leto XXIV., št. 1S6 upravmštvo: LjuDliana, Puccmiiera aHca 5. Telefoo h. 11-22, JI-23. 51-24 loseouu ocluelek. L»ubi|aaa, Puccmiieva ulica 5 — Telefoo h. Jl-23, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubi lanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase a Italije in inozemstvo: UPI S. A*. MILAN C Račuru. a LiudIlansko pokrajino pn pofano-čekovnean zavodu fa. 17.749. a ostal« kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Mata pMaaa ▼ PoKgebuhi bat bezahlt LpMjana, torek 11« julija I944 Prds — Česa 1.— L Izhaja vsak dan razen poneaeijka. Mesečna naročnina 25 lir. Orednifitvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St 5, Telefon §L 31-22 31-23. 31-24. Rokopisi se ne racalo itrassen- und HatsserkaitipSe Im Caeif MissgSileHte Seindliche Diirchbrucltsversucl^ in Italien — Sowjefs asi der Sseara snfgefangen — Wslna gegen zaM- relche Angriffe behaaptst Aus dem Fiihrerhaupt q uart i er, 10. Juli. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekanjci: Die grosse Abvvehrschlacht im Raum von Caen griff iin Laufe des gestrigen Tages auf die Siadt seibst iiber. Nach erbit-terten Strassen- und KUuserkiimpfen, in denen unsere Trup p en dem Feind schvver-ste Verluste zufiigten, driickte der Gegner unsere Lin'ien auf den Sudrand von Caen sur^uk. Bei Giainvilie scheiterten feindiiche Panzerungrilie. Ln einer Einbruchsstel-le beiderseits der Strasse von Caumont— Caen sind die Kiimpfe noch nicht abge-schlossen. Zwischen Airel und Satnteny komite der Feind nu? geringen Geiandegewinn erzielen. Siidlieh La Kaye du Puits vvurdea mehrere feindiiche Angriffe abgewiesen, vvestlich des Ortes feindiiche Bereitsstellungen tiurrh zusammengefasstes Artilieriefeuer zersehliigen, Eei den Kampfen der vergangenen Wo-ehe im Siidwestteil der Halbinsel Cherbourg haben sich die Kampfgruppe der 77. Infan^erie-Diviisioii unter Gfcerst der Res. Bacherer und die Kampfgruppe der 243. Infanteris-Divislcn unter Oberst Kloster-kemper besonders ausgezeichnet. Im iranzosisehen Raum vvurden wiede-ritni 239 TerrGristen und Saboteure im Kampf niedergemacht. Vor der nioderiandisehen und nordfran-zosisehen Kiiste versenkten Sieherungs-fshrzeuge der Kriegsmarine in der Nacht zum 9. J uii 2 britische Schneilfeoote, be-schati-gten 4 vveitere schvver und erzielten zahlreiehe Treffer auf mehreren anderen Booten. Ein eigenes Fahrzeug ging verlo-rert. Irn Golf von St. Klalo zvvangen Vorpo-stenboote fehidiiehe Zerstorer zum Abdre-Lers und beschiidigten einen von ihnen. Bas »V 1«-Vergeltungsfeuer auf London dauert mit nur geringen Unterbrechungen an. In Itaiien seichneien sleh unsere an der Kiisienstiasse bei Volterra, Poggibonsi, Arezzo und aa der Adriatischen Kiiste ein-gesešsten Truppen gestern erneut durch besondere Standfaaftigkeit aus. Trotz Ein-satzes iiberlegener Infanterie- und Panzer-kriifte, die dureh starke Artillerie und lau-fende Luftangriffe unterstiitzt vvurden, ge- lang dem Feind nirgends der erhoffte Durchbrueh durch unsere Front. In eini-gen ortlichen Einbruchstellen hielten die Kampfe am gestrigen Abend noch an. Im Osten liessen die Angriffe der Sow-jets bei Kovvel nach dem hervorragenden Abvvehrerfolg unserer Truppen an Heftig-kcit nach. Erneute Durchbruchsversuche vvurden zersehlagen. Westlich Baranovvicze fingen unsere Di-visionen die mit starken Infanterie- und Panzerkraften vordrir.genden Bolschevvi-sten in erbitterten Kampfen an der Szca-ra, beiderseits Slonom, auf. Die Verteidiger von IVllna behaupten die Stadt gegen zahlreiehe von Panzern unferstiitzte Angriffe des Feindes und fiigten ibin hohe blutige Veriuste zu. Nordwestlich Wilna vvurden die Sovvjets im Gegenangriff zuriickgevvor-fen. An der Strasse Kanen-Diinaburg sind heftige Kampfe im Gange. Gegenangrifle unserer Truppen hatten Erfoig. Nordvvest-lich Polozk scheiterten die Durchbruchsversuche mehrerer sovvjetischer Schiitzen-divisionen am ziihen Widerstand unserer Truppen. Bei den sclnveren Abvvehrkampfen im Raum von Orscha hat sich Major Lam-preeht, Kommandeur einer Hamburgisehen leichten Flakabteilung, durch heispielhafte Tapferkeii ausgezeichnet. Starke Schlachtfliegergeschvvader griffen in ro i i en den Einsatzen in die Erdkampfe ein, setzten zahlreiehe sovvjetisehe Panzer und Gescliiitze ausser Gefecht und vernichteten mehrere hundert Fahrzeuge. In der Nacht fiihrten Kampf- und Nacht-schlachtflugzeuge vvirksame Angriffe gegen den sovvjetischen Nachschubverkehr. Besonders in den stark belegten Bahnhofen Korosten, Olowsk, Rovvno entstanden grosse Brande in Betriebsstofflagern und heftige Expiosionen. Ein nordamerikaniseber Bomberverband vvarf gestern verstreut Bomben im Raum von Ploesti. ESnzelne feindiiche Flugzeuge vvarfen in der letzten Nacht Bomben im rheiniseh-westfalischen Raum. Seestreitkrafte, Bordfiak von Handels-schiffen und Marine-Flakartillerie schossen in der Zeit vom 1. bis 10. Juli 66 feindiiche Flugzeuge ab. JBi^JŠ m mvaaaf Berlin, 10. jul. Mednarodni poročevalski urad javlja: Velenapad druge angleške armade na Caen je včeraj popoldne omogoči] močnim oklopnim britanskim bojnim skupinam, da so vdrle v severni del me-. sta, kjer so se razvili srditi poulični in hišni boji, ki so trajali do noči Anglešiki vrhovni poveljnik je včeraj pritegnil nadaljnje divizije v borbo ter je poleg težkega topništva bojnih ladij pred izlivom reke Orne, uporabil še mnogo motoriziranih havbic, ki so skupno z bojnimi letalci obsipale nemške črte v vsej njihovi dolžini z neprestanim bobnajočim ognjem. Proti poldnevu so nato Britanci s severa in severovzhoda pričeli napad, v katerem jim je uspelo, da so na nekaterih mestih vdrli v nemški obrambni sistem ter se prebili do caenskih ruševin. Severno in severno-vdhodno odtod pa so se davi še držale močne nemške odporne skupine, ki z izredno odločnostjo odbijajo sredotočne britanske napade. Nasprotnika so doletele na tem področju izredno velike in krvave izgube. 1 lo samo odporno gnezdo je včeraj s sred-stv; za boje iz bližine uničilo 17 oklopnikov. Tudi ameriški velenapad med Viro in Tr:;sto se je včeraj nadaljeval z izredno srditostjo. Američani so ob južnem bregu Vire prodrli proti jugu do Cavignvja, v smeri pro i i jugozapadu pa so napredovali na področju Le Deserta, dočim se jim je ob cesti 171 posrečilo pridobiti zelo malo ozemlja. Tu so se zrušili številni oklopniški napadi severno od Saintenyja ter je nemška obramba uničila 29 ameriških okl-opnikov. Tik vzhodno od La Haye du Puits a so Američani izgubili važno višino. Berlin, 10. jul. Mednarodni poročevalski ti rad poroča: Američani s0 včeraj s področja ofc Viri in pn z moč vir'j pri Gon?esu nadaljevali svoje velenap&de na nemške črte. Pri tem jim je uspelo, da so ob cesti 174 prodrli za nekaj kilometrov- proti jugu medtem ko so Nemci bolj zapadno cd tod kljub temu, da je nasprotnik napadal s težkim orožjem, deloma že pred svojimi črtam-; krvavo razbil' vse napade ali pa jih vrgli nf.zaj. Tudi zapadno od Prai-ries-Marecageuses de Gecrgea se je izjalov lo ob močni nemški obramb' več silovitih ameriških napadov. Odbit je bil ponovni poskus Američanov, da bi se z naglim napadom po- lastili kraja La Haye du Puits. Kraj je še nadalje v nemšk; posesti. Berlin, 10. jul. Več tednov so si Anglo-američani prizadevali, da bi prebili nemške črte na srednjem odseku invazijskega bojišča, a zaman. Sedaj so napadalci oja-čili svoje napade na za,padnem in na vzhodnem koncu invazijskega predmestja. Dočim so Severnoameričani tudi v soboto ponovno poskušali na področju La Have du Puits prodreti proti jugu in istočasno med Viro in Tauto proti zapadu, so Britanci pričeli na odseku pri Caenu širolcopotezen napad, da bi vsaj tu prebili nemško zaporo. S tem je bitka na področju Caena znova vzplamtela z vso silovistostjo. Med razvalinam)! Caena Berlin. 10. jul Vojni poročevalec agencije DNB na zapadu Alex Schmalfuss javlja: Z ogromno uporabo materiala je sovražniku v nedeljo uspelo, da ie vdrl v razvaline mesta Caena. Točnejš-h podrobnosti ni vendar je računati s tem da se med ruševinami hiš vrše se srdit, boji. Na področju Caena so se hudi boji vršili tudi v noči na soboto. Sovražnik je napadel še s severozapada ter se je tamkaj do razdalje 3 km pr.bližal mestnim razvalinam. Po silovitem bombardiranju s stot'nami težkih in srednjih bojnih letal in po dolgotrajnem bcibncčem ognju je pričel sovražnik v soboto dopoldne z napadom severno cd Caena. S podporo topništva in s številnim: oklopniki sta poizkušali dve britansko-kanadski diviziji zasesti ruševine nekoč tako lepega normandijskega pristaniškega mesta. Vendar jim je doslej le južno od Hemuvillea in "nekoliko zapadno od tamkaj uspel kvečjemu 2 km globok vdor. Obe vdom; mesta sie je posrečilo zajeziti. Pri Buronu. severnozapadno cd Caena, so poskušali Briranci' prodreti proti Caenu. a so morali ta svoj poskus opustiti, ker so imeli velike človeške in materialne izgube Napad na Caen je bil pričakovan in nrav tako. da bo sovražnik kmalu napadel tud; z jugcizapada. Že iz opustitve nekaterih krajev, ki jih je sovražnik na področju TVlija zasedel z visokimi krvn mi žrtvami se je d-alo sklepati, da je premesti! čete za neposreden napad na Caen. ker ?e mu obkolltev tega mesta ni posrečila. Ogorčeni poulični in ldšni boji v Caenu Ponesrečeni sovražnikovi probojni poizkusi v Italiji — Boljševiki zaustavljeni na ščari —- Vilno smo kljub Številnim napadom Fiihrerjev glavni stan, 10. jtd.. