo vsi, ali samo pripadniki italijanske narodnosti). Na koncu je obveljal dogovor in navodilo, ki so ga občinske volilne komisije zelo jasno posredovale volilnim odborom. Namreč, da mora vsak volilec (neglede na narodnostno pripadnost) dobiti lističe, s katerimi voli kandidate italijanske narodnosti, ali pa, da mora biti vsak volilec posebej opozorjen na možnost in pravico, da lahko
voli tudi delegate italijanske narodnosti za družbenopolitični zbor in zbor občin. V praksi se je stvar zapletla - marsikateri od volilcev v Piranu in Kopru danes (predvsem v dopoldanskih urah) ni dobil ne glasovalnih lističev in tudi ni bil posebej opozorjen, da ima to pravico. To preprosto pomeni, da mnogi niso volili pripadnikov narodnosti na njihovih posebnih listah, čeprav bi to hoteli in so imeli to pravico. Na drugih voliščih pa se je celo primerilo, da je zmanjkalo volilnih lističev za posebne kandidatne liste pripadnikov italijanske narodnosti, (b. š.)
Na Goriškem uveljavitev ZSMS-Liberalne stranke
NOVA GORICA — Prve svobodne in demokratične volitve po desetletjih realnega socializma, so v novogoriški, ajdovski, tolminski in v idrijski občini potekale mirno in nemoteno. Kot je bilo pričakovati, je pri volitvah za predsednika Predsedstva med štirimi kandidati prejel večino glasov Milan Kučan. V novogoriški občini je dobil 46,6 odstotka glasov, v ajdovski občini pa 35,1 odstotka. Nepričakovano dober uspeh je dosegel »dobrotnik iz Negove v Prekmurju« Ivan Kramberger, ki je v novogoriški občini prejel točno 19 odstotkov glasov, v ajdovski občini pa celo 23,4 odstotka. V Grgarju nad Novo Gorico je Kramberger dosegel 130 glasov in prehitel dr. Jožeta Pučnika, ki je tam zbral 97 glasov.
Nekaj presenečenj so prinesle volitve delegatov (kmalu bodo to poslanci) za Zbor občin. V Novi Gorici sta v prvem krogu volitev izpadla Sergij Pelhan, Stanislav Debeljak, ki je zdaj še zvezni poslanec v Beogradu. Dovolj glasov so prejeli Aleksander Lovec, Tomaž Marušič, Aljoša Humar in Bruno Podveršič. Omenjeni štirje kandidati se bodo potegovali za dve poslanski mesti v Zboru občin Skupščine Slovenije.
Iz nepopolnih podatkov o volitvah v Družbenopolitični zbor kaže, da po številu glasov prednjači ZSMS-Liberalna stranka, ki naj bi'si zagotovila 23,55 odstotka glasov. Sledijo ZKS-Stranka demokratične prenove (prenovljeni komunisti) s 17,39 odstotka glasov, Slovenski krščanski demokrati (njihov uspeh je bil zlasti prepričljiv v ajdovski občini), ki so dobili 14,17 odstotka glasov, Zeleni Slovenije, ki so dosegli 11,52 odstotka glasov in Slovenska kmečka zveza z 9,29 odstotka glasov. Treba je poudariti, da gre za nepopolne in neuradne podatke, ki pa se po svojih trendih najbrž ne bodo bistveno spremenili, (m. d.)
Avstrijski tisk: Resno v demokratizacijo
DUNAJ — »Slovenija je bila prva jugoslovanska republika, kjer so demokratizacijo vzeli resno,« je zapisal konser-vativno-liberalni Salzburger Nachrichten ter dodal, da svobodne volitve potrjujejo politično emancipacijo Slovenije ter zapečatenje poraza Srbije. Sicer pa elektronski ter drugi mediji poudarjajo sorazmerno visoko volilno udeležbo ter poudarjajo, da so volitve potekale mirno in disciplinirano. Graški Kleine Zeitung povzema izjavo članov koroškega in štajerskega parlamenta, ki so bili med tujimi opazovalci volitev, po katerih so volitve potekale na fair način. »Razburjenja ni bilo. Slovenija se je od vseh držav, kjer je bila na oblasti komunistična partija, najdlje pripravljala na obrat k demokraciji,« je zapisal Kleine Zeitung. Komentar posebnega poročevalca avstrijskega radia iz Ljubljane: »Rezultat Milana Kučana v prvem krogu predsedniških volitev zanj ni presenečenje, preseneča pa - po dosedanjih podatkih sodeč - dober rezultat partije oziroma strank, ki v političnem spektru sodijo levo od sredine,« je ugotovil komentator. Dober rezultat komunistov - prenoviteljev naj bi pomenil, da so volilci nagradili demokratizacijske in reformatorske težnje v slovenski partiji, prav tako pa njeno držo proti Miloševiču ter Srbiji. Nenazadnje pa naj bi dober rezultat partije ter manjši uspeh Demosa, kot so ga mnogi pričakovali - vsaj po dosedanjih rezultatih sodeč - pomenil, da volilci ne podpirajo abruptnih potez, kar zadeva proces pridobivanja večje suverenosti Slovenije. »Med slovenskimi strankami načelnih razlik, kar zadeva odnos do Beograda ter federacije sicer ni,« tako komentar, »zato pa je partija za bolj postopno pot ter za pogajanja.« Radijski komentator je prav tako menil, da obstaja možnost, da po volitvah nastopi najširša možna vladna koalicija vseh strank, v kateri bj sodelovali tudi komunisti. Koalicija v takšni sestavi naj bi se'namreč med ostalim lažje pogajala z Beogradom, kat zadeva nadaljnji proces konfederalizacije Jugoslavije oziroma veliko večje samostojnosti Slovenije, (b. g.)
Za državnozborske volitve
Avstrijski Zeleni izbrali Gradiščanko Terezijo Stojšic
CELOVEC — Z nedeljskim manjšinskim kongresom avstrijske stranke Zelenih se je končalo dosedanje in začelo novo obdobje kar zadeva zastopanost narodnih manjšin v zveznem parlamentu. Potem ko je sedanji zastopnik manjšin na listi Zelenih, koroški Slovenec Karel Smolle pred nedavnim odstopil od nadaljnje, druge kandidature iz protesta proti vodstvu Zelenih, ki da je okrnilo avtonomijo manjšin, so izbrali kandidatinjo iz vrst gradiščanskih Hrvatov, Terezijo Stojšič.
Kot je povedal tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, ki se je dunajskega kongresa udeležil kot opazovalec, je bilo na kongresu - delegat je bil vsakdo, ki se je pravočasno prijavil - 350 prijavljenih, od tega 66 s Koroške. Stoj-šičeva je dobila 128, druga kandidatinja Marjana Grandič pa -125 glasov. Zato so sklenili, da obe predložijo zveznemu kongresu Zelenih, ki bo konec meseca izbral kandidate za jesenske državnozborske kandidate, v dokončno izvolitev.
Na kongresu so sprejeli program za novo kulturo sožitja med manjšinami in večinami, ki naj bi ga na kongresu Zelenih vključili v skupni program.
V njem med drugim - v očitni polemiki z avtonomisti, med katere štejejo Karla Smolleta -opozarjajo, da avtonomija ne more in ne sme pomeniti zapiranja v lastni geto, marveč da je treba storiti vse za integracijo prizadetih narodnih skupin na demokratični, enakopravni podlagi.
Delovna skupina, ki je pripravila program, naj bi postala stalno telo predstavnikov manjšinskih organizacij za pomoč poslancu, oziroma prekone poslanki Zelenih.
Med manjšinskimi kandidati za kongres Zelenih sta tudi Helena Verdel in dr. Helga Mrač-nikar, v zvezno vodstvo pa so predlagali dr. Mračnikarjevo in dr. Jožeta Messnerja, ki je z osebno pritožbo na avstrijskem ustavnem sodišču dosegel ustanovitev dvojezične ljudske šole v Celovcu in pravico do dvojezičnega oziroma slovenskega osnovnošolskega pouka tudi zunaj ozemlja dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Pristaši Karla Smolleta, člani manjšinskih društev, zastopanih v dunajskem centru avstrijskih manjšin, so kongres bojkotirali.
JOŽE ŠIRCELJ
V REGIJI ISTRI NAJ ODLOČAJO ISTRANI!
PAZIN — V Istri je vse bolj čutiti, da ideje Istrskega demokratskega zbora podpira pravzaprav množica Istranov. Sinoči se je v pazinskem Spominskem domu zbralo kakih 600 privržencev zamisli, da bi Istra postala regija, ki bi se vključevala v Evropo regij in ne bi bila obremenjena z nacionalno pripadnostjo prebivalcev te regije.
Predsednik IDS (Istarski demokratski sabor) Ivan Pa-uletta je poudaril, da to ni niti protinacionalna niti nadnacionalna stranka - spoštuje vse nacionalnosti, vendar pripadnost neki naciji obravnava kot zasebno stvar vsakega posameznika. Prav v tem pojmovanju nacionalne »hibridnosti« (kakor želijo nasprotniki omalovaževati stališča IDS) je en od temeljnih kamnov te istrske stranke. Večina strank, ki so jih ustanovili na Hrvaškem, deluje s pozicij nacionalne pripadnosti. Pripadnost regiji, kakršna je Istra, v kateri so se narodi mešali stoletja, če ne tisočletja, pa izključuje možnost opiranja na eno samo nacijo. Tako so v IDS pravzaprav ponosni na tisto, s čimer jih zmerjajo - na istrsko nacionalno prepletenost in sožitje, ki je že kar prepojeno z istrsko zemljo. Le v
najbolj zaostrenih zgodovinskih trenutkih so bili prebivalci Istre prisiljeni bežati iz svojih domov, a še takrat niso bežali samo pripadniki enega naroda. Eksodus je udaril po Istranih in prizadel pripadnike različnih narodov. Na sinočnjem zboru v Pazinu so že napovedali, da bodo od novega hrvaškega sabora zahtevali ustanovitev regije Istra. Pri tem pa so poudarili, da to ne pomeni odcepitev od Hrvaške ali Jugoslavije. Dino Debeljuh, podpredsednik IDS, pa je (sklicujoč se na primere oblikovanja regij v drugih evropskih državah - Italiji^ menil, da pomeni ustanovitev regije pogoj za razvoj. »Ce nam ne bodo dali regije, potem nam ne dovolijo razvoja!«
Stranka IDS se ne bo udeležila volitev in terja preložitev volitev na Hrvaškem, saj meni, da je bilo v dveh mesecih nemogoče pripraviti demokratske volitve. Zato menijo, da bo do novih volitev prišlo kar kmalu po teh, ki so v sosednji republiki napovedane za konec aprila,
B. Š.
Udeleženci MENS-a na PD
Udeleženci seminarja mladine evropskih narodnostnih skupnosti so včeraj obiskali naše uredništvo	(Foto M. Magajna)
Zob časa je že močno prizadel grad na Školju
SEŽANA — Grad na Školju leži na Jasnem bregu reke Reke med vasmi “.fežec in Famlje. Preden se divaški tiaberk prevesi v Vremsko dolino nas stanki nekdanjega gradu nad kanjo-0111 notranjske reke spominijajo na P°rnobno vlogo, ko ji je grad imel v
Preteklosti.
Ce se peljemo iz Divače v Vremsko dolino zavijemo pred Famljami po rrtakadamski cesti do gradu, ki je se-Paj v ruševinah. Na eni strani grad obvoza travnik, ob katerem je bil bil drevored murv. Nekoč je bil to bogat JdUrvov drevored, ki so ga graščaki s Prihodom izkorisitli za pridelovanje vue. Obiskovalci morajo paziti, ker je ® drugi strani gradu kanjon oziroma Ptepad reke Timav. Nič kaj prijeten Pogled pa ni na umazano, penasto in trdečo reko.
: '-Sodovinski viri o gradu Školj sega-r, v 12. stoletje, ko je bil grad zgrajen.
ad je večkrat menjal latnike. Bil je ptVa last devinskih grofov, potem
plemičev Walsee in Habsburžanov. Leta 1600 so Neuhausi prodali grad baronom Rbssetti, ki so notranjost nekoliko spremenili.
Tudi Janez Vajkar Valvazor (lani smo praznovlai 300. obletnico izida Slave Vojvodine Kranjske) je zapustil veliko literature, iz katere lahko razberemo bogato zgodovino gradu. Ena Valvazorjevih značilnih slik grada na Školju sega v leto 1697, ko je bil grad še v popolnem razmahu in je služil svojemu namenu. Valvazor je grad imenoval »Nevkhoffel - Naskolye«. Cankarjeva založba iz Ljubljane je leta 1970 izdala knjigo, v kateri so tudi narisane Valvazorjeve slike omenjenega gradu. Ljudje iz soseščine so v času nevarnosti sprevljali svoje imetje in živež vanj.
Grad je doletela usoda kot mnoge gradove na Slovenskem, da je danes v ruševinah. Čas je načel tudi nekoč zelo lep murvov drevored. -oks-
Nori deželni odbor Združenja norinarjev
TRST — Ob precej skromni udeležbi so v soboto in nedeljo potekale volitve novega vodstva Deželnega združenja novinarjev Furlanije-Julijske krajine. Člani novega odbora sindikalne organizacije novinarjev so (po številu prejetih preferenčnih glasov): Roberto Collini (RAI), Fulvio Gon (Pic-colo), Breda Pahor (PD), Giuseppe Liani (Messaggero Venete), Gianpaolo Carbonetto (Messaggero Veneto), Pietro Villotta (RAI), Roberto Micalli (Tiskovni urad dežele F-JK), Laura Capuzzo (ANSA) in Marina Nemeth (Piccolo). Med člani razsodišča je bil potrjen tudi Marko Waltritsch (PD), potrjena sta bila tudi revizorja Bruno Natti in Arrigo Ricci. Po pokrajinah pa so zadolženi: Furio Baldassi (TS-Piccolo), Antonino Barba (GO-Piccolo), Giorgio Braulin (PN-Gazzetti-no) in Claudio Coiutti (UD-RAI).
Svoje predstavnike so volili tudi publicisti, največ glasov so prejeli: Giorgio Bellini, Gi-ovanni Molina, Maurizio Severine, Silvano Bertossi in Fulvio Sabo.
Ta dejavnost je za piransko občino zelo važna
Zemljo naj obdeluje kmet!
te	— Če je le mogoče, ne dajaj-
kingf-^tijskih zemljišč družbenemu, deiuj^kemu podjetju. Zemljo naj ob-dei0 e kmet! Kmetovanje ni isto, kot in nlv tovarnah... To so dokaj odločno obči aSn° oklevali delegati skupščine
žai kmeUjstvl k° ^ °braVITa1va1!i P0l°-cej čni* Jstva v občim m zlih kar pre-
hidi ■ na Vso povojno dogajanje, ki ,v Planski občini (niti zadnjih ne-tet) ne omogoča primernega kmečkega dela in razc*6ta. q v celotnem družbenem proizvodu (jgjPpdarstva piranske občine znaša 0d ®ž' ustvarjen s kmetijstvom le 3,3 2a totka. Kljub temu je ta dejavnost 0s)9beino pomembna, saj je glavni IjJjtoovalec turističnih organizacij s Qs ^.tijskimi pridelki. Še pred kakimi
bilki1?1* leti s0 mno9i odgovorni ob-Olj ali, da bi obalno kmetijstvo (tudi gansko) lahko postalo zeleni vrt za Slovenijo (nekaj podobnega kot ^Pavška dolina, na primer). V resnici v?Č°. vsa dosedanja leta postopoma, a to nTTa0 °Pušf:.ah vrtnine, značilne za
občini. Denar, namenjen delu pospeševalne službe, se preliva v dohodek zadruge, je tudi ocenila omenjena komisija in dodala, da z najboljšimi kmetijskimi zemljišči v občini gospodari DO Vina Koper, ki pa je bila lani v postopku likvidacije. Zdaj v piranski občini očitajo, da so v likvidacijskem postopku na neprimeren način odtujili -oddali veliko kmetijskih zemljišč in to strokovno ne dovolj usposobljenim zakupnikom, zaradi česar bo pridelek slabši.
v6dai jJ1 sKupnosti je danes po-dolin- 2 raste v r°dovitni Sečoveljski bj j!?1 zdal toliko detelje in repe, kot j6lloUo to območje živinorejsko usmer-
se^1161?5^3 zadruga Agrarija Koper jo i sPrenienila v delovno organizacije . s°delovanje s kmeti, v kateri pa dbst e‘)?'članu m°čno omejena mož-SI ^d očanja. Celo pospeševalna ktHetij' jA1 ie organizirana v okviru ititerpTf • zadruge, zastopa le njene kater u1” ne interesov kmetov, za Prim. bl morala delati. Tako je na diisiin ,u.9°tovila posebna delovna ko-fiUsitJ , 80 1° imenovali delegati ob-foi, ® skupščine, da bi prišli do pod-analize o položaju kmetijstva v
Poziv slovenski javnosti za Lipo
Primorski slavisti, zbrani na prvih slovenističnih dnevih v Novi Gorici 30. in 31. marca 1990, ki smo jih namenili preučevanju Franceta Bevka, pisatelja, urednika in vsestranskega delavca in bojevnika za slovensko knjigo na Primorskem v najtežjih časih primorske zgodovine, pozivamo primorsko kulturno in še posebej gospodarsko in politično javnost, da priskoči na pomoč Založbi Lipa— edini založbi v matičnem prostoru Primorske, ki ji grozi stečaj. Sodimo namreč, da bi stečaj pomenil pravo kulturno sramoto, ki je Slovenci na pragu tretjega tisočletja in na pragu nove Evrope nikakor ne smemo dopustiti. Primorski slovenisti, člani
SD Koper, SD Nova Gorica SD Trst-Gorica-Videm
Sporne so tudi v občini opravljene melioracije. Piranska kmetijska zemljiška skupnost ni hotela prenesti kmetijskih zemljišč v upravljanje Ag-rariji, ker je menila, da melioracije na njih niso bile strokovno opravljene, inšpekcijske službe pa ugotavljajo, da so melioracijski objekti slabo vzdrževani... Prav zaradi vsega tega smo lahko v razpravi na seji piranske občinske skupščine večkrat slišali zahteve: »Agrariji ne smemo dati zemlje, to bi bila največja napaka, ki bi jo storili«.
Prav tako še zmeraj ni jasno, kako bodo razrešili zaplet z zemljiškim območjem Vuki, katerega lastnik je Ad-riacommerce Koper, vendar je kmetijska zemljiška skupnost lani ugotovila, da se ta ne obnaša kot dober gospodar, kljub temu pa mu zemljišča ne more odvzeti, ker nima denarja, ki bi ga morala vrniti Adriacommercu za opravljene naložbe na tem zemljišču...
Na melioracijskem območju Drnice in Jerneja je sklenilo pogodbe z Agra-rijo 9 ljudi, v občini pa imajo podatek, da tam zemljo obdeluje 31 kmetov. Lahko bi naštevali še v nedogled -kako kmetje prejmejo le petino od cene njihovega prodanega pridelka, koliko je še primerov neobdelane zemlje in kako pridne roke nikakor ne dobijo priložnosti za zakup primernega kosa zemljišča. Kako bodo v piranski občini uspeli izboljšati razmere v kmetijstvu, ni jasno. Kmetijski zadrugi Agrariji, Vina Kopru in kmetijski zemljiški skupnosti, oziroma nasledniku, so sicer naslovili vrsto nalog s področja urejanja kmetijskih vozlov. Nihče pa ne ve, če bodo našteti te naloge tudi opravili. Namesto dolge vrste nalog bi bilo dovolj, če bi poiskali način, da bi zemlja prišla v roke pravih gospodarjev.	BORIS ŠULIGOJ
BLAGOVNO TRANSPORTNI CENTER JAVNA SKLADIŠČA LJUBLJANA
Ljubljana, Šmartinska 152, podjetje s 36-letno poslovno tradicijo na področju urejanja in ponudbe poslovnih prostorov ter opravljanja storitvenih dejavnosti
obvešča novo ustanovljena zasebna, družbena in javna podjetja, da jim lahko zagotovi
poslovne prostore
za trgovinske, diskontne, prodajno-sejemske, razstavne, skladiščne, pisarniške, obrtne ter druge dejavnosti-
na svojih območjih v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti.
Glede na poslovni interes partnerjev je poleg prodaje in najema prostorov ter ostalih storitev podjetja mogoč tudi' dogovor o skupnih poslih in dejavnostih ter ustanovitve skupnih podjetij.
BTC
JAVNA SKLADIŠČA
Informacije po telefonu 441-930 ali osebno v BTC Javna skladišča, Ljubljana, Šmartinska 152 - komercialni sektor.
Ob 46-letnici junaške smrti 71 nedolžnih talcev
S komemoracije na Opčinah nova zahteva za ureditev strelišča
Včeraj so jo uradno predstavili
Veliko neodvisnih in novih imen na listi KPI za Devin-Nabrežino
V nedeljo popoldne je bila na strelišču na Opčinah spominska svečanost za 71 talci, ki so jih prav na tistem kraju pred 46 leti pobili nacisti. Od tistega že močno oddaljenega 3. aprila potekajo te svečanosti zelo redno in z veliko udeležbo ljudi slovenske in italijanske narodnosti, ki niso in ne bodo pozabili nedolžnih žrtev, ki so jih nacisti izbrali in jih kar povprek, kot je bila pač njihova navada, ustrelili na Opčinah. Dolgo se ni niti vedelo, kam so jih odpeljali in kje so jih usmrtili. Šele po koncu vojne se je izvedelo, da so bile to prve žrtve tržaške Rižarne, ki je tako »preizkusila« svojo »zmogljivost« v uničevanju vseh, ki so bili nasprotniki nacizma in fašizma, predvsem pa tistih, ki so pripadali slovenskemu ali slovanskim narodom.
Kljub slabemu vremenu se je zbralo pred spomenikom veliko ljudi, predvsem tistih zvestih, ki spremljajo spominske svečanosti iz leta v leto, pa tudi veliko drugih, predvsem mladih.
Ena od skupnih misli, ki je izšla iz tokratne spominske svečanosti, je zahteva, da se strelišče na Opčinah končno spremeni v park miru, ki bi objel tudi kraj, kjer so bili decembra 1941 ustreljeni Finko Tomažič in njegovi tovariši. »Tri spomenike imamo na Opčinah, še en spomenik na pokopališču in spominsko ploščo pri openskem tramvaju,« nam je povedal Zvonko Malalan, eden od predstavnikov domače sekcije VZPI-ANPI, ki je tudi letos poskrbela, da je bila okolica pred spomenikom 71 talcem lepo urejena in očiščena. »Vedno skrbimo za naše spomenike in bomo tudi v bodoče delali v želji, da bi oblasti končno ugodile naši zahtevi in da bi to območje spremenili v park miru, ki bi bil le majhna oddolžitev spominu na žrtve.«
Glavna govornika na nedeljski svečanosti sta bila pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI senator Paolo Šema in tajnik Dušan Košuta. Oba je občinstvu predstavila Tjaša Kocman. Paolo Šema se je predvsem ustavil pri pomenu tokratne svečanosti, pri prijateljstvu in bratstvu, ki je družilo slovenske in italijanske borce v boju proti nacizmu in fašizmu. »Letos se spominjamo že 46. obletnice smrti 71 talcev, istočasno pa tudi 100-letnice
prvega praznovanja prvega maja. Če smo se kot antifašisti in partizani udeleževali bojev za zmago nad nacizmom in fašizmom, nas čakajo danes časi, ko se moramo kot napredni ljudje in antifašisti boriti za potrditev istih idealov, za katere so padli naši najboljši: za mir, svobodo in enakopravnost vseh,« je poudaril govornik.
»Žalosten je bil tisti 3. april 1944, ko so nacisti ustrelili 71 talcev. Eden - bosanski tovariš Štefan Rodič iz Drvarja - se je po čudežnem naključju rešil. Šele po vojni smo izvedeli, da so bili usmrčeni talci prve žrtve krematorijske peči v Rižarni,« je v svojem govoru poudaril Dušan Košuta, ki se je spomnil tudi hrabre smrti P. Tomažiča in njegovih tovarišev, katerih spomenik je bil ob spomeniku 71 talcem.
»Mi, ki nam je bila sreča naklonjena in smo ostali živi, moramo biti tudi danes budni, da nam ne odvzamejo ali okrnijo s krvjo prepojenih pridobitev. Ko se je vojna končala, smo bili prepričani, da smo za vedno premagali nazadnjaške in nacifašistične sile. Pa ni bilo tako. Zato se mora naš boj nadaljevati. Zato ponavljamo zahtevo, da se končno spoštujejo naše pravice. Če se hočemo dostojno od-
dolžiti našim žrtvam, moramo nadaljevati z bojem v sedanjih novih razmerah, ob spoštovanju italijanske ustave, pa tudi ob ohranjanju idealov, za katere so padli milijoni ljudi.«
Ko se je pomudil pri nedeljskih volitvah v matični Sloveniji je govornik dejal: »Povsem se strinjamo s stališčem slovenske borčevske organizacije, jp se zavzema za uveljavljanje demokratičnega in naprednega socializma. Podpreti želimo proces demokratične prenove. Nočemo in ne smemo pa pozabiti, da je bil prav naša generacija tista, ki je kljub vsem napredkom položila temelje novi Jugoslaviji, v okviru katere živi tudi naša matična domovina. Upamo in želimo, da se Jugoslavija čimprej izvleče iz vseh težav, kar je tudi želja in interes naše dežele in vse italijanske države.«
Svečanost je z dvema pesmima začel moški pevski zbor Tabor z Opčin, ki ga je vodil Sveto Grgič. Pet mladih tabornikov je častno stražilo spomenik, ob njem pa so stali še bivši borci s titovkami in garibaldskimi kapami.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) polaganje vencev pred začetkom nedeljske spominske svečanosti na Opčinah.
