.Uredništvo: Trst, Hit. Machiavelli 22-11. - tel. r:2?7!> 'Uprava: Trst, ulica''S. Anastasio 1-c - tel. 2-H0»SH {Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzutta št. IH. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: ir>“sečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. U-l 8127
Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25.— lir	Spediz.	in	abb.	post.	I.	gr.
DEMOKRACIJA
Za inozemstvo: Poštni čekovni
Leto VI. - Štev. 45	Trst	-	Gorica	7.	novembra	1952	•	Izhaja	vsak	petek
Tržaško vprašanje
dozoreva v okviru STO-ja
REPUBLIKANCI V BELI HISI
General D. Eisenhower novi predsednik ZDA
Tržaško vprašanje stopa v zad- Italije v Trstu potencirano nevar- Ljudstvo Združenih držav je od-
njih dneh spet v ospredje .svetovne politike. V ponedeljek je o njem razpravljal maršal Tito na kongre-fcu komunistične partije v Zagrebu. Naslednjega dne se ga je dotaknil predsednik italijanske vlade De Gasperi v Sredipolju. Istega dne je o njem obširno razpravljal slovenski minister Ivan Regent in prav isti dan ga je osvežila jugoslovanska protestna nota v Rimu glede vključenja cone A v italijansko upravo po samolast-nih ukrepih italijanskega delegiranega uredništva. Jezik vseh ten razpravljanj kaže na obeh straneh krepko izraževanje, ki v predvojnih časih ni bilo v navadi, vendar vsebuje ta jezik tudi pripravljenosti na sporazumevanje, pod pogojem, da ena stranka popusti drugi, Po obisku zunanjega ministra Velike Britanije pri jugoslovanskem diktatorju je svetovni tisk prinašal najraznovrstnejša ugibanja, ki pa so ostala zgolj domneve, ker sta oba državnika bistvo tega obiska zalepila s sedmimi pečati molčečnosti. Ena sama novost je po Edenovem odhodu očitno vzklila ■na dan: obojestransko uradno po-mirjevanje. Pravimo uradno, ker je italijanski tisk prav po tem o bisku zagnal proti Jugoslaviji tak; vik in krik, kakršnega smo bili vajeni samo v časih najbesnejših fašističnih napadov proti Jugosla-
nost .za varnost jugoslovanske za- ločilo srdito volilno borbo med ge-r.oane meje. Razumljivo je, da Beo- neialom Eisenhowerjem in guver-grad ne sme pozabljati niti za tre- nerjem Stevensonom v korist pr-nutek, da je bil Trst 1. 1941 odskoč- vega. Republikanski kandidat Ei-na deska za napad na Jugoslavijo Stnhower je dobil 31,685.000 gla-ir za zasedbo skoro celotnega de- sov, njegov demokratski tekmec, la jugoslovanske jadranske obale Stevenson, pa 25,487.000 glasov. Ni globokimi vdori na celinsko o- nobenega dvoma, da je Eisenho-srčje Jugoslavije. Zato tudi jugo- werja volilo tako veliko število A-slovanski državniki žilavo vztraja- meričanov vprav zaradi njegove iz-jo na prepričanju, da normalizira redne popularnosti kot zmagoval-Jugoslavija svoje odnose do Itali-jca v drugi svetovni vojni, je samo pod pogojem otipljivih
mednarodnih jamstev, da se napadi Italije na jugoslovanska ozem-
lja ne -bi mogli nikdar več ponovi- vlada- * notranjost! m v tujim, je ti. Sleherno ureditev tržaškega republikanski kongres v preteklem vprašanja zavezuje današnja jugo- ™ or!Sal * svojem c-hikaskem slovanska politika prav s takim* PIoglasu' VA §la™em republikanci,
' 1 b-i crf~w -r-rf-k 0A lofiVi enot r\rPtr7P11 vu.
Politiko, ki jo bo v prihodnjih štirih letih vodila nova ameriška
Na vprašanje miru, ki predvsem inih virov in za izboljšanje odm-i tovilo, ki bi pa bilo dano tudi, če zanima Američane, sta v volilni Išajev med delavci in delodajalci bi prišel v Belo hišo Stevenson. bo
torbi oba kandidata polagala ena- v čim večji meri v roke države in
mednarodnimi jamstvi.
Zatišje po nevihti pa ni trajalo -Solgo. Uradno jp to tišino prva prekinila Italija, ki je -z vso naglico poslala svojega vojnega mini sira Pacciardija v Washington skrbno pripravljenimi spletkami proti obrambni pomoči Jugoslavi ji. Pri tem je igrala določeno vlogo. .tudi značilna nevoščljivost italijanskih državnikov, ki jih razga ■nja ob vsaki ameriški pomoči Jugoslaviji. Seveda ne morejo te spletke, pomirjevalno vplivati jva jugoslovansko zunanjo' politiko.
Vzdušje, ki je nastalo po skrbno pripravljenih demonstracijah uradne Italije v Sredipolju in Gorici je v Jugoslaviji pripravljenost za sporazumno rešitev verjetno spet oddaljilo za daljši rok. Zato verjetno v doglednem času ne more priti do pomembnejših uradnih sti kov med Jugoslavijo in Italijo gle de tržaškega vprašanja.
V krogih jugoslovanskega zunanjega ministrstva zatrjujejo, da je Tito — ob obisku britanskega zunanjega ministra — prišel do za ključka, da ne obstojajo nikakršni •izgledi za kakršno koli uresničeva nje zadnjega jugoslovanskega pred Joga glede skupne uprave (kondominija) Tržaškega ozemlja. Na drugi strani odklanjajo v Jugoslaviji na zelo kategoričen način vsako misel, po kateri -naj bi se Jugoslavija odpovedala svojim narodnim in gospodarskim koristim tako v coni B, kakor tudi v coni A. Podrobnejša obravnava teh koristi bi mogla površne poznavalce na tem ozemlju zapeljati k reševanju tržaškega vprašanja j?o načelih narodnostne meje. Ta misel je zajela italijansko zunanje ministrstvo po razvrednotenju tristranske izjave z dne 20. marca 1948 ob ponarejenih poročilih tržaških šovinističnih navijalcev, ki vsak dan sproti preštevajo Slovence v Trstu in okolici na podlagi ustrahovalnega vijaka, ki je izvrstno poslužil Mussoliniju in ga poklicni raznarodoval-ci v Trstu privijajo s podvojeno silo.
Pravična narodnostna črta bi Italiji prisodila	najstrožje	središče;
Trsta, mogoče nekaj kvadratnih ki iometrov ozemlja. Niti ena sama kopna prometna žila ne bi vezala italijanskega Trsta z Italijo. Tega se .zaveda italijanska diplomaciji in z njo Italijanski predsednik v!^-de De Gasperi, ki špekulira z etnično črto v času, ko komunistična jugoslovanska diktatura načrtno zapravlja	simpatije	tržaških
Slovencev do Titove Jugoslavije. Zato tudi vzklik De Gasperija, naj Slovenci zahvalijo Boga. da živijo na tej strani železne zavese. Am-) pak g. De Gasperi je pozabil, da živijo ti Slovenci na svoji zemlji že trinajst stoletij in da bodo živeli tudi takrat, ko od Titove diktature ne bo ostalo drugega kot žalostni spomini. Izsiljevalna taktika nasproti	slovenski	zamejski
začasni razdvojenosti ne	bo mogla
potolažiti -italijanskih apetitov po Trstu, zato je taka špekulacija že vnaprej obsojena na neuspeh.
S svoje strani smatra Titova Jugoslavija, da predstavlja prisotnost
ki so po 24 letih spet prevzeli va-
■ jeti .zvezne vlade, ne bodo vodili Tito je se vedno mnenja, da re- U	g	ko, bUa
šitev tržaškega vprašanja v tem	demokratske uprave v zad-
času ni nujna. De Gasperi zastopa l nasprotno stališče, ki ga je v svo-' ■ jem govoru v Sredipolju tudi ja7 sno podčrtal. Tito je mnenja, da bi, bilo treba najprej razčistiti druga sporna vprašanja med Jugoslavijo in Italijo. Reševanje teh vprašanj, bi po njegovem služilo kot preiz-" kusni kamen za rešitev tržaškega vprašanja. Tu prihaja v poštev obnovitev pogajanj o ribolovu na vzhodni obali Jadrana. Drugo nerešeno vprašanje je definitivno za-tanje državne meje med Jugoslavijo in Italijo, ki se vleče že polnih pet let.
Ob -koncu t. 1. poteče rok 1. 1947 sklenjeni trgovski pogodbi med Jugoslavijo in Italijo. Izmenjava -blaga med obema državama je -bila zelo pomembna za obe gospodarstvi že pred zadnjo vojno, do danes pa še ni bil dosežen predvojni volumen.
Na drugi strani je opažati v zmernejših italijanskih krogih, da se je italijanski uradni osnutek etnične črte že močno zrahljal. Xi krogi se zavedajo'resničnega narodnostnega stanja obeh področij na STO-ju in so verjetno tudi prepričani, da bi etnična rešitev ne odstranila narodnopolitičnih sporov med Italijo in Jugoslavijo, Trst sam pa bi obsodila na gospodarsko smrt. Ti krogi tudi vedo, da bodo samo v STO-ju polno zajamčene pravice italijanstva na tem ozemlju.
Tako prevladuje polagoma prepričanje, da ostaja edina rešitev, ki ima praktično vrednost, -uresničenje STO-ja. To spoznanje je prodrlo v Jugoslaviji, z njim soglaša tudi Avstrija, ki je močno zainteresirana na tržaškem vprašanju(
STO je vidno poživelo med zavezniki v Trstu, posebno v novejšem
ko važnost in bo nova republikan ska vlada za ta smoter podvze!ar prav tako vse, kot bi to storila demokratska vlada s Stevensonom. Razlike med obema strankama ni iskati v ciljih, ampak v politiki, s katero naj te cilje dosežejo, torej v taktiki. Tako se repbli-kanci ne zadovoljujejo le z nadaljevanjem politike zadrževanja sovjetskih namer, pri tem pa hočejo nadaljevati program ojačevanja svobodnega sveta pred komunistično nevarnostjo.
To bi bilo glede zunanje politike. V notranji politiki pa se republikanski program razlikuje od demokratičnega v tem, da hoče sedanja vlada izročiti upravo načrtov za pospeševanje kmetijstva, /a oborožitev, razvoj ameriških nsrav-
krajevnih uprav, namesto da jih 7aupa posebnim zveznim uranova m.
Najbolj pa so zunanjepolitične smernice nove vlade razvidnj iz republikanskega chikaškega proglasa, ki izjavlja med drugim: »Vrhovni cilj naše zunanje politike je časten in pravičen mir. ,
V' Zahodni Evropi bomo uporabili naš 'prijateljski vpliv brez imperialističnih ciljev, da napravimo konec politični in gospodarski delitvi, ki edina preprečuje, da ne postane lo važno področje iz lastne sile močno.
Vlada Združenih držav odklanja vse obveznosti iz tajnih dogovorov, kot je na primer tudi jaltski, ki o-mogočajo širjenje komunističnega suženjstva. Predsednik in kongres bosta s svojim visokim ugledqm jaf-no izjavila, da je eden mirovnih ciljev ameriške politike tudi povr-nflev resnične neodvisnosti zasužnjenim narodom.«
Vzhodna Evropa torej ne bo prepuščena Sovjetski zvezi. To zago-
gotovo pomirilo Zahodno Evropo, ki jo je mogoče vznemirila izjava repuDlikanske stranke, da ne bodo zanemarjali Daljnjega vzhoda, po katerem hoče Stalin zmagati nad Zahodom, in da ne bodo žrtvovali Vzhoda, da pridobijo čas za koristi Zahoda.	<
Po republikanskem gledanju bi bilo nevarno osredotočiti vso go-spodai sko-obrambno silo v Evropi ter pri tem prezreti enako važno azijsko področje, ker si hoče komunizem prav preko Azije odpreti pot za premaganje Zahoda, in to tudi Eviope. Zato je nespametno delati razlike med frontami in je treba braniti vse, kajti zlom ene fronte bi otežkočil obrambo druge! Po tem načelu splošne obrambe Evro-jx> branimo prav tako v Aziji kot v Evropi sami.