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Velika obrambna bitka na področju Caena se je včeraj razširila tndi na mesto samo. Po ogorčenih pouličnih in hišnih bojih, v katerih so zadale naše čete sovražniku najtežje izgube, je nasprotnik potisnil naše črte na južni rob Caena. Pri Grainvillu so se izjalovili sovražnikovi okiopniški napadi. V vdornem mestu ob obeh straneh ceste Caumont—Caen boji še niso zaključeni. Med Airelcm in Sa:nteny.jem je uspelo sovražniku, da je le malenkostno napredoval. Južno cd La Haye du Puitsa smo zavrnili več sovražnikovih napadov, zapadno od kraja pa s strnjenim topniškim ognjem razbili sovražnikova zbirališča. Pri bojih prejšnjega tedna na južnoza-padnem delu polotoka CherfooiTrga, sta se posebno izkazali bojna skupina 77. pehotne divizije pod poveljstvom rezervnega polkovnika Bachcrerja in bojna skupina 243. pehotne divizije pod poveljstvom polkovnika Klosterkemperja. Na francoskem področju je bilo v bojih zopet uničenih 239 teroristov in saboter-jev. Pred nizozemsko in severno francosko obalo so potopile zaščitne ladje vojne mornarice v noči na 9. julij dva britanska brza bojna čolna, težko poškodovale 4 nadaljnje ter zadele več nadaljnjih čolnov. Izgubili smo I vozilo. V zalivu St- Maloju so prisilili izvidniški čolni sovražnikove rušilce k umiku ter enega od njih poškodovali. Z maščevalnim ognjem »V 1« le z malimi presledki še nadalje obstreljujemo London. V Italiji so se z izredno vztrajnostjo tudi včeraj izkazale naše čete ob obalni cesti pri Vclterri, Poggibonsiju, Arezzu in ob jadranski obali. Kljub uporabi premočnih pehotnih in oklopniških sil, ki so bile podprte z močnim topništvom in stalnimi zračnimi napadi, se sovražniku nikjer ni posrečil pričakovani prodor naše bojne i „ črte. Na nekaterih vdornih mestih so včeraj zvečer boji še trajali Na vzhodu so po odličnem obramtmem nspehn naših čet popustili na silovitosti sovjetski napadi pri Kovljn. Ratzbiti so bili ponovni poizkusi prodora. Zapadno od Baranovičev so zaustavile naše divizije v ogorčenih bojih ob Ščari, na obeh straneh Slonoma, z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami prodirajoče boLjševike. Branilci Vilne so obdržali mesto kljub številnim z oklopniki podprtim sovražnikovim napadom ter mu prizadejali visoke krvave izgube. Severnozapadno od Vilne so bili boljševiki z protinapadom vrženi nazaj. Ob cesti Kovno— Dvinsk so v teku ogorčeni boji. Protinapadi naših čet so bili uspešni. Severnozapadno od Polocka so se ob žilavem odporu naših čet izjalovili probojni poizkusi več sovjetskih strelskih divizij. V težkih obrambnih bojih na področju Orše se je z brezprimernim junaštvom izkazal major Lamprecht, poveljnik nekega hamburškega oddelka lahkega protiletalskega topništva. Močne jate bojnih letal so stalno posegale v boje na zemlji, onesposobile številne sovjetske oklopnike in topove ter uničile več sto vozil. V noči so izvedla bojna in nočna borbena letala uspešne napade na sovjetski oskrbovalni promet. Posebno na težko bombardiranih kolodvorih v Korostenu, Olevsku in Rovnu so nastali veiiki požari v skladiščih pogonskega goriva ter silne eksplozije. Oddelek ameriških bombnikov je odvrgel včeraj raztreseno bombe na področje Ploeštija. Posamezna sovražnikova letala so odvrgla v pretekli noči bombe v rensko-vestfalskem področju. Pomorske edinice, protiletalsko topništvo trgovinskih ladij in vojne mornarice je sestrelilo v času od 1. do 10, julija 66 sovražnikovih letal. Ma vzksšnem bojišču Berlin, 10. jul. Mednarodni poročevalski urad poroča: Po težkem porazu, ki so ga doživeli boljševiki dan preje pri svojem širokopotez-no zasnovanem napadu zapadno od Kovlja, so včeraj le s slabšimi silami nadaljevali svoje akcije. Nemci pa so jih pred svojimi postojankami odbili zopet z velikimi izgubami, med katere je treba šteti tudi 37 oklopnikov. Zapadno od ožine pri Baranovičih so se ob šavi in Njemnu razvili živahni boji, v katerih so Nemci ponovno krvavo razbili poizkuse boljševikov, da bi vdrli v bok in v hrbet nemškim zaščitnim četam. V Vilni se je nemška garnizija umaknila v notranjost mesta. Odbila je v hudih pouličnih in hišnih bojih silovite napade močnih sovjetskih formacij. Boljševiški strelski oddelki so imeli pri tem tako velike izgube, da je sovjetsko vodstvo napadalo včeraj skoraj samo še z oklopniki, ki so jih Nemci v zadnjih 48 urah uničili nad 30. Severnozapadno od Polocka so boljševiki nadaljevali z več svežimi strelskimi divizijami svoje napade na nemške zaporne postojanke. Kljub najhujšemu pritisku so nemške črte vzdržale množestveni naval. Večina sovjetskih napadov se je zrušila že pred nemškimi postojankami, ostale pa so odbili branilci z golim orožjem. V teh bojih je padlo mnogo boljševikov, več sto pa jih je bilo ujetih. Berlin, 10. jul. Boljševiki so v soboto ojačili svoie napade na področju Kovlja. Zagrizeno boreči se nemški grenadirji so dosegla popoln obrambni uspeh. Skupno so izgubili boljševiki v teh bojih v 24 urah 172 oklopnikov. Na področju Baranovičev so se nemške čete še nadalje napadajočim boljševikom trdovratno upirale. Končno je vsled ogrožajoče bočne obkolitve nemško vodstvo umaknilo svoje prve čete na postojanke proti zapadu. Na Vilno je nadaljeval sovražnik svoj pritisk še nadalje z močnima silami v smeri od vzhoda. Južno mesta so Nemci prestregii sovjetske sile, ki so prišle že mimo tega kraja. Tudi severno od Vilne so naleteli boljševiki pri poizkusu, da bi prekoračili železnico Vilna—Dvinsk, na ogorčen nemški odpor. Rumunsko vojna poročilo Bukarešta, 10. jul. Vrhovno poveljništvo je objavilo snoči sledeče vojno poročilo: Ob spodnjem Dnjestru, v srednji Besarabiji in v Moldaviji ni bilo nikakih posebnih bojev. Danes dopoldne je britansko-severn©ameriško letalstvo bombardiralo mesto Ploesti, porušilo javne naprave in stanovanjske hiše ter povzročilo izgube med prebivalstvom. Sestrelili smo več štirimotornih bombnikov. Soclalno-demokratsko zborovanje v Helsinkih Helsinki. 10. jul. Finski poročevalski urad javlja, da se je v nedeljo v Helsinkih vršilo zborovanje vodilnih organov socialno demokratske stranke, ki so se ga udeležili člani strankinega vodstva, poslanci , okrožni zostopniki, delavski voditelji in socialno demokratski novinarji. Finančni minister Tanner je podal obširno poročilo o političnih dogodkih zadnjih tednov. Edji v Italiji Berlin, 10. jul. Na italijanskem bojišču je nadaljeval sovražnik svoje napade v soboto tako na zapadnem obalnem odseku pri Volterri kakor severnozapadno od Siene in ob jadranski obali, vendar se mu nikjer ni posrečilo nrebiti nemške črte ali pa zasesti kako večje ozemlje. Berlin. 10. jul. O boj'h v Italiji poročajo: Ob jadranski obali poveljujoče britansko poveljništvo je pognalo včeraj dopoldne ponovno v napad svoje poljske najemn:skc divizije, s katerimi je udarilo na nemške postojanke pri Filotranu Pc večuniih ogorčenih borbah. v katerih so bile vrete Poljakov močno* razredčene so se vsi njihovi poskusi, da b: prebili nemške črte. izjalovili. Na bližnjih vzhodnih odsekih, predvsem pr Osimu. se zbirajo novi oddali"i sovražnika, kar kaže. da se bodo tud: tam pričeli novi napadi. se seli v R?en Stockholm, 10. jul. »New York Times? objavlja brzojavko iz Washrngtona, ki pravi, da so Angloameričani Bonomiju »dovolili«, da sme prenesti sedež svoje vlade v Rim. Bern, 10. jul. Pod velikima naslovoma »Zarota molčanja je strta« in »Sistematično uničevanje Londona« objavlja »Die Tat« posebno poročilo iz Londona, v katerem pravi: Vsakdo na svetu ve jn govori o napadih na London. Ameriški novinarji poročajo o dolgotrajnem in načrtnem uničevanju Londona. V Lizboni lahko izveš vse mogoče podrobnosti 0 poškodbah in nedavno je ušlo britanski cenzuri celo direktno poročHo britanske radijske postaje v Alžiru, v katerem se omenja britanska prestolnica v zvezi z bombardiranji z no vimi letečimi bombami- Poročila jasno dokazujejo, z ofoi»mbo pred novim nemškem orožjem zaposlen znaten del zavezniškega letalstva, ki je mnogo večji, kakor ^prvofe0 ka_ zalo Tudi stalna pripravljenost de ovnih sil za takojšnja očiščevalna in popraVijaIna dela močno teži britansko vojno gosp^. trpeli stvo. K temu je treba prišteti zmanjšanje proizvodnje porušenja tovarn in preutrujenosti delavstva. Moteni nočni mir in naporno gasilsko m reševalno delo v prostem času gotovo ne večata delovne moči delavstva. Londonski dopisnik lista »st. Galler Ta»-blatt« mend, da so sedaj prvič v tej v0-ni vidno trpeli živci Angležev. Churchill ' ie v svoji izjavi v spodnji zbornici angleško javnost sicer nekoliko obvestil o obsegu napadov in škodi, ki so jih povzročile »le teče bombe«. Resnosti položaja pa ni več prikrival. Stockholm, 10. jul. V poučenih angleških krogih so po vesteh »Go9tebprgs Mor-genpostena« edini v tem, da so Nemci v letečih bombah našli orožje, ki je poceni in katerega je mogoče izdelovati v velikih množinah. Leteča bomba pomeni Za Nemce na tem področju idealno orožje. tr Berlin. 