PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
STEV.—NUMBER 49
caff, 111., petek, 27. februarji (February 27), 1981.
Razplet stavke v Philadelphiji
Direktor u javno varstvo zagro-
«¡1 s nadaljnlad aretacij—nl
PfcUadelphia, Pa. — (FP) — Več »to piketov ie bilo aretiranih v Philadelphiji, odkar j« bila napovedana stavka nogavtčar-akih delavcev. Starka ae ie vedno Mri in sodi ao» da je najmanj pet tleoč delavcev v neunijeklh tovarnah puatilo ^eio.
Major L. D. 3*iofiekl, direktor za javno varativo, je dejal voditeljem stavke,. da bo raabil "kriminalni itr*jV' in odredil masne aretacije piketov. Na k-aivanja je prajal odgovor, da bodo delavd pomnodlH tvoje pfloet-ne »traie na desofc tisoč in tako branili »vaje ustavne pravice Povedali »o mu, nfcj odpre držav ne vojainjsa in lih »premeni v zapore, kal tj druge jetnkfaioe bodo premajhna, ¿a bo hotel uresničiti svojo JpošuJo o masnih aretacijah. C«4 aa, da je bilo v prvih itirih dnevih «tavke aretiranih več kot triato pike/tov.
Predsednik ¡BhllHpa In tajnik Kellejr od driLavne delavske federacije, JS. KJsVa; predsednik Mednarodna nognfiarske unije in nekateri drugI ftnijaki uradniki ao »e oglasili governer ju Pinchotu in ga opiabriti na situacijo v nogavičarikl industriji v Philadelphiji.
VVefceter PowelL načelnik komiteja Unije sa ¿tteriške civilne svobodtiČine, ja protestiral pri županu Mackeyju radi SOhofiel-dove akcija, ki pomeni zatiranje civilnih avdbodščin. Opozoril ga je, da ao basada, ki jih je Sobo-field rabil proti Švicarjem, direkten poziv nt npilja. Posvari) je župana pred rasnimi kompli-
torja za javno varstvo. Župan ni odgovoril na protest in iirijo ae govorice, da bo izstopil iz staž-
Nepohoj v angleških industrijah
Dala vike unije groaijo, da ae bodo upirale mesdnlm redukcijam
London. — (PP) — Ootton Spinnena à Manufacturera' Association je doilvela poraa, ko je akuiala upeljatl priganjaiki aiatem v obrat in je s tem povzročila stavko tkalcev, iki pa je bila hitro končana.
Velika zmaga tkalcev bo nedvomno okrepila «tališče delavskih unij, ki se pripravljajo na mezdna pogajanja s delodajalci. železničarji ao «a ipredloilll sahtevo narodnemu odboru glade minimalna plače $16 na teden nasproti zahtevi delodajalcev, da se meada zntta na $9.50.
Čevljarska unija, ki iteje 120,000 članov, zahteva akrajia-nje delovnega čsaa na 44 ur v tednu brez znižanja meade. Skupno število organ tal ranih delavcev v unijah, ki imajo pred seboj pogajanja sa obnovltsv pogodb, je vsč kot milijon.
Neodvisna delavska stranka ln nje voditelj James Maxton podpirata načrt, ki garantira tivljensko mezdo vsaki delavski drullni. V doaego tega je Max-ton priporočil znižanje izdatkov za vojne pripravo in oboroževanja. Načrt podpira večja itevllo delavskih unij In zadrug.
. Ignoriral Ja dejstvo, da je drož-
ha a pomočjo policije ubila
poakus sa organiziranja njenih ualulbencev
New York. — (FP) — Mat-, fhew Woll, podpredsednik Ame-, riike delavske federacije ln predsednik Narodne oivične federacije, o kateri Ja bilo dokazano, da js v z veti a raketlrjl, ja priobčil v glasilu ADF "AmeH-; can Federatoionltt" daljil čla-nek, v katerem twall Metropolitan Life Insurance Co. ln človekoljubnost amerUkaga velebisnl-sa. V Članku «pravi, da ja ta za* varovalna družba storila ie mnogo dobrega sa ameriške Industrijske delavce.
Pri tem si Js treba prlklioaU v HjHjmln ipoakuse zadnjih lat, da se organialra piaarnliks uslužbence pri omenjeni zavarovalni „družtoi. Vfcl ti poskusi ao se izjalovili in organlsatorjl ao direktno dotžill Wolla sabotaže. Woll je dolgoletni prijatelj ta drufta, ki mu Ja bila večkrat na uslugo, ko je faHo treba pobijati aoolal- i no zakonodajo ln sahteve ta dr» žavno zavarovanje sopar brea- „ posel n ost,
Kako Metropolitan Lilo Insurance pohfiaga Induetrijaklm delavcem, ja razvidno It broiura, ki Jo ja apkasda Orača m. Burn-ham, Broiura navaja dokaaa* da so v proilsm letu saptdle zavarovalne polloa več kot sedmim mtUljonom delavcev, ker niso mogli radi depresije zmagovati a-i] jštroentov. Na ta naši & ja kom-pan i j« prihranila nad dve milijardi nt poanejilh »mrtnliudclh Izplačilih.
Predsednik Metropolitan Ltfe Insurance Co. prejema četrt milijona dolarjev latns plače, dva podpredsednika po $176,000 vsak, skupna letna plača 16 u-rudnikov ipa znaša nad milijon dolarjsv. Na drugi atranl pa ja sačetns plača strojeplak $12 na tedan.
Racrednt stran privatnih zavarovalnih druib Jerozvldna it aretacij petih organizatorjev Office Workers unija, ki ja pri-dru it na Trads Union ligi, ki so slruiall organizirati mssdne sužnje pri Metropolitan Oo, v boju . ts Izboljianjs njihovega položaja. H pomočjo policljtklh količkov in kapitalističnih sodiič v New Yorku Je kompanlja pre-pročlls organiziranja.
To Je tista humanitarna privatna družba, kateri Matthew Woll prspevs slavospeve v glasilu Ameriške delavske federacije.	|
Oblačilni delavci sa vrnili aa dala
New York. — Krajevna unija it. 88 International Ladies Garment Workers unije Je odpoklica-la stavko proti Courturiera Assn. Btavka, ki Ja trajala več kot pet mesecev, je vSbudlla sploino pozornost, ko je bil aretiran Haywood Broun, ker je vodil pohod atavkarjev.
Voditelji pravijo, da je bila stavka odjaAIkana radi rnlaer-nih rsemer, ki prevladujejo v o-Mačilni industriji.
Atlrje ubiti pri demonstracijah brecpoeetnlh v Nemčiji
Berlin. 28. fdbr. — Včeraj so komunisti orgsniairali velike de-mone t racije brezposelnih dela v-cev po vseh nemških mestti In v Ulpaigu je prlilo do krvavega konflikta s policijo, ki je atrstja-la ha demonstrante. fttirje ao bili Ubiti In mnogo ranjenih. V Jierlinu ja bilo fes sto oetf> aretiranih.
Boleaea in revščina prevladuje-U v družinah blvith atwvkar-jev. Pomoč od Rdečega krtta neutd<mtna
Waahiagton, D. C. — FP) — Poročila, ki prihajajo na glavni atan Narodne ženske strokovne lige v Washington is DanvHUa, Va., govore o velikem pomanjkanju in boleznih, ki ao ae naata-nlle v domovih 4,000 takttilulh delavcev, ki ao odšli na etavko v prošlem septembru ln katera je končala a porazom ztavkzrjev 29. januarja. Poročilo govori, da je 1,500 ljudi abolelo na in-fluenci in pelagra, bolezen, ki jo povzroča podhranjevanje, aa ja slino razilrila med otroci. Rdeči krit je bil obveščen o situaciji in je obljubil pomoč, toda doslej je odposlal la nesnatno količino iivil ln obleke, ki je bila rtade-ljena msd najpotrebnejše. Taka-tilna kompanfja je upoaMa doae-daj samo 150 bivših atavkarjev. Da «e nekoliko ublaži grenko razočaranje, ki ao ga atavkarji doživeli vsled iaguibljene stavke, Narodna ženska strokovna liga sklicuje veliko industrijsko konferenco, iki se bo otvorlla 7. marca v Oreenaboru, N. C., ki je oddaljen 50 mflj od Danvllle. Glavna dk&uzlja ae bo vržlla o vprašanju nepokoja v tekstilni in drugih induetrijah na jugu. Ameriška delavska federacija, Amalgamated Clothlng Warkars unija in druge delavske organizacija bodo poslale na konfšrtn-co nvctfe zastopnike. V '
B® J® V jiii Nozspsdnlh itUnk
Farmar Jogi groai lakaia. Pomoč, ki jo prejeiaajo od Rdečega križa, ne tadoatuje
j .taf, 1 irfc^ vjaki M
Wendovar, Ky.-(FP) - Več
kot 90'! farrnarskth družin na
teritoriju 700 kvadratnih milj bo otttlo bret vsakih živil, pred-no pride prihodnja žetev. Tako poroča Frontier Nursing Barvice, ki Je uvedla preiskavo rat-mer v južnozapadnih državah.
Lakota Je aktualna stvar v mnogih farm trSklh okrajih in trpljenje družin ae ne more o-pisati, ItJavlja Mary Hrecken-ridge, direktorica omenjene organizacije. Prebivalstvo Js za-dsla največja nesreča v zgodovini Jugozapada.