Sicer bi pa bilo danes težko najti onstran Atlantika bolj »evropejskega« Američana, kot je Eisenho-wer. To, da se on zavzema v zunanji politiki -za »totalno strategijo«, mora Evropo le pomiriti in ne vznemirjati.
De Gasperi „spoštuje“ slovensko manjšino
PREDSEDNIK TRUMAN IN NJEGOV NASLEDNIK EISENHOWER
V torek, 4. novembra, sta prišla v Sredipolje predsednik italijanske republike, g. Einaudi, in ministrski predsednik, g. De Gasperi, kjer je bilo ob udeležbi večtisočglave množice slovesno počaščenje vseh padlih vojakov, ki so tam pokopani v številu 170.000. Za priliko jq De Gasperi imel primeren govor v, spomin vseh padlih italijanskih vo-j jakov v vseh vojnah. V drugem, delu govora se je dotaknil političnih odnošajev z Jugoslavijo s posebnim ozirom na tržaško vpraša-i nje.
Zborouanje RP Jugoslauije
Nekiaj drobnila zanimivosti z zagrebškega kongresa
V nedeljo 3. t. m. se je zbralo v Zagrebu 2022 delegatov iz vse Jugoslavije na VI. kongres Komunistične partije.
Delegati zastopajo okrog 780.000 članov partije, kar pom?ni, da je. danes povprečno vsak dvajseti Ju-času, ko zavezniki .na lastni koži I gosk-van vpisan v komunistično čutijo vso otopelost italijanske u- stranko, katere članstvo je od leta prave in vso nestrpnost njenih no-- 1948 pa do kon;a letošnjega junija, vih uradnih prišlekov. Končno je naiastlo^ od 448.1 <5 članov na tu 42 odstotkov tržaškega prebival- 779.382 članov. Zanimivo je, da je stva, ki zahteva uresničitev mirov- bilo v Zagrebu med delegati sora-ne pogodbe z Italijo. Ta odstotek, zmerno več delavcev in kmetov za neodvisnost Trsta narašča z dne- kakor pa na nedavnem moskov-va v dan, zato se De Gasperiju tu- skena kongresu sovjetske komuni-di tako mudi s svojimi predvolilni- stične partije. Nanje sta odpadli mi priboljški, ki so mu ob zadnjih namreč približno dve tretjini vseh volitvah zajamčili zmago. Tržača- delegatov.
nov pa posebno ne zanima, če bo Otvoritev kongresa in glavni go-tudi v bodoče vladal Italijo De vor je ;mel seveda Tito, ki je bil Gasperi ali kdor koli drugi.	burno pozdravljen. Od ostalih sta
Misel za neodvisnost Trsta pro- bila deležna največjih ovacij Moša dira neslišno in komaj vidno, konč- Pijade in Rankovič. Slednji naj-nc pa bo tudi zmagala: morda tudi brž zato, ker se mu nihče ne upa zato, ker se pretaka rešitev trža- zameriti. Precej -ledeno pa je bil škega vprašanja skozi vsa sita m pozdravljen Boris Kidrič, kateremu rešeta mednarodne politike.	njegovi gospodarski »uspehi« pač
_	_	_	.	.	,	.	,	ne večajo ugle'da. Tito je govoril
Ce bo De Gašper, dokazal da L WnjelK> ceHh t ur in
u gre zgolj za priključitev TrsHVsaj po dolžini ga nihče ni pose-k Italiji pod vsakim Pogojem, ka]! Govorniki so na kongresu se-s tem vsemu svetu razkril, da ™ veda brjmi]. sedan-o 1]ovansko gre zgolj za uničenje nevarnega	^ na	^	;h	na.
konkurenta Benetkam in Genovi Lada„ go svoje sovražnike> iskali in za prav nič drugega.	krivce	za	neuspehe, veliko novega
Zahodne demokracije so dokazale, pa niso povedali. Značilno je, da da so njihovi napori namenjeni ra- so predlagali preimenovanje »Kosti in ne uničevanju gospodarskih munistične partije Jugoslavije« v in političnih središč Srednje Evro- »Zvezo komunistov Jugoslavije«, in pe, zato bodo tudi tržaško vpraša-> »Ljudske fronte Jugoslavije« v nje nedvomno uvrstile v te svoje »Socialistično zvezo delovnega ljud-napore.	.	j stva Jugoslavije«. Ce so to samo
nove besede za stare metode in de-
Podathl a volltvafi y ZDR 1’° bodo p'*37*18 de1anja
Po najnovejših podatkih je dobil Jugoslovanske radijske postaje jepublikanski kandidat, general Ei- jso cWorna prenašale razne faze za-senhower, 31,685.000, demokratski Urebskega kongresa jugoslovanske kandidat, guverner Stevenson, pa Komunistične partije in tako so i-25,487.000 glasov.	meli tudi naši poslušalci priliko
1T,	..	-j	,	...	slišati nekaj 'značilnih cvetk, ki jih
to« S predsedniškim, volitva-^ pripravljenih tekmi so bile tud, volitve v senat m	»m.
stih ni.
v poslansko zbornico. Izidi teh vo-,
litev so naslednji: v senatu so do-1	KOMENTAR
bili republikanci 48 mest, demo- LJUBLJANSKEGA RADIA kratje 47, neodvisni 1; v poslanski se ie prvi dan močno razmetaval zbornici pa so dobili republikanci z raznimi krasnoslovnimi stavki in 221 mest, demokratje 212, neod- visokimi pridevki, da je bil mesto-visni pa 1.	ma naravnost smešen. Priznati pa
mu je treba, da ni glede tega prav nič zaostajal za komentarji moskovskega kongresa, le da je tu Tiio igral vlogo Stalina.
Med ostalim je vedel povedati, da so se v Zagrebu »zbrali najboljši od najboljših prebivalcev naše domovine, ki pozdravljajo največjega sina, ki ga je rodil naš narod, marT šala Tita«. In kakor da bi to še ne bilo dovolj, je omenil, da bo kongres otvoril »marša! Tito, ki je naj-, večji zaklad za ves svet«. Ze prav, da se pretirava, ampak tako pa je le malo preveč! Posebno še, ker je bilo takih rožic »kakor listja in trave«.
POMEMBNA OTVORITEV
je že po svojem načinu pokazala, kako bo potekal ves kongres. Po dolgotrajnem vzklikanju »Tito-Par-tija« (ki nas je med ostalim močno spominjalo na nekdanje tuljenje »Sieg!, Heil!« ali pa »Eia, eia, a-lalž!«) je stopil na govorniški o-der »največji zaklad vsega sveta« ter je dejal (v slovenskem prevodu) :
»Tovariši in tovarišice, predlagam, da se izvoli delovno predsedstvo. Dovolite mi, ds najprej jaz prečitam svoj predlog, najprej!« Nato je prečital vrsto imen, vprašal, če ima kdo -kakšno pripombo ali drug predlog, ki ga seveda nihče ni imel, nakar je svečano ugotovil. da je njegov predlog soglasno sprejet. Kakor je prvi govoril, tako se ie tudi prvi vsedel za mizo predsedstva.
V tem smislu je .nato, potekal ves kongres. Kar je vodstvo predlagalo. so ovčice enostavno sprejele, Sicer jim pa drugega itak ni pre-ostajalo, kajti, kdor je dvignil svoj glas, je bil takoj proglašen za ko-minformovca.
ODJEKI MORALNE POKVARJENOSTI
med komunističnifni vodilnimi krogi so tudi zazveneli na kongresu. Glavni vladni tajnik. Luibidrag DžOrič, je namreč pred 20Zg delegati »najboljših med najboljšimi« obtožil še posebno vidnega »najboljšega«, srbskega ministrskega predsednika. Petra Stamboliča, da mu je zapeljal ženo. V dvorani je na-
stal po teh besedah stTašen trušč.
In če Ljubidrag Džurič dotlej še, n: vedel, kaj se zgodi s tistim, ki se ne zadovolji z vsem, kar mu na^ pravijo njegovi višji, pa čeprav posežejo kar v njegovo zakonsko posteljo, to mu je povedal sam novopečeni ženin maršal Tito, ki je obtožil varanega moža, da simpatizira s kominformisti! Res, visoko stoje ti ljudje . . .
RIBA PRI GLAVI SMRDI
Na splošno presenečenje se ni udeležil kongresa bivši član Polit biroja in podpredsednik jugoslovanske vlade, Neškovič. Uradni krogi so bili zaradi tega prisiljeni pojasniti to njegovo opaženo odsotnost. Kakor je znano, se je zadnje čase govorilo, da je Blago je Neško^ vič aretiran, toda sporočilo »Tanjuga« pravi zdaj, »da ni aretiran in da tud: ne bo«. Podobno je zatr-, dil na kongresu tudi Djilas. Vsekakor pa je ta spor zelo pomem ben, kajti odkar je bil pred štirimi leti ubit general Arso Jovanovič, je to prvi vidni spor v najviš jih vrhovih Titove Komunistične partije. Tako odpada list za listom Iz tega se vidi, da problem ko-minformizma med vodilnimi jugoslovanskimi krogi še vedno ni raz čiščen in da Tito še za marsikoga ne ve, če je z njim s srcem ali pa samo na zunaj.
V JEZIK SE JE SPEKEL
Najlepša se je pa menda zgodila, Tit-u med njegovim prav po hitlerjevsko dolgim govorom. Ko je pri šel do tistega mesta, kjer je govoril o prednostih svoje ljudske de mokracije, je namreč tudi opisal kako mora tujcem vedno nanovo dokazovati upravičenost in prednosti svojega sistema, ki je mnogo boljši od zahodnega. Pri tem dejal (v slovenskem prevodu):
»Mi tem zahodnjakom pojasnju jemo, da je naša demokracija -bolj ša kakor zahodna, da ima samo de korativni značaj . . e, e, e, . . da,, ona nima samo dekorativni značaj, kakor zahodna.«
Pa naj še kdo reče, da se v govorniškem zanosu včasih vkljub vsemu ne pove resnice, pa čeprav imamo pred seboj natiskan govor!
Popoldne je De Gasperi obiskal tudi Gorico, kjer je položil vence na spomenik padlim na starem pokopališču in pa v kostnici na> O-slavju. Na prefekturi je ob pol petih popoldne pozdravil vse župane iz Goriške, ne da bi jim kaj posebnega rekel ali povedal. Obiskal je tudi goriški grad, od koder si je ogledal potek državne meje.
Ob 6. uri zvečer j>a so mu na županstvu izročili darilo v spomin na ta njegov obisk Gorice. Nato pa je De Gasperi pred mestno hišo imel kratek govor, v katerem je pravil o težkih usodah obmejnih mest v gospodarskem in političnem oziru ter pohvalil rodoljubje italijanskega prebivalstva Gorice. O goriških Slovencih pa je rekel tole zvezi s tezo o obmejnih mestih: »Tudi vaša manjšina, ki jo jaz spoštujem, in katero tudi vi spoštujete, se mora z dvignjenimi rokami zahvaliti Bogu, da živi tostran meje. Poskušamo doseči, da bj Italijani onstran meje uživali iste pravice, ki jih manjšina uživa na tej strani.«
Tako je tudi De Gasperi poudaril staro italijansko trditev, da S€> nam Slovencem v Italiji godi dobro in da uživamo vse pravice; da nas on »spoštuje«, ne glede na dejstvo, da nam niti on niti goriški oblastniki ne znajo povedati, v čem pravzaprav tičijo te ugodnosti, ko nas od dne do dne bolj in bolj preganjajo, da se ne smemo posluževati v uradih niti našega materi--nega jezika, v vsej videmski pokrajini pa nimamo za petdeset tisoč 'Slovencev niti ene same osnovne šole! Italijanska manjšina v Jugoslaviji pa uživa popolno jezikovno svobodo! Ce je De Gasperi mislil tudi na jugoslovanski Titov komunistični režim, mu odgovarjamo, da je že predvojna Jugoslavija sjpo-štovala vse pravice tamošnje italijanske skoro neznatne manjšine, Italija pa je zadušila vsako pravico slovenske in hrvatske manjšine v Italiji, ki je štela 650.000 prebivalcev! Danes bi De Gasperi želel, da bi mi Slovenci v Italiji bili hvaT ležni Bogu, ker ne živimo v Jugoslaviji samo zaradi komunizma!