10. jul. »Demokratska svoboda že vlada« pod tem naslovom poroča »Vofscher Benfcachter« v svoj5 nedeljski izdaji, di st> zavezniki v Cberbourgu mobilizirali vso nu.ško prebivalstvo ob 18. do 45. ieta starost; ter gi brezobzirno uvrc? ili v najemn'ška krdela generala De Gaulla. Poleg tega so ustanovil- takoj posebno sodišče tako imenovane »svobodne francoske vlade«, ki je octre.l-lo mnogo aretacij in izreklo brezobzirne smrtne obsodbe. V komentarju o tej vesti pr v »Volki-seher Bcobachter«. da se na franco-kih t'eh ponavlja ista :gra, ki jo je svet videl že povsod tam kamor so prišli tako imenovani borci za demokratske svoboščine. List opozarja na Severno Afriko, kjer je iz Moskve dirigirani alž rski odbor uvedel režim strahu in groze, ter na Italijo, kjer pred očmi in s podporo anglo-ameriških vojaških obbstev v Moskvi izšolani komunisti vedno bolj dobivajo notranjepol tično oblast Nadalje opcorja list, da prinašajo Angleži m Američani v nasprotju s svojimi obljubami v vsako domnevno »osvobojeno« deželo le lakoto bedo in bolezni ter da na »osvobojenih« evropskih obalah še niso videl' nobene ladje z žitom aE z mesom, čeprav se vrača mnogo polno natovorje-nih prevozni ladij z nakradenimi stvarmi v Demokratska svoboda" obratni smeri preko Afanrika. Vest iz Cher-bourga. pravi »Volkscher Becbachter«. je za-rad' tega posebno neprijetna ker so se tamkajšnji francoski rojaki brez sramu uda!j zahtevi da je treba že tak0 dovolj trpeče francoska prebivalstvo postaviti v službo armad, ki nameravajo napraviti iz Francije puščavo in k kaznujejo s terorjem domovinsko zvestobo njenega prebivalstva. V teh ukrepih tiči ves bes napadalcev zaradi vedenja francoskega prebivalstva nasproti njim. Novačenja pa dokazujejo tudi nujno potrebo invazijskih čet. da osvežijo svoje često zkrvavljene in hudo zdelane oddelke. List pripominja na koncu, da dokazuje dejstvo, da so morali napadalci izdati uradno objavo c potrebi več sto aretacij v Cherbourgu »ker so bili prizadeti nevarn za splošno varnost in za zavezniške operacije«. dovolj jasno, kakšno je razpoloženje širokih krogov francoskega prebivalstva v Normandiji, b pa, da so Francozi temelj to ozdravljeni vseh nad ki So jih morda stavili v svojo »osvoboditev«. Nasprotno pa se prebivalstvo operacijskega in zbiralnega področja nem&"h armad nasproti Nemcem tako tova-rišfeo vtrde. da so mu nemška vojaška povelj-ništva večkrat lahko izrazila svoje "zrecno zahvalo Protibolpsvu narodna emmrn 'A Polno je krajev v naši prelepi domovini, k| so dali najboljše, kar so mogli, da bi očistili našo zemljo mednarodnih tel;.v: jev, ki so se v raznih ovčjih kožuLih piitcpii v naše vasi, da bi pres.ejjiii ir.:e i.ji L tvo: dali so življenja svojih najbo Ji'iii s.nov. 1 a prvem mestu pa bo med te:ni ;r.«cr.i ca. a krajev blestelo ime Št. Jošt nad Vrhniko, kjer je bila pred dvemi ieti .iroslavoijj.o organizirana prva Vaška st?«--a ni na d tleh. Ta obletnica ni pomemben ucgu.iek samo za Št. Jošt, temveč za vc-i -5 turoa, saj so prav Šentjoščarf s svoj.m oboroženim nasteponi proti komunistih :mu nasilju pekazaii vsem poštenim ' [oT. . neei-., aa še nj vse zamujeno in ca je ir:c. .j}e p e-prečiti satanske načrte, ki so Jih pek; komunisti glede našega naroda. Tako so Sentjoščani sprožaj pekrev, ki to j2 ka sneje razvil po vsej slovenski z ■ m se napos-ed razmahnil v orga nizirajo domobranstvo, ki je danes strah in t: .. . \aeh gozdnih tolovajev, koder koli prtava vaš rod. Tej hrabri in zavedni postaj >nki jc v nedeljo nanien'ii svoj obisk lu. i .ie r.t g. Kapnik, da se tako oseaz.o cdu<,L.?. s; s-minu vseh junakov še&i;b.-ike • • . 3 straže, ki so žrtvovali svoje živije«.je za rešitev našega ljudstva bp< d . omun stiči e strahovlade, obenem pa vuje n .r . : ia domobrancem, prekaljenim -a j:<:ei.is; Dim v marsikateii borbi, na. za nadaljnje zmage, šentjoščani sa nam s svojim svetlim zgledem pci-a«. , ti.: je dolžnost vseh Slovencev, ii : to borbo •m r r n --a hranila proti komunizmu nadaljujemo v^e -ie.*, dokler ne bo vsak slovensi.i č-^ovik mcg< 1 brez komunističnega srpa in . • .> živeti in delati na iepi, a tako --vs a trpinčeni naši zemlji. V iem sra^lu je . rt-govoril našim vriim Sea.jcšc; a^ra — i a preko njih vsem Slovencem — iu^i g. pr -zideat, čigar jasne in odločne besede so naletele na spiešno odobravanje. Že takoj v začetku svojega govora je s. prezident poudaril: »Ko bo nf UGe si; v.n-ska zgodovina pisala o t-urb;, M suv. jj Slovenci v teh strašnih letih v, i: jjr^ii neslovenskemu, židovske; a b . . bodo tam v zlatih črkah bie It •„ krajev Št. Jošt, Rovte, Polhov r. -jul in Hotederšica in imena s te: • zvezanih junakov in borcev stoti,-nerja, mučeniškega slcvencke. a t Malovrha, Bastiča, Kogovška, i-cr.u tov Žakelj, župnika Cveibar.a, pr Jožeta Kavčiča ter Igorja-jfii^nceia pareta.« Duh teh junakov, duh tega zgU C.nega domoljubja, ki je samo v^kijjelo iz z: u-nih src, je šei preko meja Št. Jcšlu i..: njih krajev in kmalu zajel vso č Ko je bila stiska največja, je prav ... , kakor pravilno ugotavlja v sv. .;v,.: a g. prezident, povezal vse dor/o.j z. narodno in protikomunistično usn.-.-.'.•-.. j s: e v trdno enotnost, iz katere sa je <. ; i . 3 po sebi razvilo naše domobra1 - j naše domobranstvo je najb.l.JS;. p il.a se bo iz naše skupnosti kmalu ra< • . s • njena protiboljševiška narc.-i a er.c^ ki je nihče ne bo mogel več po ti. " 5 te enotnosti je v njenem dufcu, k "ker Je t > tale o posrečeno prikazal g. proz; . nt v svojem nedeljskem govoru, ko je ucj.-.i: »Zaradi jasne in nedvomne ideološke podkovanosti, ki doseza svoj v^ ck v neeti-jenijivem domoljubju, bc s božjo nr ; .0 <~i vsa naša pokrajina kmalu povsem oi i:- lena komunističnih tolovajev. Tedaj ra naj iz tega ozdravljenega in zgledno e , - dra gre borba naprej do vseh meja : cga življenjskega prostora, da bo pevset'. r bivamo, boljševizem enkrat za vs lej iz-trebijen. Tako bodo dani po~cji, ca r. .: ■<* v disciplinirani enotnosti lahko risali obrise naše lepše bodočnosti.« Tako nam je g. prezident znova neka®?.! našo glavno nalogo v s t r n i i v i vseh naših zdravih sil v trdsio in ne-porušno pro t i b o I j š ev = šk o narodno enotnost, ki nam edl:-a lahko jamči, »da bomo v vsakem položaju lahko zbrali največji potencial sil, katere bon;o posvetili našim interesom na vseh področjih, ki so za slovenski narod fc- ..-.ie važnosti«. In g. prezident je v svojih rnaa! i.rjSh izvajanjih umestno epezorii, da ras ca čuvanja te narodne enotnosti ne sme nikdo in nič odvrniti; »Nobena nesreča, noben protiudarec, nobena kriza, pa tudi neben Anglež, noben Amerikanec, noben egoisiič-ni, samo vase in svoje blagostanje in kariero zaverovan politik, nubena politična stranka in klika, ki z razbijanjem naše enotnosti lahko koristi samo nekemu krogu svojih pripadnikov, škoduje pa vsemu narodu, noben salonski komunist, noben kulturni boljsevik, noben iažiuemokrat in tudi noben ljubljanskih spekuiantski GIl-junak nas ne smejo od tega odvrniti, če res imamo usodo svojega naroda pred cčmi.« V svoji borbi proti boljševizmu, ki so ga k nam zanesli naši izkoreninj:nci v tuji službi, se je domobranstvo povsem naravno naslonilo na nemško vojsko in se z njeno pomočjo uspešno borilo proti komunističnim tolpam. Nobena propaganda in nobeno prišepetavanje ne moreta odvrniti slovenskega domobranca od te poti: »V neomajni zvestobi do slovenskega naroda in domovine se ne bomo dali begati, temveč se bomo tudi v naprej ramo cb rami z nemškim vojakom borili v vseh okclno-stih proti boljševizmu in vzdržali, delaj in se borili za srečnejšo bodočnost v na novo urejeni Evropi.« S tem je g, prezident še enkrat jasno cpredeiil obei slovenski program v teh resnih čc,sih. ko je naša .dolžnost predvsem ta, da očuvamo svojo narodno skupnost, da si rešimo svoje golo življenje in si Lako zagotovimo svoj obstoj in srečnejši razvoj tudi v širši evropski skupnosti, k; bo vznikla h te vojne kot nujna potreba vseh evropskih narodov. Pogoj, da dosežemo ta svoj jasni cilj, pa je, da se ne pustimo v teh resnih dneh od nikogar begal!, da nikjer in z ničemer ne rušimo .svoje trdne (Nadaljevanje na 2. strani spodaj.