Komunisti devinsko-nabrežinske občine so za majske upravne volitve sestavili zelo prenovljeno listo, na kateri med drugim nastopa šest nedvis-nih. Od prejšnjih članov komunistične svetovalske skupine jih je ostalo sedem, med katerimi je tudi dosedanji načelnik Ivo Širca, ki je tudi prvi nosilec liste. Druga dva nosilca sta dosedanji svetovalec in tajnik sekcije KPI za Devin-Nabrežino Giorgio Depan-gher in neodvisni kandidat Luciano Česchia. O sestavi liste in o programu so na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu tržaške federacije KPI govorili Depangher, Ceschia in.Marino Vocci, ki tudi nastopa kot neodvisen, medtem ko je bil Ivo Širca odsoten zaradi službenih obveznosti.
Že uvodoma je Depangher poudaril, da so si komunisti v devinsko-nabre-žinski občini prizadevali za enotno napredno listo, v kateri bi poleg tradicionalnih levičarskih sil našli prostor predvsem predstavniki pisanega zelenega sveta. Zaradi časovne stiske pa zamisli, ki je naletela na precej pozitiven odmev, niso izvedli. Zato pa so se odločili za pomlajeno (poprečna starost se suče okrog 40 let) in za zelo odprto listo, v kateri je na 20 kandidatov 6 neodvisnih, 6 je tudi žensk, medtem ko je glede na narodnost na listi 11 Slovencev in 5 Istranov.
Sicer pa je prav narodnostno mešani sestav liste KPI ena izmed njenih bis-’ tvenih in najpomembnejših značilnosti. Kot je na tiskovni konferenci poudaril Vocci, je namreč samo v aktivnem in tvornem sožitju med vsemi narodnostnimi komponentami, ki živijo na ozemlju te občine, možen kvaliteten razvoj celotne skupnosti.
V določenem smislu - je povzel Ceschia - je devinsko-nabrežinska občina nekakšen laboratorij, v katerem se prepletajo zgodovinske, kulturne in osebne izkušnje pripadnikov različnih narodnosti, ki pa še vedno živijo v nekakšni umetni ločenosti drug ob drugem. Prav na hoteno delitev občanov glede na narodnostno pripadnost so predstavniki liste KPI še posebej opozarjali in s tem v zvezi tudi dejali, da
dejansko v občini ni »nevtralnih« prostorov, v 'katerem bi se sproščeno srečevali vsi. Glede tega se je položaj v zadnjih letih še poslabšal.
Poglavitni vprašanji, s katerima se bo morala nova uprava soočiti, se po mnenju kandidatov KPI nanašata na vzpostavitev pravilnega ravnovesja in sožitja tako na narodnostni ravni kot na ravni zaščite okolja.
Še pred volitvami pa bi komunistični kandidati želeli vedeti, s kom se nameravajo ostale stranke povezovati v morebitne koalicije. Glede tega vprašanja je lista KPI - kot so podčrtali na tiskovni konferenci - zelo jasno povedala, da se odločno zavzema za novo upravo, v kateri bi sodelovala s PSI, SSk in s predstavniki zelenih oziroma naravovarstvenikov.
Seznam kanditatov liste KPI devinsko-nabrežinske občine, predstavitev katerih bo naslednji teden, je takšen: Ivan Širca, Luciano Ceschia (neodv.), Giorgio Depangher, Eugenio Brissi, Vera Caharija-Pizzolito (neodv.), Ales-sandro Chitarro (neodv.), Pia Ciacchi-Širca, Mario Fragiacomo, Bogomil Gabrovec, Sergio Ghersetti, Edi Iskra, Elena Leghissa, Stanislava Mokole, Giuliano Porcile (neodv.), Maria Gra-zia Samec-Russian (neodv.), Sonja Sirk-Kerpan, Marisa Skerk-Kosmina, Walter Skerk, Janez Umek in Marino Vocci (neodvisen), (bip)
Lloyd Adriatico dobi novega predsednika
Upravni svet zavarovalnice Lloyd Adriatico bo danes imenoval novega predsednika. Bivši predsednik Rolf Gamper, ki je bil med drugim tudi generalni direktor švicarske zavarovalne družbe Suisse Re, je zaradi previsoke starosti moral namreč zapustiti funkcijo predsednika in svetovalca upravnega sveta zavarovalnice Lloyd Adriatico. Gamper je nastopil to pomembno funkcijo 11. aprila 1989, odstopil pa je 26. marca letos.
Tudi kriški koncert revije Primorska poje je privabil rekordno število poslušalcev
Tudi nedeljski koncert revije Primorska poje v domu Alberta Sirka v Križu, je privabil rekordno število ljudi. Dvorana je bila namreč od vsega začetka nabito polna, tako da so pevci, ki so po nastopu želeli prisluhniti drugim zborom, komajda našli prostorček zase. K dobremu uspehu prireditve sta gotovo prispevali dobra organizacija, pri kateri je sodelovalo domače kulturno društvo Vesna, a tudi dolgoletna in vkoreninjena kriška pevska tradicija, na katero se je v svojem pozdravnem posegu navezal tudi referent za glasbeno dejavnost pri ZSKD Ignacij Ota. Omenil je, da prirejajo revijo v Križu že četrtič in da je zborovska dejavnost tod zelo razvejana. O tem pričata tudi dve pomembni obletnici: MPZ Vesna je jeseni slavil 40-letnico, DPZ Vesna pa bo spomladi obhajal 15-letnico. Ota je omenil tudi 21-letno zgodovino revije in značilnosti letoš-
nje, ki je v marsičem različna od prejšnjih (letos poteka v dveh krogih, spomladi in jeseni, na njej pa nastopa skupno 125 zborov z obeh strani meje).
Tudi na nedeljskem koncertu je nastopilo šest zborov, med katerimi so bili štirje s Tržaškega in dva z Goriškega: mešani pevski zbor Podgora iz Podgore, dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, mešani zbor Oton Župančič iz Štandreža, ženski zbor Ivan Grbec iz Škednja, mešani zbor Sv. Jerneja z Opčin in mešani zbor Primorec-Tabor z Opčin in iz Trebč. Največji uspeh je žel prav zadnji zbor, ki je po splošnem mnenju najboljši slovenski zbor na Tržaškem, dobro pa so se odrezali tudi vsi ostali nastopajoči.
Prihodnja koncerta pri nas bosta 21. t. m. v Boljuncu in 22. t. m. v Gorici.
Na sliki (foto Magajna) dekliški zbor Slovenski šopek in desno Ignacij Ota med pozdravnim govorom.
Na proseškem srečanju »Zapojmo si pesem veselo«
Nežni in ubrani toni iz
V Trstu selekcija za blejsko revijo Tv produkcij CIRCOM
Včeraj se je na tržaškem sedežu RAI začelo 4-dnevno zasedanje evropskega združenja javnih televizijskih hiš CIRCOM, ki je na svojem področju za Ev-rovizijo drugo najpomembnejše v Evropi, saj združuje deželne tv hiše iz 16 evropskih držav, med njimi tudi deželno RAI za FJK in TV Ljubljano.
Združenje CIRCOM prireja vsako leto revijo, na kateri nagradijo najboljše produkcije svojih članic. Revija bo letos 15. junija na Bledu, zdaj pa zaseda v Trstu selecijski odbor, ki izbira, katere produkcije pripustiti blejsko prireditev. Nagrada CIRCOM je bila ustanovljena z namenom, da bi opozorili na bogastvo Evrope dežel, ki večkrat ne more priti do pravega izraza zaradi centralističnih teženj posameznih evropskih držav. Seveda pa revija CIRCOM s pripravljalnimi zasedanji vred predstavlja tudi priložnost za deželne tv proizvajalce, da si izmenjajo izkušnje in same tv sporede.
Člane selekcijskega odbora je včeraj med drugimi pozdravil ravnatelj sporedov Radia Trst A Filibert Bene-detič, zasedanja pa se udeležuje tudi pomočnik direktorja TV Ljubljana Boris Bergant, ki je trenutno podpredsednik CIRCOM. Jutri bo goste sprejel predsednik Pokrajine Crozzoli, obiskali pa bodo tudi deželne oblasti.
»Zapojmo si pesem veselo« je bilo letos že petič geslo srečanja treh ženskih pevskih zborov s Tržaškega, ki je bilo v soboto v Kulturnem domu na Proseku. Gostile so ga pevke ženskega zbora Prosek-Kontovel, ki jih vodi zborovodja Miran Žitko, poleg njih pa sta nastopila še ženska pevska zbora Ivan Grbec iz Škednja, ki ga vodi Boža Hrvatič, in Tabor z Opčin, ki ga vodi Sveto Grgič.
V imenu gostiteljic je pevke in ob-čistvo pozdravila Slava Starc, ki je podčrtala pomen takšnih srečanj tako za zbore kot za občinstvo, ki mu ponujajo trenutke kulturnega doživljanja.
Sledil je nastop prvega zbora, ŽPZ Ivan Grbec iz Škednja, ki je izvedel Ravanellovo Ave Maria in Gastoldije-vo II Ballerino, medtem ko je pri tretji skladbi, Venčku narodnih eno od pevk zajela slabost. Na odru in v dvorani je prišlo do trenutka zmedenosti, ki pa se je takoj razblinila in zbor je nato brezhibno odpel svoj program do konca in ponovno dokazal, kaj zmore.
Tudi ŽPZ Tabor z Opčin se je predstavil z lepim, a zahtevnim programom pesmi, med katerimi je poleg priredb narodnih pesmi v nemščini zapel Schubertovo »Heilig ist der Herr«.
ŽPZ Prosek-Kontovel je srečanje nadaljeval prav tako z izborom petih pesmi, med katerimi je bila tudi Vrab-čeva uglasbitev Zdravljice.
Kar lepo število poslušalcev so pevke nato še s skupno izvedbo štirih pesmi povsem osvojile in navdušile. Zapele so Gobčevo Zapojmo pesem, Pahorjevo Pesem žena, Cvetkovo Pomladna in Gobčevo Pozdravne pesmi. »Naj dan današnji lep spomin vam bo,« so bile besede zaključne pesmi, ki so izrazile misli in občutke udeležencev tega lepega večera, na katerem slišali pesmi o naravi, pomladi, domovini, bratstvu in o ljubezni - tem večnem gibalu človekovega življenja.
In če si dovolimo izraziti svoje mnenje o petju in pevski sposobnosti treh zborov, lahko rečemo, da kažejo iz leta v leto večji napredek in večjo zli-tost glasov, velik smisel za podajanje
Ženskih grl
posameznih skladb, predvsem pa veliko ljubezen do petja naših pesmi in do nadaljevanja naše pevske tradicije, ki je za obstoj naših društev še kako potrebna in pomembna.
Da je bil večer še bolj pester in zanimiv, sta poskrbeli še simpatični klepetulji Tončka in Marička (Boženka in Katja), ki sta se predstavili s duhovitim besedilom pokojnega Lojzeta Ci-jaka, v katerem je govor prav o nastanku ženskega zbora na Proseku-Kontovelu in o željah za njegovo rast.
Lepa družabnost je zaključila večer, medtem ko so vsi zbori prejeli v spomin lutko, oblečeno v proseško-konto-velsko narodno nošo, ki jo je izdelala prizadevna Adriana Regent.
NEVA LUKEŠ
Danes v organizaciji dolinske PSI
Posvet o hitri cesti Ključ-Pesek
Dolinski socialisti bodo začeli svojo volilno kampanjo že danes, in sicer z razpravo o zelo aktualnem vprašanju. Na srečanju z naslovom »Še en poseg na našem teritoriju«, ki bo v Gročani ob 20.30, bodo namreč vzeli v pretres načrte deželne uprave za izgradnjo novega priključka hitre ceste med Ključem in mejnim prehodom na Pesku. Srečanja o načrtovani gradnji hitre ceste se bodo udeležili nosilec kandidatne liste PSI za dolinsko občino Marino Pečenik, tajnik Kmečke zveže Edi Bukavec, predstavniki WWF in drugi strokovnjaki.
Zanimive pobude za relansiranje turizma v Trstu
Število turistov, ki obiskujejo Trst počasi, a neustavljivo raste. Gre sicer - kot dokazujejo podatki Avtonomne turistične in letovičarske ustanove za Trst in njegovo obalo - v glavnem za prehodne turiste, ki ostanejo v našem mestu samo en dan. Januarja in februarja je obiskalo Trst 13,5 odst. več turistov kot v istem obdobju lani, kljub porastu pa je bilo nočitev manj, in sicer za 2,4 odst. Podatki so sicer pozitivni, vendar kažejo tudi na negativno plat tržaškega turizma, ki je skoraj izključno kongresnega značaja.
Kako torej zadržati turiste v Trstu in jim nuditi zanimivejši »paket« storitev? Tudi o tem je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je turistična ustanova priredila, da bi orisala koledar letošnjih razstav. Ena od morebitnih rešitev za okrepitev in koordinacijo turistične ponudbe - je dejal predsednik ustanove Barison - bi bila po eni strani okrepitev turističnih ustanov, ki še vedno čakajo na reformo. Zlasti tržaška ustanova, ki sedaj deluje samo na obali tfcot pravi tudi njen naziv), bi morala razširiti svoje pristojnosti tudi na Kras, saj se je npr. v Nemčiji povečalo povpraševanje po »kraškem« turizmu. Drugo možnost za turistični razvoj pa po Bari-sonovem mnenju nudi konzorcij Trieste 2000, ki združuje krajevne uprave in zasebnike. Izrazil je upanje, da konzorcij ne bo zamrl, tako kot druge podobne pobude, ampak da bo postal jedro turističnega načrtovanja. V to širše načrtovanje se vključuje tudi nova ponudba, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovenijo in Avstrijo, in sicer »habsburška pot« od Celovca preko Trsta in Ljubljane do Gradca, ki so jo agleš-ko poimenovali »More than histo-ry«.
Še beseda o letošnjih razstavah. Osrednja prireditev na Gradu sv. Justa bo po razstavi weimarske grafike razstava svetovno znanega scenografa in fotografa Er te ja, ki je delal za največja gledališča ja modne revije in ki bo od 19. maja do 14.- julija. V Sesljanu pa gre opozoriti na razstavi ročno barvanih tkanin (od 5. do 25. junija) in fotografij ter zgodovinskih predmetov o Južni železnici (od 1. do 15. avgusta).
Nocoj bo pokrajinski svet glasoval o proračunu
Sporazum med uslužbenci in upravo pozitiven uvod v pokrajinsko sejo
Sklenitev sporazuma med pokrajinskimi uslužbenci in upravo je bila sinoči pozitivna uvertura v sejo pokrajinskega sveta, ki je imela na dnevnem redu razpravo o proračunu za tekoče leto. Zaostritev sindikalnega boja uslužbencev, ki so zahtevali izplačilo dohodkov predvidenih po delovni pogodbi in ki jih že mesece niso prejemali, je namreč v zadnjih dneh nekoliko zasenčila proračunsko razpravo. Po večkratnih sestankih med sindikalnimi predstavniki uslužbencev in pokrajinskim odborom je dejansko tik pred sinočnjo sejo prišlo do podpisa sporazuma, zaradi česar so uslužbenci, ki so sinoči zasedali v galeriji za občinstvo dvorane pokrajinskega sveta, preklicali stavkovno gibanje.
Pravzaprav bodo svetovalci vprašanju zaposlenih na Pokrajini posvetili posebno sejo, ki bo 19. aprila, na kateri bodo morali sprejeti sklepe o dogovorjenih sporazumih (dogovorili so se, da bodo stoodstotno izplačali zaostalo, takoj pa bodo uslužbencem izplačali polovico na račun bodočih poviškov). O tem je predsednik Crozzoli uvodoma poročal na seji, ki jo je nato pričel s kratko integracijo svojemu proračunskemu poročilu. V »dodatku« je Ponovno obžaloval, da je višina državnih sredstev glede na prejšnje leto °stala ista, s čimer je bila Pokrajina oškodovana. Istočasno pa je na tržaški pokrajini organik »nepokrit« za pri-oližno četrtino. Crozzoli je omenil še uva projekta, ki ju je pokrajinska up-rava že začela izvajati, in sicer Agencijo za mlade in ovrednotenje zapuščenih mestnih predelov.
V razpravi so prišla do izraza stališča posameznih strank o proračunu, o katerem bodo svetovalci glasovali no-čoj. Kot je sicer običaj, so ocene precej deljene, vendar pa tokrat ni soglasja Uiti v večinski koaliciji. Še bolj kritič-d® pripombe pa so seveda prišle iz Vrst opozicije.
Na začetku sinočnje seje so se pokrajinski svetovalci poklonili spominu ?rof. Livia Pesanteja, ki je bil viden c an krajevne PSI.
Pokrajinski uslužbenci na zasedanju pred pričetkom seje (Foto Križmančič)
Živahna razprava v občinskem svetu
Sinoči je tržaški občinski svet pozno v noč razpravljal o proračunu za leto 1990, ki ga je župan Ric-chetti predstavil pretekli teden. V razpravo je poseglo okrog dvajset svetovalcev vseh skupin. Predstavniki večine (KD, PSI, PSDI, PRI in PLI) so, čeprav z različnimi poudarki, priznali Richettijevi upravi, da se loteva konkretnega reševanja problemov, predstavniki opozicij (KPI, SSk, Mestna laična in Zelena lista, Zelena alternativna lista, LpT in MSI) pa so večkrat celo z diametralno nasprotnih stališč kritizirali upravo, češ da ni kos niti tekočim zadevam. Lokar (SSk) ter Spadaro in Rai-
čeva (KPI) so ji očitali tudi in predvsem zaprtost glede vprašanj slovenske manjšine in odnosov s spreminjajočim se Vzhodom ter v tej zvezi predstavili tudi nekaj resolucij.
Iz poteka razprave bi se dalo sklepati, da bo le težko prišlo do večkrat napovedanega zbližanja med petstrankarsko večino in LpT. Le-ta je predstavila vrsto resolucij, s katerimi naj bi preverila resnična stališča in namene večine. O tem bo vsekakor govor danes dopoldne na sestanku tajnikov večine, zvečer pa bo v vsakem primeru jasno, ali je prišlo do kakega premika, saj bo na sporedu glasovanje o proračunu.
Sedemdeset let Rudija Jančarja v narodni zvestobi in boju
V ponedeljek, 9. aprila, je Rudi Jančar praznoval svojo sedemdesetletnico. Kdo od tržaških Slovencev ga ne pozna, zlasti pri Sv. Jakobu, kjer se je rodil, kjer je vsa svoja leta deloval in kjer živi še danes? Res je, da večine njegovih nekdanjih vrstnikov iz šentjakobskih mladinskih, aktivističnih in borčevskih vrst ni več, a tisti, ki so še in tudi nekaj mlajši, vedo, da je naš Rudi bil in je neomajno zvest Slovenec, kar je vse svoje življenje izpričeval brez strahu, brez oklevanj, s ponosom in tudi s tveganjem lastne varnosti in lastnega življenja. Danes, ko bi nekateri hoteli, da bi vse to šlo v pozabo, ko se skuša omalovaževati, kar so Rudi in ljudje njegovega časa storili in prestali iz čistega idealizma in zvestobe svojemu narodu, je še toliko bolj potrebno, da se jih spominjamo in jim izkazujemo spoštovanje.
Rudi Jančar se je rodil in rasel v preprosti toda zavedni šentjakobski delavski družini. Ko je dokončal osnovno šolo in ko ni bilo sredstev za nadaljnje šolanje, se je šel učit za peka. Čeprav ga je ta v glavnem nočni in naporni poklic skoraj povsem zaposlil, je kot zaveden fant vendarle našel čas, da se je družil z napredno šentjakobsko mladino pri petju in na izletih, ki pa so bolj kot priložnost za družabnost, bili priložnost za narodnopolitično ozaveščanje in za krepitev protifašističnega ozaveščanja in protifašističnega odpora. V tej družbi se je spoznal tudi z Zoro Perello, bistro in odločno šentjakobsko deklico, in preko nje v času, ko je antifašistični odpor slovenskega primorskega ljudstva že prerasel v narodnoosvobodilni vojni boj, prišel že na jesen 1941 v stik s prvimi organitatorji OF v Trstu, zlasti z bratoma Kovačič. Aktivno je sodeloval pri znani trosilni akciji v času procesa proti Pinu Tomažiču in ostalim na drugem tržaškem procesu, zbiral pomoč za partizanske borce, sodeloval pri organiziranju njihovega ilegalnega odhajanja v gozdove in se skratka ves predal narodnoosvobodilnemu gibanju, ki sta po aretaciji bratov Kovačičev vodila v Trstu Marušič Darko -
Blaž in Čotar Albin - Karlo. Ko
pa ga
je začela zasledovati fašistična policija in da bi se izognil aretaciji, je novem-
Stališče KPI do krize Stalnega gledališča FJK
Odgovorni za vprašanja gledališč Ph vsedržavnem vodstvu KPI posla-®c VViller Bordon, načelnik svetoval-e skupine KPI v tržaškem občin-svetu Maurizio Pessato in člani-ča 1?.Vršnega odbora Stalnega gledališ-Purlanije-Julijske krajine Silvia Co°Pti so priredili tiskovno konferen-■ na kateri so izrazili stališče svoje ža«1?^e 0 hndi krizi, ki jo preživlja tr-Kot ° s^a^no gledališče Teatro Stabile. t(:,L J® znano, so njegovi uslužbenci v bih , ek stavkali, ker niso prejeli red-do>LPIae in ker je sploh negotova bo-on°st gledališča.
srefT^njeni predstavniki KPI so na za	8 časnikarji podčrtali, da so
drunp1?0 odgovorne tudi deželna in žaley-jbfajevne uprave, ker se niso dr-katerj Vezr tako da so se umaknili ne-ragj Vsebniki, ki bi bili zainteresi-leg t a soudeležbo pri gledališču. Po-iz9ub" je gtedališče zabeležilo hude 6 s Laviovo postavitvijo Riharda
III. in po njihovem mnenju bi poleg pridobitve izrednih financiranj bilo nujno, da bi imenovali umetniškega vodjo, ki bi znal relansirati gledališče. »Rossetti,« je dejal Bordon, »bi lahko postal sklicna točka za srednjeevropsko gledališče, kar bi prispevalo k temu, da bi Trst ne ostal kulturna provinca.«
Vabilo za bazovske jusarske upravičence
V prostorih Partizanskega pevskega zbora v gostilni Pri lipi v Bazovici bo drevi ob 20.30 javna razprava o razlaščanju jusarske zemlje za gradnjo sin-hrotrona. Srečanje prireja bazoviški jusarski odbor, nanj pa so vabljeni vsi jusarski upravičenci.
Družba Finsepol počastila delo arhitekta Renza Piana
Dejstvo, da je deželni odbor odobril podrobnostni načrt za Sesljanski zaliv in tako — z izjemo nekaterih podrobnosti, ki jih bo potrebno še prilagoditi varnostnim in naravovarstvenim potrebam — dokončno prižgal zeleno luč za začetek uresničevanja tega ambicioznega projekta, je ponudilo družbi FINSEPOL in njenemu predsedniku Ouirinu Cardarelliju priložnost za proslavitev tega dogodka. V prostorih edine preostale restavracije Sesljanskega zaliva je tako sinoči priredil veličasten sprejem z več sto povabljenimi in ga posvetil velikemu projektantskemu delu, ki ga je opravil svetovno znani načrtovalec, arhitekt Ren-zo Piano. Bila je to hkrati priložnost, da se je Cardarelli zahvalil za sodelovanje vsem, ki so prispevali k temu, da je projekt vendarle prišel do zaključne faze. Kadar je delo zavzeto in resno, rezultati na koncu ne morejo izostati, pa čeprav ga ovirajo še toliki poskusi instrumentaliziranja, je dejal Cardarelli.
Besedo je nato povzel devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar, ki je podčrtal plodno sodelovanje med javnim in zasebnim za končno ureditev toliko let zanemarjenega zaliva, medtem ko je arhitekt Piano orisal svoj projekt kot izziv za nov način obravnavanja obalnega načrtovanja. Na tovrstno načrtovanje se je navezal tudi zadnji govornik, podtajnik pri ministrstvu za turizem Luciano Rebulla, ki je Pianov načrt označil kot zgled pristopa k turističnemu obravnavanju vse preveč zacementiranih italijanskih obalnih območij.
Naj dodamo, da je udeležence sinočnjega sprejema pred vhodom v Castel-reggio pričakala skupina naravovarstvenikov, ki so z napisi mirno izkazovali svoje nasprotovanje nekaterim vidjkom načrta za Sesljanski zaliv.
^ trenutku, ko se zbor spoprijema s hudimi problemi
Vsakoletni obračun MPZ V. Vodnik
tudi dva celovečerna koncerta, seminar, nastopi na Primorski poje, na Koprskih srečanjih, v Kubedu, v Ricma-njih, junijsko večdnevno gostovanje po Nemčiji. Poleg obračuna delovanja sta bili na vrsti še poročili blagajnika Egidia Smotlaka in zborovodje Bogdana Kralja. Po sicer precej razvneti diskusiji so prisotni volili novi odbor, ki bo moral reševati tudi vprašanje obstoja tega zamejskega zbora, (dam)
Na sliki (foto Magajna): z nedeljskega občnega zbora
^oru^K6*!0 ziutrai 50 se na občnem hik l°ra 1 p?vci MpZ Valentin Voditi rioi ne'- Uvod v vsakoletni obra-^ora io°Ya?3a dolinskega pevskega Podal blJ° Predsedniško poročilo, sreg; S ]f Marino Kermac, ki je sicer fuhkciif<£n]!l?a marca odstopil s te ^otraniiv,K odločitvi je botrovala vrsta easih j Problemov, ki so v zadnjih bloško1Zraziteje okrnili delovanje te e pevske skupine. Poleg tega se
dolinski zbor že nekaj časa spoprijema s sicer »večnim« problemom vedno skromnejšega pristopa novih pevcev. Ni namreč zelo spodbuden podatek, da je zadnji Dolinčan pristopil k zboru pred dobrim desetletjem!