Ta njegova neokusna in ponesrečena izjava dokazuje, da bi se rad otresel odgovornosti pred nami in pred svetom .za trdo politiko, ki jo vqdijo vlada in krajevne oblasti do slovenske manjšine v Italiji.
Ker pa je De Gasperi izjavil, da Slovence v Italiji spoštuje, ter da jih tudi vsa italijanska javnost spoštuje, pomeni, da se svoje dolžnosti in dolžnosti vseli Italijanov do naše manjšine res zaveda, ker bi sicer tega ne mogel tako brezobzirno trditi!
Proti jrazneuerju" v pomunshih šolah
Pouk v četrtem razredu nekej ženske osnovne šole v Bukarešti so ustavili za sedem dni. Vzrok temu ukrepu je bilo dejstvo, da so se deklice prekrižale, ko je zvon v bližnji cerkvi klical k molitvi..
'E S T i' z G
R I S K E!G A
Besede našega zastopnika
na zadnji ‘seji goriškega občinskega sveta
»Gospod župan, gg. svetovalci!
Upamo, da bomo z današnjimi pozdravnimi govdri prinesli nitcaj' lepega vremena v to dvorano.
Preš Štirimi leti jie bilo občinstvo v tej dvorani številnejše. Brez-dvomno je na ukaz protestiralo in kričalo proti dvema slovenskima svetovalcema:	Kemperlu in
Paglavcu. Bolela jih je namreč slovenska beseda. Ta dva sta že mrtva in pokopana, pokopan pa ni slovenski jezik', .ki živi in bo živel še naprej poteg italijanskega na tem ozemlju. Zgddovina vseh časov priča in bo pričala o tem.
Danes je pa malo občinstva, niti svetovalci niso vsi tu in celo najbolj zvesta poslušalca občinskih sej ob strani dvorane (dva lesena kipa srednjeveških straž na gorišlcem gradu, op. ur.) danes ne poslušata. Tudi za njuju je končano, če odbor ne ukaže njunega prenosa na novi sedež občinskih sej.
V' teh štirih letih smo imeli priliko spoznati demokracijo, monopol večine v tem svetu, ki je le malo veljala za slovensko manjšino, za Slovence, ki imajo iste dolžnosti kot ostali državljani, a so daleč od istih pravic! Morda bodo v prihodnjem občinskem svetu bolje razumeli potrebe vseh, brez razlike.
Po tem kratkem uvodu se obračam na ta svet: Moje besede prihajajo iz srca in so iskrene besede miru in sprave med prebivalci tega našega lepega, tihega in delovnega mesta.
Že sedem let trpe v strahu in pričakovanju svojih dragih meščani c b e h narodnosti (zaradi odpeljanih v maju 1945, op. ur.). Iv. to, zlasti v teh člneh, v teh tuž-nih dneh vseh mrtvih. Zato se enkrat obračam na ta svet, da bi vprašal pristojno ministrstvo, ki je Vam, g. župan, zagotovilo in Vam čestitalo zaradi izjave, katero je podpisalo enajst Slovencev iz tega mesta, zakaj ni nobenega odmeva o naši vlogi in o enajstih izjavah? Iz razgovorov, ki sem jih imel s prefektom, dr. Palamaro, sem razumel, da je vse odloženo, dokler se ne izboljšajo odnosi med Italijo in Jugoslavijo. Morda pa ni prišlo do zaključka, ker je še treba rešiti obojestranske račune iz zadnje vojne! ...
V	svojem imenu in v imenu slovenskega naroda, katerega imam čast zastopati, in ki je toliko pretrpel, prosim usmiljenja za vse tiste, ki trpe zaradi plemenskega sovraštva. Ce bodo ljudje pokazali le nuilo dobre volje, bodo lahko prišli do mirne in častne rešitve.
Naj se z božjo pomočjo to čim-prej zgodi!
Bodite pozdravljeni in na sv'^ d en je!«
Zadnje besede je g. Bratuž spregovoril v slovenščini! Tako je slovenščina donela na občinskih sejah ob začetku pred štirimi leti in ob zaključku v torek 28. oktobra!
Vsak pameten in trezen Goričan, bodi Italijan ali Slovenec, bi mislil, da so vsi svetovalci z razumevanjem sprejeli Bratuževe be-
sede, polne sočutja in želje po pravičnosti ih hiiru. Zgodilo pa se je prav hasprotno, ker večinskim italijanskim svetovalcem ni šlo in ne gre ter ne bo šlo za mirno sožitje Mfečl Slovenci in Italijani.
Tako je svetovalec dr. Angelo Culot, ki je tudi predsednik deželnega sveta, jezno, osorno in zaničljivo popadel za argument odpeljanih (deportiranih) v maju 1945, ki jih je g. Bratuž s sočutjem omenil,r ter rekel, da prav zaradi tega obi stoja globok prepad med Slovenci in Italijani, in to prav zato, ker so goriški Slovenci pripadniki tistega naroda (slovenskega, op, ud.), čeprav ne more nihče reči, d«): so oni krivi za dogodke od maja (1945.
Za dr. Culotom je povzel besedo znani Digianantonio, ki pa je strupeno dejal, da sta tako Bratuž kot Pavlin (od DFS, op. ur.) oba malo resna in malo izobražena. Zato u-pa, da bodo Slovenci izbrali na prihodnjih volitvah bolj inteligentne in bolj resne zastopnike. Po eni strani, da skuša Bratuž gladiti, po drugi pa ujeda, je zatrjeval.
Večinski svetovalec in odbornik Polesi, ki se ie v maju 1945 imenoval POLENCIC in se kot tak dobrikal partizanom, je skrivaj stisnil roko Digianantoniju v znak zadovoljstva in pritrditve.
Dr. Culot je s svojimi besedami
obsodil Slovence za dejanja, ki jih niso zagrešili, in s tem pokazal, kako pojfhuje krščansko demokracijo!
Dr. Culotu je dobro znano, da so prvi in največ trpeli le Slovenci na Goriškem skozi dvajset let fašističnega nasilja! Krivdo za vse naj pripiše torej le svojemu narodu in ne Slovencem!
K izlivu g. Digianantonija imamo pripomniti samo sledeče: njegovi stalni nastopi proti’ goriškim Slovencem dokazujejo, da ga vodi; prezir do Slovencev. Kar* se pa inteligentnosti .tiče, je pa morda najbolje, da Digianantonio ,piolči, ker je najmanj primeren za take sodbe. Drugače bi lahko ie, kdaj bil, reden profesor na goriških šolah!...
Vpišite se
v volilni imenik
Do 15. t. m. so izstavljeni na županstvih volilni imeniki, ki si jih lahko vsakdo ogleda, da ugotovi, če je v njih vpisan. Vpisan pa ima pravico biti vsak državljan, ki je že dopolnil 21. leto starosti odnosno, ki ga dopolni do 30. aprila 1953.
Kdor še ni vpisan v imenik in ima pravico do vpisa, naj vloži do 15. .t. m. pismeno zahtevo za vpis, in sicer na navadnem kolka prostem papirju. V prošnji je treba navesti sledeče:	ime	in priimek
(poročena ženska mora navesti možev in svoj dekliški priimek), očetovstvo, kraj in datum rojstva, šolsko izobrazbo, poklic in bivališče.
KAR STORIS DOBREGA BRATU, STORIS SEBI/
Volilni oklic
VODSTVO SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE SPOROČA JAVNOSTI, DA NASTOPI PRI PRIHODNJIH OBČINSKIH VOLITVAH. KI BODO 14. DECEMBRA V GORICI, S SVOJO KANDIDATNO LISTO, KI BO NOSILA NAS STARI ZNAK LIPOVE VEJICE.
POZIVAMO VSE DOBRO MISLECE GORIČANE, DA SE ZA TE VOLITVE RESNO POZANIMAJO, TER JIH PROSIMO, DA NAS MORALNO IN GMOTNO PODPREJO ZA DOBER USPEH!
Vodstvo S DZ v Italiji MAL POLOŽI DAR DO MU N A OLTAR!
Počastitev slovenskih žrteo
umrlih med vojno v taborišču v Gonarsu
Kot se naša javnost gotovo še spominja, je božična številka »Demokracije« od decembra 1951 prinesla članek o zapuščenem pokopališču v taborišču v Gonarsu u-mriih naših bratov, po večini jugoslovanskih državljanov. Kmalit za tem sta Slovenska demokratska zveza za STO in ona v Italiji poklonili tem žrtvam vsaka svoj venec. V omenjenem članku je bila tud; pritožba, ker so italijanske o-blesti pustile grobove slovenskih žrtev v Gonarsu tako strašno zanemarjene.
V	ponedeljek zjutraj 3. novembra pa smo po tržaškem radiu izvedeli, da je še istega dne v Gonarsu svečana blagoslovitev na novo urejenbga pokopališča slovenskih žrtev v Gonarsu.
In res je posebno odposlanstvo Slovenske demokratske zveze iz Gorice, ki je neslo v Gonars cv,etie s trakom, ki je imelo napis: »SDZ -slovenskim žrtvam«, ugotovilo, da so zemeljske ostanke nesrečnih žrtev taborišča izkopali in prenesli na poseben prostor na glavno pokopališče v Gonarsu, kjer so jih pokopali v jame po štiri skupaj. Sredi vsakega takega grobišča stoji križ iz cementa, na vsaki strani križa pa ploščici z osebnimi podatki žrtve. Vseh skupaj je tam pokopanih 410 nesrečnežev! V ponedeljek zjutraj je ob blagoslov-Ijenju tega kraja imel mašo zaduš-
nico vojaški kaplan iz Palmanove. Svečanosti pa so se udeležila obla-stva in velika množica domačega ljudstva!
Zal pa ni na kraju nobenega posebnega napisa v spomin teh žrtev, kot samo sledeča deska z napisom; »Ministero della Diiesa. Commis-sariato Generale Onoranze Caduti in Guerra«.
Želeli bi, da bi posebna plošča spominjala vsaj to, da gre za slovenske žrtve .taborišča v Gonarsu.
Slovenci smo na vsak način zadovoljni, da je pokopališče zdaj u-rejeno in imajo tudi te žrtve doi stojno in častno mesto -za njihov večni počitek! Zato se mi s tega mesta zahvaljujemo obrambnemu ministrstvu v Rimu in g. županu iz Gonarsa ter vsem, ki so pripomogli k ureditvi zadeve!
Zapostavljanje našega jezika
Županstvo iz Sovodenj je 24. ok- | poizkus, in sicer pri Upravi jav-tobra pribilo tudi v Rupi razglas nega zdravstva. Zahtevajo diplomo o snaženju pokopališča. Razglas pa doktorata v medicini in kirurgiji.
jebil samo v italijanščini. Lahk<} bi bil samo v slovenščini, ko smo tu v Rupi šami Slovenci! Na vsak način občutimo zelo trpko ta pre-air našega jezika, saj je vodstvo občine v rokah samih Slovencev, če izvzamemo tajnika!
S0V0DNJE
Končno je rešeno vprašanje občinskega cestarja in grobarja, za katerega je občina razpisala javni natečaj. Trije prosilci so vložili prošnje, a s&mo eden, Alojz Orto-lan, je predložil vse predpisane dokumente in je bil tako tudi izvoljen.