}, »JUTRO« št. 156 Sorafc. tL VEL 1944 , Pri it Joifu » prvi protikomumstični arbenl postojanki Lepa svečanost prve Vaške straže — Pro- Izjave prezidenta generala Rupnika V nedeljo 9. julija, 60 šentjcščani ponovno izpričali svojo protikomunisfčno misel na lepem ljudskem zborovanju. St. Jošt nad Vrh-n'ko je tista slovenska vas. ki se je prva drznila z orožjem v roki upreti internacionalnemu, uničujočemu komun zrnu. Postavila je pred dvema letoma, v juliju 1942, na noge skupino fantov m mož ki so od takrat ne samo branili svojo vas. temveč so kmalu prešli v napad in zanetili po vsej naši domovini plamen, ki se je razrasel do danes v močno slovensko domobranstvo. Hišice, posute po enem številnih notranjskih hribov, tvorijo po vasico ki je tipično slovenska in hribovska. Sonce, ki se je dopoldan razlilo po vseh ckol ških hrib'h in dolinah, bela vijugasta cesta, lepi potočki, čisto po gozdu in travi nasičeno ozračje vse to jc ustvarilo še tem lepše praznično vzdušje kakršno tudi pr'stoji za tak Lop praznik. Da se zavedajo važnosti tega kraja, ki je prv' dvignil pokonci glavo proti komunizmu so dokazali številni gostje, okoličani in tudi ljubljanska domobranska moška in ženska mladina, ki se je udeležila v častnem številu tega prct"komunist'čnega tabora. Domačini in okoličani pa so se zgrnili v prav impozantni množici. Ob pol desetih se je pripeljal na zborovanje prezident general Rupnik s soprogo in v spremstvu svojega adjutanta podpolk. Kre?arPrišlj ste danes, na ta lepi dan, od blizu in od daleč, da skupaj z nami proslavite dveletnieo ustanovitve prve Vaške straže. Ob tej priliki bomo obudili spomine, vesele in žalostne, da pokličemo v spomin ono strašno trpljenje, ki ga je ta mala gorska vasica št. Jošt morala prestati. ker se je prva upala junaško in uspešno zoperstaviti našemu največjemu sovražniku — zločinskemu komunizmu, še se spominjamo pomladi leta 1942., še se spominjamo one trde dobe, ki je kakor težka svinčena mora grozeče ležala na naših vaseh. Spominjamo se onih groznih noči brez spanja, ko so takrat komunisti, zveri v človeški podobi, napadali hiše naših najboljših družin in jim izropali vse imetje, očete, matere, sinove in hčere pa nasilno odvajali v temne gozdove, od koder se niso vrnili. Obup in groza sta za. vlalala pri nas, komunistično nasilje pa je želo svoje zmagoslavje. S strahom in grozo v srcu smo zrli v temno bodočnost. Ali se bomo dali res pobiti do zadnjega tem zverinam? smo se spraševali. Toda volja do življenja je bila močnejša kot komunistično nasilje. »Umreti nočemo!« smo sklenili. »Rešiti hočemo, kar se še rešiti da.« Zgrabili smo za puške, čeprav so se nam toliko posmehoval!, čeprav so nas toliko blatili in nam grozili, čeprav so nas premnogi imeli za izdajalce. Vedeli smo, kaj nas čaka, če tega ne storimo. Dne 25. julija 1942. je mala skupina 34 junaških mož in fantov zdržala in odbila napad 500 dobro oboroženih komunistov, ki so se prej objestno hvalili, da v št. Joštu ne bo ostal kamen na kamnu. PffotifeelfševIšSca carina €U9tl20St (Nadaljevanje s 1. strani.) protiboljševiške narodne enotnosti, ki Je najboljše jamstvo naše končne zmage, in da samozavestno stopamo po teh stopinjah skozi vse nesreče !n krize, ki bi nas lahko še doletele. To ni le naša narodna, temveč tudi naša evropska dolžnost. Prav v tem smislu ima namreč naša borba globlji, višji cilj, kateremu lahko s ponosom vsi slutimo. Iz te male četice je nastala dolga veriga vaških straž po slovenski zemlji. Majhen plamenček naše misli se je razgorel v ogromen kres. Po lanskem 8. septembru pa smo se v zavesti, da je le v smrti komunizma rešitev slovenskega naroda, oprijeli domobranstva, čigar priznanje po nemški vojski je posiedoval naš prezident general Rupnik. On je bil, ki je vzel v tistih usodnih dneh nase odgovornost za ves naš narod in ga odločno preokrenll o poti. ki je peljala v pogubo. Ohranili bo. mo slovenski narod in ga rešili pred komunizmom, kakor so ga naši dedje rešili pred divjim; Turki. Vsemogočni Bog, Iti že čez tisoč let čuje nad našim naro.lom in ga varuje, ga bo varoval in ohranil tudi v bodeče! Vsem, ki nam domobrancem na tej poti pomagajo in dajejo oporo, velja naša prisrčna zahvala, predvsem našemu ljubljenemu prezidentu generalu Rupniku, ki je vedel, da samo odločna borba proti komunizmu more rešiti slovenski narod, našemu najvztrajnejšemu cznanjevalcu resnice m pravice, prevzvišenemu škofu Gregoriju Rožmanu in oni slovenski inteligenci, ki se je ločila od samozvanih »kulturnikov« ter tuli danes usmerja slovenski narod v lepše življenje!« Poslušalci so govornika pozorno poslušali in mu spontano pritrjevali. Njegove besede o prezidentu Rupniku in domobrancih so sprožile tople ovacije za g. prezidenta in domobranstvo, zaključni stavki pa so bili sprejeti z dolgotrajnim odobravanjem. Blagoslovljena setev Kot dragi govornik je, toplo pozdravljen od domačega prebivalstva, nastopil nadpo-ročnik Kompare prvi poveljnik šentjoške Vaške straže. Izvajal je: »Dve leti sta minuli od tedaj, ko sem s 33 fanti in možmi zasedel ta položaj. Ne-dostajalo nam je vsega, samo odločnosti ne, trdne volje, da se komunistom ne predamo, pa naj pride nad nas kar hoče! Kot besen val so se prvič zagnali komunisti nad nas, pa smo jih odbili, lahko rečem, z Božjo pomočjo, kajti kljub temu, da je 500 banditov vso noč napadalo nas 34 prvih legionarjev, nismo imeli nobene izgube, niti lahko ranjenih. Uspešno smo prestali ognjeni krst in šli prekaljeni v nove borbe. Trdno smo verjeli, da bomo postajali vedno močnejši: In tako se je tudi zgodilo. Medtem ko Dolenjska še gori v hudih borbah, se ti kraji prenavljajo in postajajo lepši kakor so bili kdaj. V najtežjih urah nam je prišel na pomoč pokojni junak, kapetan Vošner. Pripeljal je malo, toda hrabro četo naših vrlih Rovtarjev. Tedaj je postalo jasno, da je obramba domovine pred mednarodnim zločinstvom naša splošna dolžnost. Zato smo pritegnili vse poštene kmečke fante in može in tako je nastal prvi bataljon »Legija smrti«, ki je s četami v št. Joštu, Zaplani. Ro-vtah, Hotederščici in posameznimi vodi v manjših krajih pod spretnim vodstvom pokojnega stotnika Vošnerja obranil ta lepd kos slovenske zemlie pre i opustošenjem. Naš bataljon je postal žarišče za nadaljnji razvoj vaških straž. Z našo pomočjo so bile postavljene postojanke v Horjulu, na Vrhniki, Polhovem gradcu in na Koreni. Po prvih, najtežjih časih nastajanja in razvoja, ko smo se branili, smo kmalu prešli v napad. Večkratne borbe okoli Za-plane, v Vranji peči, na Koreni in Samo-torici ter na Ključu so nam zagotovil'? premoč na tem ozemlju. Tudi vse te hude borbe smo prestali brez smrtne žrtve.« Nadporočnik Kompare je nato omenjal nadaljnje boje, ki so naposled vodili do popolnega razbitja komunističnih tolp na tem področju. Spominjal se je ob tej priliki junaške smrti dveh najboljših borcev: Piškovega Johana in Brnkovega Franceta. Vsi zbrani so njunemu spominu zaklicali »Slava!« Nato se je spominjal še boja v Možinetovem gozdu, kjer je doživel tolovajski »general« Jaka Avšič občuten poraz, čeprav je bil v silni premeči po številu in orožju. Komunistični »general« je moral kloniti pred podnarednikom Stankom žakljem in njegovimi fanti. V divjem begu je komaj rešil svoj zavaljeni trebuh. Iz komunističnih krempljev pa se je dalo tedaj Iztrgati tudi 22 Gorenjcev, od katerih se danes marsikateri bori v domobranskih vrstah. Padla pa sta tedaj Kos in Janko. Slava jima!« Govornik je še poudaril, da ne bi uspeli, ako ne bi imeli trdne opore v domačem prebivalstvu, kjer jih je s svojim organi-zatoričnim čutom in požrtvovalnostjo podprl zlasti g. Jakob žakelj. št. Jošt je posredoval misel domobranstva tudi Gorenjcem. Tudi ti se branijo in določno stopajo v boj proti komunizmu. »Cas, ki je za nami,« je zaključil svoj govor eden pionirjev slovenskega domobranstva nadporočnik Kompare, »smo junaško in častno prebili. Da tudi v bodočnosti ne zatajimo častnih izročil, nam je porok naše slovensko domobranstvo. ki stoji strnjeno za generalom Rupnikom, kateri ga je omogočil! Slovenski domobranci, Zdravo!« Na častnikov pozdrav so zbrani domobranci odgovodili gromko: »Bog daj! Vsa zbcrovalci pa so junaškega in neustrašnega protikomunističnega borca pozdravili in nagradili s ploskanjem, kakor so ga že tudi poprej ponovno prekinjali z odobravanjem in-aplavzom. Domo&rand, stari &ord Iz Vaških straž V vrstah protikomunistične borbene postojanke-pri St. Joštu se je boril tudi nadporočnik Kavčič, ki je bil naslednji govornik. Med drugim je dejal : »Zgodovina nam pripoveduje o neštetih borbah in velikem trpljenju, ki jih je naS r.nrod preživel v tisoč petsto letih bivanja na tej zemlji. Vendar takega trpljenja, ka- kor ga preživljamo sedaj ml po zaslugi nekaterih propalic in koristolovcev, naš narod še ne pozna. Ni se še rodil zgodovinar, pisatelj ali poet, ki bi mogel opisati sedanje strašno bedo in trpljenje. To se more samo doživljati in občutiti, ne more pa se opisati Po preteku dveh let postanka Vaških straž se ozrimo nazaj na tiste dni našega začetka. Bilanca našega dela je v zaslugi, da imamo danes Slovensko domobranstvo in da se je narodu ohranilo vsaj toliko življenja ter zasebnega in javnega premoženja. Te dni potekajo dnevi druge obletnice, odkar smo nekateri prišli do prepričanja, da je treba začeti, ter oiklicali borbo proti tedanji »vsenarodni«, a za nas, ki smo poznali njen ustroj, tako bestialni OF, proti breznarodnemu in brezbožnemu komunizmu. Po njih delih smo sodili komuniste. Padali so naši najboljši možje, morilo, ropalo in uničevalo se je vse vprek. Nič več ni bilo mogoče zadrževati v naših dušah odpora proti temu početju. Ni_ bil to nikak političen pokret, temveč izraz čuta dolžnosti do bližnjega, do samoohranitve našega naroda. Tako sem tedaj prišel z Zaplaninčani in Rovtarji, z malim, vendar junaškim vodom 40 fantov, tudi jaz med vas, dragi Sentjoštani« Govornik je nato orisal niz svojih izkušenj s komunisti, ki so ga dovedli do tega, da je takoj od početka spregledal podlo komunistično igro in se brez oklevanja pridružil že prvim profr komunistični m borcem. Predočil je razloge, ki so dovedli do oboroženega odpora kmečkega ljudstva in nadaljeval: »Začetek naše borbe je bil pod drugimi prilikami, kakršne ima danes Slovensko domobranstvo. Nismo imeli ne dovolj materialnih sredstev, ne zadostne moralne opore. Naši najboljši prijatelji in znanci 90 se nas ogibali Ko sem po nekaj mesecih prišel spet prvič v Ljubljano, sem si moral pustiti marsikaj dopasti na račun svoje časti. Tudi še pozneje dolgo, dolgo premnogi niso razumeli klica našega časa, ki nas je vse skupaj postavil pred težko preizkušnjo. Naša naloga je bila je in mora biti brezkompromisna borba proti komunizmu vse dotlej, dokler ne bo uničen zadnji komunist na tej tako izmučeni slovenski zemlji Naša borba je bila, je in mora biti tudi v bodoče sveta dolžnost: uničenje komunizma med nami Komunizem je in ostane naš največji sovražnik in borili se bomo proti njemu, dokler ne bo popolnoma iztrebi j en.