"Ako na bo Rdeči križ podvojil odmerke," pravi mrs. Brede-enridge," tedaj bodo ljudje v tem teritoriju vrženi v položaj, kakršen je prevladoval v severni Franciji za čass svetovne vojne. Pretiravanje situacije je nemogoča stvar In pomoč je nujno potrebna."
Podpora, k I jo ljudje prejemajo od dačega križa, ja -malenkostna, kajti na vaako družino pride le nekaj nad dva dolarja na mesec, toliko, da drži prebivalstvo pri življenju, da-ne u-mlra «a lakoto.
Vpraianje embarga na sovjetski uvoz
Washington, D. C. — Državni tajnik atimson in zaicladnliki tajnik Mellon ae Izogibata vprašanju, ki se tiče prepovedi uvoza sovjetskih pnodmktov, kot Je rszvidno is pisem, ki sta jih poslala aenatnemu finančnemu komiteju. Mellon ae je izrazil glede Oddle-WilUamaove predloge, ki uključuje embargo, da bi Jo bilo nemogoče forsirati, kar bi moral v tem slučaju priti v po-itev prevoz sovjetskih poilljs-tev skozi Panamtki prekop. Stimson je dejal, da endtargo na bi krili vladnih mednarodnih obveznosti, druge izjave glede tega vpraianje pa ai prldrihije sa poznejši čas. Te izjave pomenijo, da vpraianje prepovedi u-voza sovjetskih izdelkov ne bo prišlo na razprzvo v tekočem zasedanju kongresa.
Senator mu ja očital, da je spremenil stališče, ko ja vvtopll v
Kampanja proti nadurnemu delu
New York. — Kampanja za odpravo nadurnega dela, Id Jo Je uvedla International LadJee' Garment Workers unija v Oblačilni industriji, pokazujs uspeh. V proilih par tednih Je bilo u-poalenlh ieetsto delavcev in u-nlja izjavlja, da bo nadaljevala s kampanjo, da se nadurno dalo odpravi v vseh delavnicah In tako ustvari prilika za nadaljne upoalltve brezposelnih Alanov unije.
Odpela o g farmarjem
Washington, D. C, — Tajnik zveznega poljedelskega dejmrt-nu nta Hyde ie ni začel z oddajanjem posojil farmarjem v državah. ki so bile prizadete vsled suie, iz sklada $20,000,000, ki gs je določil kongres In gs Js predaadnik Hoover odobril. Posojil Iz tega sklada bodo deležni tlatl farmarji, ki bodo nuditi za-doetno vafiMno,
Kor la Ina zakonodaja v Mehiki
Washington, D. C. — Atiriin-dvajeet mehiških držav Je v pro-item letu sprejelo odikodnlnake zakone, kot poroča "Labor Ra-view," ki jo izdaja zvezni biro za deiavako statistiko, «lični zakoni so bili sprejeti tudi v ieat najetih državah latinake Am*-rice.
Hendeaea kandidira sa tiipana
Chicago. — Herman N. Bun-deeen, koroner (mrliški oglednik), se javlja kot neodvianl kandidat sa člkaikega župana. Tako poročajo listi. On aam pravi, da ae ie ni dafirrttivno odločil, če prav ga prijatelj! zelo nagovarjajo. naj kandidira Th<impeon ln <Wmak nista nič kaj veaeia te kandidature.
Imlgrarlja v Združene države
New York. — Pritok naeeljen-cev v Združene država v proilem letu ae je zmanjšal na 158.000 oseb, L. 1928 j rti je dnepeto 807,-000. Naseljevanje Iz Mehike je padlo od 59,000 o»ah I. 1928 na 5,000 I. 1980.
Vejakl aMN 14 ladljrev Ragun, Burma, 28. fehr. — V včerajšnjem spopadu med vojaštvom) In burmanikkimi rebel! v dietriktu Hanzadže je Mio 14 Burmanrev ubitih In ieat ranjenik.
Odprava nelaega dela
New York. — Nočno delo za ienakt* Hi otroke v bombažnih tovarnah bo odpravljeno a prvim ma men, kakor poročajo u-radnikl Cotton TeztHe iaetMuta.
fSOS.VStl
PROSVETA"
THE EMUGHTBNMDIT
glasilo oi umrmA slovzssz» »amwi rooros-MP lamon
«f —SjrtSSil k «M
(law Olí—) ta 4» «ms m im. UM m n« ku. «mo m **rt m«; m
CtaM^ ta CUm* r M M ••ta tota, »TI w »•< M»| M ta»
ntei tor »W V-"-* «tata* <M«et CMssse)
I paw raw. CfcMwS» u4 Ota** »7 JS e«r I*»,
PB08VETA
tMf-W talk
mkm8ek of tw kkdkftatcd
1»		
DOM Ml MMM few	t-*)*. M srtmm (¿se. »1. WSI|. e^asJ « (NMal, U ,mm U • tmm émmmm paukk M. h aeweiatM mtmwi.	1 ss» T
Pokladanje drobim
Kongres j« po sedmih letih kavsanja končno inlciatiral usUvodsjno akcijo za revizijo urnega sebe.
Izboljševanje političnega ustroja nafte republike gre strsino počasi in fte takrat, kadar pride, ee pomakne le za pol palca. Revizija zvezne ustave, na kateri sloni ves sistem vlade in vsa zakonodaja, Je sk rs J rib potrebna. Pravzaprav bi ne «rnelo več biti govora o reviziji. Ustava je v celoti najmanj sto let za nafto dobo, zato bi se morala zavreči vsa. Absolutno nova ustava je potrebna — nova ustava, ki bi se ujemala z danaftnjimi razmerami in potrebami. Stara ustava je bila sprejeta v dobi konjske poftte in kolovrata v vsaki hifti. To je bila doba agrarne Amerike, ki je te davno umrla.
Kljub temu imajo Združene države fte danes ustavo is konjske dobe. Revizija te ustave sa v rž i po kapljicah ali drobtlnah. Krivda je deloma v ustavi Doba konjske transportacije je bila obenem doba fikanih idej In valed tega so prvi amcriftkl ustavodajalci verjeli, da lahko ustvarijo konstitucijo, ki bo dobra za vso večnost. Niso verjeli v razvoj življenja in vseh človečkih institucij. To je bilo krivo, da eo postavili v ustavo celo vrsto železnih zavor za amendiranjs ustave. Reakcionarjem, ki sovražijo ekonomski napredek, poeebno pa ekonomsko demokracijo, te zavore Če danes prav pridejo. Nazadnjaki imajo fte danes fiksne ideje 1b vtikajo glavo v peaek pred dejstvom razvoja — zato nočejo nič sliftati o novi u?Uvi; stara jim zadostuje.
Kongres, ki fte vedno zboruje v luči razmer is dobe konjeke poftte, se je vendarle spomnil, da bi bilo dobro, če ae pomakne v dvajseto stoletje. Sklenil je, da se odpravi takozvano zasedanje "kruljavih rac", ki je baft zdaj v toku. To je zasedanje starega kongresa s poraženimi — in zato kruljavimi racami — kon-greeniki in senatorji potem, ko je fte bil Izvoljen nov kongres. Predlagani amendment določa, da ee etari kongres zaključi 4. maja, v novembru so volitve in novi kongres nastopi d. januarja. Novi predsednik tak lato nastopi službo v januarju po volitvah.
Amendment seveda znali napredek, ki bi veliko pomenil, če bi bil priAel pred — petdesetimi leti. Dsnes pa je to majčkena drobtina, ki v spložnem nič ne pomeni. Saj ves ameriftki politični sistem ne pomeni dosti ss ljudstvo! Moderne ekonomske razmere so take, da ljudstvo — delavci, mali farmarji in mali trgovci — nima več nobenih korlutl od kongresa in predsednika In navsezadnje mu je vseeno, ako se novi kongres anlde letos ali čez dve leti In kdaj ae isvrfte tiste predpotopne ceremonije predsednikove inavguranclje!
Senator Norria a« smatra za naprorinjaka. Ako bi bil rea napreden, bi zahteval več, ko Je predložil revizijo ¿Iona o zborovanju kongreea, Sistem predstavništva in volitev tudi že davno ne zadoetujc več. Ameriftki volilni aistem sa sbornioe In javne uradnike Je krivičen, ker dovoljuje na eni atranl predetavnifttvo manjftinam vol lice v, na drugI atrani pa iaključuje manj-ftineke stran k od v takega preetavnlštva. To Je alabo apfičevalo ameriftke demokracije. Sistem bazira na principu, da dve politični nt ran-ki teamujeta za kontrolo dežele na vee večne čaae. Kakor hitro pridejo tri močne stranke na povrftje, mora priti politična kriza, ker bo v kongresu zastoj in tudi Isvolltev prezidenta bo nemogoča.
Najbolj demokratičen Jr pr<i>orčnl volilni sistem, ki dovoljuje predetavnifttvo vaaki politični stranki po žtevllu njenih gtaeov; na ta način so vse grupe votlleev zaatopane. ne aamo večinske stranke. Clm več je glaaov, toliko večja Je rep rese ntadja. fte pravičneje pa bi bilo, ako bi bili zastopniki izbrani ne po stran-kah, temveč po industrijah in profnaljak, Na U način bi bit! vsi sloji zastopani. 1 bane* je v kongresu največ advokatov In lbogatinov — kakor da so vottlei po veti ni advokatje la bogatini. V resnici so delavci v večini, nimajo pa nobenega stanovskega predstavnika v kon gresu. To je krivica. Ako bi bilo predetavnifttvo po Industrijah in p^«*')»**, bi delavci In farmarji kontrolirali k
To bi bila Indu __ i industrijski
demokracija, ki edine na mestu.