Natečaj za službo pri policiji
1. avgusta t. 1. je bil objavljen razglas o natečaju za 80 mest za službo podporočnika in 40 mest za službo poročnika pri policiji. Rok za prijavo k natečaju je zdaj podaljšan do 15. decembra t. 1. Prijale sprejema prefektura.
Natečaj za zdravnišho službn
Ministrski odlok od 6. junija 1952, ki ga ie objavila .»Gazzetta Ufficla-le«, štev. 245, od 2,1. oktobra t. 1., razpisuje natečaj 2a 30 mest pokrajinskega zdravnika druge stopnje,
Prijaviti se je treba do 20. decembra s prošnjo, ki jo je treba predložiti na prefekturi, kjer vsakdo lahko vpraša za pojasnila.
---------------------------------i--------
Smrt v Vedrijanu v Brdih
Pred kratkim je umrl v Vedrijanu v Brdih tamkajšnji župnik, g. Ivan Košir, ki je bil zaradi tihega značaja in visoke nadarjenosti visoko cenjen in zelo spoštovan od vseh.
Kakor ni klonil pred fašizmom, tako se ni vdal niti komunizmu! Vtdrijanci in sploh vsi Brici so z njim izgubili vrlega duhovnika in moža kremenitega značaja, ki ni bil nikomur na poti in je vsakomur rad 'pomagal na razne načine!
BOVEC
S 15. septembrom je stopila v veljavo uredba o zmanjšanju žte7 vila koz in o prepovedi paše za te živali. Oblastva so sklenila skrčiti na najmanjše število teh živali, ker prinašajo tem krajem več škode kot koristi zaradi uničevanja mladih dreves. Kmetje se še vedno tipi ra jo tej odredbi, čeprav nekateri že spoznavajo upravičenost tega ukrepa. Trenutno je v bovški občini še kakih 2,000 ovc.
bo zadelo prekletstvo izobčencev, če se ji izneverimo.
Naša beseda pa je zveneča, jasna in kremenita, kot je bila vedno:
diuži nas vse, ki smo iste misli in istega srca. Zato pa: zvestoba za zvestobo! Predvsem pa — Stever-janci — zvestoba vašim mrtvim, žrtvam, ki so radi zvestobe svoji zemlji in svoji besedi darovale VSE — slovenskim pokolenjem, ki pridejo.
-— nt
Pritožba Jazbin
Ce ni lune in zvezd, je pri nas ponoči tema. Morda zaradi imena: v »jazbinah« pač nikoli ni svetlo!
Ponovno smo že bili tik uresničenja problema elektrike. Odložili .smo druge zadeve, da bi dobili luč... Kakor je tudi Bog najprej ustvaril svetlobo. Naši vaški zastopniki bi zaslužili za korajžni nastop pri zadnji občinski seji v Steverjanu — vsak pol litra najboljše rebule ali tokajca v naši novi, še neblagoslovljeni gostilni blizu bodoče nove cerkve! Le preskromni so vsi trije: Morali bi bili »na gorkem« ostalim vaščanom poročati »konec in kraj« zadeve; kako so jih v Steverjanu hoteli imeti po šestnajst, pa se 'le niso dali! In škoda, da se ni seja oddajala po radiu, da bi še drugi rojaki slišali tiste izvirne izjave »debelo po gorjansko zarobljene«, kakor bi rekel pesnik Prešeren: Telefon je premalo, še mikrofon manjka občin:!!!
G. tajniku verjetno ni šlo za kako nagrado od strani družbe SEL-VEG, ko nas je na uradnem sestanku prepričeval o »nucnosti« elektrike! Vendar se nam ne zdi verjetno, da g. tajnik ni mislil resno. Ali ni bil g. župan na prefekturi, kjer so mu naročili, naj zaprosi proračun pri SELVEG za napeljavo luči v hiše, ki je še nimajo, tudi števerjanske, ne samo jazbin-ske? Gotovo je prefektura resno mislila posredovati za kako podporo ali ugodne pogoje. Saj se je na tistem sestanku poudarjalo, da se zadeva ne sme zanemariti, ko je že tako dozorela, ker bi znova začeti bilo teže. Ena struja v vasi je namreč bila za to, naj se da prednost zgradbi pokopališča v Jazbinah, ker je v Steverjan nositi mrliče prestrmo in predaleč. Tudi cerkev in župnišče sta se mnogim zdela bolj siljena zadeva kot elektrika. Le zaradi discipline smo se potem vsi vdali, naj bo pač najprej elektrika. Ali smo odrasli ali otroci? Tako se je torej samo čas tratil, če ne bodo zdaj luči napeljali. Mi bi rekli: Lepo po vrsti, ne vsega hkrati! Delo naj se uredi in organizira brez skokov!
Te dni smo izvedeli, da na Vrh sv. Mihaela pa le dobijo elektriko* Ali samo v Steverjanu bomo tako neokretni in otročji, da bomo skie-
I Z SLOVENIJE)
Za vse naše žrise vojne
V	sredo 12. t. m. ob 8. uri zjutraj bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku maša za vse naše žrtve vojne.
Vojne grozote so zahtevale nešteto žrtev, med katerimi so mnoge ostale tudi neznane. Naša dolžnost je, da se oddolžimo njihovemu spominu, saj gre za naše brate trpine!
Udeležimo, se v velikem številu maše zadušnice na Travniku v Gorici'
Ob spontenihu vojnim žrtvam v Steverjanu
Domači zbor je odpel žalostinko in predsednik Kmečko - delavske zveze je na vznožju spomenika položil, v počastitev vseh padlih, la-vorjev venec:	»Niste	mrtvi . . .«,
Vaše kosti so raztresene širom bojnih poljan in taborišč smrti — tu pa. na zadnji vzpetini naše zemlje, se dviga 'spomenik Vašemu trplje-, nju in Vaši žrtvi — spomenik našemu trinajstoletnemu krvavenju in vztrajanju.
Dobro bi bilo, da bi se Steverjan-ci, in z njimi vsi Slovenci, tega trpljenja spominjali, da bi nikdar ne pozabili, od kod je vsikdar prihajalo gorje, kajti danes nam grozi .največje gorje iz nas samih. Vdali smo se strastem in sovraštvu, ki so ga tujci zanesli med nas in v svoji zaslepljenosti pozabljamo, da smo mladike enega debla. Res je, majhni smo, toda mogočni — kadar se zavedamo samih sebe, svoje usode in svoje zgodovinske naloge, kajti, če bi bilo drugače, bi nas sploh ne bilo več na svetu. Ohranila nas ie na naši majhni slovenski zemljici samo ljube-if n do nje in do naše slovenske besede. Mar je naša zemlja postala hudičeva njiva in naša beseda babilonska zmedena mešanica, da nas zdai razdva!a?
Naša zemlja je odpustila celo tujcem, ki so jo teptali, požigali in ii trem drobovie: nikogar, ki v niei r^Hva, ni še sovražno izbru^ hala! Naša zemlja nam je skozi sto-
TRGOVINSKI ODNOSI Z VELIKO BRITANIJO
Zadnje čase postajajo trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Veliko Britanijo vedno večje.
V	prvi polovici letošnjega leta je Velika Britanija uvozila iz Jugoslavije za 13,500.000 funtov raznega blaga. Jugoslavija je pa v i-stem času uvozila iz Velike Britanije za 7,000.000 funtov -blaga, predvsem stroje, tovarniško opremo, nafto in bencin. V Veliko Britanijo izvaža barvaste kovine, lesne izdelke, kemikalije, tekstilne in u-snjarske izdelke. Po dogovoru znaša višina blagovne izmenjave o-krog 18 milijonov funtov. Letos je torej Jugoslavija izvozila že več kot polovico predvidenega blaga, uvozila pa še ni niti polovice določene količine.
KOČEVSKO DRZ. POSESTVO
Na tem ogromnem posestvu so letos pridelali kakih 5 tisoč ton sena. Krompir so nasadili na 182 ha in ga pridelali povprečno 150 stotov na ha.
ODPRAVA INDUSTR. BONOV
Induštrijski boni .bodo v veljavi samo še do konca tega leta. Po tem roku industrijska podjetja ne bodo več sprejemala bonov in jih zamenjavala za gotovino.
NOVA »ELEMENTARNA« NEZGODA
iZdi se. da se ie vse zaklelo proti Titovemu gospodarstvu. 2e dolga desetletja in morda stoletja ne pamniio takih hudih zim. poplav in suše v Jusos'aviii kot zadnia, leta. Tako vsaj pišejo jugoslovanski časoDisi. Tem nezgodam se je v Suhi kraiini DridrUžilo to jesen še krdelo divjih prašičev, ki uni-čuieio vse jesenske pridelke. Po dosedaniih podatkih je ta diviad že uničila nad 60 odst. koruze. Velika nevarnost oreti vsem jesenskim pridelkom. Zato si kmetje pomagajo sami. kakor pač morejo in znaio, proti tej diviačini, ki roDa in uničuje vsako noč. Namesto da bi oblastva priskočila prizadetemu prebivalstvu na pomoč 7. lovskim orožjem, puste, da se kmetje bra-
velike ognje in ropotajo z raznimi predmeti, da odganjajo divje prašiče.
Najbolj prizadeti kraji Suhe krajine so: Hinje, Mali log, Stari log, Polom, Smuka in Kleče.
Nad malomarnostjo oblasti toži sam Slovenski poročevalec; ki piše 20. septembra t. 1., da je ljudski poslanec iz Novega mesta že pred časom obljubil pomoč, a te pomoči do danes še ni.. ..
ni pred to divjačino z vilami in let ja vedno enako zvesta, le nas koli. Nekateri prižigajo ob njivah
ODKRIVANJE PODZEMELJSKEGA BOGASTVA V JUGOSLAVIJI
Letos so geološki strokovnjaki odkrili nova velika nahajališča svinčene in cinkove rude ter nepričakovano velika ležišča bakra. V prejšnjih letih so pa odkrili važna ležišča berilija, cerija, vanadija in volframa ter ogromne rezerve boksita. Odkrili so tudi ležišča barita in molibdena.
Na področju Kopaonika, vzohd-no od reke Ibar, in okrog Kosovske Mitrice je dolgovlaknati azbest. Tam je tudi najbogatejše področje svinčene in cinkove rude. V vzhodni Srbiji so našli volfran in molibden. Na Deli-Jovanu so odkrili poleg volframove rude shelita tudi zlato.
Vzhodno od Morave so našli razmetana ležišča železa, ki segajo do Makedonije. V zahodni Srbiji so našli nikelj in mangan. V bližini Veluče so odkrili celo ležišče platine. V bližini Plevlja in Suplje stjene in okrog Mojkovča v Crni, gori so našli svinec in cink.
V	bazenu Tuzle so odkrili premog, sol in nafto. Računajo, da znašajo rezerve premoga v tem delu preko 4 milijarde ton. (Slovenski poročevalec 22. septembra 52.)
pali in preklicavali; delali in podi-raii?! Ali so pozabili predlog, k: so ga stavili pred volitvami, naj ostale vasi v števerjanski občini potrpijo pet let, da medtem Jazbine dobijo, kar druge v^si že imajo? Seveda, lo bi bilo preveliko-dušno! Pa, ali ni občina kot velika družina, katere člani so vsi Občinarji? Ali naj hodijo nekateri o-troci strgani, drugi pa gosposko oblečeni, če so vsi iz iste družine?'
Ce morajo v neki vasi občine ljudje vse sami izposlovati in izsiliti, pa županstva treba' ni! Oprostite! .. . Pa, da so si Steverjanci sami nape^ali luč, brez zunanje pomoči, bo treba šele dokazati: Zakaj so se tako rezervirano in zagonetno izvijali, ko so jih Jazbinei vprašali informacij? Ne denarja! Se teh niso hoteli dati! Zanimivo bi bilo tudi ugotoviti, koliko davka plačujejo Jazbine in koliko vse druge vasi skupaj; oziroma koliko davka plačujemo, ker proti lastni volji spadamo pod Steverjan, in koliko bi bili plačevali pod Gorico. Aii smo mi silili gor ali ste vi hodili snubit nas dol, pomislite! S svojo nedoslednostjo in ozkosrčnostjo nas Steverjanci izeivajo, da obnovimo tisto pravdo. . . Kdo vnanjih nam po vsem zapostavljanju v domači občini more zameriti, če si želimo proč, tja, kjer bo več razumevanja za naše pereče zadeve?!