« V svojih nadaljnih izvajanjih je govornik obračunal z nesrečno strankarsko politiko, ki je prinesla našemu narodu toliko Škode in nesreče. Stari borci iz Vaških straž zato že od vsega početka odklanjajo vsako strankarsko politiko, hočejo pa biti sodelavci pri gospodarski socialni in kulturni obnovi Ves razvoj dokazuje, da našega naroda, ki je ostal v jedru vedno zdrav, ni omajal noben politični režim On hoče in si želi samo to. da bi mogel v družbi evropskih narodov polno razvijati svoje snosobnosti Da bo ta dlj dosegel, mu je porok domobranstvo s priljubljenim generalom Rupnikom na čelu. Med toplimi ovacijami zborovalcev g. prezidentu je govornik nadaljeval: »Gospod general, res je, da smo pred domovino vsi poklicani izvrševati svoje dolžnosti Bodoči zgodovinar pa ne bo mogel preko dejstva, da ste v času. ko je stal naš narod tik ob prepadu, stopili ob dvanajsti uri na čelo našim vrstam ter rešili naše ljudstvo pogube. V nas starih borcih boste našli vedno svoje najboljše sledbe-nSke za dobro in pošteno stvar. Mi bivši borci iz vaških straž in sedanji domobranci hočemo tudi v bodoče kakor doslej nadaljevati borbo do popolne zmage nad komunizmom, ki je nad nami izrekel smrtno obsodbo. Ne bi bili borci za pošteno stvar, če ne bi šli po tej poti Komunisti so hoteli imeti revolucijo, pa so izzvali proti-revolucijo. Od vsega početka smo trdno verovali v zmago svoje pravične stvari, in naša vera je bila poplačana.« Govornik je h koncu poudaril, da moramo biti Slovenci predvsem Slovenci kakor so Srbi v prvi vrst Srbi in Hrvati v prvi vrsti Hrvati Med seboj pa se moramo Slovenci trdno povezati, ker le tako bomo sposobni počakati boljše čase. One bojazljivce in špekulante, ld stoje še ob strani, bo naš narod sam izločil in kaznoval Med živahnim aplavzom Je g. Kavčič zaključil: »Št Jošt je tal oaza, je bil prva odskočna deska proti • komunističnim borcem. Iz te zelenice se je oplodilo v tako ponosno deblo naše slovensko domobranstvo. Dragi stari soborcA-domobranci, dvignite glave in naprej v borbo za dobro slovenskega naroda! Pri tem nam Bog pomagaj!« Sila kmečkega rodu Predsedujoči župan Maček je nato podal besedo načelniku dr. Lndoviku Pušu, ki je zborovalce na kratko takole nagovoril: »Naš pregovor pravi: Česar je polno srce, rada usta govore! Meni je danes pri St. Joštu srce polno ponose in zadoščenja; zato sem prosil za besedo kljub temu. da je bilo sklenjena. naj danes govorijo samo junaki od S t Jošta. Povedati želim toter. Št. Jošt in vsa njegova okofica sta popolnoma kmečka; a kmečka v pravem in žlahtnem pomenu te besede. Kmetje iz St Jošta ste bili zgledni stanovski in zadružni pienrji. Ko so marsikod drugod kmetje šele spoznavali nauk o stanovski in gospodarski skupnosti proti razkrajalnim učinkom judovskega liberalizma in razrednobojnemu klicu komunizma, ste Sent-jošČ3n,i že zgrabili za delo in vzgledno delali. Kar je pri vas nastalo ▼ juliju leta 1942. in kar danes slovesno prosdavljaimo, je le žlahten sad tega dela. Kakor ste bil" zgledni delavci v kmečki stanovski organizaciji m v gospodarskih društvih, tako ste bili tudi zgledni junaki, ko je blo treba organizirano upreti se brezbožnemu komunizmu in braniti obstoj svojih domov in slovenskega naroda. V boju niste ostali suni. Iz semena sejanega v letih pred to vojno mod kmeSao ljudstvo, je pcgngfci tod drugod kkno klasje ljubem do Boga, do naroda in do domov'ne; in iz te ljubezni so po slaven-Jci zemlji v najtežjih trenutkih nastale vaške straže (prva je bila vaša.!), a iz njih je po zaslugi generala Rupnika zraslo naše slovensko domobranstvo. Možje, ki so \ minul h letih gradili stavbo kmečke stanovske skupnosti zavedajoč se. da je ta skupnost gospodarski in duhovni funde-ment celokupnega naroda in njegove bodočnosti. in ki se v najtežjih časih fanatično verjel; v slovenskega kmeta m njegovo zdravo moč, so danes ponosni. Nj'h delo rodi sadove. Komunistični OF dlanes lahko povemo: vi, zločinski bratci, ste bog izgubili zakaj proti vam je strnjeno vstal rtL---- _ stan. Proti komur je pa organizirana kmoSos moč. je igro pri na« končnov eljavno Izgubi Vam p«, ientjoški kmečki junaki, in po vas vsemu kmečkemu stanu ter celotnemu narodu zakličem: Naj živi slovensk' kmet juna&i borec zoper brezbožni komun'zem, zvesti nosilec in ohranjevalec slovenstva in narodnih vrednot, in zanesljivi porok svobodne in častne narodove bodočnosti« Besede dr. Puša. k so že med govorom priklicale ponovno navdušeno odobravanje, so bile še zlasti ob koncu sprejete s spontanim vzkikanjem in ploskanjem. prezidenta generala Zapoved naših dm: protitelf ševlška narodna enotnost Ko je predsedujoči speročil, da bo spregovoril prezident general Rupnik, je zborovalce zajel mogočen val pozdravnega vzklikanja ln ploskanja. Ko so se ovacije končno polegle, je množica z največjo pozornostjo prisluhnila besedam g. prezidenta, ki je govoril: Dragi moji Slovenci in Slovenke! Nad vse ljubljeni moji vrli in hrabri domobranci! Čutil sem naravnost srčno potrebo, priti ta slavnostni dan med vas, da vas lahko osebno od srca pozdravim. V imenu vsega poštenega slovenskega naroda, ki ima razumevanje za moje delovanje in govorjenje in za katerega koristi nosim ne ravno zavidanja vredno, težavno breme svojega položaja, naroda, za katerega lepšo bodočnost molim Boga in sem brez vseh ozirov in ne glede na klevete pripravljen storiti vse, se vam zahvaljujem za vašo globoko zavest ncionalne dolžnosti, kateri ste dali izraza s tem, da ste se pred dvema letoma prvi med našim narodom ojunačfcli, ustanovili našo prvo Vaško stražo in se odločili za boj proti komunistični pošasti in njenim bi atemornim, krvavim tolpam. S i cm ste cementiraii prve temelje našemu današnjemu domobran-stvu, ki predstavlja danes našo voljo po življenju in nam je jamstvo za lepšo nacionalno bodočnost. Ko bo nekoč slovenska zgodovina pisala o borbi, ki smo jo Slovenci v teh strašnih letih vodili proti neslovenskemu, židovskemu boljševizmu, bodo tam v zlatih črkah blestela imena krajev St. Jošt, Rov-te, Polhov gradeč, Horjul in Hctedršica jn imena s temi kraji zvezanih junakov in borcev stotnika Vcšnerja, mučeniškega slovenskega duhovnika Malovrha, Bastiča, Kogovška, Fortuna, bratov Žakelj, župnika Cvelbarja, poročnika Jožeta Kavčiča ter Franceta Kompareta. V neomajni zvestobi kakor so trdni ti vaši prelepi bregovi, ste šli sami od sebe v službo slovenskega naroda, kateremu še danes zgledno služite. V isti zvestobi so vaši mrtvi so borci s svojo krvjo napojili zemljo, katero so vaši pradedje gnojili z znojem. S tem so vašim prelepim bregovom vrnili zvestobo za zvestobo. Taka zvestoba naj sedaj in v bodoče neločljivo druži ves slovenski narod z domačo grudo. Vaše domoljubje je napravilo čudež. Vzkipelo in razvilo se je tako, da ni bil kmalu osvobojen komunističnih tolp samo ta vaš prekrasni gorski svet, ampak tudi večji del Notranjske. Duh vašega domoljubja, duh, ki je vodil vašo prvo vaško stražo, je šel preko meja vaše ožje domovine, ker je slovenski narod povsod, kjerkoli pač biva, po svoji naravi pošten, bo-gaboječ in marljiv ter tako že po svojem značaju protiboljševiški. Ta duh je takrat, ko je bila stiska največja, na moj poziv združil vse prepričane protikomunistične borce v borbeno, pripravljeno enotnost, ki je ustvarila naše Slovensko domobranstvo, katero sedaj v borbah dosega svoje največje uspehe. Zaradi jasne ln nedvomne ideološke podkovanosti, ki doseza svoj višek v neodjenjljivem domoljubja, bo z božjo pomočjo vsa naša pokrajina kmalu povsem očiščena partizanskih tolovajev. Tedaj pa naj iz tega ozdravljenega in zgledno enotnega jedra gre borba naprej do vseh meja našega življenjskega prostora, da bo povsod, kjer bivamo, boljševizem enkrat za vselej iztrebljen. Tako bodo dani pogoji, da bomo v disciplinirani enotnosti lahko risali obrise naše lepše bodočnosti. Pri izpolnjevanju