Kljub nelahkim pogojem je MPZ Valentin Vodnik vztrajno nadaljeval svojo pot in pod umetniškim vodstvom Bogdana Kralja kar dobro izpeljal lansko sezono. Med drugim so bili
V teku so priprave za Kmetijske dneve
Na županstvu v Dolini bo v četrtek, 12. aprila, ob 19. uri seja pripravljalnega odbora Kmetijskih dnevov 1990.
Poleg predstavnikov vseh šestih občin na Tržaškem, bodo prisotni tudi predstavniki pokroviteljev (Dežela, KGS, Pokrajina in Trgovinska zbornica) ter treh sindikalnih kmetijskih organizacij.
Protest proti načrtu za pristan v Sesljanu
Pomorski klub Pietas Julia in združenje lastnikov športnih terrekreacij-skih plovil Sistiana 89 sta v teh dneh naslovila na vse pristojne državne, deželne in krajevne oblasti daljše pismo, v katerem protestirata proti regulacijskemu načrtu za sesljansko pristanišče, ki ga je devinsko-nabrežinski občinski svdt dokončno odobril 24. marca letos in ki ga zdaj preučuje deželna uprava.
Združenji v svojem pismu podčrtujeta, da se je o načrtu negativno izrazilo tržaško pristaniško poveljstvo, in potrjujeta vse pripombe, ki sta jih svoj čas predložili devinsko-nabrežinski občinski upravi. Združenji namreč menita, da je pristanišče, takšno kot je danes, dobro urejeno in funkcionalno proizvodnim, športnim in rekreacijskim potrebam. »Resnično vprašanje je,« je med drugim rečeno v pismu, »ali naj bo sesljansko pristanišče še dalje javno ali pa naj se spremeni v strukturo, ki bo v bistvu v službi turističnim in gostinskim dejavnostim, ki so predvidene na kopnem.« Vendar tega po pisanju samih združenj ne gre razumeti v smislu načelnega nasprotovanja proti načrtu arhitekta Renza Piana.
bra 1942 odšel še sam v partizane. Najprej se je vključil v Gregorčičev bataljon, spomladi 1943 prešel v Gradnikovo in nato Vojkovo brigado in z njima sodeloval v številnih spopadih z okupatorji slovenske zemlje. Ko pa se je proti koncu leta 1944 podajal s svojo enoto v notranjost Slovenije, je bil pri Cerknici v spopadu z Nemci hudo ranjen v hrbtenico. Skupaj z drugimi težkimi ranjenci so ga zato s partizanskega letališča na Babinem polju pri Starem trgu na Notranjskem, prepeljali z letalom v Južno Italijo, v Bari in v Gravino v tamkajšnjo partizansko bolnišnico, kjer je prestal težko operacijo na hrbtenici.
Po nekajmesečnem okrevanju se je še pred koncem vojne podal v Dalmacijo in se v Splitu vrnil v operativno enoto, se z njo izkrcal na vzhodni istrski obali, nato pa s kamioni dosegel Milje in Trst. Po osvoboditvi je ostal še nekaj časa v JLA, nakar se je demobiliziral kot vojni invalid, se spet nastanil v svojen rodnem Sv. Jakobu in nadaljeval tam, kjer je po sili razmer prekinil leta 1942. Ponovno se je vključil v oživljene narodne organizacije, v šentjakobski pevski zbor, v prosvetno društvo Ivan Cankar in v borčevske organizacije, predvsem v Zvezo vojaških vojnih invalidov, pri kateri je bil vrsto let podpredsednik, zdaj pa je aktiven član odbora Združenja aktivistov in invalidov narodnoosvobodilnega boja na Tržaškem.
Za svoje zasluge v organiziranju aktivističnega dela pri Sv. Jakobu in za svoj delež partizanskega prvoborca je nosilec Spomenice 1941, priznanja Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije in drugih odlikovanj.
Kljub posledicam invalidnosti se Rudi Jančar ne izmika delu, povsod je prisoten in rad priskoči na pomoč, ko gre za potrjevanje idealov, za katere se je nesebično boril.
Naj mu tudi zato ob njegovem življenjskem jubileju želimo predvsem zdravja v družinskem krogu in v zadoščenju, da je svoje življenje živel pošteno, iskreno in ponosno.
JOŽE KOREN
■ Po podatkih jugoslovanskih obmejnih organov je samo v preteklem petku in soboti pripotovalo čez mejo skozi pet mednarodnih mejnih prehodov (Fernetiči, Lipica, Kozina, Škofije, Lazaret) 85.802 jugoslovanska potnika. V to število pa ni vštetih še nekaj deset tisoč tistih prebivalcev ob meji, ki potujejo skozi maloobmejne prehode. Tako mirne vesti lahko zapišemo, da je proti Trstu konec tedna potovalo več kot sto tisoč Jugoslovanov. V Jugoslavijo pa jih je odšlo še kakih deset tisoč več, saj so se že začeli vračati zdomci.
-L Zapustila nas je naša draga mama
Carmela Pecchioni vd. Silili
Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 12.15 iz kapele nabrežinskega pokopališča v kriško cerkev.
Žplostno vest sporočajo sinovi in hčere: Omero, Silvano, Danilo, Cesa-re, Giuliana, Carmelina, Norma, Corrado, Franco, Eugenio in Ermi-nio z družinami ter ostalo sorodstvo.
Križ, 10. aprila 1990
Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo s tov. Giorgiom Depangherjem tovarišice in tovariši sekcije KPI Devin-Nabrežina
stran 8 □ tržaški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK — torek, 10. aprila 1990
Danes v NŠK otroška urica z gostom Borisom A. Novakom
V tem predvelikonočnem času je za presenečenje poskrbela tudi Narodna in študijska knjižnica v Trstu z vabilom na otroško urico, ki bo danes ob 17. uri v Ul. sv. Frančiška. Če hočemo biti natančni, bo to trinajsta otroška urica, pa - saj ni nihče vraževeren!
Tokratni gost bo pesnik Boris A. Novak, urednik Kurirčka, literarne revije za osnovnošolce, ki izhaja v Ljubljani. Za tiste, ki ga ne poznajo, povejmo nekaj podatkov. Rodil se je leta 1953, piše pesmi za otroke in odrasle, poleg tega je tudi dramatik: preden je prevzel urejanje Kurirčka, se je poklicno ukvarjal z dramaturgijo. Poleg iger in dramatizacij za otroke in dram za odrasle piše še radijske igre, songe za tv in film. Prejel je več nagrad, med njimi nagrado Zlata ptica leta 1978 za pesniško zbirko Stihožitja in nagrado Prešernovega sklada leta 1984 za pesnitev 1001 stih.
Njegova dela imajo sploh zelo zanimive naslove, ki kar žgečkajo radovednost: Prebesedimo besede, Domišljija je povsod doma, Nebesno gledališče, Mala in velika luna, Prizori iz življenja stvari, Hiša iz kart, dramatizacija Kdo je napravil Vidku srajčico itn. V zbirki Periskop je zbral veliko songov, ki jih je ustvaril za tv film Pepelka na obisku in za tv nanizanko Klovni so bolni od smeha. Med skladatelji, ki so uglasbili njegove tekste so
Maks Strmčnik, Aleš Kersnik in Jerko Novak. Med deli za odrasle naj naj omenimo Dramski diptih.
Za svojo otroško urico je Boris A. Novak izbral naslov zbirke Prebesedimo besede. Za kaj gre, je jasno povedal povedal v kratkem predgovoru knjige. Tako piše: »Tovariši učitelji otroci! Vi ste najboljši kovači novih besed. Zato vas prosim, da pregledate mojo domačo nalogo - to knjižico, polno prebesedenih besed. Pa ne ocenite me prestrogo, če ne znam tako dobro kot vi, saj sem že malce odrasel.« Zanj imajo torej besede poleg svojega pomena še dodatno vrednost in z njimi je mogoče marsikaj početi. Predvsem se lahko igramo, kot v Žejni pesmi: Kdo spije največ piva? Pivci. In največ sode? Sodniki...
Melodija je pesem, in pesem je melodija, še pravi torkov gost NŠK. Z radovednostjo torej pričakujemo naslednjo otroško urico, da nam bo še kaj povedal.
Kaj pa pravijo v Knjižnici o tej svoji pobudi? Za izbiro in stike z gostom skrbi v glavnem Magda Maver, ki je zelo zadovoljna z uspehom. »Prej so knjige za otroke samevale po naših policah, sedaj pa gredo veliko bolj v obtok. Otroci si jih radi sposojajo, ne samo ko pridejo sem na otroško urico, ampak tudi ob drugih priložnostih, na primer med počitnicami.« (bov)
Ivan Cankar
Jakob Ruda
Režija DUŠAN MLAKAR
jutri, 11. aprila, ob 20.30; abonma red D
Natalia Ginzburg
IN TER V JU
Režija BORIS KOBAL
V četrtek, 12. t. m., ob 16. uri — abonma red H ob 20. uri — abonma red J
včeraj - danes
Danes, TOREK, 10. aprila 1990
APOLONIJ
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.44 - Dolžina dneva 13.14 - Luna vzide ob 20.30 in zatone ob 6.09.
Jutri, SREDA, 11. aprila 1990
STANISLAV
PLIMOVANJE DANES: ob 4.30 najnižja -51 cm, ob 10.35 najvišja 32 cm, ob 16.11 najnižja -32 cm, ob 22.19 najvišja 52 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinji, zračni tlak 1010,4 mb pada, veter 36 severovzhodnik s sunki 70 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo poobla-
čeno, morje razgibano, temperatura morja 11,2 stopinji.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Periatti, Ste-fania De Simone, Cristina Bussetti, Mar-gherita Muzzi, Tiziano Orlando, Jessica Mlele.
UMRLI SO: 63-letni Tullio Abenante, 76-letni Giuseppe Bresaz, 75-letna Lucia Toffoli vd. Pavlica, 82-letna Maria Bigot vd. Vinazza, 68-letni Bruno Zuin, 96-letna Adele Macorsi, 53-letni Alberto Ceppi, 92-letni Paolo Depangher, 77-letni Imer Lodovico Tazzoli, 77-letna Rosalia De-ponte vd. Genzo, 79-letna Ameba Bossi, 70-letni Vittorio Ferin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
POSEBNA
PREDSTAVITEV
SVETOVALEC MAICO VLASTA CEGLAR
ZA BREZPLAČNO PREIZKUŠNJO NA DOMU TELEFONIRAJTE NA 772807
MAICO
ELEKTRONSKIH SLUSNIH PROTEZ
za vse osebe, ki slišijo glasove, a ne razumejo besed PROTEZE SO N EVI DN E
V	TRSTU, ob ponedeljkih, — Ul. Maiolica 1, I. nad. (ob pokriti tržnici)
URNIK: 9.00 - 12.00 in 15.30 - 19.00 OB SOBOTAH POPOLDNE ZAPRTO!
V	TRŽIČU — Ul. IV. november 13
V	GORICI — Korzo Italia 54, I. nad.
VSA POJASNILA IN INFORMACIJE Tel. 040/772807
IM MAICO sr™
Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Zavije).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 /225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 17.55, 22.15 La guerra del Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EKCELSIOR - 19.15, 22.00 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Fai la cosa giusta, i. Špike Lee.
NAZIONALE I - 16.20, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore.
NAZIONALE 111 - 16.30, 22.15 Moana Pozzi, una calda femmina da letto, porn., □ □
NAZIONALE IV - 15.30, 22.15 Harry tl presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 L’origina-le erotic dance.
MIGNON - 17.30, 22.15 L’attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin VVilliams.
EDEN - 15.30, 22.00 La porno signora dietro la porta, pom., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Tesoro mio mi si sono ristretti i ragazzi.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Notturno Indiano, r. Alain Corneau.
RADIO - 15.30, 21.30 Spudorata, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
Potovalni urad AIMA
organizira:
od 22. do 25. aprila - KRANJSKA GORA.
Cena 146.000 lir; -- od 25. do 29. aprila - RAB.
Cena 195.000 lir;
od 28. aprila do 1. maja - MALI LOŠINJ.
Cena 158.000 lir; od 12. do 18. maja - PRAGA.
Cena 758.000 lir
od 14. do 21. maja - potovanje po TUNIZIJI.
Cena 780.000 lir; od 27. maja do 1. junija -MADRID in ANDALUZIJA.
Cena 865.000 lir;
od 29. maja do 5. junija - KAPAD0K1JA.
Cena 995.000 lir; od 4. do 13. junija - MAROKO.
Cena 1.130.000;
od 11. do 18. junija - potovanje po ŠPANIJI.
Cena 900.000 lir; od 15. do 22. junija -MOSKVA in LENINGRAD.
Cena 1.388.000 lir (hoteli I. A kategorije).
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.

Tako imenujemo moške, ki imajo odnose z ženskami in ženske, ki imajo odnose z moškimi, V teh letih je prevladovalo prepričanje, da so heteroseksualci bolj varni pred okužbo z aidsom. Danes pa narašča prav število primerov okužbe z aidsom med heteroseksualci. Aids lahko napade kogarkoli, saj se ne prenaša samo z okuženo krvjo, na primer z vbriz-
gavanjem mamila in z izmenjavo iste brizgalke, temveč tudi preko spolnih odnosov z okuženimi osebami (seropozitivnimi). Tako je torej lahkomiselno spolno obnašanje lahko zelo nevarno: več partnerjev menjamo, več tvegamo; čim več priložnostnih odnosov imamo, toliko bolj se okužba lahko razširi. Bolje je torej, če se izogibamo spolnih odnosov z nezna-
PRIMORSKI DNEVNIK — torek, 10. aprila 1990
tržaški dnevnik □ st™ 9
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Pri gledališču Verdi je v pripravah Verdijeva opera LUISA MILLER.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovitev LO ZOO Dl VETRO Tennesseeja Williamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri, 11. t. m., ob 16. uri zadnja ponovitev.
V	četrtek, 12. aprila, bo na sporedu koncert FIORELLE MANNOIE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 17. do 24. t. m. bo gledališka skupina Giulio Cesare predstavila BLACK COMEDV Petra Shafferja v režiji Alda Terlizzija. Predstava je izven abonmaja. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
V	torek, 24. t. m., ob 21. uri koncert LUCA CARBONIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
LA CONTRADA - GRISTALLO
Danes, 10. in jutri, 11. t. m., ob 10. uri
bo gledališka skupina Teatro Artigiano iz Rima predstavila PEL Dl CAROTA Ju-lesa Renarda v režiji Silvia Giordanija. Predstava je v sklopu ciklusa A Teatro in compagnia in je posvečena učencem osnovnih šol.
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi danes, 10. t. m., in jutri, 11. t. m., ob 10. uri predstavo RAZBOJNIKI IZ KARDE-MOMME.
GLEDALIŠČE MIELA
(Trg Duca degli Abruzzi 3)
Danes, 10. t. m„ ob 18., 20. in 22. url:
ECCE BOMBO (1978) režija Nanni Moretti.
koncerti
Katedrala sv. Justa Cappella Civica se predstavlja z glasbenim programom za velikonočne praznike. Dirigent Marco Sofianopulo, organist Mauro Macri. Nastopili bodo v četrtek, 12. t. m., ob 19. uri; v petek, 13. t. m., ob 15. uri; v nedeljo, 15. t. m., ob 10. uri in v ponedeljek, 16. t. m., ob 10.30.
GLASBENA MATICA
obvešča cenjene abonente in obiskovalce koncertov, da klavirski recital
Katje Miličeve
napovedan za danes, 10. t. m.
ODPADE
Ciklus Otroške urice v NŠK
PREBESEDIMO
BESEDE
z Borisom A. Novakom
Pesnik in urednik revije KURIRČEK bo z nami danes, 10. t. m., ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1.
Vabljeni osnovnošolski otroci.
gledališča		NARODNA IN		šolske vesti		razne prireditve		mali oglasi
Rodil se je
LUKA
Samu, Katji in Davidu
čestita društvo Jus
Dušanu in Eleni bosta odslej krajšali noči dvojčici
VANJA in MAJA Nono, nona, stric, teta in bratranca jima želijo vse naj, mamici in očku pa čestitajo in želijo veliko hladne krvi.
Ob rojstvu dvojčic
VANJE in MAJE
Dušanu in Eleni »dvakrat« čestita-v
kolegi ZTT
čestitke
Danes praznuje rojstni dan EMA CO-MARI. Še mnogo zdravja in veselih let ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznuje naš dragi nono FRANC KOŠUTA rojstni dan. Vse najboljše mu kličejo vnuki Darjo, Rado in Marko.
Danes praznuje 18. rojstni dan ROBERTO CAPPELLI. Vse najboljše mu želijo nono, nona in Renato, mama Lidija, oče, Katja in Silvio.
izleti
SK Devin obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Budimpešto od 28. aprila do 2. maja. Informacije na tel. št. 200236 v večernih urah.
Podružnica SPDT Zlata Krona - Mač-kolje vabi planince in prijatelje na pohod HRASTOVLJE-PODPEČ-KOJNIK. Izlet bo 25. t. m. - odhod z osebnimi avtomobili ob 8. uri izpred gostilne Tul, preko mejnega prehoda Osp.
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: danes, 10. t. m., na podružnici v paviljonu B v Ul. San Cili-no 16 ob 17. uri: 1. a, 2. b, 2. c, 3. geom., 4. geom., 5. geom. in ob 18.30: 2. a, 1. b, 1. c in 2. č. Za ostale razrede oddelka za knjigovodje bodo roditeljski sestanki v petek, 20. t. m., po razporedu, ki bo pravočasno javljen.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA.
V	umetnostni galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) bo 18. t. m. ob 18. uri odprla svojo razstavo slikarka MARIUCCIA PO-MIATO. Razstava bo trajala do 28. aprila po običajnem urniku.
V	muzeju Sartorio (Largo Papa Gio-vanni XXIII 1) je danes ob 18. uri otvoritev razstaveslikarja UMBERTA TIRELLI-JA.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 12. aprila razstava slikarke L. M. Sguazzi.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F.
Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Na Gradu sv. Justa - Bastione iiorito
je na ogled razstava nemške grafične umetnosti po 1. svetovni vojni in po II. svetovni vojni.
razna obvestila
Bazoviški jusarski odbor vabi jusar-. ske upravičence iz Bazovice na sejo, ki bo danes, 10. t. m., ob 20.30 v Bazovici v prostorih Tržaškega partizanskega pevskega zbora (Gostilna pri lipi). Na dnevnem redu bo razprava o razlastitvi jusar-skega zemljišča za gradnjo sinhrotrona.
Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 2. do 16. 7. 1990 (namesto od 29. 6. do 13. 7. 1990) za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici -Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
Zadruga Lonjer - Katinara sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v prostorih zadruge v Lonjerju danes, 10. t. m., ob 12. uri v prvem sklicanju in jutri, 11. t. m., ob 20. uri v drugem sklicanju.
Slovenska zamejska skavtska organizacija priredi MLADINSKI KRIŽEV POT na veliki petek, 13. t. m. na Repen-tabru. Zbiranje ob 20. uri. Vabljena vsa slovenska mladina!
prispevki
V	spomin na Rudolfa Križmančiča daruje Marija Čukova 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na vse svoje rajne daruje Blanka Čok 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob priliki 25-letnice vključitve ŠD Vesna v FIGC daruje družina Cattonar
100.000	lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Silvija Rebule darujeta Aldo in žena 100.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na Učotovo mamo daruje prijatelj Marino 30.000 za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Silvota Rebule daruje Olga Žužek z družino 20.000 lir za nabrežinsko godbo.
V	spomin na Marijo Škabar vd. Križman darujeta Dragica in Ivan Kreševič
20.000	lir ter Justa in Drago Milič 30.000 lir za Kulturni dom - spomenik pri Briš-čikih.
V	spomin na Antona Briščaka darujeta sestrični Francka in Štefanija 30.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Vido Pertot vd. Pertot daruje družina Blažič 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Marijo Živec vd. Brando-lin daruje Rožka Miklavec 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob obletnici smrti drage mame in none Dragice Stocce daruje sin Livio z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Vidota Grilanca daruje Ivanka Čuk vd. Ukmar 50.000 lir za cerkev Sv. Martina na Proseku.
V	spomin na Plavijo Tretjak darujeta Jolanda in Srečko 20.000 lir za ŠD Vesna.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju.
OSMIČO je odprl Edoardo Tul - Križpot (Mačkolje).
OSMICO je odprl v Borštu Benedikt Žerjal - Diko.
SERGIO FERFOLJA ima odprto osmico pri Piščancih.
DOMAČ prigrizek in dober kozarček lahko dobite pri Mariotu Cenoutomu v Jamljah, Gregorčičeva 14.
DOMAČE velikonočne pirhe, svinjsko jed in vino nudi osmica Berto Jarc na Tržaški cesti v Doberdobu.
PRODAM motor cagiva aletta rosa 125,
.. prevoženih 9.866 km, v odličnem stanju, za 1.800.000 lir. Plačano zavarovanje in taksa do konca leta. Poklicati na tel. št. (0481) 78153 v večernih urah.
PRODAM 3.000 kv. m zazidljivega zemljišča v obrtniški coni ori Poljanah. Tel. (0481) 78233.
PRODAM ladijske motorje Johnson 25 in 10 hp, mercury 20 in 10 hp ter selva 15 hp. Tel. na št. 767724 od 8. do 12. ure ter od 14. do. 18. ure, razen ob sobotah in nedeljah.
PRODAM po ugodni ceni fiat 126 v zelo dobrem stanju. Tel. 828251 po 19. uri.
IŠČEM inštruktorja za pripravo srednješolca za maturo. Tel. 577546 od 8. do 9. ure.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves. Poskrbimo za čiščenje in negovanje dreves, načrtovanje, siste-macijo in čiščenje parkov in vrtov. Urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) 884161.
PRODAM audi 80 dizel, letnik '81, po ugodni ceni. Informacije na tel. št. (0432) 861060 po 20. uri.
DELAVCA za prenos in montažo pohištva, po možnosti z izkušnjo v mizarstvu, zaposli trgovina pohištva Pupis -Sesljan. Tel. 299269.
menjalnica				6. 4. 1990	
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		1248,050 1235.—		Japonski jen 		7,928	7,600
Nemška marka		735,030	732,—	Švicarski frank		831,870	830,-
Francoski frank		218,650	216,500	Avstrijski šiling ....	104,483	104,—
Holandski florint ...	. 652,850	650.—	Norveška krona ....	189,780	187,—
Belgijski frank		35,540	35.—	Švedska krona		203,240	200,-
Funt šterling		2041,200 2020,—		Portugalski eskudo	8,323	8,—
Irski šterling 		1969,300	1950.	Španska peseta 		11,562	11.—
Danska krona		192,230	190,-	Avstralski dolar		954,100	910.
Grška drahma		7,644	7,300	Jugoslov. dinar 		- — .	100 —
Kanadski dolar		1068,900 1030,		ECU		1504.—	—
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef : Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
nimi osebami ali s takimi, katerih obnašanje prinaša tveganje, če pa jih že imamo, moramo vedno uporabljati zaščitno sredstvo. Pri najmanjšem dvomu pa je pametno, da se odločimo za test, ki je brezplačen in popolnoma anonimen. Test je zelo važen, ker omogoča boljše nadzorovanja okužbe in tako ščiti najbližje osebe.
CE GA POZNAŠ, SE MU LAHKO IZOGNEŠ. ČE GA POZNAŠ, TE NE BO UMORIL.
DRŽAVNA KOMISIJA ZA BOJ PROTI AIDSO - COMMISSIONE NAZIONALE PER LA LOTTA CONTRO LAIDS
Ministrstvo zdravstvo
Ministero della Sanitd
Občni zbor Kmečk o-obrtne hranilnice v Doberdobu
Poslovanje leta 1989 zelo uspešno 680 milijonov lir čistega dobička
Leto 1989 bo v poslovanju Kmečko-obrtne hranilnice v Doberdobu ostalo zabeleženo kot izredno uspešno. Za okrog 24 odstotkov so se povečale hranilne vloge, ki so konec leta presegle 24 milijard lir, zadružno premoženje se je dodatno utrdilo in je bilo ob koncu lanskega leta vredno 1,7 milijarde, poslovanje pa se je zaključilo s čistim dobičkom 680,5 milijona lir, kar je absolutno največ v osemdesetletni zgodovini obstoja te za doberdobsko skupnost in okoliške kraje še kako pomembne ustanove. Dobiček bodo namenili za 670.528.507 lir v redno rezervo, 5 milijonov lir v izredno rezervo, 5 milijonov lir pa za dobrodelne namene.
Naj ob tem povemo, da se je poslovanje v letu 1988 zaključilo s čistim dobičkom 465 milijonov lir in da so v tem letu hranilne vloge znašale 19,5 milijarde lir.
Obračun finančnega poslovanja 200-članske zadruge so predstavili na nedeljskem občnem zboru, ki je potekal v mladinskem domu v Doberdobu. Obračun je bil, po daljši razpravi, odobren s plebiscitarnim številom glasov.
Na dobro obiskani skupščini je najprej spregovoril predsednik posojilnice Andrej Gergolet, ki je orisal pogoje v katerih se je odvijalo poslovanje ustanove, ki je lani, z odobritvijo novega statuta zagotovila pogoje za uspešnejše in agilnejše poslovanje v krajevni skupnosti. Gergolet je omenil tudi, da so lani, po večletnem reševanju spora, vendarle prišli do "strehe nad glavo"
in da bo že kmalu izdelan načrt za prenovo poslopja, ki bo postalo novi sedež posojilnice. Vanj naj bi se predvidoma vselili prihodnje leto. "S konsolidacijo lanskih rezultatov in z intenzivnim delom in širjenjem dejavnosti menim, da lahko s precejšnjim optimizmom pričakujemo leto 1992", je zaključil svoje poročilo Andrej Gergolet, medtem ko je ravnatelj posojilnice dr. Maks Gergolet pojasnil posamezne postavke v poslovanju.