Glasovi iz naselbin
Waukegaxwkim v oliko« Waukegaa, lit—V tem meetu
se bodo vrftile pHmarne volitve župana in svetovalen dne 3. marca. Lokalni časopis "The Waukegan News-Sun" preroku-e, da bo bitka med kandidatom Nick Kellerjem in J. F. Bi-dingerjem, zato bi	dofcro,
da si ta dva kandidat« malo o-gledamo.—Kdo sta in kaj sta delala ta dva človeka doeedaj? Oglejmo si najprej Bidingerja. On je bil, kakor se oglafta, alderman od leta 1902 do 1910. Potem bil župan od leta ¿911 do 915 I9 od leta 1919 do leta 1928. Kaj ja napravil v tem ¿asu, ne pokazujejo zapisniki razen enega, in ta govori dovolj odločno.
Leta 1919 je bila stavka v tu-kajdnji žičarnl American Bteel and Wire Co. Delavci omenjene družbe tukaj In v drugih mestih so se želeli organizirati Kako so oblasti postopale drugod, ne vem, vem pa, kako so tukaj. Mesto je najelo «00 deputijev, da so Mi nad stavkarje dnevno. Vsak trgovec je moral v vrsto deputijev ali pa v zapor. In J.
Bidinger je bU takrat župan meats Waukegan. Naj prikličem spomin tudi dogodek, ko so nam deputiji zaprti 8. N. dom in razgnall mirne zborovaice. Niti delničarji nismo smeli v Dom.
Vse to je J. F. BkMnger mirno gledal. In danea pa stoji njegova slika v pivnici 8. N. doma ae ga oglafta dnevno delavcem. Ker delavstvo rado pozabi žalostne dogodke, si je gotov, da Je fte vse pozabljeno in zopet berači za nafte glaaove. V platformi z dne 7. februarja v 16. točki pravi, da "sovražniki te dežele'' ne bodo dobili usluge favor) in ne prostors v nobenih javnih prostorih in vaake demonstracije bodo prepovedane.
Kdo so danea v očeh teb gospodov "sovražniki" te dežele? NHhče drugi kot delavci, ki se drznejo s (pomočjo organizacije vpraftati pri kom pan i ji ali mestni upravi za svoje pravice, pa te nahrulijo za prelcusuha te deže-In delavstvo s fcvolitvijo Bi dingerja ne bo dobilo v njem slmpatlčarja, dobila ga pa bodo vdlike kotnpanljs.
S» da j pa nekoliko o Nick M Keller ju. On "je najstarejši sin delavske družine, v kateri je bt-0 devet otrok. V petna j «tem 1 tu Jeftel v tovarno (žičarno), da Je pomagal preživljati starftem svoje mlajše brate in sestre. Tu is delal od lete 1906 do 1917, potem je stopil v mornarico, (Jer je oatal do konca vojne.
V letu 1919, ko so ae začeli or-ganiziratl Jeklarski delavci, Js bil tskoj zraven, bil je navdtMon za organisacljo. Dslavci so mu zaupali in ga takqj izvolili za lokalnega predsednika. Ko je bila stavka v tiru In ko je kom pa nija apoanala, da Imajo delavc na svoji rtrani energičnega bojevnika, as js poalužila metod kot ponavadi.
Neki kom peni jeki uradnik (Btackmer) ss Je obrnil do nj< krovih starftev, naj ga za vaako ceno reftljo is rok teh pokvarje nth IJtidi (stavkarjev) irr naj se rajftl vrže kompaniji v naročje Ko ae njegovi atarftl za posredovanje niso smenlli, je bil poklican Nick Keller sam na izredno kompanljako aejo. Tu mu je bila dana ahitba na Izbiro pri kompaniji, ako sapuati predaed-nlštvo tn pripozn* avojo zmoto glede vatopa v unijo. Ako pa bi hotel »bedati Iz meeta In pustiti ;lelavetvo na cedilu, pa ni bilo vpraftsnje, za kakftno vaoto ee ga odkupi.
Nick Keller pa je vee/to od-klonil In ostal na atranl delav-cev do zadnjega, deal je otavka končala a porasom delavcev. In kaj potem? Nick Keller je bil na črni listi In nI bilo dela sa njega v tem meetu In moral je sa delom v* Milwaukee, kjer Je delal do leta 1923.
Tisto leto pa Je priglasil kan-Uda t uro sa mestnega komisarja. Tudi tukaj eo ee poolužlll svojih trikov, ¿eft. da nima bhntžke sposobnosti Itd. Ampak tedaj Je spregovorilo delavstvo, s katerim je bil v boju za boljži ko. ftček kruha In ga poslalo v mest-
ni urad, v katerem je zri* *r o-amo leto. Odkar je on v mestnem uradu, je meato VVaukegan dobilo nad 72 milj tlakovanih cest, in kdor je zasledoval sejo mestnega urada, je videl, da je Keller vedno glasoval za najnižje in najugodnejše ponudbe.
Ko js v avgustu lanskega leta proglasila kompanije poulične železnice, da bo zviftala voznino od 6 na 7 centov, je W1 KeMer tisti, Id je prisilil ostali mestni urad, de ae je bojeval proti zvifta-nju, ker a tem je prizadeto le delavstvo, ki si ne more privoliti avtomobilov. Ko pa je kompanije proglasila, da stopi zvi-ftanje v veljavo s 16. februarjem t. 1., je bU Keller edini, ki je protestiral pri Illinois Com-merce Commieeion..ker je dovolila zviftanje vocnine v sedanji depreeijL
Tretjega marca imejmo vsi zavest, da porabimo svoj glas sebi v korist.—VolUec.
fe-
o potre-r*gibanja *SNPJ,
Nepopisno žalosten prizor pa tej mnoiiei nudila zapušče-
Iujo¿ih*dru^	k«vojt
nnSavHk, ^ vprašanja jn koii- Injerte mamice. Kristina, 1»-I I	letno dekletce, ki ae že v pol-
> prireditvi Clevelandske
deracije (leveland, O. — Dne 22. februarja je bila prireditev Clevelandske federacije SNPJ v prostorih SDD na St. Clair »ve. Ci stl dobiček prireditve js bil na-menjen v podporo brezposslnim članom federacije, ociroma društev, a darovi pa so pripomogli večjemu uspehu nafti aioven s Id trgovci, katerim vsa čast Program je bil zelo pester in bogat.
Prireditev je otvoril Jo». Ter-bkUn s krajšim nagovorom, govoreč o pomenu federacij dru-fttev SNPJ in pozivajoč navaoče, naj podpirajo nafte trgovce, ki so se velikodušno odzvali na pel Clevelandtfke federadje B lepimi darovi, poudarjajoč, da nafti trgovci nudijo dobro blago po zmernih cenah in da v tem oftiru kakor tudi v postrežbi prav nič ns zaostajajo za najboljšimi a merdkanskiml trgovci. Nato je nastopil mdftan zbor "Zarje", od eek kkiba Št. 27 JSZ ter nam za-psl Aljaževo "Oj »bogom ti planinski svet," ki nam je Jako ugajala. Občinstvo je pozdravilo nafto "Zarjo" z navdušenim aplavzom, ki je dokazal, da narod ehn-patizlra s pevci, ki so ostali zvesti delavskemu naprednemu po-kretu. Nafti "Zarjani" so morali ponovno nastopiti ter nam zapeti fte dvoje pesmi, za katere smo Jih 1:»gradili c burnim ploskanjem, ki se kar nI hotelo poleči.
Tretja točka programa je bil govor upravnika Pnoevete Filipa Godi ne. Govornik je navzočim razložil pomen, namen in koristi federacij društev SNPJ, govoril o veliki važnosti mladinskega gibanja v SNPJ in o njegovem razmahu, o potrebi organiziranja nafte mladine v napred ni delavski podporni organizaciji kot Je SNPJ, ki s vnem! razpoložljivimi sredstvi ftirl delavsko izobradbo med svoje članstvo in ga vzpodbuja k delu za dobrobit delavskega razreda, apeliral na članstvo, naj pravočasno spravi svoje otroke v vrste 8MPJ ter se kot glavni odbornik jednože v njenem imenu zahvalil posameznikom In društvom na udeležbi in eodelovanju. Njegov gqvor v eplošnem je bU Jako dober in pomemben tn mestoma aelo ognjevit in navzoči eo mu »Min s na peto posomostjo ter ga večkrat prekinili z navdušenim ploekan jem, ki je pričalo, da eo govorni-kove besede nešle odmev ne le v ušesih, temveč tudi v sreih po» akiftalcev. Govornik Je delal med drugim tudi. "da nK ne dene, če mi ne doživim o čaaa, ko bodo dozoreli sadovi našega dela. jih bo* do ps uživali nadl otroci ali na-ftih otrok otroci, Id nam bodo hvaledni sa to In bodo ponoani na nas bi na nafte delo." Ko je kon-¿al. ¿i bil deležen bornega aplavza. ki mu js povedal, da ni bU prlftel šaman v nafto metropolo v Ameriki.
Sledil je nastop kvarteta pev. skega zbora "Jadran". Fantje eo lepo zapeli h) njihovo petje je občinstvu Jako ugajalo, eaj Jim je pleskalo, da le kaj in jih ponovno klicalo nazaj na oder Po tem je stopil na odsr John lx>-kar ml., aln eodrug» Johna Lo-karR ki je že dolga leta akt«, ven v delavskem naprednem gibanju ta dlan khibs št 49 JSZ.