naših dolžnosti, ki jih imamo do svojega naroda, nas ne sme v resnici prav nič ovirati, da ne bi gojili in ohranjali proti boljševiške nacionalne enotnosti, katera je lahko v veliko pomoč našim domobranskim borcem. Edino ona nam tudi jamči, da bomo v vsakem položaju lahko zbrali največji potencial sil; katere bomo posvetili našim interesom na vseh področjih, ki so za slovenski narod bitne važnosti. Od nje je v resnici odvisna naša bodoča useda! Nobena nesreča, noben protiudarec, nobena kriza, pa tudi noben Anglež, noben Amerikanec, noben egoistični, samo vase in ▼ svoje blagostanje in kariero zaverovani politik, nobena politična stranka in klika, ki z razbijanjem naše enotnosti lahko koristi samb nekemu krogu svojih pripadnikov, škoduje pa vsemu narodu, noben salonski komunist, noben kulturni boljševik, noben laži demokrat in tudi noben ljubljanski spekulant&ki OR-junak nas ne smejo od tega odvrniti, če res imamo usodo svojega naroda pred očmi Kakor so se vaške straže iz St. Jošta, Rovt Vrhnike, Borovnice in drugih krajev v kritičnih dneh po 8. in 9. septembru lanskega leta po svojem zdravem čutu in pro-tiboljševiškcm nagonu samostojno, brez po vpraševanja pridružile glavnemu branile« Evrope pred boljševizmom, nemškemu vojaku, ter s tem omogočile današnje domobranstvo, ki nam je v enotnosti jamstvo za uspehe in katero se je doslej ramo ob rami z njim nspešno borilo proti komunističnim tolpam, prav tako se ne bomo dali nikoli zapeljati po nikakšni propagandi m prišepetavanjn, ki nas je že zadosti izučilo. __. V neomajni zvestobi do slovenskega naroda in domovine se ne bomo dali begati, temveč se bomo tudi v naprej ramo ob rami * J*^™ ko« borili ▼ vseh okolnostih Profi boljševizmu in vzdržali, delali in se borili za srečnejšo bodočnost v na novo urejeni Evropi Ni pa zadosti, da delamo in se borimo. Ce hočemo doseči ono pravo srečnejšo bodočnost, kakor si jo želimo, mora prav posebno Slovensko domobranstvo storiti še mnogo več. Ce hoče Slovensko domobranstvo slovenskemu narodu priboriti čim lepšo bodočnost, se mora notranje prek v asi ti z ideološko podkovanostjo in z vsemi krepostmi, ki delajo pravega vojaka junaka, viteza in resničnega čuvarja svojega naroda. Vsa na nas meječa Evropa, vsi naši sosedje in posebej nemški narod — prav posebno pa naš slovenski narod — naj vedo, da je slovenski domobranec v borbi sala-mensko strumen in neodjcrtjljiv, da je pa tudi siccr strogo discipliniran, poslušen in brez graje ne samo v svoji domači vasi, ampak tudi povsod drugod, kamor ga vodstvo postavi da brani svoj narod pred boljševizmom. Poleg tega pa je tudi pošten, značajen in dober človek, ki rad pomaga povsod, kjer more pomagati, ker vidi v vsakem poštenem Slovencu svojega brata. Spoštuje predpise in zakone in se bori za njih spoštovanje in veljavo. Nič ga ne more vreči iz tira. nobena neugodnost ga ne zbega, ker ve, kaj hoče. Temu vojaku je prepovedano krasti, ropati, žreti, pi-jančevati jn se vlačiti, kar je tolovajem dovoljeno. Slovenski domobranec je veren, bogaboječ kristjan in vsem svojim rojakom zgied brezgrajnega zadržanja. Da, takšen mora biti demobranec. Na takšne vojake bomo vsi ponosni in se bomo s ponosom sklicevali nanje, ko bomo pri ustvarjanju novega reda stavili svoje zahteve. S takšnimi domobranci se bomo najhitreje rešili tolovajev. Ves slovenski narod, tudi oni, ki jim sedaj še gospodujejo komunisti, bo tedaj svoje domobranstvo spoštoval, ceni! in ljubil ter mu bo povsod pošteno in brez pridržkov pomagal, se k njemu zatekal in ustvaril za njim ono potrebno enotnost, ki nam bo ustvariia pogoje naše bodoče sreče. Zato vas, dragi moji domobranci iz St. Jošta in okoliških postojank, pozivam, da sedaj s prav istim duhom, s katerim ste pred dvema letoma začeli borbo, pričnete oblikovati iz Slovenskega domobranstva ono elito slovenskega naroda, ki nas bo vedno in povsod vredno zastopala za dobro in srečo vsega našega ljubljenega slovenskega naroda. — Živeli! Zborovalci so že med govorom g. prezidenta z vzklikanjem in ploskanjem dajali duška svojemu odobravanju in svojemu popolnemu zaupanju v priljubljenega generala. Na koncu se je pritrjevanje stopnjevalo v mogočne in dolgotrajne ovacije, ki se kar niso hotele poleči, in ki so znova dokazovale, kako zelo je kmečko ljudstvo vdano in hvaležno g. prezidentu za njegovo rešilno delo. ta Kot zadnji je spregovoril še pozdravne besede poročnik dr. Kociper, ki je dejal: »Ničesar vam nimam povedati dobro la razmislite besede govornikov, bodite strnjeni za prezidentom generalom Rupnikom. Ne pustite se begati od komunistične propagande, zakaj le tako bomo lahko prispeli v srečnejšo bodočnost« Splošno priljubljeni govornik je bil nato navdušeno pozdravljen. Ko je nato predsedujoči zaključil zborovanje, je godba zaigrala himno »Naprej, zastava«, zborovalci pa so zapeli »Hej, Slovenci!« Prezident in gostje so se še do srede popoldneva zadržali med domačim ljudstvom, ki je bilo po tej prisrčni in lepi proslavi dve-letnice svojega zgodovinskega koraka bogato nagrajeno za svojo domoljubje in znova podkrepljeno v svoji odločnosti do borbe in dela za koristi našega naroda. skmj-T? Sestaviti deli koles pod zamero šef pokrajinske uprave je z odredbo VEH št 4816-1 stavil pod zaporo sestavne dele za dvokolesa (bicikle in tricikle) na zalogi pri trgovcih Trgovci z označenim blagom morajo prijaviti stanje zalog šefu pokrajinske uprave, oddelku VIH, odseku za oskrbo do vključno ponedeljka, 10. julija t. L Kolikor že niso dolžni voditi trgovske knjige, morajo vsako spremembo v zalogi blaga vpisovati v knjigo o prejemu in oddaji blaga, ki mora biti vsak čas na vpogled državnim kontrolnim organom. Od dneva veljavnosti te odredbe se smejo sestavni deli za dvokolesa prodajat: samo na nakaznice Pokrajinskega gospodarskega sveta, ki sestavi razdelilni načrt za razdeljevanje sestavnih delov za dvokolesa in ga predloži v odobritev šefu pokrajinske uprave, oddelku VTII. Opustitev ali zakasnitev prijave zalog, oddaja blaga brez nakaznice, opustitev ali napačno vpisovanje blagovnega prometa v knjigo o prejemu ln Oddaji blaga se kaznuje, kolikor ni kaznivo že po naredbi Vrhovnega komisarja o varstvu gospodarstva z dne 6. januarja t L, po čl. 2 uredbe o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa z dne 12. marca 1941, z globo do 50.000 lir ali z zaporom do 30 dni ali z obema kaznima. Razen tega ss sme Izreči začasni ali trajni odvzem obrtne pravice in zaplemba blaga. Za kaznovanje so pristojni nhčna uoravna oblastva, prve stopnje KgOBŽSfl • Smrt odlikovanca s hrastovim Ustom. 2rte\i nesreče je postal poveljnik konjiškega oddelka na vzhodnem bojišču polkov, nika Hans vitez*W o 1 f. Bil je odlikovan z viteškim križcem železnega križa že 14. oktobra 1940, dne 16. januarja 1942 pa je prejel hrastov list kot 61. vojak nemške oborožene sile. • 70 letnica predsednika nemškega vrhovnega sodišča. Dne 7. julija je obhajal predsednik nemškega vrhovnega sodišča dr. Ervin B u n k e 70 letnico rojstva. • Središče za proučevanje svet°vne boJJ. Seviške nevarnosti je bilo ustanovljeno v Berlinu. Nova ustanova je že začela z delom. • 49 potresov v Juniju. Potresna opazovalnica v Granadi je zabeležila letos meseca junija nič manj kakor 49 potresov. Najmočnejši potres je trajal 5 ur, njegovo ognjišče je bilo oddaljeno 9000 km. • Amatijeve gosli pr°dane za 12 frankov. V Neuenburgu na švicarskem ozemlju so odkrili nenavadno dobre gosli. Po sodbi izvedencev so vredne najmanj 80.000 švicarskih frankov, sedanji lastnik pa jih Je kupil za 12 frankov. Soglasna je sodba, da so te gosli pristen izdelek Amatija iz Cremone. • 150 žrtev pri požaru cirkusa. V Hart-fordu v Ameriki je nastal med predstavo požar v cirkusu Ringling Brothers and Barnum. V cirkusu je bilo v tem času 10.000 gleialcev, na katere se je podrl šotor. 150 gledalcev, med njimi večina otrok, je bilo ubitih. V paniki so pomsndrali tudi mnogo otrok, tako da so pri tej nesreči prepoznali na koncu 123 otroških trupel. • Kazen za, poslušanje londonskega radia. 