Hranilne vloge (razne oblike varčevanja) so se povišale za 4,6 milijarde lir, ali za skoraj 24 odstotkov v primerjavi z letom 1988. Najbolj občuten je bil porast pri navadnih vlogah, (za 3,8 milijarde - 31,8 odstotkov), vloge na tekočih računih pa so se zvišale za 741 milijonov, oziroma za 10 odstotkov. Obseg posojil je ob koncu lanskega leta znašal 12,9 milijarde lir in je bil za skoraj 9 odstotkov višji v primerjavi z letom poprej. Največji obseg imajo hipotekarna posojila 6,3 milijarde in posojila na tekočih računih (6,1 milijarde), znižala so se tako imenovana menična posojila in sicer skoraj za tretjino.
V razpravi je bilo slišati nekaj pripomb o kriterijih pri podeljevanju prispevkov društvom in organizacijam in priporočilo, naj bi ustanova namenila večjo pozornost prav domačim društvom.
Predstavniki posojilnice so z navedbo podatkov, da pretežni del posojil izdajajo članom v sosednjih krajih in
da le ti prispevajo tudi več kakor polovico vlog, upravičili dodeljevanje podpor in pozornost, ki jo izkazujejo društvom in organizacijam v sosednjih občinah, zlasti na Tržiškem, ne da bi zaradi tega zapostavljali delovanje domačih društev.
Na nedeljskem občnem zboru so sprejeli tudi predlog o določitvi maksimalnega zneska za direktno, oziroma indirektno posojilo. V primeru direktnega posojila je ta znesek enak lanskemu, to je 400 milijonov lir, v primeru indirektnega posojila pa se poviša na 500 milijonov lir.
Določena je bila tudi odškodnina za sejnine članov upravnega sveta ter odškodnina članom nadzornega odbora.
Zadnja točka pa je predvidevala volitve dveh novih članov upravnega sveta ter petih članov nadzornega odbora. Za člana upravnega sveta sta na tajnih volitvah bila potrjena Andrej Gergolet in Severina Peric, za člane nadzornega odbora Mario Vižintin, Marčelo Frandolič in Arnaldo Jarc (vsi trije so to nalogo že opravljali). Nadomestna člana nadzornega odbora pa sta Guido Devetak in Dario Peric, ki prvič stopata v nadzorni odbor.
V poročilu o nedeljskem čbčnem zboru posojilnice v Doberdobu velja navesti tudi podatek, da je bil v Uradnem vestniku dežele objavljen novi statut posojilnice, odobren na lanskem izrednem občnem zboru, ki je s tem tudi stopil v veljavo,-
Razstava v Kulturnem domu do 20. t. m.
Čudovite krajine, portreti in cvetje Fanči Gostiša
Idrija je v poltisočletni zgodovini — letos namreč poteka 500-letnica odkritja rudnika živega srebra in začetka tega rudarskega mesteca - zmeraj predstavljala nekaj posebnega. V Idriji so delovali, v glavnem v okviru rudniške uprave, znani zdravniki, botaniki, inženirji, ki pa so se z delom proslavili v širšem slovenskem in evropskem prostoru. Koliko eminentnih strokovnjakov je izšlo iz Idrijske realke, ki je delovala med letom 1901 in 1926! V Idriji pa so se rojevali in oblikovali tudi umetniško izrazito nadarjeni talenti.
Kandidatna lista KPI za goriški občinski svet
KPI je sestavila kandidatne liste za goriški občinski in rajonske svete. Med kandidati je precej novosti: več kot polovica je novih, kar 13 je neodvisnih, 11 je žensk. Tudi slovenska narodnostna skupnost je dobro zastopana s kar 8 kandidati. Od dosedanjih šestih občinskih svetovalcev ne bo več kandidiral sen. Battello zaradi obveznosti v senatu. Na listi so dosedanji načelnik skupine Roberto Busolini, mestni tajnik Marzio Lamberti, Liliana Ardit, Enzo Bucovini in pokrajinski tajnik Maurizio Salomoni. Poleg njih so na listi še deželni svetovalec Ivan Bratina ter pokrajinska svetovalca Ro-saria Di Dato in Oliviero Furlan.
Upravitelj Kulturnega doma Igor Komel, telesnokulturni (in vsestranski) delavec Aldo Rupel, avtoprevoznik Rado Plessini in šolnica Renca Peles-son so štirje Slovenci, ki nastopajo kot neodvisni, poleg njih pa kandidirajo tudi bančna uslužbenca Sandro Corva in Umberto Hvalič ter upokojenec Stanko Maligoj.
Seznam neodvisnih kandidatov dopolnjujejo šolnika Roberto Rosso in Salvatore Simoncini, upokojenec Antonio Mennella, delavec Massimo Wirtisch, uslužbenec Giordano Chiari--on, mladi Roberto Mrak, Rossella Ge-novese in Gianluca Spessot ter bivši
predsednik zadruge ITE Giovanni Cu-lot. Kandidatke so še Anna Di Gianan-tonio (preds. krožka Rinascita), Duilia Bernes, Ave Olivo, Blanca Marega, Gianna Pirella (članica CK KPI), Bian-camaria Del Neri in Lucia Cassanego (predstavnica UISP). Na listi so še delavci Luciano Andrian, Sirio Ban, Tonino Pantuso, Giorgio Moserini in Roberto Calligaris, univerzitetni profesor Luigi Menghini, voditelj VZPI Silvino Poletto, naravovarstvenika Lucio Uhan in Carlo Peresson.
Na čelu kandidatnih list za rajonske svete zasledimo sledeče Slovence: Vilma Brajnik, Vojko Cijak in neodv. Erik Bensa (Štandrež), Ivan Bratina (Svetog. - Placuta), Edi Maligoj, Mario Bizaj, Stanko Maligoj (Podgora), Boris Pintar, Mirko Vendramin, David Sos-sou (Pevma).
V Števerjanu vloženi listi Občinske enotnosti in SSk
Jutri zapade rok za predložitev volilnih list za majske upravne volitve. Ker bo vrstni red znakov na volilnici določil žreb, se predstavnikom strank ne mudi. Doslej je, kakor smo zvedeli, predložilo volilne znake in liste kandidatov razmeroma malo strank. Naval bo predvidoma danes in jutri, ko zapade rok.
V Števerjanu sta bili doslej vloženi dve listi: lista Občinske enotnosti in lista Slovenske skupnosti.
Nosilec liste Občinske enotnosti je dosedanji župan Ivan Humar, drugi kandidati pa so Silvan Cibini, Alojz Juretič, Ivan Klanjšček, Marjan Kristančič, Martin Koren, Rudi Koršič, Ivan Miklus, Rihard Mizerit, Florjan Planinšček, Silvan Pittoli in Damjan Štekar. Sedem kandidatov je bilo že
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
JAKOB RUDA
Režija: Dušan Mlakar
Danes, 10. aprila, ob 20.30 — Abonma red B — V KULTURNEM DOMU V GORICI
doslej v občinskem svetu, pet pa je novih.
Nosilec liste Slovenske skupnosti je Hadrijan Corsi. Drugi kandidati pa so Darko Miklus, Ivan Vogrič, Izidor Prinčič, Gerardo Falcicchia, Mirko Mužina, Aleš Pintar, Dominik Humar, Rinaldo Dorni, Alojz Hlede, Boris Hladnik in Slavka Lakovič por. Ter-pin.
V občini Sovodnje in Doberdob so kandidatno listo doslej vložili samo misovci.
Pokrajinski svet
Danes ob 15.30 se sestane goriški pokrajinski svet. Večinoma so na dnevnem redu manjše tekoče zadeve, v začetnem delu seje pa bo razprava o misovski resoluciji glede publicizacije dela pokrajinskega sveta. Med drugimi točkami je tudi najem posojila 530 milijonov lir za kritje petine deficita avtobusnega podjetja APT v obdobju 1982-86.
■ Goriška državna in mestna knjižnica v Ul. Mameli je v tem tednu zaprta zaradi velikonočnih praznikov. Uradi knjižnice so občinstvu odprti samo med 10.30 in 12. uro za izposojanje knjig.
V Gradišču so nastopili zmagovalci mladinskega violinskega natečaja
V gledališču Coassini v Gradišču se je v nedeljo z nagrajevanjem in slavnostnim koncertnim nastopom zaključil petdnevni mednarodni mladinski violinski natečaj, ki ga je priredilo Kulturno in glasbeno združenje iz Fare. Letošnjega natečaja, ki je bil že 8. po vrsti, se je udeležilo rekordno število mladih talentov: nastopilo je namreč kar 96 mladih violinistov iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije, Hrvaške, Veneta, Tridenta in Gornjega Poadižja, Koroške, Štajerske ter s Salzburškega.
Tekmovalce so porazdelili v štiri skupine. V skupini A so nastopili violinisti do 11. leta starosti. Najbolje se je odrezala komaj 8-letna Lidija Bula-wina Baich iz Gradca sicer pa ruske narodnosti. V tej skupini so posebno nagrado podelili tudi najmlajši med vsemi tekmovalci, 8-letni Sanji Repše iz Ljubljane.
Drugi dan tekmovanja so bili na vrsti violinisti skupine B, od 12. do 14. leta starosti. Bilo jih je 19, kvalitetno pa je prav ta skupina najbolj izstopala. Komisija je menila, da je prikazala najboljše glasbeno znanje 13-letna Monika Redenšek iz Ljubljane.
Nato so bili na vrsti violinisti, ki spadajo v kategorijo C. Mladih virtuozov, starih od 15 do 18 let, je bilo 23. V tem razredu si delita prvo mesto 18-letna Mirjam Pustički iz Zagreba in
prav tako 18-letna Helga Pocherstor-fer iz Celovca.
V soboto so bili na vrsti še najstarejši violinisti, ki spadajo v skupino D (nad 19 let). Tudi v tem primeru je žirija podelila dve prvi nagradi in sicer 21-letnemu Pauliusu Sondeckisu iz Salzburga in 20-letnemu Paolu Zor-danazzu iz Cittadelle pri Padovi.
Vsi navedeni zmagovalci so nastopili v nabito polni dvorani nob ne-
deljskem slavnostnem koncertu. Prireditev je sklenil nastop 25-članskega mladinskega orkestra sosednih dežel. Mladi slovenski in hrvaški, italijanski in avstrijski gojenci glasbenih šol so pod vodstvom dirigenta Marka Letonje izvedli Vivaldijevo Simfonijo št. 1 in Mozartov Diyertimento št. 11.
Na sliki (foto Marinčič) najmlajša tekmovalka, 8-letna Sanja Repše iz Ljubljane.
V	teku preiskava o prekupčevanju z ukradenimi čeki
Goriški karabinjerji so prišli na sled nekaterim osebam, ki naj bi bile vpletene v prekupčevanje z ukradenimi čeki. Preiskava je še v teku in so zato podrobnejši podatki oviti v preiskovalno tajnost. Kot smo izvedeli, naj bi doslej prijavili dve osebi (eno v Gorici, drugo pa v nekem drugem kraju v naši deželi). Pri tem naj bi tudi zaplenili čeke v skupni vrednosti okrog 300 milijonov lir. Zdi se, da gre za del plena nekaterih ropov v Venetu.
V	Pierisu so karabinjerji tudi aretirali 30-letnega Giancarla Massima Gallettija iz Reggio Calabrie. Galleti je bil pred časom obsojen na dve leti in mesec zapora, a se je doslej izmikal prestajanju kazni.
Požar
Včeraj zjutraj so morali goriški gasilci v Ul. Corsico, 21, kjer je požar zajel stanovanje Marise Bonan. Alarm je sprožil sosed Virgilio Milocchi, ki je opazil, da je iz stanovanja uhajal gost dim. Bonanove namreč ni bilo doma. Ognjeni zublji so se razvili v kuhinji, hiter poseg gasilcev pa je onemogočil, da bi se požar razširil še po ostalih sobah. Gmotna škoda je precejšnja, saj je ogenj popolnoma uničil kuhinjsko opremo. Nezgodi je najverjetne botroval kratek stik.
Fani Gostiša iz znane učiteljske družine prav gotovo sodi med take osebnosti, čeprav se je slikarstvu, morda predvsem zaradi materialnih in družinskih težav zapisala razmeroma pozno.
Razstavo njenih del - v glavnem gre za olja (krajine, portreti in cvetje) in samo nekaj akvarelov - so v petek zvečer odprli v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo na ogled do 20. aprila.
Življenjsko in umetniško pot Fanči Gostiševe je udeležencem na zelo lep način prikazal profesor Tomaž Pavšič, ki je poleg umetniškega sporočila, ki izhaja iz slik, opozoril še na dragoceno vlogo, ki jo je Fanči, v času nastajanja slik, opravila. Na platno je zabeležila značilne podobe stare Idrije,, ki jih danes ni več, bodisi, da je, zlasti hiše, uničil zob časa, bodisi, da so se morale umakniti brezdušnim sodobnim načrtovalcem.
Posebno izrazno moč imajo tudi Gostišini portreti.
Udeležence je na petkovi, sicer skromni slovesnosti, nagovoril Igor Komel, v imenu Kulturnega doma, medtem ko je Joško Vetrih podal kratko predstavitev v italijanščini.
Dodati velja še, da je Fanči Gostiša poleg številnih razstav v Sloveniji, priredila tudi razstavi v Ferrari in Palmanovi, bila pa je tudi gost Beneške galerije v Špetru.
Razstava v Kulturnem domu bo odprta do 20. aprila, urnik obiska pa je ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 17.00 do 19.30.
Na sliki (foto. Pavšič): s petkovega odprtja razstave.
izleti
Sekcija VZPI in Sindikalna zveza upokojencev iz Doberdoba prirejata 4-dnevni izlet od 16. maja dalje v Mauthausen, Prago, Bratislavo in na Dunaj. Vpisovanje in informacije pri Mili do 20. aprila.
razna obvestila
V prostorih KD Briški grič na Bukovju, bo drevi ob 20.30 selekcija diapozitivov za natečaj Diaprimorska v Novi Gorici. Rok za predložitev del zapade 20. t. m.
Mladinska sekcija SSk vabi danes, 10. t. m., ob 20.30 v Katoliški dom na prireditev v sklopu srečanja manjšin MENS. Nastopili bodo Sovodenjska dekleta in dijaki ki. liceja Prešeren ter člani Slovenskega kluba iz Trsta z veseloigro Anonimusa Carsicusa Proces na Vrdeli.
kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 luglio«. Prep. ml. pod 14. letom.
VERDI 18.00-22.00 »Lambada«. Prep. ml. pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Optional sexy«. Prep. ml. pod 18. letom.
rri	v
Trzic
COMUNALE 20.30 »I paraventi«. Gledališka predstava.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Voglie carnali di una signora perbene«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Smrtonosna igra«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Indiana Jones III - Zadnji križarski pohod«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska - Ul. - sv. Mihaela - tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701.
pogrebi
Danes ob 12. uri lolanda Pizzul vd. Maggiar iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 13.15 Pietro Schubert iz bolnišnice Janeza od Boga v Poljan.
Na seminarju MEN S, ki se odvija v teh dneh v Gorici
Mladi pripadniki manjšin Evrope spoznavajo Slovence v Italiji
V biltenu št. 7 spremna beseda župana
Kulturni dom ponuja bogat spored prireditev
Okrog šestdeset mladih pripadnikov manjšin z raznih koncev Evrope sodeluje v teh dneh na seminarju mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MENS), ki ga letos gosti v Gorici mladinska sekcija SSk. Prvi delovni dan so imeli v nedeljo, ko sta bili v Kulturnem domu dve zasedanji, s katerima so organizatorji skušali ponuditi gostom vpogled v zgodovino in stvarnost Slovencev v Italiji. Na dopoldanskem zasedanju je pozdravil predsednik MENS-a Julius Muehloeg-ger, predstavnik mladih pri južnotirol-ski SVP, iz Slovenije pa sta pozdravila predstavnika mladih socialdemokratov in krščanskih demokratov.
Zgodovinsko informacijo o Slovencih in posebej o delu naroda, ki živi na zahodni narodnostni meji je nato podal prof. Tomaž Simčič. Svoj zgoščen zgodovinski prikaz je začel z naselitvijo Slovencev na današnjem ozemlju in nato skozi stoletja do današnjih dni, »ko smo pred vrati nove Evrope, ki postavlja nove naloge tudi Slovencem v Italiji: premostiti je treba nacionalizme, saj je bodočnost v integraciji, ki pa ne sme izključevati razlik, nasprotno mora jih predpostavljati«, je zaključil.
Dr. Pavel Stranj je nato obogatil predstavitev naše narodnostne skupnosti v Italiji z navajanjem podatkov in dejstev, ki predstavljajo po eni strani moč po drugi pa šibkost Slovencev. Na tak nedvomno zanimiv način je obdelal razna področja našega družbenega življenja od prisotnosti na teritoriju, do zahtev po zaščiti, do politike,
kulture, športa, gospodarstva, šolstva, medijev itd. Dopoldanski spored je dopolnila še Ines Škabar, ki je prebrala prispevek Saše Rudolfa o Stalnem slovenskem gledališču, nato pa je bila krajša razprava.
Po zasedanju glavnega odbora MENS-a je bila popoldne predstavitev stranke SSk in zahtev po zaščitnem zakonu. Govorili so deželni predsednik stranke Marjan Terpin, podpredsednik Rafko Dolhar in tajnik mladinske sekcije Damjan Terpin. Zvečer so v Palače hotelu, v sodelovanju s Kino-
ateljejem predvajali filma Zamejci v režiji Andreja Mlakarja in dokumentarni film Zdenka Vogriča o slovenski manifestaciji na goriškem Travpiku.
Udeleženci seminarja so bili včeraj na izletu po slovenskem narodnostnem ozemlju v Italiji, danes^a bodo v Kulturnem domu razpravljali o političnem organiziranju manjšin in primerjali razne izkušnje na tem področju. Zvečer bo kulturna prireditev v Katoliškem domu.
Na sliki (foto Marinčič) udeleženci seminarja na nedeljskem zasedanju.
Prireditve v Kulturnem domu, v začetku meseca, so bile v znamenju volitev v Sloveniji in v znamenju afriškega filma. Tako je Slovenski raziskovalni institut priredil javno razpravo s kandidatom ZSMS - Liberalne stranke za predsednika predsedstva Slovenije dr. Markom Demšarjem, 4. aprila pa je bila okrogla miza (na pobudo uprave doma) s predstavniki strank z novogoriškega območja. Od 3. do 5. aprila je bilo Srečanje z afriškim filmom, v sodelovanju med ustanovo CVCS in Ki-noateljejem.
V	petek, 6. aprila, pa se je z odprtjem razstave slik Fani Gostiševe spet obnovila bogata razstavna dejavnost Kulturnega doma. Razstava bo odprta do 20. t. m.
Sinoči nas je spet obiskalo Slovensko stalno gledališče s Cankarjevo dramo Jakob Ruda. Drevi pa bo ponovitev istega dela.
V	okviru "Srečanj z avtorjem" je bil za jutri napovedan večer s Francetom Cerarjem in Ladom Ambrožičem -Novljanom. Srečanje pa je bilo, zaradi bolezni, odgodeno na kasnejši čas. Te dni se v Kulturnem domu odvija Srečanje mladinskih organizacij manjšinj-skih skupnosti iz raznih evropskih dežel. Zaključilo se bo 12. t. m. Konec meseca (28. aprila) bo na sporedu 4. Miting za sožitje, mir in razvoj, ki ga prirejata VZPI-ANPI in SKGZ, dan prej pa bo v Kulturnem domu občni zbor delničarjev Kmečje banke.
Tudi pevske in glasbene prireditve ne bodo izostale. V soboto, 21. aprila, bo celovečerni koncert pevskega zbora 'Vinko Vodopivec" iz Ljubljane. 22. aprila pa se bo v domu odvijal koncert letošnje revije Primorska poje. 26. aprila bodo ponovno gostje Kulturnega doma člani svetovno znanega ansambla Big Band RTV Ljubljana, ki bodo pod vodstvom Jožeta Privška podali "Tribute to Benny Goodman". Večer bo še dodatno popestril nastop New swing kvarteta.
Ob koncu velja opozoriti še na četrtkove filmske večere, v okviru ciklusa Gorica Kinema '90, ki jih prireja Kino-atelje.
Toliko o pomembnejših prireditvah v Kulturnem domu, kakor izhaja iz mesečnega biltena št. 7, h kateremu je napisal spremno besedo goriški župan dr. Antonio Scarano. Dr. Scarano izraža Kulturnemu domu priznanje, v imenu goriškega mesta, za pomembno vlogo izmenjave in posredovanja, ki jo ta naša kulturna ustanova opravlja. Scarano nakazuje obenem nove možnosti, ki se odpirajo spričo sprememb v bližnjih deželah in v vzhodni Evropi: "Okoliščine kar vabijo to naše območje, da izrazi in posreduje skupne težnje v središčni evropski prostor. Bogastvo kulturnega pluralizma tega obmejnega ozemlja bo lahko nudilo svoj nadalnji doprinos načrtom, ki nosijo v sebi tolikšno sporočilo miru in civilnega napredka".
Priprave na letošnji EXPOMEGO
Zadovoljstvo ob končanem projektu Radia Val in GS Gorica
Nad 200 podjetij
EKPOMEGO 90, goriški mednarodni blagovni sejem, ki se bo odvijal od 28. aprila do 6. maja, naj bi bil, po zamisli prirediteljev pomemben mejnik. Pomenil naj bil zaključek dvajset-'etaega obdobja goriških sejemskih Prireditev in začetek nove usmeritve. Močna vzpodbuda za to prihaja od zgodovinskih premikov, ki so se v lanskem letu dogodili v državah Vzhodne Evrope in ki so v razmeroma kratkem Sasu Gorici in deželi Furlaniji-Julijski krajini v bistvu spremenili njeno dosedanjo vlogo mejne pokrajine med zahodnim, industrijsko razvitim svetom in Vzhodno Evropo.
Expomego želi ujeti korak s časom, har je navsezadnje prvi namen in smisel takih in podobnih prireditev.
Odziv razstavljalcev je bil doslej, kakor pravijo organizatorji, nad pričakovanji in je že zmanjkalo prostora. Za silo so skušali urediti dodatni pokriti prostor ob hali C, kjer nameščajo °krog 500 kvadratnih metrov velik šotor.
hla sejmu bo prisotnih nad dvesto Razstavljalcev, z Goriškega, Furlanije-^nlijske krajine in drugih dežel Italije, tudi iz Avstrije in Slovenije ter !.
Go ' ~bei velja opozoriti na pobudo so riš'tega združenja industrijcev, ki s skupinsko razstavo zasedli celo-n razpoložljiv prostor v hali A.
korej,
Pos
Mednarodni blagovni sejem se bo odvijal, kakor smo sicer že poročali, na dveh ločenih krajih: na razstavišču v Ulici della Barca, kjer bo glavnina razstavljalcev, in ob kanalu Valentinis v Tržiču, kjer so dodelili prostor raz-stavljalcem turističnih plovil in drugih artiklov, ki tako ali drugače sodijo na področje pomorskega turizma in športnih dejavnosti.
Čeprav je do odprtja sejma še dvajset dni, je okvirni program manifestacije in tudi vzporednih prireditev, že znan.
Tako bo 30. aprila uradni dan Koroške, 4. maja pa uradni dan Slovenije. Določiti je treba še datum za uradni dan Koreje. 29. aprila bo na sejmu slovesnost ob podelitvi priznanj za zvestobo delu. Na sporedu bo tudi nekaj strokovnih posvetovanj in srečanj, tako s področja gospodarstva, športa, primerno bodo poskrbeli tudi za razvedrilo. Glede tega velja opozoriti na ponudbo, ki jo pripravljajo Korošci, ki bodo na sejmu namestili 600 kvadratnih metrov veliko, pokrito pivnico, kjer bodo točili pivo, za okrepčilo pa ponujali njihove specialitete.
Bogat razpored prireditev, zlasti v obliki tekmovanj in ekshibicijskih nastopov napovedujejo tudi v Tržiču, v okviru Exponautice. Skratka, za vsakogar nekaj. Če bo zraven še količkaj naklonjeno vreme, potem uspeh ne bi smel izostati.
Zgaga Vojvodine Kranjske
Pred nekaj dnevi so člani projekta radijske priredbe dela Miloša Mikelna "Zgaga Vojvodina Kranjske" nazdravili nadvse uspeli uresničitvi desetih nadaljevanj humoristične oddaje. Nadaljevanka je sad Zveze slovenskih kulturnih društev, Gledališke skupine Gorica in Radia Val Gorica, ki so skupno sodelovali pri izoblikovanju
posrečene radijske postavitve Mikel-novega dela. Za priredbo in režijo je poskrbel Janez Povše, za glasbeno opremo Tanja Vižintin, tehnično plat pa sta opravila Dušan Košuta in Peter Grusovin.
Barbara Rustja, Erik Bensa, Adriana in Laura Furlan, Vesna Češčut, Dušan Košuta, Mirjam Simiz, Ivo Cotič, Kris-
tina Ožbot, Valentina Martinuč, Erika Černič in Robert Peric, - vsi so namreč člani gledališke skupine Gorica - so korajžno stopili pred mikrofone in posneli, kot že rečeno, kar 10 nadaljevanj. Sodobno humoristično in satirično. delo Miloša Mikelna je parodija znane Valvasorjeve "Slave vojvodine Kranjske", ki govori o navadah in običajih slovenskega ljudstva, skozi zgodovino do avtorjevega časa. Mikeln je Valvasorjevo predlogo aktualiziral, zarisal celo vrsto potez slovenskega narodnega značaja, kot se slednje kažejo dandanes, da ne rečemo v specifiki družbene stvarnosti v matični domovini. Večina stvari seveda velja tudi za Slovence tostran meje, zato je Mikel-nova knjiga bistveno zanimiva in zabavna za vse nas.
