KAKO NADOMESTITIV DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH MANJKAJOČA SREDSTVA
Premalo denarja za koš potreb
V Ljubljanl amo sredl šlroke Javne razprave o spre-membah In dopolnitvah pianov aamoupravnlh In-teresnlh skupnoatl s področ/a družbenih dejavnostl. Zaoatrenl pogojl gospodarjenja In rezultatl goapodar-Jenja v prvem poUetju letošnjega leta zahtevajo od vaah naa, da še bolj odgovorno ocenjujemo vse vrste porabe a tem, da je še posebno Izpoatavljena akupna poraba.
V okviru samoupravnih in-teresnih skupnosti so ponov-no pregledali zastavljene pro-grame in ugotovili, da jih ob dogovorjenih parametrih ne bomo mogli izpolniti. Manj-kajoča sredstva morajo poi-skati iz lastnih rezerv, kar ne-dvomno ogroža obseg in vse-bino programov. Lahko pa jih pridobimo tudi s povečanjem udeležbe vseh uporabnikov za posamezne dogovorjene storitve, saj na druge vire ni mogoče več računati tako, kot je bila praksa v preteklosti.
Za zdravstvo, izobraževanje in otroško varstvo namenja-mo v globalu mase sredstev za družbene dejavnosti več kot 90% vseh sredstev. Pre-ostala sredstva so razdeljena na kulturo, telesno kulturo, zaposlovanje in socialno skrbstvo.
Samoupravne interesne skupnosti so poiskale izhod v
tem, da so pripravile lastne stabilizacijske programe, ki so bolj nekakšni f inančni izra-čuni za grobo pokrivanje do-govorjenih obveznosti. Ti so-dijo med tako imenovane ukrepe s takojšnjim delova-njem, saj naj bi večina finanč-
nih obveznosti pričela veljati s 1. oktobrom 1983, medtem ko se bolj ali manj posrečeno prepletajo skozi predloženo gradivo tudi dolgoročni ukre-pi. Z eno besedo, povečal ali na novo naj bi se uvedel fi-nančni prispevek vseh upo-1 rabnikov na področju skupne porabe in zato je prav, da predvsem ti, skupaj z izvajal-ci, ocenijo rezultate in posle-dice takšnih predlogov. Pove-dati bo treba, kaj bo z nadalj-njo gradnjo objektov iz samo-prispevka III.
Ntdmljivanfc nmZtir.
Vemo, da tudi ta stabiliza-cijska prizadevanja upočas-njujejo in omejujejo razvoj družbenega standarda, na ka-terega smo bili v Ljubljani upravičeno ponosni in zato se ne bomo mogli zadovoljiti sa-mo s predlaganimi ukrepi. Na vseh področjih moramo de-javnost podrediti kvaliteti na-šega dela in to je načelo, ki ga na področju družbenih dejav-nosti zaenkrat še premalo od-govorno izvajamo. Pravih premikov še vedno ni in ohra-njanje sedanjih razmerij je več kot očitno.
Če smo ob iskanju izhoda
pripravili na eni stfani finanč-ne izračune, ki kažejo, kako lahko skoraj v celoti pokrije-mo manjkajoča sredstva (ne pa vsa), narn vendar na drugi strani manjka še nekaj. To je prispevek izvajalskih organi-zacij, ki lahko najbolj odgo-vorno povedo in ocenijo pred-videne ukrepe z vidika vsebi-ne, kvalitete in posledic za vsako področje. Manjkajo pa tudi odgovori, kako bi z bolj-šo organizacijo dela, racional-nimi postopki, polnim izko-ristkom delovnega časa v or-ganizacijah združenega dela in v strokovnih službah samih SIS prispevali k boljšemu lastnemu in skupnemu go-spodarjenju. To pa vendar ni
nekaj novega.
Vse to in skrb, kako bomo zastavili in planirali programe samoupravnih interesnih škupnosti s področja družbe-nih dejavnosti za leto 1984, nas zavezuje, da se v organiza-cijah združenega dela in kra-jevnih skupnostih, kot izva-jalci in uporabniki odgovorno vključimo v javno razpravo. Res je, da bomo ponovno lah-ko ugotovili, da nas vrsta na-ših neupoštevanih pripomb iz preteklosti, kako naj potekajo razprave oziroma priprave gradiv za takšne razprave in odločanja, lahko spravi v sla-bo voljo, vendar pa je vsebina tako pomembna, da ne more mimo nas ali mi mimo nje.