30 letni Vencelj Richa iz protektorata je bil nameščen kot avtomobilski vozač v Steyru ter se je pozimi 1943-44 vsak dan vozil z omnibnsom lz Stevra v Sirning. Kadar se je ob pol 8. uri zjutraj vračal iz Steyra, je imel navado ustaviti se ob neki obcestni gostilni, kjer je vedno pristopil k radijskemu aparatu ter poslušal londonsko oddajo. Ob neki takšni priliki ga je zasačil avtomobilski vozač Franc Kaiser, ki je pobaral fticho, kakšno postajo posluša, fticha se je izgovarjal, da popravlja radijski aparat, petem je dejal, da je poslušal praško oddajo, na Kaiserjevo ovadbo pa se je izkazalo, da ie v resnici poslušal londonsko postajo. Obsojen je na dve in pol leta ječe. Ie SLfef sanja fSfie u— Smrt uglednega gorenjskega rojaka. V 76. letu starosti je po daljšem bolehali ju umrl v Ljubljani g. Mihael P r o s e n. V mladosti se je posvetil železniški službi in ie nazadnje daljšo dobo služboval kot šef postaje na Javorniku, kjer je leta 1931. stopil v pokoj. Bil ie zaveden Slovenec, ki je vneto sodeloval pri naših narodnih in dobrodelnih društvih. Zapustil je vlovo Marijo, sina Borisa in Marjana ter hčerki Elo in Ružo- pa tudi že vnuke in pravnu-ke. Na zadnii poti bodo zglednega družinskega glavarja spremili danes ob pol 16. uri iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Uglednemu pokojniku časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Nedeljsko neurje. Tokrat nas je nedelja razočarala in oškodovala. Zjutraj je sicer posijalo sonce, toda kmalu so se začeli zbirati oblaki. Ljudje, ki so si obetali za neleljsko popoldne počitek in razvedrilo po naših kopališčih, so bili prikrajšani za užitek. Kmalu popoldne ie po hudi so. parici začelo rahlo deževati. Prava nevihta pa se je šele zbirala. Tam od Krima do Orijega so se kopičili svinčeno temni oblaki in kmalu je začelo med silovitim bliskanjem grmeti in treskati. Nastopila je burja s pišem, lomila je drevje, polegla koruzo. krompir, fižol in žito. Vsekakor je v široki ljubljanski okolici in v mestu samem napravila mnogo škode po poljih in vrtovih. Marsikod, kjer so bili stanovalci na izprehodu, je nevihta pobila šipe in več ali manj zamočila stanovanje. Nevihta je najbolj razsajala od pol 18. do 19. ure. Nato je še nekaj časa rahleje deževalo, slednjič pa je za slovo še enkrat posijalo sonce. Noč je bila mesečna; v penedeljskem jutru ie bila megla, ki nam drugače obeta lepo vreme, tokrat pa se je nebo spet prepreglo s sivimi oblaki in je dopoldne iznova deževalo. Marsikod je videti polomljene veje in v Zvezdi in drugod so spet polegla mlada drevesa, ki nimajo opore. Treba jih je zavarovati, kakor smo že nedavno priporočali, da ne bo še hujše škode. n— Premalo sotjen krnh. Ker je na mestno tržno nadzorstvo prišlo nekaj pritožb, da nekateri peki prodajajo premalo sol j en kruh, je bilo junija meseea pregledanih 58 pekarij ter ao bili pri teh pregledih odvzeti vzorci kruha, za primerjavo pa še vzorci moke. Pri preiskavi v mestnem laboratoriju je bila s posebno pazljivostjo ugotovljena količina testu dodane soli. Samo prj enem peku je preiskava ugotovila, da je imel manj slan kruh ter je bil proti njemu uveden uradnj postopek. Napravljena je bila tudi poskusna peka z mešanico moke in soli, ker peki dobivajo sol od Prevola. Nadzornim organom so bila dana natančna navodila za preizkušanje kruha in bo tudj v bodoče nadzor, stvo najstrožje. u— Nedisciplinirani kolesarji divjajo po mestu ln okolici kakor bi sploh ne bilo predpisov cestnega reda. Dirjajo tudi po ulicah, kjer je vožnja s kolesi prepovedana ter ogrožajo pasante. Zato vse kolesa-rice in kolesarje opominjamo, naj upoštevajo z vso vestnostjo predpise eestno-poli-cijskega reda, ker bo nadzorstvo poostreno, kršitelji bodo najstrožje kaznovani ter jim bo spet prepovedana vožnja s kolesi, v hujših primerih jim bedo pa seveda zaplenjena kolesa. Posebno pa na predpise cestnega reda opozarjamo podeželske kolesarje, saj v mestu marsikaj ni dovoljeno zaradi varnosti prometa, zlasti pa zaradi varnosti kolesarjev samih in pešcev. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja! Novi tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 11. in 12. julija. Praktično znanje potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Sneci-alni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Iz pisarne odbora za Socialno pomoč smo prejeli: Uradništvo Odbora za preskrbo povratnikov in pribežnikov na Ledini poklanja Socialni pomoči 365 lir namesto venca na grob brata svoje kolegice Nika Weissa. — Za informacije glede Socialne pomoči kličite: 47-57 in 39-01! Prostori Socialne pomoči so na Gosposvet-Sl c. 2-1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položneah na »Pokrajinski podporni za vol — Socialna pomoč — ček. rač. 16.580«! u— za dijake-inje in absolvente-inje srednjih in strokovnih šol pričenjajo 11. in 12. julija posebni počitniški tečaji strojepisja. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji in izbiri obiskovalcev. Lahka desetprstna metoda, moderna strojepisni-ca. Tečaji so eno-, dvo- ali trimesečni. Učnina zmerna, vpisovanje dnevno. Specialni tečaji tudi za stenografije, knjigovodstvo itd. Praktično znanje vsakomur koristno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni aavod«, Domobranska 15. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani vabi vse člane profesorskega zbora, da se v sredo, 12. julija dopoldne zglase v knjižnici bežigrajske gimnazije. u— Bodoče prvošolce-Ike ln drugošolce-Ike opozarjamo na naš počitniški specijal-nd korepetitorij »Napredek«, ki temeljito pripravlja učence-nke iz vseh predmetov ali posamezno za prvi in drugi razred gimnazije. Ločeni oddelki. Pričetek 12. julija. Pohitite z vpisom. — Posebni tečaj tudi za sprejemne izpite. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne strokovne instrukeije v središču mesta. Kongresni trg 2. u— Opozorilo. Da bo oddih na vrtu ali v naravi še bolj prijeten, si pomagamo z lepo godbo. Nove plošče z modernimi šla-gerji in gramofone pa izposoja proti mali odškodnini tvrdka »Everest« v Prešernovi ulici 14. u— Srednješolce in srednješolke opozarjamo na tukajšnje počitniške tečaje (instrukeije) vseh predmetov za gimnazije in strokovne šole, ki prično 12. julija. Ločeni oddelki po predmetih in razredih. Temeljita priprava za naslednji višji razred, posebni oddelki za popravne izpite in pri-vatiste. Specialni tečaji matematike, klasičnih ln modernih jezikov. — Učne ure dogovorno. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije: SpecijaJne strokovne instrukeije v središču mesta, Kongresni trg 2. n— Licitacija zapadlih predmetov bo v sredo 12. julija t. 1. ob 15. uri v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15. Naročite se na romane Jobre knjige" Iz Novega mesta Nova maša. G. Jurak Jože, naš domačin, je daroval novo mašo v kapiteljski cerkvi, ki je bila lepo okrašena. Posebno pozornost je vzbujala zunanja dekoracija, zlasti pot od proštije do cerkve, za kar je poskrbel g. Cigler Polde. Mlaji ter vhoda v proštijo in cerkev so ob krasnem vremenu zelo povzdignili razpoloženje meščanov, kj so do kraja napolnili cerkev. Kapiteljski pevski zbor pod vodstvom organi-sta g. Markelj T~neta je zapel odlično. Poroka. Na praznik sv. Petra in Pavla se je poročil v kapelici ženske boln:šnice adjutant nadporočnik g. inž. Matičič Anton z gdč. Karolino Frančičevo. Poročil ju je nevestin stric g. kanonik Frančič Janez. Za priči sta bila g. stotnik Res m an Ivan in g. nadporočnik Mrak Franc. Navzočcn je bil tudi poveljnik g. podpolkovnik Dežman. Bilo srečno! Na vzpodbudo dr. Debeljaka Franca bo za Novomeščane brezplačno na razpolago razkužilno sredstvo za vodo v obliki klorovih tablet, kar je zlasti važno za gostinske in podobne obrate. V splošnem delajo na tem. da se Novo mesto in okrlica zavarujeta preti nevarnosti nalezljivih bolezni. Prebivalstvo naj se pokori nared-bam, la ne bo večjih obolenj. Enako bo na razpolago tudi sredstvo zoper mrčes. Oljnati nasadi na Koroškem. Da je Koroška v najboljšem pomeni' besede kmečka dežela, priča dejstvo, da se več ko 40"'o njenega prebivalstva peča s kmetijstvom. V zadnjih letih je Koroška pokazala. da se ume smotrno prilagoditi vsem zahtevam časa. Njena živinoreja se je izboljšala. kra^e dajejo več mleka, povečale ] pa so se tudi površine posajenega krompirja in oljnatih sadežev. Ponekod so kmetje sejali oljnice celo v višini 1800 metrov. V Celovcu so umrli: 28 letni drvarski delavec Rudolf Amež, 29 letni Pavle Justin in 69 letna upokojenka Antonija Die-trichova. Usodepolno vino. 20 letnemu pomožnemu delavcu Karlu Schludermannu, ki je že zgedaj zašel na kriva pota, je postalo vino usodno. V pijanosti je letos pomladi vlomil v vilo ob Osojskem jezeru in jo oplenil. Posebno se je hotel okoristiti z živili in vinom. Slelnje ga je zapeljalo, da se je napil, kar je dovedlo do njegove aretacije. Deželno sodišče v Celovcu ga je obsodilo na šest let ječe. Nesreča zakadi eksplozivov. V Glanu se je pripetila v sredo dopoldne huda. nesreča Trije otroci, 3 letni Helmuth Koffler, njegova 5 letna sestrica Erna ln 7 letni Rudolf Helbing so se igrali z nabojem, ki je med igro eksplodiral. Koffler jeva in Helbing sta bila hudo ranjena na nogah, katere so jima morali odrezati. OtKsustvo se opozarja, da In reševalnega urada" telefonska številka „Gas£bfccga i več 44-44* ampak 22-22. La; Odlikovanja. Z železnim križcem n. razreda so bili odlikovani Vincenc Roškar lz Radencev, desetnik Fran Zadravec, France Klemenčič, Lovrenc Žitek, Alojzij Knez, Ludovik Razlag, Lojze Kolar, Lojze Zemlji č, Janez Kolar, Lojze Kodrič in Viljem Kosirnik. Križec za vojne zasluge H. razreda je bil podeljen desetnikoma Jožetu Fariču in Karlu Kuzmiču. Na invazij-kem bojišču je padel 6. junija zdravnik dr. Wolf Ježek, navdušen pristaš štajerske HJ. Doma je bil iz Celja ter se je z veliko vnemo posvetil vzgoji nemškega naraščaja. Z največjim veseljem je sledil pozivu pod orožje, kjer je sedaj zapečatil svoje prepričanje z življenjem. VOjiiški koncert v Celju. Grašld domači polk je v sredo priredil v Celju javni koncert, katerega so se udeležili pripadniki