Člani Gledališke skupine Gorica in Radia Val so torej poskrbeli, da so na oprijemljiv način ponesli po etru na domove nekaj hudomušnih anekdot glede lastnosti (beri napak) slovenskega človeka. Prvo nadaljevanje je bilo na sporedu 22. novembra lani, zadnje pa je šlo v oddajo 1. aprila letos. To je bil prvi kulturno-radijski program, ki ga je Radio Val nudil svojim poslušalcem. Seveda ne bo zadnji, kot je bil govor na zakljčnem srečanju, saj se vsi že pripravljajo na prihodnjo sezono.
Na sliki (foto Čubej): skupina sodelavcev, ki je pripravila radijsko priredbo Mikelnove "Zgage...".
V Solkanu je bilo tradicionalno srečanje bivših borcev in aktivistov
bivš- i sl°venskih sekcij VZPI-ANPI, jj.. borci in aktivisti narodnoosvobo-tragibanja, so tudi letos priredili j. aicionalno družabnost. Zbrali so se ■ biaica v Solkanu, v hotelu Sabotin, niv srečanju je zbrane nagovoril taj-* sekcije VZPI za Peč, Gabrje in Po>Ph' Ludvik Pregeli' ki j® zavzeto žcirči d doPrinos, ki so ga borci dali (Zv*0vini: »Delovali smo v težkih po-Vpl -a z enim ciljem: osvoboditi člo-Vso™ lzpod hudega izkoriščanja pred-
flehumflTiOSVOboditi našo zemli0 veri9 naše f ?6ga okupatorja, osvoboditi jutri jodstvo starega terorja za boljši n de£TejŠlh 9eneracij, za svobodo knm ^ kr?C1i°' za traini mir.« S kanč-
»n5L r?kobe ie nat° u9otovil, da
nsa tretja generacija tega ne more zumeti, ker ni živela v času narod-mosvobodUnega boja.« Sicer pa je iz-«Kel zeljo, da bi tega tudi ne doume-n ' Predysem zato, da ne bi preiskusila astni koži takratnih grozot.
Gogolj je nato poudaril zahtevo in P makovanje po pravičnih rešitvah za ase narodnostno vprašanje, ki je po
tnrv'^1 stoletia ostalo pri mrtvi Zadnji dokaz je prepoved izra-nja v materinščini s strani predsed-r,K.a, deželnega sveta ob nedavnem obisku delegacije iz Slovenije.
»Mnogo borcev je umrlo,« je ugotovil, »kar nas je ostalo smo stari in betežni,« toda vseeno imajo ljudje, "ki so pred 50 leti gradili most miru in sporazumevanja na tem koščku zemlje ", nekaj želja: da bi Slovenija našla pravo pot v novi Jugoslaviji, da bi Italija.
ostala napredna demokratična država in da bi spoštovala borce narodnoosvobodilne vojne, ki so ji s svojo borbo doprinesli ugled, ki ga danes uživa v svetu.
Na sliki (foto Marinčič) bivši borci in aktivisti na družabnem večeru.
Priprave na prireditve v
V	Števerjanu so te dni začeli s pripravami na tradicionalno prvomajsko slavje. Program prireditev so letos morali uskladiti z upravnimi volitvami, ki bodo, kakor znano, 6. in 7. maja. Tako se bodo razne pobude KD Briški grič, briških vinogradnikov in ZSŠDI ter ZTO izvedle v zadnjem tednu aprila, oziroma ob prvem maju.
V	pogovoru z organizatorji smo izvedeli, da bo tudi letos v Dvoru razstava in pokušnja briških vin, 29. aprila bo 11. spominski pohod Števerjan -Gonjače, ob mednarodnem delavskem prazniku pa pripravljajo, poleg shoda, tudi primeren kulturni in rekreacijski program.
Spominski pohod bo v nedeljo, 29. aprila, in na njem pričakujejo množično udeležbo krajanov, in tudi gostov iz drugih krajev. Potekal bo v glavnem kakor vsa leta doslej, na približno deset kilometrov dolgi progi. Udeleženci bodo letos sicer šli na pot izpred mejnega prehoda na Humu (na jugoslovanski strani), medtem ko je bil prejšnja leta start izpred Dvora. Cilj bo prav tako na Humu, kjer bodo vsi udeleženci prejeli tudi malico.
prvomajske
Števerjanu
Objavljamo pravilnik 11. spominskega pohoda, ki ga prirejata KD Briški grič in Krajevna skupnost Kojsko, v sodelovanju z ZSKD Gorica, ZSSDI — Gorica in ZTKO Nova Gorica.
-	pohod je netekmovalnega značaja, odvijal se bo 29. aprila ob vsakem vremenu;
-	dolžina proge znaša 10 kilometrov;
-	pohoda se lahko udeležijo posamezniki ali skupine; za skupino se šteje najmanj 5 oseb;
-	vpisovanje od 8. ure dalje pred mejnim prehodom v Števerjanu; vpisuje vodja skupine; vpisnina znaša 4.000 lir; vodje skupin bodo prevzeli tudi priznanja;
-	odhod s Huma (na jugoslovanbski strani) ob 9.30; čas pohoda ne sme presegati treh ur;
-	cilj bo na Humu, kjer bo vsak udeleženec prejel tudi malico;
-	podeljevanje priznaj bo ob 12. uri;
-	vsi udeleženci prejmejo spominsko kolajno, pokale in plakete pa najštevilčnejše skupine; med potjo bodo delovale kontrolne postaje;
-	prireditelji odklanjajo vsakršno odgovornost za morebitne nezgode in nevšečnosti, ki bi se pripetile med pohodom.
Po nedeljski zmagi v košarkaškem derbiju proti San Benedettu
Tržaški Stefanel v A-l ligi
STEFANEL - SAN BENEDETTO 100:73	(51:35)
STEANEL: Middleton 25 (1:2, 9:11, 2:5), Pilutti 9 (7:7, 1:3, 0:5), Volpis, Bianchi 11 (1:2, 2:2, 2:5), Tyler 12 (1:2, 4:10, 1:1), Zini 2 (—, 1:1,—), Cantarello 14 (2:2, 6:13, —), Zarotti 5 (1:2, 2:5, —), Maguolo 16 (4:4, 6:14, —), Sartori 6 )—, 3:5, 0:1).
SAN BENEDETTO: Gnecchi 6 (—, 3:6, —), paravella 5, (—, 1:2, 1:2), Biaggi 3 (—, —, 1:2), Ponzoni 9 (—, 3:6, 1:3), Ardessi 1 (1:2, 0:1, —), Vargas 18 (4:5, 7:14, 0:1), Vitez 8 (—, 4:8, 0:1), Esposito (—, 0:2, 0:1), Braini, Poguette 23 (3:6, 7:11, 2:3).
SODNIKA: Paronelli iz Vareseja in Borroni iz Milana.
PON: nihče.
Kot je bilo pričakovati, je Stefanel z veliko lahkoto premagal San Bendetto in si tako metametično priboril prestop v A-l ligo in prvič v zgodovini tržaškega društva pravico do nastopanja v končnici za državni naslov. Goričani pa se po 16 letih neprekinjenega nastopanja v A-2 in A-l ligi (enkrat so se tudi uvrstili v »play off«), žal poslavljajo od prvoligaških bojev. Perspektivi obeh ekip sta torej zelo različni: Stefanel ima mlado ekipo, igralci lahko še veliko napredujejo, mladinske ekipe pa uvrščajo celo vrsto talentiranih igralcev. Pri tem gre poudariti, ogromno delo trenerja Tanjeviča, ki je mogoče še pomembnejše kot sam prestop v A-l ligo.
Za San Benedetto pa se pričenja težko obdobje preporoda: s sedanjim igralskim kadrom bi bila takojšnja vrnitev v A ligo skoraj nemogoča. Zato bo moralo goriško vodstvo prav gotovo pomisliti na pomladitev ekipe in okrepitev mladinskih ekip, kot je to storil Stefanel pred štirimi leti.
MARKO OBLAK
neposredno
po
telefonu
V Trstu, kamor je prišel s slavo enega najboljših evropskih košarkarskih trenerjev, je Bogdan Tanje-vič doživel verjetno eno svojih največjih razočaranj, nazadovanje v B ligo. Zato pa je sedaj uspeh toliko slajši: v dveh sezonah je Stefanel popeljal iz B-l lige najprej v A-2 in sedaj v A-l ligo, kjer se bo celo boril v play offu za državni naslov.
TANJEVIČ: »V napredovanje sem upal, vendar sem bolj verjel na možnost, da se prebijemo v play out kot v play off. Mislil sem, da sta Ipifim in Glaxo Verona močnejša, nekje na našem nivoju naj bi bil Garessio Livorno, morda nekoliko boljši pa Jollyco-lombani.«
Boste ostal v Trstu?
TANJEVIČ: »Jasno, nekako sem ga izbral za svoje mesto, zelo mi je všeč,
ljudje so me dobro sprejeli, tudi ko mi ni šlo dobro, ko smo izpadli. In ko sem tehtal situacijo, sem ugotovil, da sem nekje vezan z mestom, z ambientom, s predsednikom, klubom, občinstvom, ki je bilo vsa ta leta izredno korektno, morda najbolj korektno, kar sem jih srečal, vezan sem z igralci, ki so nekako postali moja družina.
Ste tudi pogodbeno vezan s Stefa-nelom?
»Ne, nimamo nobenih, rekel bi, normalnih profesionalnih odnosov, takih, ki so običajni v svetu. S Stefanelom sva si nekje podobna po značaju in tako smo rekli, da tu naredimo veliko ekipo. Zato ni časovnih omejitev. To so dogovori na besedo, tako obdobje lahko traja 10 let. Zato gre bolj za_človeški kot za profesionalni odnos. Želel bi, da s to ekipo osvojimo kakšno trofejo, in mislim, da je mogoče.«
Po zmagi na hokejskem SP skupine C v Budimpešti
Jugoslovanski hokejisti po 5 letih v skupini B
BUDIMPEŠTA — Jugoslovanska hokejska reprezentanca se je z zmago na svetovnem prvenstvu skupine C po petih letih spet uvrstila v skupino B. »Modri« so v Budimpešti izbojevali sedem zmag in le en neodločen rezultat. Izenačili so prav v zadnji tekmi proti Kitajski, potem ko so si že kolo pred koncem prvenstva matematično zagotovili napredovanje v B skupino.
Velik uspeh jugoslovanskih hokejistov je bil povsem nepričakovan. Tudi največji optimisti si niso pred odhodom hokejistov na prvenstvo po le štirih dneh skupnih priprav v Zagrebu nadejali tako briljantne uvrstitve. »Modri« so drugega za drugim premagali nasprotnike, ki so bili bolje kotirani na svetovni rang lestvici. Romunija, Madžarska, Bolgarija in tudi Danska so morali priznati premoč jugoslovanske vrste, ki jo je trener Anatolij Kostrjukov pred vsako tekmo odlično pripravil in tudi odlično vodil.
Končna lestvica SP skupine C: 1. Jugoslavija 15 točk, 2. Danska 14, 3. Kitajska 9, 4. Romunija 9, 5. DLR Koreja 8, 6. Bolgarija 8, 7. Madžarska 5, 8. Belgija 2, 9. Južna Koreja 2.
Eddy Planckaert prvi v Roubaixu
ROUBAIK — O zmagovalcu 265 km in 500 metrov dolge dirke od Pariza do Roubaixa so odločali centimetri! Zmagovalec Eddy Planckaert (Belgija) je namreč na ciljni črti v končnem naletu le za dva centimetra prehitel Kanadčana Steva Bauerja. Zmaga Planckaerta, čeprav tako minimalna, je povsem zaslužena. Belgijski kolesar je bil namreč vso dirko med najboljšimi: vozil je v ospredju, 100 km pred ciljem je silovito potegnil in razredčil kolesarsko karavano, 15 km pred koncem pa je skupaj z nekaterimi^ kolesarji spet ubežal glavnini in si tako pripravil odličenteren za končno zmago.
Italijanski kolesarji se tokrat niso proslavili. Nikoli niso bili med protagonisti; po lepih uspehih Bugna v Sanremu in Argentina v Dirki po Flandriji so kratkomalo razočarali.
Rainey zmagal v »dirki padcev« v ZDA
LAGUNA SEGA — Drugo preizkušnjo za naslov motociklističnega svetovnega prvaka bi lahko preimenovali v »dirko padcev«. Na dirkališču v Laguni Seči pri Montereyu, ki je gostila dirke za VN ZDA, je že v petek med poskusnimi vožnjami hudo padel svetovni prvak v razredu motorjev do 500 kub. cm Eddie Lawson. Na nedeljski dirki je bilo še hujše. Že v 3 krogu se je hudo ponesrečil avstralski motociklist Kevin McGee. 27-letnega motociklista so zaradi hude poškodbe na glavi prepeljali v bolnišnico v Monterey, kjer so ga nemudoma operirali. Njegovo zdravstveno stanje je še vedno zelo hudo.
Po padcu McGeeja so dirko prekinili, kmalu po drugem startu pa je prišlo spet do padca. Tokrat jo je skupil McGeejev rojak Wayne Gardner, kmalu za njim pa je bil na tleh tudi domačin Kevin Schwantz. Njuna padca na srečo nista bila tako resna kot padec McGeeja, Američanu Raineyu pa sta na stežaj odprla vrata do zmage. Rainey je tako s svojo yamaho ponovil uspeh na VN Japonske. Dober tretji je bil Italijan Chili na hondi.
Rainey je na skupni lestvici povečal svojo prednost pred zasledovalci in ima lepe možnosti za končni uspeh, saj domala vse njegove nasprotnike pestijo poškodbe.
V razredu do 250 kub. cm je Američan Kocinski (yamaha) ponovil lanski uspeh na tem dirkališču. Drugouvrščeni Italijan Luca Cadalora je obranil prvo mesto na skupni lestvici.
V 27. kolu jugoslovanske 1. zvezne nogometne lige
Trnovi zmagi Dinama in Crvene zvezde
Dinamo 39, Crvena zvezda 38. V 27. kolu jugoslovanske I. zvezne nogometne lige torej na vrhu nič novega, vodilni moštvi sta vknjižili novi zmagi, natanko tako, kot je bilo pričakovati. Toda pot do zmag, Dinama z Borcem in Crvene zvezde z Rijeko, je bila nepričakovano trnova.
V Zagrebu je Dinamo nastopil brez Bobana, Mladenovič in Panadič pa sta igrala s specialnima maskama na obrazih. Borac je bil izredno žilav nasprotnik in kdo ve, kako bi se tekma končala, če ne bi bil v finišu prvega polčasa izključen Banjalučan Memič. Tekma je imela ozadje, Dinamov trener Kuže je lani vodil Borca, novi ba-njaluški »šef« Poklepovič pa je z njim hudo sprt. Dinamo je nasprotnika torej zlomil z igralcem več, strelci pa so bili Šuker, Mladenovič in Cvitanovič. Crvena zvezda je z Rijeko zmagala z golom Mrkele, vrata Rečanov so bila kot zaklenjena, vratar Gabrič je spet branil v velikem slogu. Ploskal mu je celo zvezdnik Stojkovič, ki ga -tako kot golgeter lige Pančev ni mogel premagati. Mladi Prosinečki je bil povsem nemočen, zamenjal ga je Savi-
čevič, ki je bil le malo boljši. Hajduk je v Novem Sadu presenetljivo dobil s 3:2, dva gola je dosegel Asanovič, le enega pa Boškič. Spličanom se nasmiha uvrstitev v tekmovanje za pokal UEFA, v katerem pa zaradi kazni še ne bodo igrali. Partizan je v Tuzli z golom mladega reprezentanta Petriča prvi vodil, toda v drugem polčasu ga je Sloboda povsem zasenčila.
Osijek se je rešil z zmago v Skopju, kjer je Vardar po dveh zaporednih zmagah stalno jurišal, na koncu pa dobil gol. Boj za ostanek bo še zelo hud, kaže pa, da ima najmanj možnosti Velež.
Olimpija je doma gostila vselej neugodno Budučnost, ki pa se je tokrat hitro predala in je dosegla častni gol šele po vodstvu Olimpije s 3:0. Prva dva gola je z »bombama« z 20 metrov — obakrat se je žoga odbila od vratnic— dosegel Jani Pate, ki je bil ob Novaku, Čehu in Di. Vrabcu tudi najboljši pri Olimpiji. Ljubljančani so zaigrali zelo navdahnjeno, očitno so jih k posebej motivirani igri spodbudili francoski menežerji, ki so sedeli na tribuni.
1.	—	1.	Friedly Face	X
2.	Express Ride	1
2.	—	1.	Irambo Jet	1
2.	Iviasco	2
3.	—	1.	Imponent Horse	2
2.	Fuliver	2
4.	—	1.	Groder	X
2.	Fox Ferm	2
5.	—	1.	Leopolde di L.	X
2.	Marion. - Safel. 2	1
6.	—	1.	Nervi	1
2.	Teguila Rama	2
KVOTE
12 (429 dobitnikov)	1.700.000	lir
11 (5.888 dobitnikov)	124.000 lir
10 (39.471 dobitnikov)	18.500	lir
Ascoli - Udinese	1
Atalanta - Napoli	X
Bari - Lazio	X
Bologna - Milan	X
H. Verona - Genoa	X
Inter - Cesena	X
Juventus - Cremonese	1
Roma - Fiorentina	X
Sampdoria - Lecce	1
Montevarchi - Lucchese	X
Ischia - Palermo	2
Forli - Rimini	X
Riccione - Vis Pesaro	1
KVOTE
13 (1.287 dobitnikov)	10.943.000 lir
12 (46.660 dobitnikov) 300.400 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (14. 4.): Cesena - Juventus, Cremonese
-	Roma, Fiorentina - Verona, Genoa - Inter, Lazio - Ascoli, Lecce - Bologna, Napoli - Bari, Udinese - Atalanta, Cosenza - Monza, Parma - Cagliari, Torino
-	Piša, Ternana - Palermo, Pro Vercelli - Pavia.
V sredo bo mlada jugoslovanska reprezentanca v polfinalu EP igrala z Italijo. V jugoslovanskem moštvu so že uveljavljeni mladi asi Šuker, Mija-tovič, Prosinečki, Lekovič, Panadič, Petrič, Bobanovo mesto pa bo - tako kot v četrfinalu z Bolgari - bržkone zasedel Ljubljančan Džoni Novak.
Rezultati 27. kola L ZNL: Željezni-čar - Velež 2:0 (1:0), Vardar - Osijek 0:0 (0:0), Sloboda - Partizan 3:1 (1:1), Spar-tak - Radnički 6:5 (1:1, l:l)-po Hm, Dinamo - Borac 3:1 (0:0), C. zvezda - Rije-ka 1:0 (1:0), Olimpija - Budučnost 3:1 (2:0), Vojvodina - Hajduk 2:3 (1:2), Rad - Sarajevo 3:0 (0:0).
Vrstni red: Dinamo 39, Crvena zvezda 38, Hajduk in Rad 28, Partizan in Sloboda 26, Željezničar, Budučnost in Spartak 25, Olimpija, Rijeka in Osijek 24, Vojvodina 22, Radnički 20, Sarajevo, Velež in Borac 19, Vardar 13.
Pari prihodnjega kola (IS.t.m.): Velež - Rad, Sarajevo - Olimpija, Budučnost - Crvena zvezda, Rijeka - Dinamo, Borac - Spartak, Radnički - Sloboda, Partizan - Vojvodina, Hajduk -Vardar, Osijek - Željezničar.
Rezultati 27. kola II. ZNL: Mavča -Liria 2:0 (2:2), Kikinda - Leotar 1:0 (0:0), Pelister - Šibenik 5:3 (1:1, 1:0)- po 11 m, Dinamo - Rudar 4:0 (2:0), Napredak -Čelik 1:0 (1:1), Sloboda - Mladost 1:0 (0:0), Zemun - Borac 4:0 (1:10), Iskra -Sutjeska 1:0 (1:0), Priština - Proleter 5:6 (0:0)- po llm, GOŠK Jug - Beograd 1:0 (0:0).
Vrstni red: Sutjeska in Zemun 35, Proleter 34, Sloboda 31, Dinamo, Priština 30, Šibenik 28, Pelister, Iskra 26, Kikinda 25, Mačva, GOŠK Jug, Napredak in Borac 24, Beograd 23, Rudar in Leotar 20, Liria 19, Čelik 12, Mladost 1.
FRANCI BOŽIČ
Koper - Varteks 3:0
Nogometaši Kopra so v nedeljo na Bonifiki premagali Varteks s 3:0 (1:0).' Gole so dosegli Baždim, Žulič in Breznikar. Z zmago se je Koper povzpel na 15. mesto lestvice medrepubliške nogometne lige - zahod.
Italijanska A liga
IZIDI 31. KOLA
Ascoli - Udinese 1:0, Atalanta - Napoli 0:0, Bari - Lazio 0:0, Bologna - Milan 0:0, H. verona - Genoa 1:1, Inter -Cesena 1:1, Juventus - Cremoese 4:0, Roma - Fiorentina 0:0, Sampdoria -Lecce 1:0.
LESTVICA
Milan 45 točk, Napoli 44, Inter 41, Juventus in Sampdoria 40, Roma 37, Atalanta in Bologna 33, Bari 29, Lazio 28, Genoa 26, Fiorentina, Cesena in Lecce 24, Cremonese, Udinese in Verona 23, Ascoli 21.
PRIHODNJE KOLO (14.4.)
Cesena - Juvetus, Cremonese -Roma, Fiorentina - Verona, Genoa -Inter, Lazio - Ascoli, Lecce - Bologna, Milan - Sampdoria (tekmo bodo odigrali 13. 4.), Napoli - Bari, Udinese -Atalanta.
Italijanska B liga
LESTVICA
Piša 43 točk, Torino 41, Cagliari 37, Parma in Pescara 35, Ancona in Reggi-
ana 32, Foggia, Reggina in Triestina 31, Messina in Padova 28, Avellino in Monza 27, Cosenza 26, Brescia, Licata in Barletta 25, Como 21, Catanzaro 20.
PRIHODNJE KOLO
Ancona - Reggiana, Barletta - Licata, Brescia - Triestina, Como - Catanzaro, Cosenza - Monza, Messina - Foggia, Padova - Avellino, Parma - Cagliari, Pescara - Reggina, Torino - Piša.
Meddeželna liga
IZIDI 30. KOLA
San Dona - Fontanafredda 1:1, Saci-lese - Giorgione 2:2, Conegliano -Monfalcone 3:0, Sedico - Montebellu-na 0:1, Centro Mobile - Opitergina 1:0, Pordenone - Ponte Piave 0:0, Caerano - Pro Gorizia 0:1, Mira - Salzano 2:0, Pievigina - Venice 0:1.
LESTVICA
Pievigina 41 točk, Pro Gorizia in San Dona 37, Venice 35, Caerano, Centro Mobile in Montebelluna 34, Giorgione 33, Ponte Piave 30, Sacilese in Salzano 27, Mira in Monfalcone 26, Conegliano 25, Fontanafredda in Sedico 24, Opitergina 23, Pordenone 21.
PRIHODNJE KOLO
Salzano - Caerano, Pro Gorizia -Centro Mobile, Giorgione - Conegliano, Monfalcone - Pievigina, Fontanafredda - Mira, Montebelluna - Pordenone, Venice - Sacilese, Opitergina -San Dona, Ponte Piave - Sedico.
Italijanska A-1 liga
IZIDI 29. KOLA
Benetton - Philips 88:86, Vismara -Scavolini 97:95, Knorr - Arimo 78:90, Irge - Paini 89:112, Ranger - Viola 98:95, Enimont - Neutroroberts 89:76, Phonola - Messaggero 75:87.
LESTVICA
Scavolini 42 točk, Ranger 40, Knorr 38, Enimont, Phonola in Vismara 36, Messaggero in Viola 32, Benetton in Riunite 30, Philips 28, Paini in Arimo 26, Neutroroberts in Panapesca 16, Irge 0.
PRIHODNJE KOLO
Messaggero - Enimont, Scavolini -
Knorr, Paini - Benetton, Neutroroberts
-	Phonola, Riunite - Ranger, Viola -1 Vismara, Arimo - Irge, Philips - Panapesca.
Italijanska A-2 liga
IZIDI
Stefanel - S. Benedetto 100:73, Gla-xo - Ipifim 88:89, Marr - Garessio 2000 83:82, Hitachi - Alno 83:105, Fantoni -Kleenex 104:99, Annabella - Filodoro 109:88, Banca Popolare - Jollycolom-bani 91:86, Braga - Teorema 102:100.
LESTVICA
Ipifim 44 točk, Stefanel 42, Glaxo 38, Garessio 2000 34, Hitechi, Alno in Kle-enex 30, Jollycolombani in Teorema 28, Annabella in Banca Popolare 26, Filodoro, Fantoni in Braga 24, Marr 22, S. Benedetto 16.
PRIHODNJE KOLO
Teorema - Hitachi, Filodoo - Glaxo, Alno - Marr, S. Benedetto - Annabella, Jollycolombani - Fantoni, Kleenex -Braga, Garessio 2000 - Stefanel, Ipifim
-	Popolare.
Marko Ban - 26 točk
V 28. kok košarkarskega prvenstva B-2 lige je Jadran TKB premagal moštvo iz Faenze
Jadranovci pokazali, da so še »živi«
»Mislim, da smo lahko s sobotno Predstavo naših košarkajev zadovoljni. Čeprav smo igrali okrnjeni, smo dokazali, da še znamo igrati košarko, da smo še "živi". Predvsem sem zadovoljen s skupinsko igro, ki so jo pokazali vsi fantje,« nam je dejal po sobotni tesni zmagi (87:86) naše združene ekipe proti Faenzi Jadranov pomožni trener Jure Krečič.