čgl s	na čjapstvo, t
včlani »voje ožroiie v Sjovew narodni podporni jednoti, da bodo nadaljevali delo svojtji star-Njegov govor je fel dosti aplavza, kar priča, da ae član-stNo zgveda, da je treba mladino pritegniti v SNPJ, jo vzpodbujati in ji pomagati pri njenem delu.
Nafto jejna*topila nova "Sarja" s Emil Adamičevo "Zrelo li-to". Peli »o ti "Zarjani" novei-ra datuma dobro in so bili tudi deležni aplavza. Nastopil je tudi ftenaki kvartet "Zarje", katerega prva četrtina je ga. Maary Ivanush. Pele so lepo in smo jim ploskati. Sledil je nastop pevake-kajra Zbora "Ovet", ki nam je zapel dvoje pesmi, ISloveoec in I^r-vat" in "Delavski poodrav", ki »ta publiki ugajále in je pevcem aplavidirala. Vodil je vse zbore pevovodja Ivanush.
Dramatično društvo "Ivan Cankar", ki je odstopilo dvora-no federaciji »a njeno prireditev, katero je s tem omogočilo, nam je predstavilo Upton Sinclairje-vo satirično enodejanko "Vlomilec", ki je občinstvu jsko ugajala. Igrali so: «dčna Ziherl, Jos. Birk ml. in John Steblaj; režimi je J. Stebla j. Igrali so dobro in občinstvo jih je nagradilo navdušenim 'ploskanjem. Nato sta nastopila še dva godca na pl-bala, katerih lrmki pa al nisem zapomnil. Zaigrala ata dvoje pasmi in a svojim igranjem izvala navdušen aplavz.
Zadnja točka programa je bilo ¿riganje številk za dtoitke, ki so obstajali iz daril »lov. trgovcev iz Cleveland* in so ,bili prav lepi. Večina dobitkov je šlo v Colllnwood In upamo, da nam "Rttmlftani" in "&užembertanl" niso nevoščljivi zato. Potem smo "premufkli" v spodnjo domovo dvorano, kjer ae je plesalo, pek>, pomenkovalo in sploh zabavalo, da veselje.
Udeležba na popoldanski prireditvi je bila dobra, še boljša pa je bila na večerni zabavi, ki jo je postilo zlasti mnogo mladine, tako da je bila dvorana, ki je precej velika, sfcor* premajhna. Prireditev Clevc jidske federacije SNPJ je bila v tem kakor tudi v drugih ozirih prav u-spedma in mislim, da nikomur ni *ul. da jo je posetil.
Tona Podgorlčan.
se ze v
ni meri zaveda kaj zanjo pomeni izguba matere, je pokazala. B svojim bolnim srcem in o-trožjo ljubeznivostjo, koliko »na ceniti materino ljiib»en. Se nikoli nisem videl otroka, da bi tako krčevito stisnil svoip mjivp ma ter ter ji z m»» Ue briaal svo-je lastne brttke sotee, kot je storilo to nedolžno in zapuščeno o-fcročje eree. In kdor je glsdsl U ta ni imel tako trdega srca, da bi «tu ns bile privrele solze iz oči.
Tudi ob odprtem grobu se je stotero oči več sli manj porušilo, ko je nedolžno dekletce s teko nežnim, a bolnim glasom milo prosilo, naj si še enkrat pokažejo njeno mamico. Pogrebnik, ki je čutil bol otročjega srca, je še enkrat odprl krsto, kajti vede* jo, da to za otroka veliko pomeni
Dekletce m 8-letni sinček sta še enkrat — zadnjič — pogledala obraz svoje matere, še enkrat sta pobožsla svojo milo mamico,
Osirotela otroka
Sbeboyganf WIs. — Tu je umr la Ana Kqpriva rojena Kaušek Doma je bila iz Kala na Dolenj ekem, od koder je prišla v Ameriko pred 1« leti. L. 1U« ae je poročHa s Ignacom Kopriva, kateremu je rodila hčerko Kristino in sinčka Stankota. Ves čas zakonskega Življenja ata vživala najlepšo ljureaensko srečo ter sktfcno In pašno vzgojevala svoja otročftča.
Kakor vsak skrbni oče, tako je tudi Ignac pridno vrftll svoje tež ko delo, da je vestno skrbel za svc0o ljubečo družino. Toda pri šla je kruta usod» — kot da bi proletami zavidala, čeprav težavno a zadovoljno življenje — 1» zahtevala je drugače.
Težko in nezdravo tovarniško delo Je Ignaca uničilo. Trpinčila ga je dolga bole»en in pred 7 meseci ga je ugrabila neieproena smrt. S smrtjo očeta je bila ubdta tudi družinska antfa. Pokojno A-no. katera h bila že delj čaaa bolj rahlega zdravja, je smrt soproga tako potrta, da se je njeno odra vat veno a tanje poelabša-k> v toliko, da je 16. febr. preminula v najlepši ženeki dobi 67 let.
Da sta bila zakonca Kopriva priljubljena in spoštovana med rojaki naše naselbine, je bHo razvidno tudi Is tega, ker ne je priftlo tudi od nje zadnjikrat po-elovtti stotine prijateljev In znancev, ko je ležala na mrtvaškem odru. Njena rakov pa je b.Ha odeta s mnogimi venci in cvetjem.
Pogreb pokojnke ee je vrtil v soboto 21. febr. na slovensko po-bopallšče v Zeleno dolino. Drut-Ivo "Združeni Slovenci" št. 344 SNPJ, ¿igar članka je bila, fte ni imelo tako lepega pogrebe kot je bil ta. Za pogrebom j» vozilo and 60 »vtomoMlot. Pogreba ■» je udeležilo veliko fttevilo čkrnov i» članic ter mnogo prijateljev in
nakar ata bila odpeljana v sanja sedaj tako pusti in mračni avet.
L. M.
Slovenski jezik Virgiaia, Minn. — Rojaki starem kraju ne poznajo vrednote našega jezika — preblizo so mu. Za spoznanje svojega jezika je treba iti v tujino. Ko pri merjam evropske jezike z našim as vedno vračam k našemu in pravim: ni ga menda nikjer na svetu jezika, ki bi bil lažji v pi savi kot je naš. Naši pradedje so nam zapustili veliko dedšči-no, katero ne znamo dovolj ceniti. Ni moj namen povzdigovat v višave to, kar tmamo, le spregovoril bi rad besede, da je vča-si boljše, ako človek ceni svoje imetje višje nad črto kakor pod njo.
Dasi je šoMki sistem poučevanja mogoče dober v Jugoslaviji, je nejasno, čemu ne zapušča v svojih učencih tiste lspe pisave kot jo opažamo pri ameriški mladini. Kljub zaprekam, kats^M znajo naši otrosi v pisavi, si o-svoje svobodno roko. JeH drugo ozračje, ali Imamo boljše otroke učitelje, aistem učenja? Bodi kakor bilo, gotovo je to, da je tako Čeprav js naš jezik skrit in stane, ga lahko čaka lepša bodočnost, akoprav je danes tako misliti fanatično in zmotno.
Joa. Kovack.
O občinskih davkih Rlngo, Kana. — Pri nas se de
lavske razmere vedno slabšajo. Ko bi imeli rovi bolj obratovati jih zapirajo. Doeedaj so obratovali po en dan in dva na teden pa slabo se ^saluži.
Malo naznanila rojakom, ki so živeli na Ringo, Radley in Camp 61 Central Coal Co., glede tla kovane ali trde ceste, ki jo je občina dala narediti 1. 1928 od Radley in do 61 Central Coal Co Sedaj jo je prevzela država in občina bo nekoliko davka na saj plačala tistim, ki so celo vsoto davka akupaj plačali | 1924. Kdor je ves davek pla čal, se lahko obrne na občinskega elugo v Girardu, Kansas, iti mu bo doposial listine, ds ae jih i z polne a nazaj vrne obč. slugi Dobili boste nazaj plačilo ss 1 let — od 1927—19». Za 1929— 1930 bo plačal measca maja naprej vsako ldto; koncem leta bodo ček poalall na oeebo, katera je davek plačala. Ako kdo želi, naj se obrne na moj naslov, da mu Hstlne preskrbim« Matt Set las. Box 116, Ring».
PETEK, Ž7. FEBRUaeji
drobiž
Koia odraslega človeka ima približno J drug kvadratni meter površine.
Zdravljenje morfinista brez zdravnika J izključeno, zjssti ¿e zdravljenje v domači (J*' bi. Uspešna» moremo zdraviti morfinista zaprtem zdravilišču potom stroge odje| alf odtegoval ne kure. Tako zdravljenj« t! osem do dvanajst tednov in dalje. PrigovJ nje, sugestija in hipnoza morejo zdravil liko podpreti, samo zase je pa vue tol — brezuspešno. Prej ko prične odj 1 jen je, prej je mogoče upati na 3 Vpliv dijete brez kuhinjske soli na VI Icuiozo (ali z mafimi množinami soli) jJ ugoden pri koini tuberkulozi (lupus) ¡n kirurgični tuberkulozi, pri pljučni tuberki PB »korsj brez vsakega zdravilnega uspeU
Očala nas ne rozvadijo, temveč nam bremenijo oči in jim prihranijo nepd delo. Prikladna morajo biti namenu, kij mn so «Močena. Zdravnik določi, ali jih mo stalno ali samo pri določenem delu; in le zdravnik določi, kako močna naj bodo. spimo, je krvni pritisk nekoliko manjži kot bdimo.