In saj doslej za cerkev, župnišče, pokopališče, šolo in vodovod naravnost, uradno, niti prosili nismo: le v volilnih programih so se blestele te obljube. Za edino krvavo potrebno cesto smo res pritiskali: in zdaj za luč: ali je to pretirano? Ali pa se morda ravnate po pravilu, da je obljubiti in dati — preveč?! Kdaj se na ta način dohitim->.-da bi bili enakopravni in bi vozili vštric Jazbinei in Steverjanci? Nikoli!!
To se nam je zdelo umestno povedati, ko so se o stvari že drugi razpisali in bo to kost verjetno hotel še kak drugi list glodati, da nam ne ostane nazadnje drugega kot e-dino zanesljiva — samopomoč.
Marsikaj bi imeli še potožiti: n, pr., da je enkrat na teden dobivati pošto v ravnini, ko smo tako biizi* mesta in ne kje v Benečiji, premalo za te čase, ko jo še visoko v hribih delijo trikrat do šestkrat na teden. Pa saj so nam obljubljali ■-seveda pred volitvami! — dnevno poštno zvezo s Steverjanom ... Da b: jo imeli vsaj dvakrat na teden! Večkrat imamo občutno škodo in pridemo v zadrego, ker tako poredko dobivamo pošto.
Potem naša edina cestna zveza s svetom. Kar si sami poskrbimo; to imamo. Novo cesto proti Lečniku v Gorico so pustili, kot so jo brezposelni površno izdelali. Ker gre deloma po mestnem, deloma po občinskem svetu, se nihče zai njo ne briga, kot smo se že baliv da se bo tako zgodilo! Občinski stalni cestar: kaka utvara! Da oo pohajal in nič delal, samo vsake tri mesece povišanje plače zahteval! Da bi vsaj po velikih povodnjih občina kakega delavca poslala na pot, da bi z motiko in železnimi grabljami izravnal razdrapano cesto, če je kramp in lopato zahtevati preveč. Spet se vračamo v lužo v Jazbinah. Spet nam deževje poi preplavlja v smeri Trebež-Gra-diščUta-Ločnik-Gorica, ki je najkrajša za nas. Tudi mesto zanemarja svoj del Ločnik-Vrbačina!
Da, Steverjanci okoli KDZ, vaš program je res lep in pester, zdi se nam preveč pester, ker ga naša občina vsega hkrati ne more rešiti zaradi »težkega finančnega položaja«.
Zato svetujemo, da se reši vsako leto nekaj, in sicer nekaj najnujnejšega! Luč predvsem!
Smrt v Doberdobu
V	soboto 1. t. m. je umrla 70-let-na gospa Marija Frandolič. Pokopali smo jo v nedeljo 2. t. m ob o-tjpJni udeležbi ljudstva, ker je bila Rajnka pri vseh domačinih zelo priljubljena.
Preostalim sorodnikom izražamo naše iskreno sožalje zaradi težke izgube!
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-'IINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VS AKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA.
Tovarna pohištva
Tel. 32
KR M I N Cormons prov. Gorica
Pred nekaj mesci je po varšavskem radiu prodrla v svet neka zanimiva novica. Radio je namreč poročal, da so v Varšavi od-tožili štiri mladeniče oboroženega ropa. Izmed obtožencev sta dva o-biskovala srednjo tehnično šolo. stara sta bila dvajset let, tretji, k'' je imel 19 let je bil vpisan na varšavskem vseučilišču, četrti, kateremu je bilo 20 let, pa je bil uradnik. Med drugim so jih obtožili, da so z naperjenimi revolverji zahtevali od profesorice Schuenbrenner, sopisateijice nove Zgodovine Poljske, da jim plača 50.000 zlotov, ker
ie sodelovala pri pisanju te knjige.
-	o: r --
V	državah, ki niso za železno zaveso, se bo.zdel ta primer na prvi pogled težko razumljiv. Ce so bil.j obtoženi mladeniči navadni zločinci, zakaj so si izbrali.za žrtev profesorico? Zakaj so zahtevali od nje denar zato, ker je napisala neko zgodovinsko knjigo? Kako si razla? gati dejstvo, da so bili trije izmed obtožencev študentje? In če so zahtevali denarni prispeve^, kot je trdila obtožnica, za kaj je bil ta denar namenjen?
Obtožnica ni omenjala nikakegai fizičnega nasilstva, čeprav so bili mladeniči navadoma oboroženi 9 samokresi. Da bi napihnili, obtožbo, ki je bila že sama po sebi dovolj huda, so komunisti navedli še kopico - drugih dokazov. Med drugim so dejali, da so obtoženci stalno poslušali oddaje Britanske radijske družbe in Glasa Amerike. Te obtožbe jasno, izdajajo strah komunistov. da bi iz zunanjega sveta ne proniknila do Poljakov necenzurirana dejstva. Skratka, s strogo obsodbo, dva obtoženca sta bila obsojena na smrt, ostala dva pa na 15 oziroma na 12 let ječe, so hoteli postaviti svarilen zgled, da bi Poljaki ne poskušali radijskih oddaj iz zahodnega sveta.
Kakšen nagib je vodil obsojene mladeniče? Zgodovina, ki jo je napisala profesorica Schcenbren-ner, je popačenje dejstev skladno s komunistično miselnostjo. Izpustila, je važne podrobnosti, dodala lažna poročila in prikazala vse dogodke v taki luči, da se zdi sovjetska zasedba Poljske, katero je Sovjetska zveza leta 1939, ko je njena nacistična zaveznica Nemčija leta 1939 vdrla na Poljsko, zahrbtno zabodla v hrbet, naraven zgodovinski razvoj. Za te mladeniče je bila knjiga profesorice Schoenbrennerjeve gnusno izdajstvo. Njihovo dejanje je sicer vredno obsojanja in jih je pahnilo v nesrečo. Navdihnila pa ga je ljubezen do Poljske.
Profesorica Schoenbrenner je samo ena izmed mnogih znanstvenikov in članov akademij, ki so jih komunisti najeli, da bi popačili zgodovino. V Sovjetski zvezi sami jc popačevanje učnih knjig že nekaj običajnega. Vse čtivo izdaja in cenzurira država in ker morata kultura in vzgoja služiti komunizmu, morata seveda skrbno izločevati vse, kar bi utegnilo vreči ne-i povoljno luč na Sovjete. Tako prikazujejo, da je Sovjetska zvez^ pridobila eno šestino vse-kopenske zemlje, ker je »branila šibke pred močnimi«. V neki osnovnošolski učni knjigi, ki so jo uporabljali pred leti. je bilo napisano, da je v krimski vojni pri obleganju Bebasto pola padlo vsak dan na stotine Rusov. V izdaji, ki je izšla leta 1937, pa je napisano samo, da so se Rusi »junaško borili«. V pedagogiki, ki io morajo čitati vsi učitelji, je v prvi izdaji pri opisu smrti nekega partizana napisano, da ga ie ustrelil nemški eksekucijski vod. v drugi izdaji pa je napisana, da ie ta partizan umrl prepevajoč internacionalo. Prikazati hočejo, da se je nekdanja caristična ekspanzi-ia pod novim vodstvom izpremeni-, la v križarsko vojno za' mir. Vse tiste, ki se upirajo sovjetskemu na-, padu. hočejo ožigosati kot »sovražnike«. »buržuje«. »kapitaliste« itd,
Te smernice so vsilili zdaj tudi podložniškim državam. Poljskim
zgodovinarjem so dali navodila, da morajo ponovno napisati zgodovino Poljske. Neka delegacija sovjetske akademije znanosti jim je cel 3 povedala, do kakih zaključkov morajo priti. Na kongresu poljskih zgodovinarjev, ki je bil leta 1951, so sovjetski glasniki odkrito dejali, prilagoditi zgodovinska dejstva Stalinovim teorijam.
Največji gnev je naperjen proli patriotom, ki so se upirali sovjetskemu vdoru. Prizanesli niso niti češkoslovaškemu predsedniku Be-nešu, ki ga na Češkoslovaškem še vedno visoko častijo, čeprav se komunisti na vse kriplje trudijo, dp bi uničili njegov sloves. Beneš se. je vestno trudil za prijateljske od-n-ošaje s Sovjetsko zvezo, ki naj bi temeljili na medsebojnem spošto-, vanju. Leta 1943 se je kljub nevarnostim vojne podal na dolgo pot v Moskvo, da bi sklenil s Sovjeti prijateljsko pogodbo. ;u
Zavedal se je, da bo morala njegova domovina živeti v dobrih od-nošajih s svojimi močnimi sosedi, če ji bodo ti to dovolili. V poročilu, ki ga je tedaj poslal svojemu zunanjemu ministru Masaryku, je napisal: »Med pogajanji niso Sov, jeti opustili nobene prilike, da ne bi poudarili, da jih češkolovaške notranje zadeve prav nič ne zanimajo in da se ne bodo nikoli vmešavali vanje.«
Beneš je zaupal svojim sovjetskim gostiteljem, ki so bili lankci radodarni z obljubami, ker. niso . men nikakega namena, da di jih držali. Rdeči armadi, ki je prihrumela na Češkoslovaško iz P odkar, patske Rusije in plenila po Slova-, skem, je sledila za petami tajna policija. Ze leta 1945 so si komunisti, z grožnjami, ki so bile le rahlo prikrite, izsilili najvažnejša mesta v notranjem, propagandnem, vojnem, in vzgojnem ministrstvu.
Obrekovamo gonjo proti spominu Beneša so pritirali do skrajnosti. Bil je »sluga angloameriških imperialistov«. Nek članek v listu Obrana Lidu ga prikazuje kot glavnega sovražnika »češko-sovjetskega prijateljstva«. V Voprosy Istorijj pravi Petj-ov, da je bil Beneš dq skrajnosti »nasproten Sovjetski zvezi« in »kriminalno zvest svojim zahodnim, buržujskim tovarišem«.
Ali je bil pregnani predsednik, »sovražen« Sovjetski zvezi, ko se, je sredi vojnih nevarnosti podal na 1600 milj dolgo pot iz Londona v Moskvo, da bi vodil pogajanja /a sklenitev prijateljske pogodbe? In zakaj naj bi bila Beneševa zvesto7 ba do zahodnih zaveznikov »kriminalna«? Petrovo stalno zasmehovanje Beneševe vlade v pregnanstvu je zanimivo, ker priča, kaj mislijo komunisti. Zakaj naj bi bil naziv »emigrant« vzdevek za zmerjanje,
jpt je to vedno pri komunistih?
Komunisti trde, da so antifašisti, čeprav so pomagali Nemcem vsq dotlej, dokler niso napadli Sovjetske zveze same. Ali ni bilo čisto naravno, da so Cehi, ko je bila Češkoslovaška v krempljih Gestapa, ustanovili na svobodnih tleh vlado, /vi je nauaijevaia borbo za osvobo oitev? Vendar pa spada vse to v OKVir sovjetskih poizkusov, prika-, zati svetu, da so v svetovni vojni, v Katero ro stopili lfe oklevajoče .n pozneje kot drugi ter izključno v lastno obrambo, zmagali zgolj po zaslugi lastnin prizadevanj in brez tuje pomoči. Petrov pa popolnoma razgali resnico, ko v zvezi z moskovskimi pogajanji piše:
»Beneš je skušal ohraniti buržuj-, ski družbeni red. V novi vladi je hotel obdržati vse tiste, ki so bili člani češkoslovaške vlade v Londonu in dodati samo nekatere komunistične voditelje. Vendar pa so ga odločilni uspehi rdeče armade prisilili, da je pristal na ustanovitev ljudskih od bor o tf, ki so nova oblika demokratične državne ureditve.