»Mladi so izkoristili priložnost. Na tem srečanju sta se predvsem izkazala Marco Crisma in Martin Pertot. Delo z mladimi počasi začenja dati sadove, tar je za našo ekipo za prihodnja prvenstva izredno pomembno, ker prav na mladih moramo graditi bodoči Jadran,« je še pristavil Krečič.
Sicer nasprotnik ni bil kdove motiviran...
»Res je, košarkarji iz Faenze so na sredini lestvice in nimajo več možnosti, da se uvrstijo v končnico prvenstva, kot tudi niso več v nevarnosti, da izpadejo iz lige. Mislim pa, da jim ni bilo vseeno, da so izgubili proti zadnjemu z lestvice. Bolj kot za zmago, ki nam je seveda še kako dobro prišla predvsem za vzdušje v ekipi, je važno, da smo v soboto pokazali dobro skupinsko igro, da smo dobro igrali v obrambi in učinkovito v napadu. Na dan
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Crisma 6:11, Čuk 5:9, V. Sosič 1:6, Pertot 1:3, Bat-tini 4:8, Rauber 12:6. TRI TOČKE: Crisma 1:2, V. Sosič 0:1, Battini 1:1, Rauber 1/2:5. SKOKI: Crisma 4 v obrambi, 2. v napadu; Čuk 2,1; V. Sosič 3,2 ; Pertot 3,2; Battini 3,2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Cris-tna 3,5; Čuk 2,1; Stanisa 0,1; V. Sosič 2,1; Battini 3,2; Rauber 6,2. ASISTENCE: Crisma 2; V. Sosič 3. BLOKADE: Čuk 2; Rauber 2.
so prišle tudi nekatere naše že običajne pomanjkljivosti, toda vse to smo premostili z veliko voljo do zmage. Igrali smo borbeno, požrtovalno in mislim, da je to, ob takem koncu sezone, ko je ekipa že izpadla v nižjo ligo, vsekakor pozitivno. Naši košarkarji imajo torej še voljo igrati, se boriti. To pa je za prihodnjo sezono vsekakor zelo spodbudno.
»Do konca prvenstva nas ločita še dve koli: tekmi v Oderzu in doma proti Montebelluni.
»Igrati moramo z istim tempom kot proti Faenzi tako v Oderzu kot doma proti Montebelluni. Ne smemo popustiti do konca prvenstva tako zaradi vzdušja v ekipi kot zaradi naših zvestih navijačev. Ni namreč vseeno, kako se letos poslovimo od te lige. Če bomo tudi v naslednjih dveh tekmah igrali borbeno, požrtvovalno in odločno, pomeni, da je ekipa še homogena, pripravljena na nadaljnje boje. Glede navijačev pa bi se jim iskreno zahvalil, ker so nam najzvestejši tudi v teh težkih trenutkih stali ob strani. Tako je pač, ko izgubljaš: ostanejo le najzvestejši. In prav njim se ponovno zahvaljujem, saj so nas na primer v soboto navdušeno bodrili in tudi njihova je zasluga, če smo proti Faenzi zmagali,« je še dejal Krečič.
Dve koli pred koncem prvenstva je glede uvrstitve v končnico prvenstva-položaj še kar zapleten. Virtus Padova in Montichiari sta sicer že zanesljivo uvrščeni. Za trejto in četrto pa so bržkone ostali še trije kandidati: Petrarca Padova, Vicenza in Ozzano. Vse tri ekipe pa bodo v prihodnjem kolu pred izredno težko nalogo: Petrarca bo gostovala v Castel San Pietru, ki se na vse kriplje bori za obstanek v ligi, Ozzano bo gostoval pri Virtusu v Padovi, Vicenza pa se bo podala v Imolo, ki bi lahko še gojila kanček upanja, da se
uvrsti v play-off. Na dnu lestvice sta Pierobon in Jadran TKB že zanesljivo izpadla, v skoraj brezupnem položaju pa je San Dona. Boj za obstanek v ligi se bo tako skoraj gotovo osredotočil na dvojico Castel San Pietro in Cese-
no. Prvi ima 22 točk, druga pa 20.
Zaradi velikonočnih praznikov bo sedaj v tem prvenstvu enotedenski premor. V 29. in predzadnjem kolu bodo jadranovci v nedeljo, 22. t. m., igrali v Oderzu.
V 27. kolu košarkarskega prvenstva D lige
Borovci praznih rok tudi v Gorici
ARTE GORICA - BOR RADENSKA	90:81 (49:40)
BOR RADENSKA: Bajc 3, Kneipp 2, Pertot 2, Korošec 15 (1:2), Arena 12 (2:2), Pieri 14 (2:4), Blasina 10 (2:2), Paulina 4, Smotlak 13 (1:2), Persi 7 (3:6).
SODNIKA: Manzato in Maniani iz Mester. ON: Arte 16, Bor '7. PM: Arte 11:16, Bor 11:18. TRI TOČKE: Bajc 1.
Poraz v 12. kolu povratnega dela prvenstva je ugasnil vsa Upanja borovcev, da bi ostali v D ligi, kljub porazu Nervese in Latisane. Sicer bi teoretsko naši še dohiteli Nerveso na lestvici, ** ima 22 točk. To moštvo pa bo v preostalih treh tekmah vedno igralo doma in je težko predvidevati, da bi izgubilo vse ui- Kot borovci pa še naprej upajo tudi Latisana in Arte Gorica, m imata po 2, oz. štiri točke več od naših.Pravzaprav si borovci 7 Gorici niso zaslužili drugačnega izida zaradi slabe obrambe ln Prevelike sile pri zaključevanju napadalnih akcij.
Naši so začeli še kar dobro, branili so s cono ter v uvodnih ®inutah srečanja tudi vodili (v 5. minuti s 13:8). V osmi minuti so domačini izenačili rezultat na 15:15 ter odločno povedli. Po delnem izidu 9:2 v korist Goričanov je Žagar skušal ustaviti z ddnuto odmora zagon domačinov, a brez uspeha, saj so svojo Prednost stalno večali, četudi so naši nato igrali mož-moža ob-rambo.
Predvsem je bilo razvidna slaba igra naših pod košema, kar J® olajšalo delo Goričanom.
V drugem polčasu je izgledalo, da bodo borovci nadoknadili namujeno, a žal jim je le uspelo, da so se gostiteljem približali tud' (53;47). nakar so se domačini takoj »oddaljili« in imeli , d' 'S toik prednosti. Borovci so se okoli 15 minute ponovno n- P.ddili in zmanjšali zaostanek na 10 točk (86:76) toda so do-acini izpeljali dokonča. (U. A.)
Autos S^*: borovec Persi (v sredi) med prvenstveno tekmo z
Prva košarkarska divizija
Nabrežinski Sokol dobil slovenski derbi
SOKOL - POLET	73:67 (39:31)
SOKOl: Buzan 6, Pertot 3, Terčon 21, Velussi 7, Andrej Gruden 14, Caharija, Sedmak 8, Ušaj 14, Aleksij Gruden, Rosatti.
POLET: Malalan 12, Granier, Gerdol 14, Sosič 9, Ferluga 5, Pisani 10, Škerlavaj 12, Fabčič 1, Bajc, Daneu 4.
Po predvidevanjih se je derbi med Sokolom in Poletom končal v korist Nabrežincev. Ti pa so se morali za zmago pošteno potruditi. Po uvodnih minutah, ko si je Sokol predvsem z dobro obrambo mož-moža priigral celo 17 točk prednosti, so si Openci nekoliko opomogli in proticonski obrambi začeli zelo učinkovito napadati. Prvi polčas se je vsekakor zaključil z rahlo prednostjo domačinov. Drugi polčas se je začel v znamenju živčnosti tako na eni kot na drugi strani. Nabrežinski so bili sicer stalno v vodstvu, razen v 10. in 14. minuti, ko je Polet za trenutek povedel. V teh ključnih trenutkih pa sta se pri domačinih prebudila Ušaj in Buzan ter s točnimi meti dovolila Sokolu, da je osvojil zmago in obdržal prvo mesto na lestvici. (Niko)
BARCOLAUTO - BOR PAPISPORT	91:81 (41:47)
BOR PAPISPORT: Jagodic 11 (3:6), Furlan 20 (0:2), Merku 7 (1:2), A. Sestan, S. Sestan 6 (0:4), Mosetti 6 (0:4), Oblak, Uršič 31 (5:7).
TRI TOČKE: Furlan 4.
Borovcem ni uspelo, da bi ponovili uspeh iz prvega dela prvenstva, čeprav so bili tokrat zmagi zelo blizu. Z dobro igro tako v obrambi kot v napadu, so namreč vodili vse do prvih minut drugega polčasa. Tedaj so zaradi utrujenosti nekoliko popustili, kar so nasprotniki spretno izkoristili. (M. Oblak)
^ nedeljskem 20. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva na Tržaškem
Kontoreld (brez težav) in cidbonaši (po podaljšku) uspešni
^PRATORI DEL PORTO -KONTOVEL ELECTRONIC SHOP ’9:107 (43:53)
E^ONTOVEL ELECTRONIC SHOP: St"ui, Grilanc 10 (0:1), Gulič 30 (4:9), c 10 (2:2), Štoka 8 (2:3), Pahor, Ru-(3:6) StarC 19, Civardi 11 (L2), Čuk 19
4 o0.N: Štoka (36). TRI TOČKE: Gulič • Grilanc 2, Starc 2.
Dr 0ni°yf‘lci so brez večjih težav in šfeno (L °yaniu premagali zadnjeuvr-Obe 0StV0 Lavoratori del Porto, li v pk lpi yi-c<Vr nista se najbolj izkaza-vilo tn^^ r ka?e tudi veliko šte-
Premoč * °beVr ' kon,"«d°va
tu ,naJb°lje in zaradi podcenjevanja to?i 7 niinuti zaostajali kar za 9 uv i-Nakar pa so se le zbrali, elja-viij premo£ pod košema in v 18. niu i S0Je vodlli s 46:37. V nadaljeva-vo 6 dda na^a ekipa vedno zaneslji-t ,v y°dstvu in trener Igor Meden je
igrišče VSem mo™osL da stopijo na
nnrx Posameznikov naj omenimo spet ooučen nastop Štefana Guliča, v dru-P°lčasn pa se je v napadu izkazal
SCOGLIETTO - CICIBONA 100:103
(44:50; 93:93)
CICIBONA: Kovačič 5 (1:2), Perčič 2 (0:1), Jogan 22 (3:4), Smotlak 21 (6:8), Semen 4, Furlan 14, Cupin 12 (1:2), Ba-rini 23 (7:9), Volk, Čebulec.
PM: 18:26. ON: 22. TRI TOČKE: Smotlak 3, Jogan 3, Cupin 1.
Med ekipama, ki se v tem prvenstvu borita za prestižna mesta, sta tudi Scoglietto in Cicibona. Prav na takih tekmah, kjer je vzdušje športno in sproščeno, pa navadno ekipe igrajo lepo in atraktivno.
Naši so zmagali šele po podaljšku, čeprav so zelo dobro začeli in v 8. min. že vodili s 25:14 (Andrej Cupin je dal kar 9 točk). Domačini pa so prvič povedli v 15. min. (36:35), našim pa je naposled le uspelo končati polčas s 6 točkami prednosti.
V drugem polčasu je bila igra še bolj izenačena. Cicibona je pokazala dobro skupinsko igro, Scoglietto pa je prednjačil pri lovljenju odbitih žog, tako da ni izgubil stika z našimi. Zadnje minute so bile zelo napete. Gostitelji so v 38. min. vodili z 88:86, nato je trener Mari poslal na igrišče Štefana Semna, ki je imel vročino, in prav ta igralec je ob zvoku sirene dosegel koš in priigral ekipi podaljšek.
V dodatnih petih minutah so naši bili prisebnejši in tudi zmagali. Za zmago in borbenost zasluži pohvalo vsa ekipa, za zdravje trenerja Marija pa bi bilo bolje, da se cicibonaši izognejo ... takim končnicam tekme.
(V. Jogan)
V Miljah razbili koš
Tudi to, 20. kolo promocijskega prvenstva na Tržaškem ni bilo popolno. Derbi kola je sicer bil v soboto v Miljah, kjer naj bi se spoprijela vodilni ČGI in tretjeuvrščeni Ferroviario. Tekmo pa sploh niso začeli, ker so že med ogrevanjem razbili enega od dveh košev.
Zaradi pomanjkanja sodnikov pa je odpadlo srečanje Libertas - CUS Trst. Tako se daljša vrsta zaostalih tekem, ki jih bo treba še odigrati.
Jutri Kontovelci proti Stelli Azzurri
Jutri (v sredo) bo v Repnu zaostalo srečanje promocijskega prvenstva na Tržaškem med Kontovelom Electronic Shop in Stello Azzurro, ki so ga svoj čas preložili zaradi pomanjkanja sodnikov. Tekma se bo pričela ob 20.45.
Promocijska liga na Goriškem
Domovci danes
Brumnovi varovanci so v zadnjem kolu izgubili v Gradežu proti istoimenski ekipi.
Domovci so zaigrali v okrnjeni postavi, vendar so s prikazano igro popolnoma zadovoljili. Po katastrofalnem začetku so nasprotnika dohiteli in bili popolnoma enakovreden nasprotnik do zaključnih minut drugega polčasa, ko so domačini izkoristili domače igrišče in številnejše menjave. Belo-rdeči bodo v tem tpdnu odigrali še dve zaostali srečanji. Že drevi bodo igrali v Pierisu proti zadnejuvrčenemu
ob 20.15), pojutrišnjem, 12. t. m. i ob 19. uri Petrolifero.
gostili i
Asguiniju (srečanje bo v občinski telovadnici ob ......................
pa bodo go
V ostalih srečanjih je prišlo do nekaterih večjih presenečenj. Primis je na domačih tleh z minimalno razliko premagal močno peterko Poligrafiche S. Marco iz Krmina, ki si je na ta način morda zapravil končno drugo mesto. UGG je prav tako presenetljivo odpravil igralce Zeusa, ki so se pred tem kolom se borili za končno drugo mesto. Vodilni Igc Staranzano je le po
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 28. KOLA
Cesena - Castel SP	82:65
JADRAN - Faenza	87:86
Montichiari - Imola	85:84
Malaguti - Montebelluna	122:105
Ozzano - Pierobon PD	87:75
Vicenza - Electrolux PN	92:86
Petrarca PD - San Dona	101:81
Oderzo - Virtus PD	85:82
LESTVICA
Virtus PD
Montichiari
Petrarca PD
Vicenza
Ozzano
Imola
Malaguti
Electrolux
Montebelluna
Oderzo
Faenza
Castel SP
Cesena
San Dona
JADRAN
Pierobon PD
28 20 8 2487:2343 40 28 19 9 2470:2330 38 28 18 10 2747:2572 36 28 18 10 2526:2359 36 28 17 11 2317:2273 34 28 16 12 2430:2438 32 28 15 13 2549:2561 30 28 15 13 2422:2488 30 28 14 14 2627:2547 28 28 13 15 2257:2248 26 28 13 15 2256:2291 26 28 11 17 2225:2294 22 28 10 18 2429:2546 20 28 9 19 2347:2459 18 28 8 20 2280:2442 16 28 8 20 2282:2460 16
PRIHODNJE KOLO (22. 4.) Oderzo - JADRAN; ElectroIux - Cesena; Montebelluna - Montichiari; Virtus PD - Ozzano; Castel SP - Petrarca; Faenza - Malaguti; Pierobon -San Donš; Imola - Vicenza
JADRANOVI STRELCI Čuk 623; Rauber 474; Daneu 310; Pregare 264; Battini 208; V. Sosič 200; Crisma 76; Oberdan 75; Pertot 28; Corsi in Stanisa 5.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 27. KOLA
Autosandra - Intermuggia	67:88
Arte - BOR RADENSKA	90:81
Virtus UD - Ponte di Piave	90:72
Roncade - Latisana	113:92
Mogliano - Ardita	75:77
Sacile - POM Tržič	77:86
San Daniele - Nervesa	114:89
Tecnoluce - Inter 1904	84:87
Virtus UD Roncade San Daniele Mogliano Inter 1904 Tecnoluce Sacile
Intermuggia Ponte di Piave Ardita GO POM Tržič Nervesa Latisana Arte GO BOR RADENSKA 27 Autosandra 27
LESTVICA
27 21 6 2197:1937 42 27 21 6 2309:2159 42 27 20 7 2443:2221 40 27 17 10 2323:2220 34 27 16 11 2289:2219 32 27 15 12 2284:2136 30 27 14 13 2195:2116 28 27 13 14 2310:2309 26 27 12 15 2254:2321 24 27 12 15 2197:2270 24 27 12 15 2204:2325 24 27 11 16 2135:2184 22 27 9 18 2050:2182 18 27 9 18 2088:2308 18 8 19 2230:2391 16 6 21 2080:2290 12
PRIHODNJE KOLO (22. 4.) Ponte di Piave - BOR RADENSKA; Ardita - Virtus UD; POM Tržič - San Daniele; Latisana - Sacile; Intermuggia - Tecnoluce; Roncade - Mogliano; Nervesa - Inter 1904; Arte - Autosandra.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Goriškem
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Grado - Dom Gometal	74:63
Zeus - UGG	82:87
II Lume - Igc	97:100
Primis - Pol. S. Marco	76:75
Petrolifera - Asguini	109:58
ZAOSTALO SREČANJE Asguini - UGG	60:82
LESTVICA
Igc	18	16	2
Pol. S. Marco	18	11	7
Grado	18	11	7
II Lume	16	10	6
Zeus	17	9	8
Petrolifera	17	8	9
UGG	17	7	10
Primis	18	6	12
DOM GOMETAL 16	5	11
Asguini	17	3	14
1677:1422 32 1363:1256 22 1450:1374 22 1145:1984 20 1291:1331 18 1422:1381 16 1309:1345 14 1334:1445 12 1127:1198 10 1170:1476 6
ZAOSTALI SREČANJI DOMOVCEV
Asguini - Dom Gometal (10. 4. ob 20.15 v telovadnici v Pierisu), Dom Gometal - Petrolifera (12. 4. ob 19. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici). Ekipa Igc Staranzano napreduje v D ligo.
Na Tržaškem
IZIDI 20. KOLA
Scoglietto - CICIBONA	100:103
Lav. Porto - KONTOVEL ES	99:107
Radioguattro - Barcolana	87:94
Fiamma - St. Azzurra	56:58
CGI Milje - Ferroviario	n.o.
Libertas - CUS Trst	n.o.
LESTVICA
CGI Milje KONTOVEL ES CICIBONA Ferroviario Barcolana St. Azzurra Scoglietto Libertas Radioguattro CUS Trst Lav. Porto Fiamma
19 18 1
19	16 3
20	14 6
19	14 5
20	12 9 19 10 9
20 10 10
18
20
19
20 20
7 11 6 14 3 16 3 17 3 17
1759:1434 36 1672:1549 32 1651:1493 28 1492:1437 27 1543:1488 24 1342:1295 20 1493:1488 20 1235:1368 14 1663:1737 12 1342:1536 6 1523:1735 6 1390:1603 6
PRIHODNJE KOLO (21. IN 22. 4.) CICIBONA - CGI Milje; KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - Scoglietto; Ferroviario - Lavoratori del Porto; Stella Azzurra - Radioguattro; Barcolana - Libertas; CUS Trst - Fiamma.
Derbi C-2 lige potrdil veljavnost moške goriške odbojke
Truda in požrtvovalnosti ni manjkalo
Vsestransko uspešen ciklus Sloge Koimpex
Še nekaj naših ekip se v deželnih odbojkarskih ligah poteguje za napredovanje oziroma obstanek v ligi, toda že zdaj je jasno, da bo sezona 1989/1990 minila v znamenju ženske ekipe ŠZ Sloge, ki se s sobotno prepričljivo zmago proti Fincantieriju štiri kola pred koncem prvenstva C-2 lige že lahko ponaša z napredovanjem v državno ligo. Slogašice imajo namreč osem točk prednosti pred videmsko ekipo CUS in toliko boljši količnik v nizih, da bi si lahko do konca sezone celo privoščile serijo porazov s 3:0. Po petih letih se slogašice vračajo v C-l ligo, v kateri bodo nastopile s še razmeroma mlado, a že izkušeno in ambiciozno še-sterko. Napredovanja Peterlinovih varovank verjetno ni bilo težko napovedati že pred pričetkom sezone, podvig že po prvem delu tudi dejansko ni bil več vprašljiv, pomanjkanje negotovosti je torej mogoče odvzelo dosežku tisti čar, ki ga daje zmaga po srditem boju pred ciljem z ramo ob rami, toda to pravzaprav le še potrjuje absolutno premoč treh vodilnih ekip v ligi, med katerimi je bila tudi Sloga Koimpex, zato pa je zadovoljstvo trenerja Peterlina (in vseh tistih, ki so pripomogli k temu uspehu) še toliko bolj upravičeno:
»Zame je to seveda veliko zadoščenje, kajti poplačan je tudi moj trud in moja zaverovanost v igralke. Še posebej pa je to veliko zadoščenje za igralke, ki so za ta rezultat ogromno žrtvovale, saj so se odpovedale svojemu prostemu času, poletju, šolskim izletom in še bi lahko našteval. Njihova je zasluga, da smo napredovanje dosegli že letos in ne prihodnje leto, kot smo načrtovali. Ta ekipa, ki je rezultat spojitve dveh generacij igralk, je hkrati letos zaključila večletni ciklus na mladinski ravni, ki je bil resnično zelo uspešen, saj je društvu prinesel en državni naslov v minivolleyju, dva pokrajinska naslova under 14 in drugo mesto v deželi, en pokrajinski naslov under 15 in spet drugo mesto v deželi, dva pokrajinska in dva deželna naslova under 16, tri pokrajinske naslove under 18 in eno četrto, eno tretje in eno drugo mesto na deželni ravni v tej kategoriji. Ne nazadnje pa je to tudi rezultat tehničnega sodelovanja s sorodnimi društvi Kontovel in Sokol.
Pred nami je zdaj postavitev novega programa, s katerim se bo začelo novo obdobje v delovanju našega društva.«
Vzdušje na sobotnem derbiju C-2 lige med Meblom Imsa in 01ympio je bilo res enkratno. Gledalci in navijači obeh moštev, ki so do zadnjega kotička napolnili telovadnico Kulturnega doma v Gorici, so z burnim vendar korektnim navijanjem bodrili skozi vse srečanje oba tekmeca. Tekma sama na sebi ni bila vzor odbojkarske predstave, saj je živčnost storila svoje. Vendar upoštevajoč požrtvovalnost in voljo do zmage, ki sta ju prikazali obe šesterki, bo srečanje gotovo ostalo v analih dvobojev med obema vodilnima goriš-kima odbojkarskima društvoma.
Kot smo že v nedeljo zapisali, so po petih dolgih setih slavili igralci Mebla Imse, ki so v odločilnih trenutkih zaigrali bolj zbrano in zagrizeno. Prvi in tretji set sta se zaključila v korist domačinov, drugi in četrti pa v korist igralcev 01ympie. Po zmagi meblov-cev je bilo v njihovem taboru veselje nepopisno, saj so s sobotno zmago naredili važen korak naprej na skupni lestvici in so na ta način ohranili še vse možnosti na morebiten boj za prestop v višjo ligo. Drugouvrščeni Bor Cunja Avtoprevoz ima namreč sedaj štiri točke več od Goričanov, do konca prvenstva pa manjkajo še štiri kola. Matematika še ne izključuje meblov-cev, ki bodo v naslednjih kolih z zanimanjem sledili izidom tekem Bora in Volleya iz Pordenona, ki zaseda tretje mesto.
Po sobotnem srečanju smo nabrali nekaj vtisov trenerjev in kapetanov obeh ekip. Rajko Petejan (trener Mebla Imsa): »Derbi je pač derbi in skušaš izkoristiti nasprotnikove napake. Oni so precej grešili, to predvsem v prvem in tretjem setu, v katerih smo nasprotnika primorali, da ni predvajal
svoje običajne igre. V drugem in četrtem setu so igralci 01ympie izkoristili naše preštevilne elementarne napake, ko blok ni deloval najbolje. V obrambi je naša igra še precej negotova, vendar mislim, da smo danes ostale odbojkarske elemente izvajali bolje od nasprotnika. To srečanje je bilo v primerjavi s prvim srečanje vsekakor bolj napeto, saj je bila zmaga pomembnejša. Kdor je namreč zmagal lahko še upa na ugoden razplet v borbi za prestop v višjo ligo. Danes je bil naš edini problem uspešno zaustaviti 01ympine-ga prvega tolkača, kar nam je najbolje uspelo v zadnjem setu, ko je nasprotnik nekoliko popustil. Mislim, da smo danes zasluženo zmagali, seveda bi rad pohvalil celotno moštvo, ki je dalo res vse od sebe«.
Vojko Jakopič (trener 01ympije):
»Bil je pravi derbi, to se vidi tudi po končnem rezultatu. Prvi set smo izgubili, drugega zmagali, tretji in četrti sta si sledila skoraj po istem kopitu. Videti je bilo, da sta obe ekipi želeli zmagati, žal smo mi storili preveč napak. Vzrok za naš poraz tiči v bloku, ki je prevečkrat zatajil in v slabem sprejemu servisov, saj nismo nato uspeli zgraditi učinkovitih napadov. V petem odločilnem setu nas je pri začetnem vodstvu Mebla 2:0 nekaj zmedlo in smo v nadaljevanju igrali v strahu. Meblovci so v tem setu servirali neprimerno bolje od nas, kar je ustvarilo veliko končno razliko petih točk. Tekma je bila zelo borbena, žal smo v preveliki volji do zmage storili preveliko usodnih napak. Igrali smo pod sposobnostmi, saj so moji varovanci zmožni zaigrati veliko bolje.«
Aleš Feri (kapetan Mebla Imse); »Zmagali smo zato, ker smo v petem
setu zaigrali bolj koncentrirano od nasprotnika in smo na ta način lahko prikazali večje tehnično znanje. Tekma je bila zelo privlačna in zanimiva, saj sta si bila tekmeca enakovredna. Po prvem odličnem setu smo v drugem morali priznati premoč nasprotnika - sicer je to naša stalna napaka, da po zmaganem setu nam koncentracija znatno pade, kar je prišlo do izraza tudi v četrtem. To je bila skupna zmaga, saj smo vsi enakovredno pripomogli h končnemu uspehu. Novi točki pa pomenijo še nadaljnje upanje v morebitne spodrsljaje ekip, ki so pred nami na skupni lestvici«.