Čebela ima v svojem strupenem meh okoli i/4 miligrama strupenega soka. revmatizmu uporabljeni čebelni strup je v
van v preparatih imenin in apicosan.
Sočasna prenehanja v bitju iile je pog čisto nedolžno in se da odpraviti z uredit Črevesnega delovanja in s kininom. Ce so nerednosti v bftju trajne, moramo seveda si iti na obolelost srca in se moramo zateči zdravniku.
Dobre konserve so redilne in ne škod zdravju. A uživati moraft poleg njih tudi svežegs: jabolka, grozdje, orehe, redkev, rovo maslo in podobna hranila.
Novejša opaaovanja so dognala, da s meni zdrav človek v spanju svojo lego n.. 20—26 krat Navadno vsak tak reče, da w prav tako zbudil kot je zaspal. ("Zdravje
Toas SsftÜkar:
Jazz-band
USTNICA UREDNIŠTVA
Detroit, Mich., J. J.: — Vseh dopisov ne moremo prldbčttl v uradni izdaji, priobčamo le važne društvena naznanila iS kratke vestí.
l ibrary. P».. N. T.: — Naslov delavskega tista je: Delavska Po-Ittika, Rofcka cesta 6, Maribor. Jfugoolsvijs.
PvrHeth. Minn.. R. A.: — A-merlška drtavlJanka, ki se je e-motila s nedržasljanom peed
eept 1922, js isgubila državban-«ke pravice; č» ee Je osssAlls s
datumu, ostane še°naprej smeri-p* «grljaBU.
(Pesem o dvillzaciji XX. stoletja)
Ves avgt je vzplsmtel kakor na ukaz divj čarodeja v ples,
ki vre Is zemlje v praoblikah divjega mog iz neznanega ozvezdja, vihteč svoj bič, u
jgjoč ki grizoč v meso |n kri in v trepet raz pen j enih teles.
, * «•V.«	' •"!•'
Eviops pleše in Amerika pleše v ognju
metov gorečih dvoran, bleetečih v divjih barvah (Ognjenega pra v mavricah diamantnih diademov himno tlečemu mesu, *ki gori in se peni kakor vu
Bela žena pleše v vijugah omotičnih strasti
ko poMrtni demon, praklinjkijoč tlečo s sebi,—	i
svetotajno materinstvo, mlečna prša
prokletstvo gledajoč — propadajoče srce, okrepenelo v praznoto - senco vampirjevih kril..
Beli mož v brezumnih kretnjah kakor v
nali pijani faun preko livad pleše in objema telesa čez strupena ledja, pije oči v svojs srce» ki vrta ko zver v s lih žene,
ljubsče jih z usti in prsti, ko jalovi starci v moči naslad.
Evropska vlačuga pleše kakor na orjaftki
nevidnega čarodeja globin in Amerika pleše in oba kontinenta v zdr jazz-banda—in zamorec v njem z zobmi pstajoč
trepeče v izživetju belih žen in mož, ki v pogin.
O vitaminih
Komisija za izdsjo avstrijske knjir se je skupaj z znanstvenimi strokovnjaki drobno pečala z vprašanjem vitamin ^ hrane in je prišla pri tem do sledeči» nega zaključka: 2e dalj časa prihaja v P_ razna hranilna in druga eredatva z otf~| in samohvalo, da ao izde|ki večje vit vsebine in ds se nujno priporočajo za v: njo uporabo. Propaganda za te izdell« gla v javnosti razširiti mnenje, da naša aplošna običajna hrana dopplnila 1 nimi hranilnimi sredstvi, obogstenimi t vini, če hoče hranilni potrebi človeks odgovarjati. Čeprav js ssanstveno in priznano, da so hranilne snovi on<-ki jo zaznamujemo kot vitamine, v hrasi veka, in sicer vsaka sama zase, m-obhodss trebne, je vendar prav tako znanstveno zano in priznano, da vsebuje proste mešana hrana in da more potrebo po vi kakršna v resnici obstoja, popolnoma k tem pogledu je nsše ssdje v surovem naša sveža zelenjava in naš črni kruh ceni seetsvni deli nsše hrsse; nudi nam J in »1 jih more vsakdo omisliti Zsto )• nema odveč, če izdajamo denar sa kst vitamini obogatene izdelke v svrho hrane. D», fte oeio obratno ss more pretiranem in nenadzorovanem tsminov more obstojati celo nevsrnost u zdravje!
Torej dobra domača hrana. mn^T vega sadja, zelenjave in črnags kruha P" mo dosti vitamiaov.	I tZdrsW

27. FEBRUARJA
1\ — ■
.f.Geri:
Nekaj o tobaku
ljudje, Wjub temu, da »o j, k od nekdaj smatra za vendar kar naprej ka-
¡«^ to biti dokaz, da zdra-
idrsslemu človeku zmer-ajenje ne more škodovati.
o* j* kajei^ravnoUko
Ivo kakor uživanje alko-uto je prepoved kajenja
o mladino povsem upra-Na drugi strani pa je
tako izključeno, da bi smeti kajenje za Življenako je bil tobak do 'leta
v Evropi «ploh nepoznan. I g» je francoski «poslanik 1-i, Jean Nicot, po kate-ee imenuje rastlina Nicotia-„peljal v Evropo kot zdra-telišče. Človeku, ki se je il kajenju je "komaj mo-vzeti to veselje, in Iker se emu kajenju (2 do 3 lahke ali 8 do 10 cigaret na pri zdravih ne da resno o-rti, bo pač težko odpraviti ado bodisi e propagando, x zakoni in kaznijo, kate-pretekla stoletja niso pogre-Nujna pa je ¿krb, da se higijena kajenja. Pred-je treba .povsod, ^jer je le ics ločiti kadilce od neka-, ker se od teh ne more priti, da bi morali proti «vo-uživati atmosfero, ki je -jena e tobakovim dimom.
prvih higijenakih zadev, jih bilo treba rešiti pa je , da se količina nikotina, ki adilec pri kajenju. rezorbl-rmanjša. Ta količina je od-med drugim od treh čini-;: od oblike cigarete,, od na polnjenja in od vlage to-. k tankih cigaret prehaja ico manj nikotina v kadll-iz debelih; prav talko je ija nikotina tem manjša, trie so cigarete in čim vlaž-I je tobak v njih. Svoj čas skušali obraniti nikotina .. acijo akozl bombaž, Id je ložen v Jeponkaste ustnike i je v resnici zadrževal zna-odstotek «trupa, imel pa je nerodno posledico: tobaku emal prijetni aroma. Vpra-modeme kadilske Wg!jene ne rešuje več šele po fer-aciji (prepariranj*u) toba-a listja, torej šele tedaj, K tobak že namenjen kadil-temveč je težišče "tega zani-ia preftlo v novejšem času lačno poljedelstvo, ki stre-za tem, da izbere in vzgoji 6, ki vsebujejo čim manj tna. S (podobnim probleme je nedavno ukvarjala korna industrija, kateri se ' obratnem smislu posrečilo ti odstotek sladkorja v pe-i optima.
trgovskem prometu se pa jajo tudi sredstva, ki naj kujejo kadilca pred delova-nikotina in pa sredstva, i lahko odvzamejo veselje fsjenja.
«d prvimi sredstvi spada
Mcem znana tekočina "Boni-med drugimi pa arArova topina "Nikoprost." Ta dva «tva »ta že precej razšlrje-
tTRovini označujejo navad-k.»t "blago," "srednje" "močno," vendar ta označba j ne odgovarja resničnemu w oziroma materialni vse-Hbaka.
Fsva tobaka je aledeča: * vsebuje .Ki 8 do 60%, po-odstotek znašav 12%. n* pepela je celo p^i » pr«*j različna in aa giblje *J*hp*T1.9do 18.3% (mer-D- V spkAnem je koH-*1»Ha obratno aorazmer-nikotina, to «e pra-|i je jK.pela temveč,, čim Je nikotina; odstotek ni-I » J toltsku znaša 0.86 do h^ikotin ni edina AkodljU v tobaku, temveč jih je drugih, med njimi tu-"vjikov monoksid (strupen f" povzroča znane smrtne ** fri Korenju oglja), fiko-at*r"n je i »postavljen kadi-pa kr druge. N<voeredno ■Rjavenj* vdihava nega ' «n pa hladnega sraka drhalne organe za pre-™'akov dim ae spaja T'1'«* v kisline m te a
■ pPravljaU hrano sa s*+ Prvi i».g|«| pa je tud « K vdihani dim selo <*, nvhigijaaaki na-
domestek za ¿rak, ki naj bi ga fiiovdk rajši vdihal. Množina vsaga dima, ki gre iz ene cigarete v usta, znala skoraj 1 liter. Cim hitreje ae kadi, temveč ogljikovega monoksida in nikotina prehaja z dimom v telo.