Priznanje, da^je bila prisotnost, rdeče armade '■'ha Češkoslovaškem tisti činitelj, ki je prisilil Beneša, da je pristal na ukrepe, ki jih ni, odobraval, je tudi priznanje, da Sovjeti niso držali obljube, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve Češkoslovaške, ki so jo dali leta 1943. Tako Sovjeti celo prj svojih j?oskusih, da bi popačili zgodovino, včasih odkrivajo resnična dejstva. Cehi pa pravijo: »Pravda, vitezi« — Resnica bo zmagala!
S DZ IN NAS KMET
Slovenska demokratska zveza si je ^žL/tavuti nalogo, ,zastopati in bianui narodne, politične, gospo-darSKe, roziaine in Kulturne pia-t iovenuKega naroda na svo--onem tržaškem ozemiju in na Goriškem.
Slovenci na tem Ozemlju pripadajo po večini ueiavsKfemu Sioju. Znaten del pa je tudi kmetov.
A četudi bi bil odstotek kmečkega ljudstva mea Slovenci tUKaj dosti manjši, bi morala našemu kmetu posvečati prav posebno pozornost vsaka stranka, ki temelji na pravem narodnem in slovenskem programu.
Slovenske demokratska zveza se te svoje dolžnosti in svojih obveznosti do slovenskega kmeta docela zaveda. Tej zavesti je dala jasnega izraza v svojem programu, v katerem je eno glavnih načel tisto, ki pravi, da mora biti kmet na svoji zemlji svoj gospod; da mora biti gospodar nad sadovi svojih žuljev in svojega znoja; da je zdrava, gospodarsko trdna in svobodna kmečka družina osnovna socialna edinica slovenskega ljudstva. To osnovo je treba z vsemi silami ohranjati ter varovati pred razbijanjem, propadanjem in pred tistimi, ki bi jo radi iz razredno-politič-oih razlogov sproletarizirali ter iz kmeta naredili najprej berača, za tem pa brezimnega sužnja totalitarnega reda.
Ilove občinske in okrožne oolitoe o FLRJ
V	diktatorskih državah so volitve dogodek, s katerim nasilniški režim uprizarja prave pustne vragolije. L volilnimi burkami sta človeštvu dvajsetega stoletja postregla Mussolini in Hitler, v izpopolnjeni izdaji pa jima. zvesto sledijo vse komunistične države, vključno Titova Jugoslavija.
S čarovniško roko spreminja nasilniški režim ob volilnih dogodkih s številnimi agitatorji suženjstvo v svobodo, lakoto in revščino v blagostanje in razkošje, zločine in nezakonitosti v čednosti in pravico. Volilna udeležba nasilniške-ga modela mora bti vsaj 99 odstotkov. Volivci morajo na volišča z zastavami in godbo, in to še pred jutranjo zoro. Od nasilnikov in njihovih oprod imenovanim kandidatom je treba za vsako ceno izsiliti vsaj ,95 odstotno zmago. Vse tiste, ki so jim državljanske pravice o-stale še v spominu kot tihi ostanek demokratične zapuščine in se jim zapovedano kimavstvo studi, proglaša samopašnik za izdajalce in prevratnike. Tako se iz stoletnih demokratičnih ustanov, ki si jih je napredno človeštvo priborilo proti trinoštvu, ustvarjajo bedaste burke, ki tako strahotno ponižujejo človeka dvajsetega stoletja.
Kako smešni postajajo v takih okoliščinah ljudje, ki na oni strani iskreno ali hinavsko podpirajo in zagovarjajo podla skrunjenja državljanskih pravic, na tej strani pa se farizejsko proglašajo za apostole in oznanjevalce demokratičnih svoboščin. To niso morda preprosti ljudje, ki bi jim tako ravnanje narekovala prostodušnost, pač pa so to ljudje, ki se svoje dvolične igre v polnem zavedajo in nosijo zato pred narodom in zgodovino polno odgovornost. Tega ne smemo pozabiti prav v teh dneh, ko še vedno pri nas odmevajo odjeki zadnjih volitev, ko se gorički Slovenci pripravljajo na svoje volilne dolžnosti, in ko se tudi v Jugoslaviji obnavljajo komunistične volilne burke. Primerjave med demokratičnimi volitvami v ZDA in volilnimi pajacada-mi na oni strani železne zavese so v teh dneh še prav posebno pouč-liive in bodo mnogim poklicnim komunističnim zaslužkarjem obeh izpovedovanj pripravile marsikako neprijetnost. Mogoče bodo tudi kakemu tihemu sopotniku pogna-
le kri v glavo in ga zopet usmerile na pravo pot.
Do konca leta bodo po vsej Titovi Jugoslaviji oparvili občinske in okrožne volitve. Pri teh volitvah so končno odpravili enotne liste Ljudske fronte. Kandidate za razpoložljiva občinska in okrožna svetovalska mesta ne postavlja več KP, pač pa določijo kandidate sestanki volivcev, in sicer za vsak sedež jpo dva kandidata. Poleg o-krožnih in občinskih svetov bodo izvolili tudi tako imenovane produkcijske svete, ki bodo priključeni občinskim in okrožnim svetom. Produkcijske svete volijo delavci in nameščenci industrijskih in .trgovskih obratov, obrtniki in kmetje. Vsaka produkcijska skupina bo zastopana v razmerju dohodninskega davka, ki ga plačuje v dotični občini oziroma okrožju, Produkcijski ■ sveti imajo pravico veta v vseh gospodarskih vpraša-, njih, o katerih sklepa občinski o-ziroma okrožni svet.
Novost novega zakona ne predstavlja za režim nobene nevarnosti, ker KP v polnem nadzira sestanke volivcev in jih s svojo pre-, izkušeno nasilniško prakso usmerja tako, kakor je to režimu všeč. Opozicija nima prav nobene možnosti, da bi se pripravila na postavitev lastnih kandidatov in se spuščala v volilno borbo. V splošnem je .tudi poskrbljeno zato, da bosta oba kandidata prijetna KP, čeprav uradna poročila izreono naglašajo, da ni neobhodno potrebno, da je predlagani kandidat član KP ali LF.
Kljub vsemu pomeni nova volilna ureditev le malenkostni napredek. Po novi ureditvi je vendar mogoče, da bodo izvoljeni kandidati, ki vzdržujejo stike z ljudstvom in poznajo njegove potrebe, To ie v sedanjem staniu uprave posebno važno tudi zato, ker uživajo občine in okrožja vsaj teoretično neko finančno in gospodarsko samoupravo. Novi volilni reci omogoča volilnim upravičencem, da se iznebijo dosedanjih krajevnih oblastnežev, ki so strašili po podeželju in jih s postavitvijo protikandidatov potisnejo na hladno. Morda bo to tudi edino uspešno sredstvo v boju proti birokraciji.
Izgleda, da obstoji me dsedanjo volilno reformo občniskih in okrožnih volitev .in vprašanjem državnozborskih volitev neka povezanost.
Parlamentarne volitve v letih 1946
in 1950 so se izvršile po neposrednem volilnem sistemu z enostrankarsko udeležbo LF. Režim je v nemajhni zadregi ob vprašanju, če naj zunanjemu svetu spet postreže z 99 odstotno volilno udeležbo in z 99 odstotno zmago LF in s tem ponovno dokaže, da se še vedno krčevito drži kremeljskih naukov, ali naj vsaj navidezno dokaže, da je tudi v tem vprašanju krenil na lastna pota. Postavljanje po dveh kandidatov za vsako poslansko mesto, kakor določa volilni red za občinske in okrožne volitve, verjetno ne bo prišlo do veljave. Poslanci v Titovi Jugoslaviji morajo biti po strogih nasilniških načelih samo visoki partijski in vladni funkcionarji, ki jih ne kaže izpostavljati nevarnosti, da z njimi pomete ljudska odločitev. Pri sestavljanju u-stavne preosnove je bil predložen tudi osnutek, po katerem bi neposredni volilni red spremenili v po-
srednega. Poslance bi po -tem o-snulku volile občine in okrožja. Na -ta način bi se že vnaprej izločila vsaka volilna borba in poslanci bi se spet fabr.ieirali iz vrst partijskih veličin. Na ta način bi -bila ovca cela in volk nasičen, ker bi zunanjemu svetu lahko na ves glas zagotavljali, da so poslanci, kljub posrednim volitvam, izšli iz vrst -demokratično izvoljenih občinskih in okrožnih zastopov . . .
Mnogi znaki kažejo, da vprašanje parlamentarnih volitev še ni dokončno dozorelo, zato so tudi sklenili, da volilni postopek za parlamentarne volitve izločijo iz (ustavne reforme in ga uredijo s posebnim zakonom.
V	bistvu se tudi po končanih občinskih in -okrožnih volitvah ne bo nič spremenilo, čeprav je režim prisiljen, da se vsaj navidezno vrača k demokratičnim načelom, ki bodo kljub zvitorepenju končno le zmagala.
Koncert Ozim - Horak
V sredo, 22. oktobra t. 1., sta -koncertirala v dvoranisLjudskega doma« violinist Igor Ozim in pianistka Hilda Horak-Casova.
Na sporedu je bil »Spev« Calda-rt- - Rostala, Mozartova sonata v e -molu (eno zgodnjih del iz skladateljeve deške dobe), dalje znamenita Brahmsova sonata v d - molu, ki je izmed vseh treh violinskih sonat tega mojstra najbolj dognana. V njej sta pokazala oba umetnika vzorno tehniko (posebno v IV. stavku), obvladanje snovi in globoko muzikalno pojmovanje.
Igor Ozim je naše gore list, ja mlad goslač velike bodočnosti, če bo nadaljeval v tem pravcu. Njemu je lasten širok in sočen ton, visoko kulturna violinska in lokova tehnika. On ne zasleduje tehničnega akrobatizma, marveč se poglablja v prvi vrsti v muzikalno vsebino.
Pianistka Hilda Horak-Casova je zrela . umetnica redkih kakovosti.
V skupni igri sta Ozim in Horak-Casova spojena v idealno celoto, Škerjančevi »Bagateli« in vse tri skladbe mladega in nadarjenega skladatelja Janeza Matičiča sta podala v vsakem pogledu dovršeno: enako tudi Blochov »Nigun« in po-
sebno še zelo zahtevni Chaussonov »Poem« v resnici kot visoko pesem, izčrpavajoč vse lepote te reprezentativne skladbe, ki spada v železni repertoar vsakega velikega goslača. Ob zaključku sta izvedla še Pa-ganinijevo »Sonatino«, katera daje violinistu priliko, da pokaže violinsko tehnično sposobnost. Izven sporeda sta umetnika dodala »Ta-rantello« Karla Szimanovskega.
Ozim in Horak-Casova sta nam nudila večer visoke umetniške kakovosti in užitka tako po izbiri sporeda kakor še posebej z zglfcdno izvedbo.
Violinistu Igorju Ozimu želimo, da pride čimprej do takega instrumenta, ki bo tonsko adekvaten njegovi lokovi potezi ter da se s Ho-
rakovo spet vrne med nas.
• • •
Dodatek:	Prijateljem kon-
certa svetujemo, naj v bodoče navedejo na sporedih tudi -krstna i-mena skladateljev in nazive posameznih senatnih stavkov. Občinstvo pa naj bi se vzdržalo ploskanja med posameznimi sonatnimi stavki, kakor je povsod običaj, ker moti vmesno ploskanje izvajalca in kvarno vpliva na vtis celotnosti skladbe.	—	n.
Po skušnjah, ki smo jih doživel: v vojni in revoluciji, danes še zlasti dobro vemo, da je prav slovenski kmet bil in je temelj slovenske narodne samobitnosti in s tem poroštvo za bodočnost našega naroda. Prav tako vemo, da je kmet vedno in povsod hrbtenica vsega odpora proti narodnemu in socialnemu zasužnjevanju; da je on najzanesljivejša obramba v boju proti tujemu pohlepu in proti pogubni tuji učenosti.