Mirko Špacapan (kapetan 01ympl-je): »Usodno napako smo danes storili v tretjem setu, ko je naš trener spremenil formacijo, ki je prepričljivo osvojila drugi set. V tretjem setu smo namreč uvodoma popolnoma popustili, nasprotnik je povedel s 6:0 in vodstvo je nato obdržal do konca seta. Mislim, da je bil to ključni trenutek, saj je bil v petem setu Meblo boljši od nas in nismo bili več kos situaciji. Mislim, da bi srečanje lahko osvojili s 3:1, če bi v tretjem setu nadaljevali s postavo, ki je v drugem setu dokazala, da smo bili boljši tekmec. Žal je trener v tistem trenutku z menjavo igralcev videl nekatere taktične poteze, ki niso obrodile zaželenih sadov. Sojenje je bilo dobro, žal je glavni sodnik z do-sojanjem nekaterih dvojnih žog nekoliko zbegal našega podajača, tako da je v nadaljevanju napad deloval nekoliko skromneje kot običajno. Drevišnje srečanje pa zgovorno dokazuje, da je odbojka na Goriškem garantirana še vrsto let. Garanti pa so mladi kvalitetni igralci obeh današnjih tekmecev«.
Na slikah (foto Čubej): napade Špacapana so blokirali v treh (levo); veselje v taboru Mebla Imsa je bilo nepopisno
Bor Elpro zdaj sam kuje svojo usodo
»Premagali smo najmočnejšega od treh zadnjih nasprotnikov sezone, a od teh tekem, je bila ta pravzaprav najmanj pomembna, kajti pravi dvoboj za obstanek bo šele v prihodnjem kolu, ko bomo igrali v Cordenonsu.«
Trener odbojkaric Bora Elpro Marko Kalc po sobotnem lepem uspehu njegove ekipe proti tretjeuvrščenemu Zenitu iz Vidma ne priliva olja na ogenj navdušenja, ki je zajel Borov tabor. Nasprotno, zdaj ko vendarle kaže, da je šesterka našla pravi izhod iz dolgotrajne krize, ki jo je potisnila čisto na rob prepada, svari pred občutkom oddahnjenosti in meni, da je potrebno še bolj stisniti zobe in si v naslednjih dveh tekmah zagotoviti obstanek v ligi. Nedvomno pa pomeni zmaga za kolektiv pomembno inijekcijo samozaupanja in lep korak v smer varnejšega položaja na lestvici.
Ostali izidi zadnjega kola so bili vsi po vrsti zelo ugodni za borovke. Se zlasti dobrodošel je poraz Cervig-nana v domači tekmi z Dolom. Furlanke so zdaj na lestvici za borovkami, ker imajo mnogo slabši količnik v nizih, povrhu pa jih čaka težek razpored tekem, če vemo, da bodo v prihodnjem kolu gostovale v Trstu pri ekipi OMA, nazadnje pa se bodo pomerile z Zenitom. Zaradi letošnjih novosti (uvedba B-2 lige) je hkrati malo možnosti, da bi do konca sezone prišlo do več »čudnih« razpletov in velikih presenečenj v škodo plavih. Skratka, borovke so se dokopale do položaja, v katerem si čisto same kujejo svojo usodo.
V tekmi z Zenitom je šlo pravzaprav veliko lažje, kot je bilo pričakovati. Svoj delež so k temu pristavile tudi Videmčanke, ki so računale na zmago, da bi si zagotovile uvrstitev v B-2 ligo, a jih je verjetno nekoliko izdala trema. Čeprav se od časa do časa v Borovih vrstah še vedno pojavlja živčnost, se je ekipa tokrat izognila napakam v seriji, ki so večkrat izjalovile vsa njihova prizadevanja. Videmčanke niso servirale tako ostro kot bi morale, tako da je Borov sprejem servisa deloval dokaj učinkovito. Naj večji napredek pa so plave nedvomno pokazale v bloku, s katerim so bolje pokrile svoje polje (kar je blagodejno vplivalo tudi na učinek v obrambi), predvsem pa so se skoraj vedno dotaknile žoge in tako precej zmanjšale moč Zenitovega napada. Pohvalo si nedvomno zaslužijo vse borovke (na igrišče je za hip spet stopila tudi mlada Gregorijeva, občasno pa je kljub zobobolu igrala tudi Grbčevaj, a še zlasti naj tokrat omenimo nastop podajačice Vitezove, ki je znala odločno in natančno voditi ekipo.
Upati je, da bo ta pogumna mlada igralka po dveh nesrečnih sezonah, v katerih so jo mučile številne, tudi težke poškodbe, katere je (upamo dokončno) sanirala za ceno mnogih odpovedi, lahko naposled le zaigrala z določeno kontinuiteto in pokazala česa je zmožna.
(ak)
Vzhodnokraške mladinke so vsekakor napredovale v nadaljnji del
Slogašicam ni uspel veliki met
V Torviscosi sta bili v nedeljo še tekmi, ki sta odločali o 3., oziroma 1. mestu na deželnem odbojkarskem finalu under 18 za dekleta. Slogašicam veliki met ni uspel in so v tekmi za 1. mesto pred nabito polnimi tribunami klonile Sangiorgini po petih setih igre. Ne glede na rezultat se je Sloga Koimpex kot drugouvrščena že uvrstila v nadaljnje kolo in bo igrala z deželnim prvakom iz Lombardije, Sangiorgina, letošnji deželni prvak, pa se bo pomerila z drugouvrščenimi iz Veneta, to je z odličnim Mogli-anom.
Slogašice so na ta finale prišle brez obolele Marucellijeve. V vlogi pomožnega podajača jo je nadomestila 15-letna Karin Starc, ki je izredno samozavestno opravila ta doslej zanjo naj-zahtevnješi nastop. Uvodne poteze seta niso obetala nič dobrega, saj je Sangiorgina povedla že s 7:0, ko so slogašice odločno reagirale in do konca seta prepustile nasprotnicam le še tri točke. Drugi in tretji niz je osvojila Sangiorgina, ki se je skozi vso tekmo odlikovala tudi zaradi res dobre igre v obrambi, kjer igralke zlepa niso dovolile, da bi še tako nemogoče žoge padla na tla. Pri slogašicah pa je začel pešati sprejem, ki je bil v vseh petih setih pravzaprav edina neuglašena nota v igri naše ekipe. V četrtem setu je po visokem vodstvu Sangior-gine že vse kazalo, da bo tekme konec, ko so slogašice z brezhibno in zelo temperamentno igro rezultat obrnile v svojo korist. Verjetno pa so se v tem delu seta predvsem psihično preveč izčrpale, da bi zmogle v enakem slogu odigrati tudi tie break, ki je bil izenačen le na začetku.
Vsekakor smo z uvrstitvijo Sloge Koimpex kljub porazu lahko povsem zadovoljni, saj je ekipa presegla društvene programe, s tem, da si je priborila pravico soočanja z državno mladinsko odbojko. Ugotavljamo, da Slogina odbojkarska šola povsem enakovrendo drži korak z deželnim vrhom in to tudi z novimi generacijami, če ocenjujemo nastop igralk letnika 75 na tem finalu. Upati je, da bodo naleteli letošnji uspehi na razumevanje tudi v naših gospodarskih krogih, saj bi bilo nedopustno, da bi kvalitetno delo naletelo prav na finančnem področju na nepremagljive ovire.
Ob koncu žal ne moremo mimo poročanja o neljubem dogodku, ki je sklalil sicer brezhibno organizacijo finala. Na tribunah je namreč se-
dela skupina navijačev, ki je z vihranjem italijanske zastave in z že poznanimi protislovenskimi frazami in pesmimi žalila naše igralke, da je moral poseči član organizacijskega odbora.
IZIDA
Za 3. mesto: Promovolley - Fincantieri 3:0, za 1. mesto: Randi Sangiorgina - Sloga Koim-pex 3:2 (10:15, 15:13, 15:8, 13:15, 15:7).
SLOGA KOIMPEX: Daniela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ciocchi, Fabrizzi, Kosmina, Lupine, Mahnič, Spacal, Starc, Škerk, Žbogar.
(Inka)
Demotivirana 01ympia vendarle tretja
Mladinci goriške 01ymipie so na enakovrednem moškem finalu v Trstu osvojili končno tretje mesto. Potem ko so nerodno izgubili v polfinalu z ekipo Volley Pordenone, so v malem finalu premagali tržaškega pokrajinskega prvaka Interja 1904, a resnici na ljubo ne brez težav, če vemo, da je bil zmagovalec znan šele po tie breaku. Igralci 01ympie, ki jih je tokrat vodil Dario Maraž, so bili očitno demotivirani, Tržačani pa so hoteli popraviti slab vtis iz prvega nastopa z Volley Ballom in Vidma. Povedli so z 2:1, a v zadnjih dveh nizih, in še posebej v odločilnem, so Goričani občutno manj grešili in tako zasluženo zmagali. Omeniti moramo, da je 01ympia nastopila brez Petra Černiča.
Trener Maraž nam je po tekmi dejal: »Nekateri naši fantje so bili utrujeni po sobotnem derbiju članov z Meblom Imsa. Nastop v malem finalu nima nobene prave vrednosti. Po nesrečnem porazu z Volleyjem iz Pordenona, kateremu bi se lahko bili izognili, so bili naši igralci demotivirani, temu primerna je bila tudi današnja igra.«
IZIDI
Za 3. mesto: 01ympia - Inter 1904 3:2 (13:15, 15:8, 3:15, 15:8, 15:5); za 1. mesto: Volley Bali Videm - Pordenone 3:0 (15:10,15:10,15:10).
OLYMPIA: Cotič, Bensa, Terpin, Dorni, Bralni, S. in J. Hlede, Sfiligoj.
(G. F.)
________Ženska C-1 liga_________
IZIDI 20. KOLA
Peroni Tržič - Albatros Treviso 1:3 (15:12, 8:15, 0,15, 4:15), Ghemar Piove di Sacco - Ottica Tommasini Cordenons 3:1 (15:6, 8:15, 15:10, 15:9), AUSA Pav Cervig-nano - Dolo Pallavolo 0:3 (8:15, 12:15, 11:15), CMC Venezia Mestre - Foče Co-lori Latisana 3:0 (15:6, 15:13, 15:5), Bor Elpro - Pav Zenit Videm 3:1 (15:10, 15:17, 15:8, 15:4), Vivil Villa Vicentina - OMA Mobili San Giusto 3:2 (15:7, 10:15, 9:15, 15:9, 15:10).
	LESTVICA				
Albatros	20	16	4	54:21	32
Vivil	20	15	5	50:31	30
OMA Trst	20	13	7	48:30	26
Pav Videm	20	13	7	49:32	26
Ven. Mestre	20	12	8	45:33	24
Foče Latisana	20	10	10	42:41	20
Ghemar	20	10	10	33:43	20
Dolo Pall.	20	8	12	37:43	16
Bor Elpro	20	7	13	32:41	14
AUSA Cervig.	20	7	13	28:47	14
Cordenons	20	6	14	26:48	12
Peroni Tržič	20	3	17	22:55	6
PRIHODNJE KOLO (21. 4.)
Dolo Pallavolo - Peroni Tržič, Pav Zenit Videm - Albatros Treviso, OMA Mobili San Giusto Trst - AUSA Pav Cer-vignano, Ghemar Piove di Sacco - CMC Venezia Mestre, Ottica Tomasini Cordenons - Bor Elpro, Foče Colori Latisana -Vivil Villa Vicentina.
_________Moška C-2 liga__________
IZIDI 22. KOLA
Libertas Turjak - Intrepida Mariane 2:3, Volley Pordenon - Prata 3:0, Vivil Villa Vicentina - Torriana Belca Gradišče 3:2, Bor Cunja Avtoprevoz - Rozzol Trst 3:0, Meblo Imsa - 01ympla Gorica 3:2, Volley Bali Videm - Crismare Tržič 3:1, Pav Remanzacco - Cima Truciolari Sacile 3:1.
LESTVICA
Cima Sacile	22	18	4	56:27	36
Bor Cunja Av.	22	16	6	55:27	32
Volley PN	22	15	7	52:27	30
Crismare	22	14	8	53:36	28
VB Videm	22	14	8	49:34	28
Meblo Imsa	22	14	8	50:39	28
Remanzacco	22	14	8	48:39	28
01ympia GO	22	13	9	51:33	26
Vivil	22	13	9	46:40	26
Rozzol Trst	22	7	15	32:52	14
Prata	22	5	17	29:58	10
T orriana	22	5	17	27:56	10
Intrepida	22	4	18	22:60	8
Libertas Tur.	22	2	20	21:63	4
PRIHODNJE KOLO (21. 4.)
Cima Truciolari Sacile - Volley Bali Videm, Crismare Tržič - Meblo Imsa, 01ympia Gorica - Bor Cunja Avtoprevoz, Rozzol Trst - Vivil Villa Vicentina, Torriana Belca Gradišče - Volley Pordenon, Prata - Libertas Turjak, Intrepida Mariano - Pav Remanzacco.
_________Ženska C-2 liga__________
IZIDI 22. KOLA
Sokol Indules - Libertas Martignac-co 3:1, Virtus Fontanafredda - Agorest Gorica 3:1, Sloga Koimpex - Fincantieri Tržič 3:1, CUS Videm - Pieris 3:0, Prata -Celinia Maniago 3:1, Kennedy - Juniors Casarsa 3:1, Torriana Gradišče - Pav Natisoma 3:0.
LESTVICA					
Kennedy	22	21	1	63:15	42
Fincantieri	22	19	3	61:20	38
Sloga Koimpex	22	18	4	60:20	36
CUS Videm	22	14	8	50:35	28
Juniors	22	13	9	48:38	26
Martignacco	22	12	10	48:36	24
Sokol Indules	22	12	10	48:36	24
Agorest GO	22	11	11	40:39	22
Prata	22	11	11	39:40	22
Torriana	22	8	14	33:50	16
Fontanafredda	22	7	15	27:48	14
Celinia	22	5	17	21:57	10
Pav Natisonia	22	3	19	20:61	6
Pieris	22	02	2	4:66	0
PRIHODNJE KOLO (21. 4.)
Pav Natisonia - Kennedy, Juniors Casarsa - Prata, Celinia Maniago - CUS Videm, Pieris - Sloga Koimpex, Fincantieri Tržič - Virtus Fontanafredda, Agorest Gorica - Sokol Indules, Libertas Martignacco - Torriana Gradišče.
__________Ženska D liga____________
IZIDI 22. KOLA
Lavoratore Fiera - San Luigi Gorica 3:1, Gammalegno Cecchini Pasiano -Promovolley 0:3, ASFJR Čedad - Virtus Trst 3:0, Al Fungo Humin - Breg Agrar 3:0, San Giorgio Porcia - Kontovel Electronic Shop 3:0, Aguila Spilimberghese -Banca Popolare Centa 0:3, DLF Trst - Da-none Rivignano Pocenia 3:0.
Promovolley	LESTVICA 22 21		1	63:7	42
DLF Trst	22	18	4	56:28	36
Banca Pop. Č.	22	17	5	57:24	32
ASFJR Čedad	22	16	6	54:30	32
Danone Riv.	22	14	8	47:39	28
Al Fungo Hum.	22		12	10	49:37	24
Gammalegno	22	12	10	42:42	24
Martignacco San Giorgio	22	10	12	41:51	20
	22	8	14	40:51	16
Kontovel ES	22	7	15	32:49	14
Virtus Trst	22	6	16	28:55	12
San Luigi GO	22	5	17	28:56	10
Breg Agrar	22	4	18	25:59	8
Aguila Spil.	22	4	18	23:57	8
PRIHODNJE KOLO (21. 4.)
Danone Rivignano Pocenia - Aguila Spilimberghese, Banca Popolare Čenta -San Giorgio Porcia, Kontovel Electronic Shop - Al Fungo Humin, Breg Agrar -ASFJR Čedad, Virtus Trst - Gammalegno Cecchini Pasiano, Promovolley Pordenon - Lavoratore Fiera Martignacco, San Luigi Gorica - DLF Trst.
V nedavno sklenjeni sezoni v smučarskih skokih za SP
Veselje in skrbi v jugoslovanskem taboru Nenadejan uspeh italijanskih reprezentantov
Nogometni turnir pokrajin
Gorica boljša od Trsta
Razmišljanje o minuli tekmovalni sezoni smučarskih skokov v našem prostoru je zanimivo iz več zornih kotov. Malokatera doslej, odkar je Mednarodna smučarka zveza (FIS) v olimpijski zimi 1979/80 tudi v tej disciplini uvedla svetovni pokal kot temeljno merilo dogajanj in procesov na mednarodni ravni, je bila tako zanimiva tudi za primerjave med sosedi. Torej med Avstrijci, Italijani in Slovenci, ki izključno zastopajo jugoslovanske barve že od nekdaj, pa tudi za oceno skakalnega potenciala prostora Alpe-Jad-fan, še posebej njegovega jedra, ki ga tvorijo avstrijska Koroška, Furlanija-Julijska krajina in Slovenija.
Avstrijci so se kot prva velesila vrnili na svetovno sceno že na štartu svetovnega pokala 1990 v začetku decembra v Kanadi. Pod vodstvom novega glavnega trenerja, nekdanjega slovitega skakalca in olimpijskega zmagovalca iz leta 1980 Tonija Innauerja, je udarna trojica, veterana Ernst Vet-tori in Andreas Felder in mladi Korošec Heinz Kuttin (letos že drugič tudi mladinski svetovni prvak), ob imenitnem asistiranju Wernerja Haima in več mladih obetavnih skakalcev nezadržno prodirala k cilju. Avstrijci so ekipno zmagoslavje v svetovnem pokalu nazadnje na finalu v Planici poželi z doslej rekordnim naskokom pred ČSR (2.) in Finsko (3.). Precej časa je kazalo, da bo Vettoriju pripadel tudi veliki kristalni globus za zmago med posamezniki, vendar je izjemni finski talent Ari-Pekka Nikkola Pokazal neverjetno psihično vzdržljivost in ga je v finišu te tekmovalne serije vendarle potisnil na drugo mesto.
Kako sta jo v skoraj štirimesečnem boju odnesli jugoslovansko (slovensko) in italijansko moštvo, ko smo že Pri sosedih? V obeh taborih so s svoji-tna ekipnima uvrstitvama - 6. Jugoslavija, 7. Italija - lahko zadovoljni. Slovenski s’kakalci so se doslej le trikrat odrezali bolje (4. - 1987; 5. - 1986, 1988), sedemkrat pa slabše, Italijani pa so dosegli svojo absolutno najboljšo uvrstitev v vsej zgodovini svetovnega pokala. Za realno oceno uvrstitev obeh ®kip, ki gojita tudi zares prijateljske Yezi, saj se »azzurri« počutijo v Planici doma, je treba vendarle omeniti, Qa je v minuli zimi doživela malodane Popoln zlom reprezentanca Norveške, lani na primer še na tretjem mestu, Predlani celo zmagovalka!
Ob zadovoljstvu, da so se jugoslovanski skakalci po katastrofalni zimi 1988/89 vendarle znova vrnili v krog najboljših reprezentanc, ki so ga bili Vajeni vse od zimskih olimpijskih iger mta 1984 v Sarajevu, pa treba vendar Pristaviti, da ima letošnji izid tudi pre-Cejšnje sence: šesto mesto je rezultat oziroma izkupiček točk vsega peščice treh reprezentantov - Primoža Ulage,
Z leve (foto Marjan Kemperle): drugouvrščeni v svetovnem pokalu, Avstrijec Ernst Vettori, zmagovalec svetovnega pokala Finec Are Pekka Nikkola ter tretjeuvrščeni Avstrijec Andreas Felder.
Mirana Tepeša in novega velikega talenta, še ne 19-letnega Francija Petka. Preostali del reprezentance A je popolnoma odpovedal, Franci Petek pa je pravzaprav povsem nenadejano, zato pa prav meteorsko vsaj malo nadoknadil ta hud izpad.
Zelo dobra sezona najboljših slovenskih skakalcev vseh časov - Primoža Ulage in Mirana Tepeša (12. oziroma 13. v končni razvrstitvi posameznikov v svetovnem pokalu) je prav gotovo izredno dobro znamenje, saj njuna še živa želja po nastopanju pomeni olajšanje krčev ob neminovni menjavi rodov, ki se je začela. Nekaj zelo dobrih uvrstitev med dobitnike točk mladega Francija Petka in še posebej njegova imenitna prva zmaga - skupaj z Ari-jem Pekko Nikkolo - v Engelbergu v Švici in pa nasploh imeniten finale te trojice v Planici zaokrožajo pozitivni del podobe jugoslovanskega skakanja minulo žimo. K tej je treba nedvomno prišteti še zmago slovenskih mladincev -v tekmovanjih za alpski pokal (pred Avstrijci!) in dober nastop na mladinskem SP v Visokih Tatrah -bronasto kolajno med ekipami ter 4. in 5. mesto Francija Petka in Damjana Mrasa med posamezniki.
Strokovno vodstvo pa bo vseeno moralo - vsaj samemu sebi, če že ne tudi (slovenski) javnosti - odgovoriti na vprašanje, kaj se je dogajalo z vsemi preostalimi reprezentanti, kakšen delež za njihov polom zadene trenerski tim in kakšen tekmovalce same. To pa je že drug„a tema, o kateri bo prihodnje tedne najbrž še slišati. Nobenega dvoma, denimo, pa ni, da bo finski trener Hano Lepisto letos v vodstvu Italijanske zimskošportne zveze
(FISI) deležen samih priznanj. Dve zmagi Roberta Cecona - tako pomembna in zaželena v Val di Fiemme s sijajno asistenco Lunardija in Perti-leja, in nič manj odmevna v Planici - v svetovnem pokalu, njegova srebrna kolajna na mladinskem SP, odlično 10. mesto Virginia Lunardija v končni razvrstitvi svetovnega pokala po zares odličnih nastopih na skandinavski turneji, to je bilanca, ki jo italijanski smučarski očetje pred sezono svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju na domačih tleh (v Val di Fiemme 1991) morajo biti veseli.
Seveda pa še naprej ostaja poglavitni problem skakanja v Italiji izredno ozka baza, saj se kakovostni vrh rekrutira samo iz Asiaga (Lunardi), Trbiža (Cecon) in Predazza (Pertile). Uspešna sezona bi utegnila biti spodbudna za aktivnosti v tej smeri, pa tudi medijski odziv se je počasi začel pozitivno spreminjati...
Tako nas je razmišljanje o minuli skakalni sezoni že pripeljalo tudi k posrednemu vrednotenju vloge in odmevnosti smučarskih skokov v prostoru Alpe-Jadran. Brez težav je moč ugotoviti, da je tako njegovo klasično jedro kot tudi širše območje skupnosti, v tem primeru moramo upoštevati še zlasti avstrijsko Koroško, Štajersko, Salzburg in Zg. Avstrijo ter seveda še posebej tudi Bavarsko (ZRN), zares na gosto posejano s skakalci in z znanimi prireditelji velikih tekmovanj. Skoki so v tem prostoru, lahko bi rekli, športna panoga par excellence in Slovenci smo ob tem upravičeno lahko ponosni, da je k temu pomemben delež prispevala naša enkratna Planica...
OTO GIACOMELLI
GORICA - TRST	3:1 (1:0)
STRELCI: v 5/ (11-metrovka) in v 46' Sambo, v 71' Černigoj, v 75' Bullo (11-metrovka).
GORICA: Ceccotti, Liberale, Busai, Černigoj, De Bianchi, Toris, Sabalino, Zaja, Turus, Sambo, Cassani (Gulin).
TRST: Palletti, Bagattin, Castello, Foti, Perich, Bullo, Zemaner, Nigris, Kelemen, Crisman (Rubesa), Pozzec-co.
SODNIK: Taiariol iz Pordenona. GLEDALCEV: 150.
SOVODNJE — Goriška reprezentanca mladih nogometašev 3. amaterske lige je povsem uspešno začela letošnji turnir pokrajin, ki ga je lani osvojila na deželnem merilu. Goriška vrsta kapetana Marka Černigoja je namreč pokazala boljšo igro in višjo tehnično zrelost kot tržaški nogometaši, za katere je nastopil tudi predstavnik Gaje Bullo.
V goriško vrsto pa so bili sklicani kar štirje slovenski nogometaši. Ob Černigoju so igrali še Sambo (Au-dax), Gulin (Sovodnje) in Argentin (Mladost), ki pa ni igral, ker ni imel zdravniškega potrdila.
Že od vsega začetka so Goričani igrali napadalno in s Sambom, ki je bil ob Černigoju gotovo najboljši na terenu, tudi povedli. Podrejeni položaj ni primerno spodbudil Tržačane,
6.k^@g
oddaja o našem športu
Vsak ponedeljek ob 18.15
na TV Koper-Capodistria
Za nagradno uganko je bilo v včerajšnji oddaji 6. KROG postavljeno naslednje vprašanje:
Kateri igralec, ki letos nastopa z Jadranom, je lansko sezono branil barve italijanske kadetske reprezentance?
Pravilne odgovore pošljite na PONTE-CO, Ul. Trento 15, Trst, ali pokličite telefonsko: 040-369868.
Dobitnik prejme nagrado, ki jo daje na razpolago sponzor oddaje Beneco Kro-nos.