Nikotin je alkaloid, ki se nahaja v tobaku vezan na jabolčno in ciitronsko kislino. Tvori brezbarvno tekočino, ki na zraku najprej porumeni in ki postaja končno rjava ter zasmoli. Ima oater žgoč okus in močan duh. Je zelo močan strup, skoraj enako močan kakor ciankalij. Jezik, oko in Črevo rezorbirpjo nikotin v nekaj sekundah, želodec pa malo bolj počasi. Xudi zunanja koža rezorbira nikotin medtem ko ga pljuča in ledvice izločajo. V močnih koncentracijah (kaže dražeči učinek. Na možgane vpliva o hromeče. Pri zastrupljanju z nikotinom se pojavi splošna oslabelost, motenje delovanja srca in tudi motnje na očesu. Pri akutnem zastrupljanju nastopa smrt vsled ohro-menja dihalnega centra. Vpliv nikotina na srce povzroča smrt le redkokdaj. Dim ene cigarete, katero se pokadi v 10 minuth, •vsebuje 2/10 mil igrama nikotina. Če se pa iz te cigarete vleče dim neprenehoma skozi 5 minut, se izsrka iz nje 2 Vi mttlgra-<ma nikotina. Iz cigarete pa, ki se jo pokadi <v 2 minutah, prehaja v dim 6.6 miligramov nikotina. Kakor vidimo torej, je škodljivost tobaka med drugim tudi odvisna od hitrosti kajenja. Razlike, ki pri tem obstojajo med različnimi vrstami cigaret, so le neznatne. Čim manjši postaja ogorelk cigarete, temveč nikotina se zbira v njem. Ce torej kadilec hrani ogoriie iz ekonomskih razlogov, pomeni to le prihranek na račun zdravja. Temperatura dima je, dokler ni pokajena prva polovica cigarete, približno enaka temperaturi Človeškega telesa. Tekom kajenja druge polovice ,pa narašča in dosega po kanj en ju trefh četrtin cele cigarete do 00*. Pri nekem poskusu, ki se je raztezal na 630 oseb Industrijskega prebivalstva se je dognalo, da so kadilci bolj podvrženi prehladu nego nekadilci. Istočasno se je tudi Izkazalo, da kažejo kadilci v večji meri podnormaJno težo nego nekadilci.
Znano je, da ee vsako telo posameznemu strupu lahko tako privadi, da ga zamore sprejeti brez škode tolfko, kolikor bi zadostoval o za težko zastrupljenje in nam nudi ravno nikotin v tem oziru en vsakdanji primer. Tudi če se preneha s kajenjem, ohrani telo že skozi precej Časa gotovo imuniteto napram nikotinu.
Zarftrupljenja z nikotinom so precej redka. LeU 1860 je neki grof zastrupil svojega avaka na ta način, da mu je šiloma vlival nikotin v usta. Količina nikotina, ki vpliva smrtno na odraslo teflo, znaša 8 do 16 atotink grama.
Iz svetovne vojne je znan slučaj aamomora, ki se je izvršil na U način, da je prizadeti požiral cigaretni tobak. Najbolj pogosta so zastrupljenja s tobakovim dimom in tobakovim sokom. Kalno vpliva nikotin, ko Človek prvič kadi, je vsem, ki so to poskušali, fte znano. Vendar se dogajajo zastrupljanja tudi pri popolnih kadilcih, posebno ob priliki kadilskih tekem. Taka tekma je stsla življenje dveh bratov, ki sta umrla po 18. oz. 17. pipi. DrugI slučsj zastrupljanja ae je pripetil na Češkem, k6 je neki fantek zaufll krompir, katerega je napojil s tobakovim ■s|mM
Nekaterim pivcem bo tudi znano, da stopnjujejo nekateri gostilničarji jakost vina na «Jočia-ski način z dodatkom nikotina. To ee vrti na ta načfci, da «Mešajo znane tobekove fckbase. ki jih nafti kmetje tako radi žvečijo, v sod, ki Je napolnjen z vinom. V novejšem času dodajo tudi tobačni eketrakt. kf ga pro-dajejo aa unManje ragjUiaeklh škodljivcev.
Znaki zastrupljanja, ki ae pojavljajo selo hitro, ao eledeči: p. sekanje v grlu. povečana ielo-čanje alin. slabost, bolečine v želodcu. bruhanje, bledost in ohla-jenje koše, glavobol. Pri težjih
PROSVETA

slučajih nastopajo pezaveet in
krfei.
O vplivu tobaka na kadilca piše zelo sanimivo "Čitanka o hi-gijeni" dr, Ivo Pirca, sledeče: "S točnimi poskusi je dokazano, da pušenje* tobaka močno dviga srčni tlak, kar povzroča večji napor srca, ki pri mnogih ljudeh pu^Ča za posledico oslabljenje srca. Splošno danes zdravniki priznavajo, da tobak poleg tega povzroča tudi trajne bolezenske spremembe v arterijah. Tudi je znano, da težke srčne bolezni, imenovane navadno srčna angina, prenehajo, ako bolnik neha pušitl Ker ta obolenja nastajajo navadno pri močnih kadilcih, je jasno, da tobak ni bil brez škodljivega vpliva. A tudi sicer je škodljivo pušenje toballa za ljudi, ki bolehajo sa srčnimi boleznimi. Tobaka se morajo ogibati tudi ljudje, ki nagibajo k zvapnenju žil ali notranji krvavitvi (možganska kap. krvavitev is pljuč, želodčni čir), kejti povečani tlak, ki nastaja radi pušenja, nagnenie h krvavitvi podpira. Škodljivi učinek nikotina, to je kronična zastrupitev z nikotinom, se pojavi tudi na živčevju, zlasti pri nervoznih, slabotnih in nezadostno hranjenih ljudeh. Pri takih osebah se javlja zastrupitev v slabem spanju, omedlevicah, tresenju rok, mnogokrat tudi v ope-šanju vida. V splošnem lahko rečemo, da je tobak nevaren vsakemu človeku, direktno ifkodljiv je vedno onim, ki mnogo pušijo, a običajnim 'srednjim' kadilcem tedaj, ako nagibajo ali bolehajo za boleznimi na prebavilih, srcu, krvnih žilah ali dihalih."
Radi popolnosti naj navedem še en odstavek iz iste knjige, ki govori o žvečenju tobaka sledeče:
"Tobak ni nevaren in Škodljiv samo tedaj, če se puši, marveč je tudi škodljiv, če se požira, kar se godi pri žvečenju. Žvečenje tobaka je razvito posebno pri Slovencih, ki so leta 1923 prežvečili 160,000 kg klobas tobaka. 2veičen(je povzroča katarje na prebavilih in je tudi v zvezi s postankom želodčnega čira in raka."
Novi IroMar s trinajstimi
Jean Thomas:
Na pragu puécave
Kam poeta viti trinajsti mesec;
kako ga Imenovati, kako urediti letne čaae ter narodne in
cerkvene praznik o
Društvo narodov bo letos odločilo vprašanje uvedbe novega koledarja s trinajstimi meseci v letu. Vsak mesec bo imel po 28 dni, tako da oiftane izven teh mesecev še en dan, na katerega naj pade Novo loto, ki bi ne bilo prišteto nobenemu izmed trinajstih meseoev in bi no imelo datuma. Zelo verjetno je, da bo ta preosnova koledarja sprejeta, tembolj ker doslej še ni vitobens država prijavila svojegs protesta, pač pa so se nekatere izjavile za načrt brezpogojno. Zagotovljen je tudi pristanek pspeža na novi koledar. Za primer, da bo koledaraka sprememba sprejeta letos, stopi novo štetje v veljavo 1. 1034. Do tedaj pa morajo biti gotove vse pripravo in nekatere države so že osnovale posebne komisije, ki naj pripravljajo izvedbo preoonove.
Novi koledar proži tudi priliko, da se odstranijo nekatere do sedaj vladajoče neskladnosti v nazivih mesecev. Kakor znano, sta bila pri raznih koledarakih reformah vrinjena v sredo meseca julij in avgust, tako da ao dobili naslednji štirje meesri (september, oktober, november, in december) vrstni red, ki nr odgovarja njihovemu besedne mu pomenu. September pomeni sedmi mesec, po vrstnemredu pa je deveti, oktober značlosmega. pa J« v vrsti na desetem mesecu ; isto tako sta tudi november in december prišla za dve številki dalje, dasi njihovi imeni pomenita deveti in deseti meo«c. Pri narodih, ki Imajo svoje domač« izrase za mesece (Hrvatje, Cehi, Poljaki) to ne pride v poštsv, treba pa Jim bo vadtakor novega sa trinajsti mesec.
Ako bi noti trinajsti maser pripojili oetalim dvanajstim kar na koncu leta, ali pa jim ga pridružili kamorkoli med dva done-daaja mosats, bo to povzročilo motnjo v avstronomski raedsti-11 vi letnih časov, praznikov in igodov laskih dni. Prizadeti pa
Le še kratka pot nas je ločila od Cadakega jezera ... Na e-
napi izmed številnih rokavov, ki jih tvori isllv reke Charl, smo se srečali s prvo "tatlo", eno Izmed elegantnih ladij Cadskega jezera, ki se vidijo s svojimi strmo navzgor ukrivljenlmrkljuni kakor < silhuete starih norman-skih ladij na ognjenem ozadju žarkega večernega neba.
Neopaženo smo splull v o-gromno Cadskp jezero, ki je pravcato brezbrežno celinsko njorje sredi afriškega kontinenta. Od otoka do Otoka se je vila naša vodna pot. Vsak goli košček mojega telesa je bil neusmiljeno izpostavljen pojedini groznih komarjev. Vrh tega pa sem še moral deliti strah svojih ljudi, ki vsi zmedeni niso vedeli, ne kod ne ksm po razburkanem vodovju, ki ga je kmalu po našem prihodu razblčal vihar. Sodim, da so moji spretni čolnarji mahoma izgubili vsak čut za orientacijo, čim so izginili na obzorju zadnji obrisi celine.