Slovenski kmečki dom je zlasti na tem področju tisti nelzčrplj-iv: studenec, iz katerega že stoletja teče zdrava slovenska kri v mesto, ki nam je s svojo izkoreninjenostjo povzročilo toliko izgub. Ta kri je tista, ki nas je ohranila, da smo vseh viharjih in preganjanjih listali povsod tam, kjer imamo pravico hiti in od koder bi nds oni, ki nam ne privoščijo življenja, tako radi iztrebili.
-	r »
Vsi tisti, ki jim je slovenski nar rod na poti in ki bi radi posedli njegovo zemljo in njegovo pravico,! so se vedno z hajyečjo sijo vrgli na slovenskega kmeta. Videli smo, kaj je z njim delal fašizem, in doživljamo strahote, s katerimi ga hoče uničiti danes komunizem.
Niti eden, niti drugi mu do zdaj m mogel do živega. Slovenski kmet je z drugačnimi koreninami privezan n« svojo zemljo in na rodni dom, kakor pa kdo drugi v svojem brezimnem stanovanju in še boli brezimnem delu.
Kdor se torej bori za obstanek in bodočnost slovenskega naroda, se mora zlasti boriti za slovenskega kmeta, za njegovo svobodo in njegove pravice. Mora si z vsemi silami prizadevati, da mu bo zavaroval zemljo, olajšal življenje in mu dal vse pripomočke, s katerimi bo laže kljuboval navalu časa in vztrajal na mestu, katero mu le usoda v narodu določila.
Prav posebno je to delo za slovenskega kmeta važno na Tržaškem in Goriškem, kjer je vse slovensko življenje pravzaprav en sam nepretrgan boj za narodni in s tem socialni in človeški obstanek Slovencev.
V	-tem boju neprenehoma izgubljamo prve straže, ki jih premaguje zagrizeni politični in gospodarski naval tujstva. A dokler bomo imeli v zaledju prvih čr-t -trdnega, zavednega in požrtvovalnega slovenskega kmeta, bomo vsako izgubo lahko nadomestili in vsako postojanko ohranili.
To pa bo le tedaj, če bomo našega kmeta obdržali na zemlji in storili zanj vse, kar nam zapoveduje naša narodna dolžnost in naša odgovornost za bodočnost slovenstva na tem prostoru. S tem bomo dosegli, da bo slovenski kmet na tej zemlji še naprej ostal steber svobode, narodne zavesti in demokracije, kakor je to vsa huda stoletja bil.
SJovenska demokratska zveza se, kakor smo že zapisali, te svoje dolžnosti povsem zaveda. Najprej zaradi tega, ker je slovenska, to je gibanje, ki ga vodi in usmerja narodna misel in skrb za obstanek slovenskega ljudstva, čigar jedro je in bo slovenski kmet.
Razen tega pa ji skrb za slovenskega kmeta in -boj za njegove pravice -narekuje dejstvo, da ni in ne mara biti razredna stranka, mar-. več gibanje za socialni mir in socialno pravičnost. To dvoje pa je mogoče doseči samo v slogi in soglasju med vsemi delovnimi sloji, ki sestavljajo slovensko narodno skupnost.
-Slovenski kmet pa, ki se je ie v začetku s prepričanjem in zaupanjem oklenil našega edino res demokratičnega gibanja med Slovenci, bo svojo zvestobo tistim, ki se za njegovo pravico bore, gotovo-rad v dejanju izpričal, ko bo prišel čas za to!
\
-A
femSL7eS,V0ga7mkU°^£l% **	t.*.™.	*?«!«***> tUdi. leta\ ^^ta.Kako deluje tako letalo, nam pojasnjuje gornja slika: 1) Letalo brez pilota poleti z
bi bili cilji, ki jih je treba tičo letalo usmeri letalo brez
6) Matično letalo se nato vrne v svoje oporišče.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Hoala li, Borghese!
Z vsemi štirimi se branijo laški iovinisti obtožbe, da so fašisti. Ne, ker bi se tega sramovali, ampak ■zato, ker še razumejo, da jim to ne veča ugleda pri zaveznikih. Sam De Gasperi je poveličeval marčne demonstracije — ki so imeli čistcj fašistični značaj •— kot »izraz demokratične volje tržaškega naroda«, in zanikal, da bi fašisti sploh imeli prste pri celi stvari. Vse je .bilo samo v znaku »italijanstva«, -ljubezni do »Madre Patrie« in drugih talcih neslanih krilatic!
Povsem samoumevno je, da s tako potuho je fašizem — organizirani, pravi, izraziti fašizem — raste! iz dneva v dan. 2e 20. marca smo posvarili, da tako imenovane italijanske »demokratične« stranke v Trstu niso več kos prebujenim banditom v črnih srajcah.
Po dolgih letih se je spet. v Trstu Valerio Borghese! Res je, da živimo v dobi, ko so vojni zločinci bolj spoštovani kot borci za svobodo, a nikoli ne bi verjeli, da bomo doživeli kaj takega! Za nas Slovence Borghese ni važen: z nami ie imel opravka le jeseni leta 1944, ko je bila njegova »X. Mas« v Trnovskem gozdu tako temeljito poražena, da so njeni vrli »eroi« tekli s polnimi hlačami, kar so jih noge nesle, proti Gorici in kričali samo »Mamma mia, mamma mia«. NI važno, če so zavezniki voljni prenašati Borghesejevo prisotnost v Trstu £li ne: to je za njih vprašanje okusa, kot je vprašanje okusa, če dovolijo, da Borghese jeva sodrga žali na dan italijanske »zmage« njihove vojake po ulicah!
Važno je samo eno: dokazano je. neizpodbitno dokazano, da je ves
iredentizem v Trstu plod fašistične agitacije, da je ves šovinizem aktiven, v kolikor so aktivni MIS-ini — vse drugo njim sledi slepo in pokorno! ‘Nič ne pomaga, če danes, ko je prepozno, laški republikanski in socialistični lažidemokratje točijo krokodilove solze in se zgražajo nad prisotnostjo vojnega zločinca v Trstu, ko sami niso imeli poguma, da bi onemogočili njegov nastop v gledališču Rossetti!
Končno se zahvaljujemo Borghe-seju, da je prišel v Trst! Večje u-sluge ni mogel narediti nam Slovencem: dokazal je, da imamo prav, ko odklanjamo Italijo, ko odklanja-, mo njegovo »Madre Patri jo«! Nikdar ne bo več tlačil nas Sloven-, ce narod, ki dovoljuje izdajalcem in vojnim zločincem, kot je Borghese, da proslavljajo italijanske padle v vojni. Nikdar ne bomo pozabili, kaj je Italija, dokler bo sama skrbela, da nas spominja • na svoje zločine z raznimi Borghesi!
-Zato še enkrat, hvala ti, Borghese!
„Skupnost“ na pohodu...
Seja glavnega odbora SOZ
VII. seja Glavnega odbora SDZ bo v prostorih Zveze v ulici Machiavelli 22-11 dne 9. novembra t. -1. s sledečim dnevnim redom:
1) Poročilo predsednika:
2) Najnovejša faza v razvoju tržaškega vprašanja;
3) Po ameriških predsedniških volitvah;
4) Slučajnosti.
Tajništvo
Titoveem se je razbila v rokah prelepa igračka »slovenske skupnosti«, s katero so hoteli še enkrat zapeljali naš narod pod okrilje nove. a nič manj komunistične OF.
Razbila se jim je v Nabrežini tako celostno in dokončno, da bi že vsak trezen politik moral s tem računati, saj v politiki se mrtvi ne vračajo! Kljub temu pa je prišel ukaz od zunaj, naj razni gaulaiter-ji zberejo preostale ovčice LSS in naj jih popeljejo v Ljubljano, da bodo tam lahko očitno dokazovale »moč in ugled« titovcev pri nas. Pri maškeradi bi imeli seveda važno vlogo tudi nekomunistični svetovalci z Repentattra in Zgonika (čez t nekomunistične svetovalce v Nabrežini so ie itak naredili križ . . .).
Zato so se podali na delo in so začeli vabiti naše svetovalce m Zgoniku in Repentabru, naj se podajo z njimi na skupni izlet v Ljubljano, kjer da jih bo sprejel sam presvetli Regent in, čudo božje, sam rabelj slovenskega naroda, Kraigher! Skoda, da jih ne bo spre-i jel Kidrič, ker bi ga lahko vprašali, je-li mar on dal nalog za pokolj 10.000 slovenskih fantov v kočevskih gozdovih leta 1945?!
Samoumevno je, da bi bilo potovanje brezplačno: saj itak plačuje-je žulji slovenskega kmeta in delavca -take »špase«! Res je -treba nekaj »špogati«, ko hočejo prepelje-vati po svetu ljudi, kot prepelj-uje Kalabrež medveda:	in če hočete
cirkus, cirk-us naj bo, a zato plačaj jugoslovanski trpin! Saj partija, če nič drugega ne zna, zna res temeljito razmetavati z narodnim imetjem!
To je še en dokaz — če ga je kdo potreboval — kaj so pravza-
Dajte primerne prostore za naše šole
Vsakomur je znano, v kako tesnih in neprimernih prostorih so nastanjene naše srednje šole v Trstu. Zato je Osdbor za slovensko šolstvo v Trstu« opozoril na to področnega poveljnika, kateremu je podal 17. p. m. dopis, v katerem podčrtava naslednja dejstva.
Leta 1945 so bile odprte slovenske srednje šole in nameščene v zasilnih in začasnih prostorih v u-lici Lazzaretto vecchio štev. 9 in 11. Upoštevali smo takratne težke, povojne razmere, ko so bile razne šolske stavbe pokvarjene ali celo porušene, zato smo tudi smatrali namestitev slovenskih srednjih šol v tesnih, neprimernih prostorih v stanovanjski hiši, v stanovanju, ki je prej služilo za razne pisarne, le kot provizorij. Od tedaj je preteklo že sedem let, toda ta provizorij še vedno traja, četudi se je vprašanje prostorov za italijanske šole ugodno rešilo. Slovenske srednje šole, -ki so se v -teh letih lepo' razvile n v katerih je število dijakov razveseljivo naraslo, pa se morajo še vedno stiskati v pretesnih in nehigieničnih učilnicah.
Višja realna gimnazija in Trgovska akademija, ki sta imeli v preteklem šolskem letu 195 in 100 dijakov, skupaj torej 295 dijakov, sta razpolagali komaj s šestimi u-čilnicami. Prav tako so tesni prcn stori za Slovensko učiteljišče ,in za Nižjo trgovsko strokovno šolo, ki razpolagata skupno s šestimi -učilnicami za 128 dijakov učiteljišča in I67 dijakov Nižje trgovske šole. Upoštevati moramo, da se morajo ‘s temi šolami stiskati v navedenih šolskih prostorih tudi vzporednice klasične gimnazije.
Ta navedena dejstva so posebno živo spet stopila pred oči ob zadnjem sicer pravočasno preprečenem poskušenem požigu prostorov slovenskih srednjih šol v ulici Lazzaretto vecchio. Ker se ti šolski prostori nahajajo v stanovanjski hiši, ni mogoče nadzirati vstopa ljudi v stavbo in zato je možno, da bi se taki atentati spet ponovili. Vsem je poznana skrajno napeta in nestrpna miselnost nekaterih i-talijanskih šovinističnih skupin.
Odbor za slovensko šolstvo je upravičeno mnenja, da je iz zgoraj navedenih razlogov, kakor tudi zaradi varnosti šole same, ki ne more biti zajamčena, dokler bodo v isti stavbi tudi zasebna stanovanja, potrebno, da se vendarle že dokončno reši vprašanje samostojne, le šoli namenjene stavbe, ki naj se dodeli našim srednjim šolam.