Naslednja oddaja bo na sporedu po velikonočnih praznikih, in sicer v ponedeljek, 23. aprila.
Kapetan goriške reprezentance in član Sovodenj Marko Černigoj.
ki so zaigrali dokaj poprečno in v bistvu niso nikoli ogrozili Ceccottije-vih vrat.
Že v prvi minuti drugega polčasa je Sambo dosegel svoj drugi zadetek in s tem je bilo srečanja v bistvu konec. Za tretji gol je poskrbel kapetan Černigoj, a za Trst je edini zadetek dal Gajin nogometaš Bullo, ki je dobro izvedel 11-metrovko. (R. PAVŠIČ)
Fifa za profesionalizem
ŽENEVA — Svetovna nogometna federacija FIFA podpira pobudo Ma-tarreseja, da bi nogometni sodniki postali profesionalci. Tako je izjavil glavni tajnik FIFA Blatter na srečanju s predsednikom FIGC. Blatter je odgovornim pri italijanski federaciji svetoval, da to namero izvedejo postopoma in v sodelovanju s sodniškimi organizacijami.
Uefa zavrnila priziv Milana
ŽENEVA — Pri UEFA so včeraj zavrnili priziv, ki ga je vložil Milan proti izključitvi Donadonija; Slednji je bil izključen za tri kola. Če se torej Milan uvrsti v finale, Donadoni ne bo mogel igrati.
Fuchsu »Istrska riviera«
PORTOROŽ — Zmagovalec portoroškega teniškega turnirja 19. Istrske riviere, zadnjega pred mastersom, ki se prične danes v Umagu, je 19-letni Avstrijec Oliver Fuchs, ki je v finalu s 6:2, 6:2 premagal Italijana Garizzia. V finalu dvojic sta zmagala Italijana Fioroni in Mezzadri, ki sta s 7:5, 6:3 odpravila romunski par Cosac - Se-garceanu. Na mastersu v Umagu od Jugoslovanov igrajo le Buljevič, Jovanovič in Hirszon.
Knjiga »Campioni senza valore« prikrivan dokument
Moralna beda vrfinnskega športa
Knjiga z naslovom »Campioni senza ^Jlore« (založba Ponte alle Grazie) Aiessandra Donatija je eden zadnjih prispevkov literaturi s športno temati-te°v ^ °bilico podrobnosti se knjiga lo-u a sPletk v zvezi z dopingom v Itali-Zg V Prvi vrsti pri članih atletske zve-
,, vendar tudi
Zvrsteh.
pri drugih športnih
stPonati ni pisatelj. Poklicno je atlet-1 riene.r, ki je bil pri atletski zvezi
_ d'? zen za priprave najprej tekačev
*	. raJse srednje proge in nato za
•	- lnT Zaslovel je, ko je po prvih ves-škandalu "Evangelisti" sporočil,
_________i__—____-J i r „ i:_
a je hotel neposredno pred tistim s°dnim tekmovanjem izpovedati bi?e 0 pripravljanju goljufije na kara-bg^rski postaji, kjer pa poveljnika ni
y Meliki tisk j e bil tedaj skoraj v celo-j v službi "presidentissima" Nebiola c J® Donatija opisal kot mitomana, “sneje pa se je izkazalo, da je bil Do-v sporu z vodstvom FIDAL že vr-ra,xle!. zafadi nie90ve zahteve, da se koro r 0dn°S do dopinga, ki je bil že tu enito prisoten v italijanskem špor-
kateHK^9iiP0nati opisuje izsiljevanja, hotpi, r,s°,bili deležni atleti, ki se niso rePrezonfdVreči dopingu, izključitve iz P0dnni- . ance. odrekanje finančnih sih je K;1/1 kako 30 niega samega (vča-ma vab enZTSan 0t izdai^ oziro-
^tesatr111 svojo ^sis-
°bŠir»° 50 opisane tudi teorije in z nnfa s oviiega zdravnika Conconija oa uiVerze v Ferrari, tako imenovane-9 krvnega dopinga.
skeJ?e‘e niso vidne osebnosti italijan-Frano ^PorJa' Tnko na primer kolesar
udarin aC0^OSer' ki je leta 1984 v Ci-tash* u6 MexlC0 Postavil nekaj "fan-^ticmh" rekordov v enourni vožnji
ce]i6Pl?m^avi (z reklamo natrpanih) vseb časopisnih strani poročil. Ob ener, Prehrambnih preparatih serije kri UTAJe kolesarju v Italiji odvzeta Prišla v Mehiko neposredno pred
poskusi. V primerni embalaži je iz Pariza do New Yorka letela s concor-dom, pošiljka pa je imela celo diplomatsko zaščito, da bi se ekipa izognila vsakršni sitnosti s carinskimi oblastmi ZDA in Mehike,
Conconiju se tudi pripisujejo navedbe točnih časovnih odbitkov) ki naj bi bili možni z njegovo tehniko. Tekač na 1500 metrov naj bi pridobil od 3 do 6 sekund, za 10.000 m pa bi veljale vrednosti med 35 in 40 sekundami odbitka. Jasno je, da se s takimi popusti lahko skromen tekač spremeni v zelo dobrega, dober tekač pa v nepremagljivi turbo. To se je zgodilo v primeru Čove.
Drugi italijanski as Stefano Mei je bil v stalnem sporu z lastno zvezo, ker ni hotel uslug Conconija. FIDAL mu je zato metala polena pod noge in se na vse kriplje trudila, da bi ga izločila iz vrste. Celo v primeru EP v Stuttgartu, kjer je nato Mei zmagal pred Covo in Antibom. Po zmagi je moral na predvideni izpit proti dopingu, katerega pa naj bi Čova in Antibo nerazumljivo obšla.
V Los Angelesu je bil izveden poskus s plavalci, ki pa se ni obnesel. Številni plavalci so zašli v znatne težave, ki so jih dejansko izločile iz aktivnega športa. Redni koristniki so bili še peteroborci ter smučarji. Najprej tekači, nato pa tudi alpski. Časovno se poseg v alpskem smučanju istoveti z največjimi uspehi Tombe.
Knjiga »Campioni senza valore« opisuje tudi klasični doping s hormoni in vztrajno ter postopno rušenje tr-nnjave. iz katere so hoteli na vsak na-čm šcrtiti vedno bolj kritične položaje.
Gre za zelo dinamično prozo, ki se je prej kot prebira... požira. Zaradi kočljivih predmetov, katere obravnava in s katerimi krni ugled velikih tekmovalnih uspehov italijanskega športa, je (morda zaradi prikritih pritiskov) doživela skromno reklamo. Res škoda, ker gre za pravi dokument.
BRUNO KRIŽMAN
Na letošnjih motociklističnih tekmovanjih »šport production«
Bralni (Primotor klub) za italijansko DP
Motociklizem je ena izmed tistih športnih panog, ki si v zadnjem času vse bolj utira pot tudi v našem manjšinskem prostoru. Večkrat smo lahko brali o. nastopih in tudi o dobrih uveljavitvah predstavnikov Primotor kluba na raznih tekmovanjih. O vse večji razsežnosti te panoge priča tudi dejstvo, da je lani prav v okviru Primo-torja prišlo do ustanovitve goriške sekcije. Člani novoustanovljene skupine so v tem letu sodelovali pri raznih pobudah, njihova paleta delovanja pa je , segala od prirejanja izletov, raznih večerov in seveda do angažiranosti pri organizaciji tekmovanja za pokal Alpe-Adria.
V letošnji sezoni pa bo mladi Peter Braini, sicer doma iz Štandreža, član goriške skupine Primotorja, redno nastopal tudi na državnih tekmovanjih v hitrostni vožnji v kategoriji »šport production«. Peter nam je rade volje povedal, kako se je odločil, da bo letos preizkusil svoje sposobnosti na tako zahtevnem tekmovanju.
»Končno sem lahko uresničil to, o čemer sem sanjal že dolgo let. Od vedno je bil motor moj konjiček, navduševale pa so me prav hitrostne vožnje. Prvič sem uradno tekmoval pred tremi leti na Grobniku. Šlo je pravzaprav bolj za šalo kot zares, saj sem nastopil z navadnim motorjem, s
tistim pač, s katerim sem se vozil vsak dan in s katerim sem tudi privozil na Grobnik. Vseeno pa je bila tudi ta dobra izkušnja in odločil sem se, da ne bo ostala zadnja.«
»V lanski sezoni sem se zelo veselil uspeha na trofeji Alpe-Adria, kjer sem dosegel solidno uvrstitev v kategoriji do 500 ccm, bil pa sem celo najboljši v kategoriji do 350 ccm. Vse to mi je vlilo še več poguma in samozavesti, tako da sem se pač odločil, da se bom letos resneje posvetil tekmovanju.«
Kaj nam bi lahko povedal o tekmovanju za italijanski naslov v kategoriji »šport production«, v kateri boš opravil svoj krstni nastop na državnem tekmovanju?
»Italijansko prvenstvo v hitrostni vožnji "šport production" se deli v štiri kategorije: 125, 500, 600, kjer bom tudi sam nastopal, in 700. Glede razporeda posameznih preizkušenj velja povedati, da smo vsi udeleženci razdeljeni v tri skupine. Pri tem je državna zveza vzela v poštev zemljepisno razporeditev, tako da bom nastopal z ostalimi tekmovalci iz severne Italije. Na sporedu bodo najprej štiri selekcijske vožnje, prva pa bo že 22. t. m. v Varanu blizu Parme. Nato bomo tekmovali še (3. maja v Monzi, 10. junija v Varanu iri 24. junija spet v Monzi. Najboljše uvrščeni na skupni lestvici
se bodo lahko udeležili treh odločilnih preizkušenj, ki bodo septembra.«
Kakšni so tvoji cilji na tako zahtevnem tekmovanju?
»Resnici na ljubo nasprotnikov sploh ne poznam. Zavedam pa se, da bi že bil lep uspeh, če bi uspešno zaključil vse štiri preizkušnje. Če pa bi mi uspela uvrstitev tudi v zaključno fazo, bi bil lahko res presrečen. Pri tem bi dodal še to, da imam veliko težav že pri samem treniranju, saj je Gorica oddaljena od dirkališč. Zato največ treniram prav na Grobniku, kjer so stroški tudi relativno nižji kot drugod po Italiji. Pred kratkim pa sem že preizkusil tudi progo v Varanu, kjer bo prvo tekmovanje.«
Ko si že omenil težave pri treniranju, bi kaj povedal še o finančnih problemih, ki so v tem športu trn v peti slehernemu amaterju, kot je tvoj primer.
»Samo nastopanje na državnem pr-venstu zahteva veliko stroškov. V mislih imam pripravo motorja, prevozne stroške itd. Ne smemo niti pozabiti, da tudi treniranje na raznih progah ni poceni. Da bi nekoliko omilil stroške, sem si nabavil kamper, s katerim se prevažam na treninge in na tekmovanja. Ob strani sta mi stalno Simon Kovic, ki mi bo sledil tudi med tekmovanji in pa dekle, Nadja Marassi, ki je tudi sama zelo navdušena za motociklizem.«
»Stroškov je res veliko, nekaj pomoči pa so mi nudili domači sponzorji, čeravno gospodarski krogi nimajo zaradi oddaljenosti Gorice od večjih tekmovalnih prizorišč veliko posluha za ta vprašanja. Upam pa, da bom s kakšnim morebitnim uspehom le naletel na bolj odprta vrata.«
Ob koncu, bi povedali še, da bo Peter nastopil na prvenstvu s štiritaktnim motorjem honda cbr 600. Kot prvemu članu goriškega Primotorja, ki nastopa na državnem prvenstvu, želimo, da bi bila ta šele prva stopnička dolge in uspehov polne tekmovalne poti.
MARKO LUTMAN
Na sliki (foto Čubej): Peter Braini med lanskim tekmovanjem.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
torek, 10. aprila 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja	ZTT
in tiska Sr- *'■« Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Od danes v Benetkah z Wagneijevim Prstanom
Vrača se Mamice Bejart
Veliki koreograf Maurice Bejart se vrača v Italijo s svojo skupino Bejart Ballet Lausanne in predvsem z novo postavitvijo Ring um den Ring, ki sloni na Wagnerjevi tetralogiji Der Ring des Nibelungen. Premierska predstava bo nocoj v beneškem gledališču La Penice s ponovitvami do petka, 13. aprila.
Če je nemški skladatelj in dramaturg Richard Wagner delal 28 let na tej operni stvaritvi, ki jo je sam kasneje imenoval glasbena drama, lahko rečemo, da se Maurice Bejart ukvarja z Wagnerjevo glasbo vsaj trideset let. Na imenitni glasbeni podlagi, ki je ne prireja, a mu nudi odličen navdih, odkriva nepoznano v vesolju VJagnerjevih del, včasih si dovoli komentar in obogati scenarij s spomini, z asociacijami, s simboli. Tako so nastala dela Wagner ou 1'amour fou, Baudelaire, Les Vaingueurs, Les chaises, Dionysos in najnovejše Patrice Che-reau regle le rencontre 1'Evita et Mis-hima. »Ljubim novosti, a sem istoičas-no zelo zvest,« pravi sam Bejart, »spoznal sem Stravinskega, ko sem delal na njegovih partiturah, Wagnerja pa poznam še iz otroških let, zame je kot oče. Ne moremo uničevati originalnih del, ker s časom postanejo neizčrpen vir navdiha za mnoge umetnike. Delo je mogoče asimilirati, predelati, postaviti na novo tako, da so izhodišče vtisi, razpoloženje, občutki. Novi avtor na neki način staremu delu podaljša življenje in spomin.« Ring um den Ring Bejart ne označuje kot balet, temveč kot dramsko delo. Želel je po-
staviti na oder celotno delo, kar pa je bilo nemogoče.
Pri tej novi stvaritvi je Bejart sodeloval s Philippom Godefroidom, mladim izvedencem in globokim poznavalcem VJagnerjevih del, ter s pianistko Elizabeth Cooper, ki je že pogosto delala z marsejskim koreografom. V predelavi je Bajart ohranil vse Wag-nerjeve osebnosti: božanstva, velikane in pritlikavce, Brunhildo in Valki-re, Sigfrida, vojščakinje in bakhantke. Bejartov Prstan je seveda manj obsežen od VJagnerjevega, strnjen in izsušen se deli v dva dela. Prvi del združuje Rensko zlato in Valkiro, drugi del pa Siegfrieda in Somrak bogov.
Vse se dogaja v dvorani za plesne vaje (približno tako kot v Romeu in Juliji na glasbo Hectorja Berlioza), ozadje sestavljajo ogledala in zid, ki se bo na koncu zrušil. Tu ni nobene katarze za umetnika (simboličnega VJagnerjevega VJandererja pooseblja Oliver Chanut, v petek pa ga bo sam Bejart), koreograf in mojster iluzije se bo moral vdati, ko bo padel zid: tedaj bo napočil čas za napoved novega ciklusa, drugačne iniciacije umetnosti in življenju.
Iz vsega tega postaja jasno, da se je Bejart približal Prstanu s prefinjeno psihologijo, skoraj metafizično. »Ko bi bil pisatelj,« je še pojasnil veliki koreograf, »bi napisal knjigo o VJagnerju, poleg tistih 30.000 že napisanih. Ker se izražam s plesom, sem napisal knjigo s koreografijo. Ta edinstveni spomenik glasbenega gledališča bo prav gotovo navdihnil še koga. Zato naj bo gesta mojih plesalcev simbolična...«
0 Evropi na TV Koper
Ferruccio Clavora in ekipa med intervjuji na ulici z evropskim parlamentarcem Giorgiom Rossettijem
Nagrada Motta na temo mladi in Evropa
V Milanu so pred nekaj dnevi podelili 10. novinarsko nagrado Federico Motta Editore na temo Mladi in Evropa. Posebno nagrado v višini 3 milijonov lir je prejel Enzo Bettiza za članke in knjige, v katerih je znal ponuditi mladim možnost spoznavanja skupno-evropskega cilja. Prve nagrade (prav tako v višini 3 milijonov lir vsak) sta bila deležna Roberto Righetto za objavo na dnevniku Avvenire in Michele Guardi za televizijski prispevek v oddaji Europa Europa. Sedem drugih nagrad (v višini milijona lir) so podelili Claudiu Altarocchi (SOS za šolo), Antonimi Caserti (Mladi z juga in Evropa), Sergiu Giordaniju (Ohranjevanje identitete), Anni Janello (Evropa z odliko), Mirelli Lentini in Grazii Trabal-za (Mladi in Evropa), Mariu Pinzautiju (Mladi srečujejo Evropo) in Gabrielli Simoni (Evropa mladih) za objave v dnevnih, tednikih in v raznih televizijskih oddajah.	^
Kot običajno so prisotnim na podeljevanju darovali knjigo, deseto iz zbirke, tokrat z naslovom Mladi in Evropa. Knjiga, ki je ne prodajajo v knjigarnah, prinaša izbor novinarskih prispevkov, ki so se potegovali za nagrado, in je zato zanimivo in obširno pričevanje nadvse aktualne tematike.
Z letošnjim podeljevanjem se tako zaključuje nagrajevanje z geslom Mladi v 80. letih. Založba Federico Motta bo od prihodnjega leta dalje razpisala novo nagrado z novim gleslom Evropa protagonist s svojo omiko in kulturo. Pozornost naj bi zato posvetili predvsem družbenim in kulturnim problemom bodoče Evrope.
Evropa, Evropska skupnost, Združeni narodi Evrope, Evropa v letu 1993. Izrazi, pojmi, trditve, upanja, sanje, o katerih tudi sami veliko govorimo in pišemo. Toda, ali nam je povsem jasno, nam, bodočim državljanom Evropske skupnosti, kaj se bo pravzaprav začelo s 1. januarjem leta 1993 in kako bo vplivala na nas, na naše vsakodnevno življenje nova stvarnost?
Kaj pa evropske države Vzhodne Evrope? Katera bo njihova vloga, kakšni bodo njihovi odnosi z dvanajsterico Evropske skupnosti? In končno -manjšine, med katere spada tudi naša slovenske narodnostna skupnost. Kako se mi pripravljamo na vstop v novo Evropo?
Kot manjšinci se namreč dobro zavedamo, da je ena od nevarnosti evropskega združevanja kulturno poenotenje. Kako se bomo temu zoperstavili, kako bomo ukrepali, da bo nova Evro-
pa ne samo spoštovala, temveč tudi pravilno ovrednotila etnične in jezikovne različnosti?
Na taka in podobna vprašanja bo skušala odgovoriti oddaja EVROPA, ZAKAJ, ki bo od danes dalje, in to vsak torek, na sporedu ob 20. uri na TV Koper-Capodistria.
Oddajo, ki jo pripravlja Ponteco v sodelovanju s koprsko televizijo, bo vodil Ferruccio Clavora. Oddaja je v italijanskem jeziku, njen prvenstveni cilj pa je nuditi gledalcem informacijo o Evropi, o znanih, pa tudi o manj znanih gospodarskih in političnih aspektih, ki bodo tako ali drugače vplivali na nas vse.
Posebno pozornost namenja oddaja tudi najmlajšim gledalcem. Voditelj oddaje bo v tem kotičku predal besedo risanki z naslovom MINIMINOS, ki bo otroke popeljala v Evropo in jim obrazložila svet, v katerem bodo rasli.

	
pil	1!	■■lil!	ijillp ■ jjiiii!	■■■■	fll	■1
im!	11	iliill«	■jeiiisii	•	■1	
r~y rai i____________.
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Gli occhi dei gatti - Trafficanti di droga
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Oc-chio al biglietto
14.20	Nanizanka: Hooperman
15.00	Italijanska kronika -Kronika motorjev
15.30	Tednik: A Nord a Sud
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.30	Pripombe na festival: Sanremo 90
22.35	Dnevnik
22.45	Dokumentarna oddaja: Atlante
23.25	Rubrika: Effetto notte
24.00	Dnevnik in vreme
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.35 Kulturna rubrika: Block-Notes
f RAI 2______________
7.00	Otroški variete: Pata-trac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaja angleščine in francoščine za otorke
9.55	Knjige: Casablanca
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: Lamore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Rubrika: Tutto sul Due
18.15	Šport in Knjižne novosti
18.35	Nanizanka: Le strade di
San Francisco
.19.25 Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Film: 007 - Dalla Rus-sia con amore (krim., VB 1963, r. Terence Yo-ung, i. Sean Connery)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Variete: Ritira il premio..,
23.10	Dosje in Casablanca 0.05 Dnevnik in horoskop 0.40 Film: Sgomento (dram.,
ZDA 1949, r. Max Op-hiils, i. Joan Bennett, James Mason)
j ^ RAI 3	[
12.00	Dokumentarec: Meridiana -1 giochi matemati-ci, Chimica in laborato-rio, Veleggiando sotto-costa, Le regole del gio-co - calcio
14.00	Deželne vesti
14.30	Kulturna rubrika: Block-Notes
15.00	Dokumentarec: Am-bientevivo
15.30	Videosport: ameriški nogomet, balinanje, hokej na travi in jahanje
17.00	Nanizanki: Valerie - II pigiama party, 17.30 Vita da strega
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Scusate l in-terruzione, 20.00 Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Dok.: La mia guerra
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Film: Vorrei che tu fossi qui! (dram., VB 1987, r. David Leland, i. Emily Lloyd, Tom Bell)
0.20 Nočni dnevnik
TV Ljubljana 1	|
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30	Šolska TV: Zgodbe iz življenja rastlin, 9.55 Človek na Krasu, 10.30 Nemščina - Alles Gute
11.00	Oddaja o športu: Sedma steza
11.15	Oddaja o kulturi: Osmi dan
12.00	Video strani
15.05	Nemščina: Alles Gute
15.35	Nanizanka: Hunter
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV
17.50	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Pečenjak iz Žemelj,
18.00	Periskop - Za lep nasmeh (2. del)
18.55	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Zapeljivec (P. Hamilton, r. Alan Gibson, i. Nigel Havers, Rose-mary Leach, 5. del)
21.00	Glasbena oddaja: Nashville v oknu
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Nanizanka: Hunter
23.10	Video strani
(UP) TV Koper
13.45	Nogomet - argentinsko prvenstvo
15.30	Nočni boks
16.15	Zgodovina športa po želji: Juke Box
16.45	Košarka NBA (pon.)
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tedenska oddaja o Evropi: Evropa, zakaj? (vodi Ferruccio Clavora)
20.30	Veliki boks
21.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
22.15	TVD Novice
22.25	Zgodovina športa po želji: Juke Box (pon.)
22.55	Rubriki: Fish Eye in Eu-rogolf
0,25 Nogomet - špansko prvenstvo
h" TV Ljubljana 2
16.30	Satelitski prenosi
18.20	Svet športa
19.00	Slovenska ljudska glasbila in godci - oprekelj
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35	Postavitev opere
22.05	Satelitski prenosi
					17.45	Aktualno: Ženska TV 18.45	Igra: Il paroliere
CANALE 3		ITALIA 1			ODEON	
7.10	Nanizanke: La grande vallata - Gli zingari, 8.00 Una famiglia americana - II diploma, 9.00 Love Boat - Čara Beverly,
10.001	Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale 5 za vas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.35	Film: II caso Moro (dram., It. 1986, r. Giuseppe Ferrara, i. Gian Maria Volonte, Mattia Sbragia)
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.50 Variete: Striscia la noti-zia (pon.)
1.00	Filmske novosti
10.5	Nanizanka: Lou Grant -La guerela
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto del-l amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre d’amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: C eravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: Il giro del mondo in 80 giorni (pust., ZDA 1956, r. Michael Anderson, i. David Niven, Shir-ley McLaine)
23.35	Film: Agente segreto 777 - Invito ad uccidere (krim., It. 1966, r. Enrico Bomba, i. Lewis Jordan)
1.20	Film: Ad uno ad uno... spietatamente (vestern, It.-Šp. 1968, r. Romero Marchent, i. VVilliam Bo-gart)
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Il re non muore, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold - La spirale della bugia, 18.35 L incredibile Hulk - Ri-torno a časa, 19.30 Genitori in bluejeans
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Nanizanka: College
21.30	Variete: Candid Camera Show (vodi Gerry Scotti)
22.40	Glasbena oddaja: Cher
23.10	Šport: Settimana gol 0.10 Rubrika: Čara TV 0.50 Italijanske smešnice 0.55 Filmske novosti
1.00	Nanizanki: Star Trek -La forza dell odio, 2.00 Kronos - La distruzione degli extraterrestri
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Risanke
15.15	Nadaljevanke: Mariana,
16.15	Pasiones, 17.15 Se-nora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Il riposo del guer-riero (dram., Fr. 1962, r. Roger Vadim, i. Brigitte Bardot, Robert Hossein)
22.30	Aktualno: Avtoceste
23.00	Film: Shaker Run (pust., ZDA 1984, r. Bruce Morrison, i. Cliff Robertson)
TMC
il cielo
20.00	Vesti. TMC News
20.30	Film: Uno straniero sulla mia terra (dram., ZDA 1987, r. Larry Elicann, i. Tommy Lee Jones, Ben Johnson)
22.20	Rubrika o motorjih
22.50	Vesti in šport
23.05	Italijansko prvenstvo v odbojki
TELEFRIULI
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Clipclip
15.00	Risanka: Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: La banda dei tre stati (krim., ZDA 1950, r. A. L. Stone, i. Steve Coc-hran)
11.30	Nanizanki: La famiglia Partridge, 12.00 Sembra facile
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Rubrika: Megawatt
13.30	Nanizanka: Lancer
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Variete: Odlomki iz Bui-nesere Friul
22.30	Šport in šport
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Slovenski esej; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Kultura in ne;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek;
12.20	Priljubljene melodije; 12.40 Z revije Primorska poje;; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (71. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta;
8.35	Igraj koke; 9.05 Glasbena matineja;
11.05	Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori;
14.20	Glasbena poslušalnica; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Minute za Camilla Saint; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30. 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.05	Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh;
14.35	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...;
17.05	Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.