Pristali smo zaporedoma na Štirih večjih, s papirusom poraščenih otokih, ki so pa take narave, da se človek še na suhem pogreza v tla ln v vodo. In kdo popiše moje iznenadenje, ko sem videl plavati po jezertj umetne, 100 do 160 m dolge o.toke, ki niso nič drugega, ko blodeče plavi papirusa, ki jih sanašajo vodni tokovi po jezerski gladini.
Slednjič smo prijadrali tto ribiške postojanke Bol, ki je dokaj živahno naselje ln leži tik ob bregu. Tu smo se zopet prelevili v suhozemce. Ladje in Čolne smo semenja!! z dvema konjema ln petimi volmi, najetimi za prenašanje, precej naraotHh tovorov. In spet fo pokali streli na obilno dlvjačlnO. v
Gredoč smo nsletell na nekaj pastirskih tsborlšč. Dejal bi, da sem zablodi! v gozd sulic. Toda ne! Ko sem si pobliže ogledal ta natlč, sem videl, da so same nedolžne, čeprav dokaj dolge in debele preklje, na vsaki pa je bila precej visoko od tal privezana Živa kosa ali pa ovia. .Te svojevrstne stajo imajo prav tehten pomen. Ne gre namreč, da bi se živinčeta in drobnica svojevoljno sprehajala okoli, v deželi kjer vlada mogotec lev. Kar se mene tiče, je samo škoda, da ga ni prineak> preizkusit moje hladnokrvnosti. Kjer so »levi, tudi pustinja ne more biti daleč. Bvo, že se razprostira pred i utrni rožnati pesek — znanilec puščave , , . kamel. . . Cisto blinu je Sahara, ki sem jo že prehodil, in ki mo sedaj spet vabi v svoj skrivnostni svet. Dal«', neizmerno daleč onkraj, pa so Francija, dom, In moji dragi.
Prsd nam) je naselje Mao: vrata puščave, ki kličejo nepokor-nemu Sa^arou: "Stoj, dalje ne pojdaš!"
V Mao, ki je prav za prav vojaška postojanka, sem prispel petera aprila. Nebo je bilo kakor živ ogenj. Trlkolora je nagibno visela na ponosnem visokem drogu ln sodil bi, da so celo dateljeve palme sklonjenih glav na tihem protestirale proti pe-klenrfkl vročini. Bdi no stolpi brezžične postaje so neuklonljivo strmeli v nebo. Potniku, ki Je
bodo koit«. r toliko tudi posamezniki, ker bodo morali prestaviti svoj rojstni dan, god In druge pomembnejše dneve avojegU živ-Ijsnja, ako so j Hi doslej slavili na 20., 30. ali 31. dan kakega na prve dni naslsdnjegs
Češka In poljska javnost ae že močno zanima sa reformo, ker so pri teh dveh narodih v rabi edino aUra narodna imena za pa je trito tedaj najti
primerno ime sa primer, da oe vata vi novi faesec med zimske, pomladanske, poletne ali Jesenske mesece. Pe tudi eloer bo tre-bs pri tem večjih sprememb, ker ne gre. ds bi o. pr. Mstopsd sli vinotok prftftla pregloboko v zi mo ali pa bi bila potisnjena nazaj v dObo. ke ae listje še čvrsto drži in ko sa trgatev še nI čes.
Vse večjo Udkuče ps ss bodo pojavila na gospodarskem poljv In tu skoraj ne bo nikogsr, ki ne bi bil interesirsn na Um. Vprašanje trinajste plače, ki js pri nekaterih podjetjih le u<Jbičajena, bo postalo poreče tudi za voa druga podjetja ter za poisjnes-09	^ dcl^jcoiAic^«
dolgo blodil po pragosdovih, po pustinjah, rekalh in močvirjih, pomenijo takile stolpi nekaj ganljivo veselega. Po njih bo spet lahko posla! v daljavo nekaj misli ln velik del svojega srca.
Častniki ao me sprejeli na vso moč prijazno. Počastili so me celo i vinom, kar me je nemalo iz-nenadilo, a žlahtni sok Je še bolj priostril skelenje domotožja. Ko sem si jel delati akifci, kaj naj ponesem gospodu Oruvelu a svojega bivanja v Mao, ml je kape-tan s prisrčno prostoduAnoatjo poklonil zanj in sa njegov muzej dva majhna, mlada noja, ki sta morala, siroticl, a nami vred prenašati vse napore in ]>omanj-kanje na povratku, deležna le skromne pomoči od nas ljudi, ki se jim je zahotelo uvrstiti ubetf Živallcl v svoje žive ubinke.
V	Mao in okolici, ki jI precej razvita Živinoreja daje prijeten vides urejenega in civiliziranega kraja, sem se zadržal skoro teden dni. Malo je krajev, kjer bi se človek počutil tako domačega kakor na teh vojaških teritorijih. Domačnost pa mahoma izgine, Čim pridemo onkraj Gurlja.
Težko je bilo slovo od prijetnega življenja, od pestre maoške čaršije, od poetfdAljlvoatl častnikov ter od kanembuškoga poglavarja AUfa Mustafe, ki me je spremil s godbo in s svojimi brumnimi konjeniki, ki ao v svojih "oklepih" podobni srednjeveškim križarjem.
Tako sem sredi aprila puščavi obrnil hrbet, zajehal zanikamo erabako aedlo in se predal mr* Šavemu kijusetu, da me je poneslo 873 dolgočasnih kilometrov nazaj do Fort Lamlja. Francoska ekvatorialna Afrika me je spot sprejela v svoje okriljo.|j
Po v ra tek v Fort Lami je bil res od sile dolgočaaen. Vobče se po kopnem ne potuje tako prijetno ko po vodi. Mimo tega je pa pritisnila neznosna vročina, še bolj poudarjajoča enoličnoat pokrajine, ki izpričuje svoj peščeni značaj edlnole s popolnoma okrnjenim rastlinstvom.
Popolna izčrpanost pa pomanjkanje sveše, čiste vode Je pripomogla, da se me je začela lotevati še mrzlica, kakor da me ni že zadosti mučilo domotožje po blaženfti rekah Jn močvirjih. MoJi ljudje so bili urssanl čisto po zanikarnosti naših konj ter po lentobi In svojeglavosti tovornih volov. Ksder smo se čez dan u-stavili, sta se moja mala noju kar zrušila od onemoglosti. Svoja dolga vratova Sta stegnilo po žgočem pesku in kadar je žar solnoa nekoliko odjenjal, sts Jo-la pohlevno grulitl, kakor golobi, le nekolfko ostreje. Jjkdločl so razgrajale hijene in šaJtall, ki sem enega tudi iA>il.
V	vojaški postojsnki tturl smo ae dvs dni odpočili. Poročnik Bollardlere, ki ji načeluje, Ima celo farmo IjiAkiih gazel, Za c-no, ki je še čiato majhna, opravlja sedaj materinske posle koza, ki jo hrani s avojlm mlekom.
Tudi tukaj ao nam prijazni gostitelji sa razvedrilo postregli s sijajno fantazijo, združeno s plesom milnih kanembušklh k raso-tle, k! nosijo ovratnice od ambrj», lase pa spletene, krog in krog glave v visečih drobnih kitkah, ki se kar cede mattabe In ki so vrh tega še namazane s nekim poaebnim domaČim eketraktom, da se blešše v žaru zahajajočega so In ca, kakor da bi bile Is slata.
Zapustivšl vojaški teritorij kjer nam Je blagodejen počitek viti novih sil 'p poguma, smo ae obrnili proti Jugu. Spotoma «mo I »ozdravili v Masa kuri Ju prvega civilnega upravnika v teh krajih, nemalo ganjeni, ko smo videli, da prenaša tudi njegova žena to prostovoljno pregnanstvo.
Pokrajino, kjer amo hodili ae-daj, bi lahko imenoval ogromno ptičnioo, zakaj tod kar mrtgvh I*-gatk. grlic in stičnega ptičjega ziroda, k I smo si ga po potrdi tudi privoščili za hmno, no da bi biki potreba za to bog ve k* Ipe lovske spretnosti. Kmslu s«en ugledal tudi prvo močvirje, ki je mahoma spet ras netilo moj ugašajoči optimizem In kako naj bi ne poeta! Jaz, ki ne verujem v ¿odete, optimist, videč pn prihodu v Fort lasni vsa moj s na|-dražja bitja: obe mala noja in z veslava baptista živa. In is se tudi nad stanjem '«stale «Mrke no morem bog ve ksko prlUiše-vatl	, .uU
Guverner Coppet mi je pomagal sestaviti novo rečno brodov-Je. sestojoče is štirih ribiških in dveh drevesnih čolnov In zgraditi dve veliki kletki za živali, ki sem Jih obljubil prinesti ¿Ive v Park, sa muzej in kolonialno razstavo. 4J
S temi pripravami sem se zamudil v Fort ijamiju pol meseca, kar ml pa nI bik) žal, ker sem si medtem lahko ogledal in se poglobil v široko sasnovano zdravstveno organizacijo, koje namen je zatiranje spalne bolea-ni, ki je prava šiba božja te delale.