Stavba za slovenske srednje šole mora stati v središču mesta, ker so Višja realna -gimnazija s klasičnimi vzporednicami, Trgovska akademija, Učiteljišče, osrednje srednje šole v pravem pomenu besede.
zaradi tega, ker te srednje šole o-mogočajo po opravljenem zrelostnem izpitu prestop na Visoko šolo. Trst pa ie prosvetno in obenem tudi prometno središče Slovencev Tržaškega ozemlja. Ta dejstva je nujno treba upoštevati pri dodelitvi sedeža za srednje šole. Zato je nujno potrebno, da se čimprej zgradi v samem središču mesta stavba za . slovenske srednje šole.
Ker je pa že zdaj ob začetku novega šolskega leta nujno potrebna rešitev tega perečega vprašanja, predlaga »Odbor za slovensko šolstvo v Trstu«, da bi se to vsaj začasno rešilo do dokončne zgraditve stavbe za slovenske srednje šole. Ta začasna rešitev naj bi obstojala v tem, da bi se začasno dodelila navedenim slovenskim srednjim šolam stavba bivše gimnazije »Dante« v ulici Guido Corsi ali del šolske stavbe v ulici Ruggero Manha,
K ‘ delni razbremenitvi bi poleg tega pripomogla nova šolska stavba, Jci se dograjuje pri Sv. Ivanu. Gospod polkovnik Marshall je po lastni* i-zjavi oskrbel kredite za zgradnjo tega šolskega poslopja z izrednim namenom, da bo ta stavba služila slovenskim šolam. Prepričani smo, da bo Zavezniška vojaška uprava poskrbela za izvedbo' sklepa svojega bivšega funkcionarja’ Po skrbni preučitvi sedanjega stanja je »Odbor za slovensko šolstvo v Trstu« prišel do zaključka, da bi se v to šolsko stavbo preselila Nižja industrijska strokovna šola iz Rojana, ki razpolaga, za dve delavnici le z enim predeljenim hodnikom, kjer je zračni prostor mnogo premajhen, da bi lahko u-strezal higienskim predpisom in potrebam uspešnega dela. Namesto te šole pa naj se prese;li Nižja trgovska strokovna šola iz ulice Lazzaretto vecchio.
Pripominjamo, da je Zavezniška vojaška uprava svoječasno že računala s tem, da dodeli slovenskim
srednjim šolam stavbo v ulici Ruggero Manna in da je dal za to pobudo tedanji oficir za vzgojo kap. Simoni. Dejansko stanje v zadevi prostorov za slovenske srednje šole in dejanska potreba nujno zahtevajo, da se takoj najde primerna rešitev tega perečega vprašanja, ker vse kaže na to, da se v nasprotnem primeru pouk ne bo mogel vršiti v popolnem redu in u-strezno učnim načrtom, kar bo povzročalo ogromne muke in veliko izgubo časa dijakom in profesorjem.
Obenem se »Odbor za slovensko šolstvo v Trstu« zavzema za osamosvojitev klasične gimnazije in klasičnega liceja, za katero šolo obstojajo doslej vzporednice na Višji realni gimnaziji. Ta zavod je dovolj pomemben po svojem učnem ustroju in po možnostih za vpis na različne fakultete Visoke šole in na različne tipe Visokih šol po opravljeni klasični maturi, da je potrebno posvetiti mu posebno nego in. mu omogočiti samostojno življenje ter samostojen razvoj.
V šolskem letu 1951-52 je bilo vpisanih na klasični gimnaziji 60 dijakov. V letošnjem šolskem letu pa ie to število naraslo na 101 y Lanski prvi razred tega zavoda jq imel 17 dijakov, letošnji ima 3fj dijakov, tako da so morali odpreti za ,ta letnik vzporednico. Z letošnjim letom so morali preseliti zaradi tega porasta tri razredč klasične gimnazije iz ulice Lazzaretto veccfiio na sedež Nižje srednje šole v ulici Scuole Nuove.
prav titovci hoteli doseči s »skupnostjo«. 'Hitlerjev nauk o enem narodu in enemu vodji je še vedno aktualen v Jugoslaviji, a ne pri nas, gospodje nasledniki Babičevega poloma! Smo izkusili, kaj pomeni KP, skrita pod krinko OF, zato nočemo še enkrat poskusiti kamu, flaže KP, skrite pod krinko »slovenske skupnosti«!
Gonshi poveljnik je odšel no dopust
Generalmajor Sir John Winter-ton, poveljnik britansko-ameriške-ga področja Svobodnega tržaškega ozemlja, je v soboto 25. oktobra odpotoval v Anglijo na približno, štiritedenski dopust.
Angleščina po radiu
Radijska postaja Trst II. bo letos nadaljevala svoj lanskoletni tečaj angleščine po radiu, pri katerem sodelujejo pristni Angleži. Prva oddaja bo v torek 11. t. m. ob 19.30. Naslednje oddaje bodo vsak torek in petek ob 19.30, ponavljali pa jih bodo vsako sredo in soboto ob 7.30.
Za ta tečaj je izdala radijska postaja posebno knjižico, ki jo radijski poslušalci lahko kupijo v knjigarnah v Trstu in Gorici ali jih naročijo neposredno pri radijski postaji. Cena knjižici je 100 lir.
Tečaji angleščine
SPM obvešča, da se vršita 2. m 3. tečaj angleškega jezika ob torkih in petkih, in sicer od 18. do 19. ter od 19. do 20. ure.
Baletna in ritmična šola
Kakor vsako leto, bo tudi letos odprlo Slovensko dobrodelno društvo v Trstu baletno šolo s tečajem za ritmično telovadbo.
Vpisovanje na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11 dnevno od 16. do 18. ure.
(Bammarata odhaja
Svojčas smo že poročali o odpoklicu bivšega1 prevzvišenega tržaškega rektorja, Ermanna Cammara-te, ki je bil imenovan za profesorja filozofije na neapeljski univerzi.
Kaže, da se je naš Cammarata, ki je zaslužno zaslovel po vsem svetu s svojo smešno teorijo o mirujoči italijanski vrhovnosti nad Trstom, dolgo časa pripravljal na odhod . . .
Skok je zares velik: iz Tr.sta v Neapelj, razen tega pa s stolice za pravno filozofijo na ono za čisto filozofijo! ... V Trstu so ga zakotni domači in tuji pravniki povzdignili po nemarnem na raven mednarodnopravnega, strokovnjaka, ne glede na dejstvo, da je njegova pravna izmišljotina vseskozi ne-
Demoftrščani izzivajo!
V rokah imamo pritožbo Italija-nov-demokrščanov iz občine Devin-Nabrežina (par priseljencev iz I-talije, ki so se po navodilu tržaške iredentistične klike preračunano naselili na slovenski zemlji), ker se tamošnji občinski svet »proti določbam mirovne pogodbe in ukazom ZVU« poslužuje slovenskega jezika.
O stvari pa bomo spregovorili prihodnjič!
vzdržna in neresna. V Neaplju pa bo moral kot južnjaški filozof o-pustiti pravna in mednarodna razmišljanja v .zvezi s tržaškim vprašanjem. čeprav bo večkrat obujal spomine na lepa leta, ki jih je prebil v Trstu.
V stiku s čisto filozofijo bo imel Cammarata priliko razmišljati o minuli slavi, ki si jo je prelahko prislužil na račun koristi tržaškega ljudstva!
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
Dr. N. GIGLIA
Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci )
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15. - 17. urč v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813
Krojna šola
Slovensko dobrodelno društvo obvešča gospe in gospodične, ki se zanimajo za krojno šolo, da se pouk prične z 10. novembrom 1952. Vpisuje se dnevno od 16. do 18. ure na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11.
Ob veselih in žalostnih prilikah spomnite se revnega slovenskega otroka in podpirajte Slovensko dobrodelno društvo 1
MINIATURNI TEATER
„----- MODRA	PTICA"	=====
priredi
POD POKROVITELJSTVOM! SLOVENSKE PROSVETNE MATICE V SOBOTO 8. NOVEMBRA ob 20.30
V AVDITORIJU ZAVEZNIŠKE VOJA.SKE UPRAVE
Glasbeni in baletni večer
Režiser: A. OSTROVSKI	Upravitelj:	A.	CEHOV
Koreograf: T. AKINFJEVA Scenograf: N. RAZDOROVA Glasbena spremljava: V. VISOCKAJA
Prodaja vstopnic: na sedežu SPM (v Machiavellijevi ulici ,št. 22-11.). v trgovini Lupša (ulica Coroneo - vogal ulica Rismondo) in v drogeriji Scheimer v Barkovljah.
Radio TPrst II
306,1 m ali 980 kc-sek
NEDELJA, 9. nov.: Kmetijska oddaja. —	1,1.30 Oddaja za naj-
mlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. -— 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Novice iz delavskega sveta, nato Parada evropskih godb. — 19.00 Iz filmskega sveta.
21.30 Izbrana lirika. —	22.00 Verdi: DON CARLOS, 1. dej.
PONEDELJEK, 10. nov.: 13.30 Kulturni obzornik. -— 19.00 Mamica pripoveduje. — 19.15 Koncert sopranistke Otte Ondine. — 21.00 Književnost in umetnost. — 22.00 Verdi: DON CARLOS, 2. in 3. dejanje.
TOREK, 11. nov.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Kraji in ljudje.
18.30 Angleščina po radiu - 36. oddaja. — 20,30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana povest Bevk:	KAPLAN MARTIN ČEDERMAC, 2. nad.
SREDA, 12. nov.:	13.30 Kulturni
obzornik. — 19.00 Zdravniški ve-dež. — 20.30 Sola in vzgoja. —
21.30 Vokalni kvartet. — 22.00 Grlegove skladbe.
ČETRTEK, 13. nov.: 14.15 Slovenske ritmične pesmi. — 19.00 Slovenščina' za Slovence. — 21.00 Radijski oder - Berserio Viktor: NADLOGA GOSPODA TRAVE-TA, nato Glasba iz revij.
PETEK, 14. nov.: 13.00 Osebnosti in usode naših tJiil." — 19.30 Angleščina po radiu - 37, oddaja. —,
20.30 Tržaški kulturni razgledi. 21.15 Iz zgodovine pomorstva.
SOBOTA, 15. nov.:	13.00 Šramel
kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.00 Večerni koncert. — 21.00 Malo za šalo -malo zares. — 22.26 Večerne melodije.
M ! Z S P j 1	flj	Deske smreko-
Kmetovalci	®	ve, macesnove
podjetniki	&	in trdih lesov,
trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vial« Sonnlno, 2 4
SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE
TRHMSniUnDIHL
OSKRBIJO :
vozne karte za ladje in avione, denarna nakazila in pakete, prevode, emigracijo itd.
Pišite ali nas obiščite,
govorimo slovensko s Se priporočamo AGENCIJE:
Genova - ITALIJA, Via Balbi 38 Caracas - VENEZUELA, Pasaje Capitolio 16 Toronto - KANADA, 258 College St.
Montreal - KANADA, 2098 St. Gatherlne St. West
Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk - Električne hladilnice in hladilnice na led - Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristali
Prvovrstni posrebreni pribor in z nerjavečega jeklo-Vse za gostilne, bare, dom in kabinjo
pri tordki
Plačilne
olajšave
K E RŽ E
TRST • Trg Sv. Ivana I
(Piazza S. Giovanni) - Tel. 50-19
Odlični dežni plašči, ki po eleganci modelov in kakovosti blaga ter solidnosti izdelave odgovarjajo vsaki zahtevi tako glede barve kot odpornosti
V tem je razlog, zakaj morete v naši zalogi najti bogato izbiro vseh vrst in barv izvirnih LODNOV in POVRŠNIKOV za moške in ženske po cenah, ki so resnično zmerne
Dežni plašči
iz čistega mako za moške
Dežni plašči iz svile
za ženske in moške
Dvolični dežni plašči za ženske v solidnih barvah
Plašči za ženske
iz čiste volne
Dežni plašči
iz posebnega nylona
7.80 12.50
13.80 15.00 16.501
ITlagazzim dei Corsp
TRST, K O R Z O I