V začetku maju smo odrinili na pot proti Fort Archambaultu. Lagodno so drseli naši čolni po zelenih vodah stare znanke Charl Jo, včaai med skalnatimi bre-šlnaml, ki ae afcoro navpično spuščajo v vodo, potem pa spet med sipinami zlatega peska, ki dele reko na broaštevilne rokave, nad katerimi se spreletnvajo pravcati oblaki vsakovrstnih krilatcev,
VasH Iz JigaMJi
Zima je šolo zdaj prišla v Slovenijo. Včeraj ponoči je sačelo snežiti in Je včeraj čes dan za-medlo vsa pota in zapadel je precej visok sneg. Tako Imamo letos zimo malo poano. Veesll so enega predvsem smučarji, ki bodo adaj lahko priredili tekme, ki jih doslej niso mogli. Zakaj brez enega so smuške tekme pač težko Izvedljive.	,
Goopa ministrica, lena bivšega minlatra Koate Timotijeviča, je udubno kadila v svojem stanovanju v Beogradu v postelji cffeareto in pri tem zaspala. Po-ateUa se je vnele, grozil Je požar in morali ao prkhltetl gaail-el. Ker stanuje minister sredi meata, na Terezijah, se je abra-la t*M velika množica. Zakaj požar, ki ga povzroči kaka mlnl-atrica, vendar ni čisto navadon požar.
Redukeije. — Lahko bi za stalno uvedli rubriko "Redukcije", kjer bi samo beležili številna odpuščanja delavcev In delavk v posameznih obratih, tovarnah ln rudnikih.
Trboveljska je odpovedala ko-laktivno pogodbo rudarjem, odpustila 2ftft rudarjev v Rsjhen-burgu, ustavila obratovanje samo na tri Šihte v tednu.
Kovinarji v Možici oo bili reducirani, delajo pa ssmo pet dni v tednu.
lastnik premogovnika v Kro-melju Jak H je odpustlrM rudar-jev.
V Kurilnici državnih lelsenic v Mariboru dolavcl niso dobili Izplačanih premij za november ln deccmber prejšnjega leta, ¿sš da so premije ukinjene. Priia deti delavci trpe mesečno izgubo od 100 Din do 600 Din pri posamezniku.
Čevljarsko podjatjs Pollak v LJubljani. Kranju In na Vrhniki Je reduciralo plače vsemu svojemu delavstvu za 10 odstotkov.
GuManjska Jeklerna namerava reduclrstl 60 delavcev.
Tekstilna tvnlka Hutter v Mariboru Je reducirala akordne plače svojim delavkam od 40 do 36 par od delovne enote. Pri posamezni delavki znaša Izgube ms-sočno okoU 100 Din.
(Dalje prihodnjič , . bi lahko z*pkaJi.)
IU»novec as še mudi v Ameriki med vsmi. — Pri nas ga vedno še zelo pogrešamo. Namosto nj ga prihaja njegove partije pet tenorist Vlčar Iz Zagr*!*, nekaj vlog pa Je naš (udiral Gontlč, ki Je bil do lani član opernega zbora, lani pa je postal solist. Nsu-čll se Je že več psrtlj, njegov glas se lepo razvija ln v Igri, kjer Je bit izprva zelo okoren, ee tudi počasi uglaja In pričakujemo, da bomo Imeli v nJem le dobrega tenorista — dokler nam ga spet tujina ne ukrade. Zakaj rtaša opera je nekaka šola za dobre pevce, nekak zavod sa iau-čevsnje dobrih pevcev, ki Jih potem tagubtnio: Ljubljani Jih vzame Zagr«š) sli Beograd sli 1-nezemstvo, —- O Banovcu čitsmo, ds uopsvs v Ameriki, kar mu do cels prisodimo ln tudi želimo. A ksr radi bi, ds M se spet vrnil k oam in sape I spet nem s naših opernih desk.
Delavska predloga poražena
(onrord, N. II.—Nižja zbor niča državne leglaiature Je po raslla predl<«o glede akrajšanja drlo v nega čaae na 48 ur oa te deo za lanske in otroke s 206 proti 162 glasovom.
> Driiiaaka kriza
- *
Val vemo: le davno je družina • •gružena. Vez, ki spaja očeta, mater In otroke, se je zrahlja, stari nazori o avtoriteti staršev In o pokornost! dece, temelji sa patriarha lično obliko družine so se morali omajati v času, ko sili oster žlvljenskl boj mladino Is zgodaj k zaslužku in jo napravi j a aamostojno. AH pa nI tudi naraščajoči zsslulck mater nevarnost za družino? Nekoč je bila družina skupno posest oskrbujoča In pomnožujoča skupnost sa proizvodnjo, obrat ln delo, ki Je skoro vsem ženam, nudila možnost, da so vse svdje sile posvetile domu. Is blago« slove materinske ljubezni in go« spodlnjikih skrbi je izhajala družinska vez, ki je porajala družinske idile in družinsko srečo. Danes pa mora žena ln mati upoštevati gospodarske spremembe, ki posplošujejo siromaštvo ter predstavljajo družino le še kot saslulkarsko In kon-aumentsko skupino. Skrbeti mora u vodstvo gospodinjstva, ki sahteva mnogo varčnosti ln računati mora s ureditvijo pridobitnega gospodarstva, kajti zaslulek moža sam ob sebi ne zadostuje sa pretivljanje dru-llne.
Toda ne samo v preobrazbi gospodarske podlage družine, tudi v socialnih preureditvah, v njegovih odnošajlh med posamezniki ln družbo so opasnosti za družino. Tudi poraat izven hišnih sabav, privlačnost športa, čigar mnoge vrfite ustvarjajo v družini rasllčna prlpadnl-Štva, ki gotovo ne učvrščajo vezi med poaamoznlmi Člani, škodujejo harmoniji ln skupnosti družine. Nazadnje ne smemo pozabiti vpliva posurovellh navad ln irahljane morale kakor tudi u-sodepolnlh posledic pretreslja-Jev, ki Jih ,je Issvala svetovna vojna In ki jih izslva brsečl tempo, ki preprečuje razvoj !n-dlvlduallt olje v naši dobi. Nt čudno, da meji v takšnih raemo-rah tudi zakonska kriza na temeljih družine.
Čeprav se toliko govori o vseh teh spremembah v Življenjskih razmerah In livljonskih nazorih, ki ogražajo družino, vendar se premalo upošteva nevarnost naraščanja javnega skrbstva sa mladino, ki ni mišljena kot dobro delo, ampak kot aoclalna dolžnost. Otroke navajajo, da preživljajo dneve v rasnih zavetiščih In ker sta često oče in md-ti saposlena Isven doma, poataja domače ognjišče vedno bolj tuje. fte pomembnejše Je naraščajoča ln utrjujoče ae krčenje odgovornosti roditeljev. Tako sa ubija vzgojna moč družina In se zrahljajo družinske vezi.
Ali pa morajo vse te sprs-membe povzročiti razpad ali razhod družine7 Ali ne more proti lomu polomu pravne institucije, ki Jo ščitila In oblikovala človeštvo tisočletja, nihče nastopiti? Ali niso prsv lene kot čuvarko družinskega življenja poklicana preprečiti ta polom?
Ker nimata sa družino več pomena gospodarske skupnost In vsgojns moč, mora pomagati tretji, družinsko organizacijo podpirajoči člnltelj, notranja vdanost družinskih člsnov. Ta psihološka sila pa more zmagati nad vsemi družinske temelje izpodkopsvsjočlm! vplivi le tedaj, čc bodo žene gojile drulinr «ko življenje z vsemi silami svojega s res ln s vsemi darovi razuma tako, ds bo našel vsak član v drullnl potrebno oporo In medsebojno pomoč. Žene morejo ostati močne In optimistične tir nenehoms misliti, ds družina no sme rszpsotl. Obenem morajo spoznati, da mora tudi družina odšteti času svoj davek, da ao mora prilagoditi novim življenj-eklm fMigoJem, da bo lahko vrži-la v spremenjeni obliki svojo prastaro In predvidoma večno kulturno poslanstvo,	y ,.
G-e n.
t i \
vKí
(Bi
r"
Cikaš! I sHwtnl svet urgira ročne delo
Chicago. — Mestni ev«4 je V sredo sklenil, da pri|xiruča glavam mestnik oddelkov, naj v bo-doše Uvrtfciejo vsa mestna dele, kjer Je to praktično, a ročnim delom namesto a stroji, tako da ho več delavcev upoolanik. Resolucijo v la namen t» predložil alderman «John Toman Is wards.	, t
W lfSi PSOL
27. FEBRUARJA
Naročite ti
Auna /\ K ra***
POD OLEANDRI
UravJ» )• MpnmlllM, mi zirtvNum it)s 4PLAMHKA* tm a
PodušujU M r» proti artafrijoaklorosi, aafrvoaaoati, ndt»t«a vy, pljafaanm katarja, arini oslabelosti, obolenju aa jatrik, slabi pMk.^7 saprtju, toitniia bolaania in kamnom, neradaoetiia t érm*jn L ¡T ® iti, obolanja mím Idaline in ilati iUi (hemoroidom) Ur ca »I^Jm!? njo in oaveiaraaja krri	***
• Zahtevajte y drogárijah priatni "PLANINKA" ¿»f fckarn B*w„ ali ga aaroétta pri: naga Pramra, 167 Se. Mala «L. So. Norwtik, c«*
naznanilo
WV^ÍWT!
i Ustavita Wlia
L litara
PARIS» 14. um -10« tpr.
(11*6 A. M.) (1:10 P. M.)
»< kj*
Tjika vabila sí tímUm in «boda, visítales, časniki, knjiga koMir» K ktake Itd. ▼ slovenskim, hrvatskem, slovaškem, čeflcsm, nemškim,
snfkikam jasflra in dragih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SAJADA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
• pojuafla dala vodstvo tfakanu. Cm umi, «nrfjako Ado prv# ml