stranke, oborožene sile in civilnih oblastev. Posebno mnogo poslušalcev je bilo iz vrst mladine. Deklice so prišle v domačih nošah. Koncert je bil na Bismarckovem trgu. Sledil je še glasbeni večer v veliki dvorani Nemškega doma. Celjani so vojaško godbo močno pohvalili. Na tehnični visoki šoli v Gradcu je prof. K W. F. Kohlrausch praznoval 601etnico rojstva. Zlasti se je izkazal kot raziskovalec radioaktivnih pojavov. Ze 25 let predava fiziko. Mariborsko gledališče je pred kratkim zaključilo svooj tretjo sezono v novih razmerah. Intendantske posle gledališča je vodil Robert Falsarl. Gledališče je priredilo 28 premier, med katerimi 1e bilo 8 oper, 10 dram, 9 operet in plesni večer. V Ptuju je gostovalo dvanajstkrat. Iz Trsta Glasbeni licej. Kakor znano, je bil tržaški glasbeni atenej preimenovan v glasbeni licej. Te dni je bilo imenovano sistematizirano učno osebje. Zavodov ravnatelj je Friderik Bugamelli, ki bo po 'čeval petje; za skladbe je Valdo Garulli, za petje Anton Illersberg, za harmonij Gaston Zucoo-li, za klavir E. Cureii, za gosli Bruno Po-ropat in Cezar Barison, za čelo Hektor Zi-gon. Kot vršilci dolžnosti so imenovani M Bugamelli, B. Battisti, S. Fronza, L. Gante, A. Pisek, Iv. Pozetto, N. Rautniik in N. Simoni ter Fortuna Nerina za klavir, K. Gen-tili za glasbeno teorijo, U. Nigri, G. Pavo-vič in G. Viezoli za gosli, D. Baraldi ?a komorni kvartet, A. Montagna za pihala, B. Vidusi za glasbeno književnem .7. Viozzi za harmonijo, P. Mizo! za kkrinet, B. De-grasi za zgodovino in g!?sb?no estetiko, AJfred Čada I bart-Albert i za seenično umetnost. Nova slikarska razstava je prirejena v rmotnostni galeriji pod ge-lom »Mati«. Razstavljenih je okoli 70 umetnin. Razdeljevanje zaseke. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo sporoča potrošnikom tržaške občine, da se bo razdeljevala zaseka za drugi teden v juliju v ponedeljek 10. in sredo 12. julija za drugo in tretjo skupino. Za prvo in četrto skupino j pa 11. julija popoldan in 13. julija. Potroš-! ni ki pre-'mojo po 100 gramov za?eke. KOLEDAR: Torek, 11. julija: Pij L DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Mat-ca; Stranpota. Kino Sloga: Mala nočna glasba, '."ino Union: Uspavanka. Kino Moste: šramel DEŽURNE LEKARNE: Danes: Dr. Piccoli, Du .ajs- a cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste-Zaloška cesta 47. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21.30 do 4.30. CB2AVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek 11. julija ob 18.: Dona Diana. Red Torek. Sreda 12. julija ob 17.30: Marija Stuart Red B. OPERA Torek 11. julija ob 13.: Paganini. Red A. Sreda 12. julija cb 18.: Mrtve oči. Red Sreda. * Abonente reda Sreda in Četrtek obve ščamo, da bodo dobili v najkrajšem času predstavo D'A bertove onere »Mrtve oči«, ki doslej zaradi bolezni Milice Polajnarjeve ni mogla biti izvajana. Zasedba bo običajna. Abonma Sreda bo imel predstavo »Mrtvih oči« v sredo 12. t. m. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 11. JULIJA 1944. 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10 —9.00: Jutranji pozdrav. Vmes: 7.30— 7.40: Poročila v slovenščini. — 9.00—9.10: Poročila v nemščini. — 12.00—12.30 ^Opoldanski koncert. — 12.30—12.45: Poročila v nemščini ln slovenščini, napoved sporeda. — 12.45—14.00: »Koncert glasbe za razvedrilo« — Ralijski orkester vodi D. M. šijanec. — 14.00—14.10: Poročila v nemščini. — 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. — 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščinL — 17.15—1S.00: Četudi poznano ni zelo, vendar zanimivo bo! — 18.30— 18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. in slov.). — 18.45—19.00: Zdravniška ura — dr. Kristan-Lunaček Slava: O glavobolu. — 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. — 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). — 20.00—20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. — 21.00—22.00: Komorna glasba — Ljubljanski komorni trio in L. M. šker-janc — pianist. — 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. — 22.15— 23.00: Plesni orkester vodi Marijan Vodo-pivec. — 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. >• %* « r; ■*> f* -7» Prof, Jeraj m Folajnarjeva v »Gorenjskem slavčku« V nedeljo je Opera proslavila jubilej svojega dolgoletnega zaslužnega sodelavca prof. Karla J e r a j a š predstavo »Gorenjskega slavčka« pod jubilantovim glasbenim vodstvom. Ta pozornost gledališkega vodstva do moža, ki je zavzel v naši orkestralni glasbi tako odlično mesto, je tem bolj upravičena, ker je prof. Jeraj Foersterjevo epero glasbeno preuredil in s sodelovanjem prof. gesta moderniziral, ter jo sedaj igrajo v njuni priredbi. Ko se je jubilant približal orkestru, so ga najprej tovariši godbeniki, nato pa tudi občin .tvo pozdravili z dolgotrajnim aplavzom. Zatem se je začela predstava, ki jo je prof. Jeraj dirigiral, dejal bi, z vprav mladostnim vzponom, z natančnim razumevanjem vseh strukturnih značilnosti Foersterjeve glasbe in z vzorno skrbjo za popolno soglasje med orkestrom in odrom. Tako je dobila predstava pod izvedenim vodstvom našega priznanega godbenika lepo glasbeno strnjen ost in prijetno domačnost. Občinstvo je častitljivega dirigenta po posameznih dejanjih navdušeno pozdravljalo in mu izkazovalo svoje priznanje in hvaležnost Prejel je tudi venec,, več šopkov in darov. Glasbenik, ki ima za seboj pol stoletja vestnega in uspešnega dela v instrumentalni glasbi, a je bolj po-redikoma nastopal kot solist in dirigent, je mogel ves ganjen občutiti, da občinstvo uvažuje in ceni njegove zasluge za slovensko glasbeno kulturo. Ta predstava »Gorenjskega siavčka« je imela še neko mikavnost: V vlogi Minke je prvič nastopila operna pevka gdč. Milica Pol a j nar j eva. Odkar poznamo njeno sposobnost za talke vloge iz »Prodane ne-' k, je bilo pričakovati, da bo mlada ogrela tudi kfli Miaka. Te nadsje ao se izpolnile. Pevk i na sveža pojava in lep, v vseh legah enako uglajen in prijeten glas, njena neprisiljena igra, vse to ji je zagotovilo nedeljeno priznanje in tudi na zunaj viden uspeh. Ostala zasedba ni bila spremenjena. Kot Franjo se j© uspešno uveljavil Uršič. Taiko je »Gorenjski slav-ček« vzlic vsem siceršnjim slabostim ob kvalitetnem sodelovanju solistov, zbora in orkestra s svojo naivno, a toplo domačnostjo tudi tokrat ogrel številno občinstvo, ki je napolnilo gledališče. Nov roman Franceta Novšaka Iz razgovora z mladim pisateljem Francetom Novšakom posnemamo, da se doti-skuje njegov novi roman, več kakor 300 strani obsegajoče delo »Globoko jezero«-Knjiga bo izšla še pred koncem meseca v založbi knjigarne Turfc. Novšak je doslej objavil knjige »Dečki« (1938), »Hudobni angeli« (1940) in mladinski spis »Alenkina čebelica« (1941). Prvi dve knjigi sta že razprodani. V »Jutru« je izhajala kot feljton njegova daljša povesit Nemir srca«. Roman »Globoko jezero« ne bo samo dosedanji največji tekst Franceta Novšaka, marveč verjetno tudi njegovo najzrelejše literarno delo. Naslov »Globoko jezero« je simbol neke popolnosti, ki naj bi jo dosegel človek v življenju s tem, da ostane zvest sebi in svoji osebnosti. Osrednja zgodba romana se razvija okrog oseba nekega dramatika; roman prikazuje njegov življenjski razvoj in njegovo veliko ljubezen. Ne dvomimo, da bo ta novost v Izvirni slovenski prozi vzbudila pozornost. Glasbeni naraščaj »Sloge« Po prvi uspeli produkciji je »Sloga« priredila še drugo javno sklepno produkcijo. Nastopali ao gojenci pevskega, klavirskega in violinskega oddelka. taoaol jaaaAsfcav Je nagarij stopal * ospredje Miro Kališmik (4. razred nižje šole, prof. Štrukelj-Poženelove). Precizno in muzikalno smiselno je podal Rebikova »Melanholični valček« in Rosatijev »Prelu-dij«. Vladimir Zelenko (klavir, 4. razred nižje šole, prof. Hladniikove) je prav lepo zaigral Sukovo »Idilo« in tehnično že ja'ko zahtevno Sindingovo »Pomladno žubore nje«. Vzbuja prav kakor Kališnik lepe na-de za bodočnost. Marta Giiha (klavir, 3. razred nižje šole, prof. Štrukelj-Poženelove) je zaigrala Tarenghijevo »Berceuse triste« in »Danse rustique«, od katerih je zlasti zadnjo podala prav dobro. Zdenka Rodič (klavir, 3. razred nižje šole, proL Nolli Eme) je zaigrala Beethovnovo Sona-tino op. 49, št. 1. V njeni igri je pogrešati večje preciznosti in sigurnosti. Marjetica Mlakar (klavir, 2. razred nižje šole prof. Hladnikove) j^ tehnično sigurno in inter-pratacijsko poglobljeno zaigrala Bortkie-vvieza »Materino smrt« in »Mazurko«. Mojca Rut ar (klavir, 1. razred nižje šole prof. Štrukelj-Poženelove) je zaigrala Rameau-ja »Tamburin« in Thomejevo »Klepetulje«. Lucija Kovačič je zaigrala Thomejevo »Pobožnost« in Hiršlerjevo »Uspavanko« ter »Vreteno«. Vladimir Pekle, edini flavtist na produkciji iz šole prof. Viktorja Čampe, je zaigral Bachovo »Pomladno prebujenje«. Sprva je bil nekoliko nemiren, pa se je kmalu znašel. Iz pevske šole ge. Lovšetove je nastopil tenorist Mitja Gregorač iz drugega razreda. Ima mehak in lep liričen tenor, ki mu zveni j ako lepo, le višine so še nekoliko krhke. Zapel je Pavčičevo »Pred durmi«, Krekovo »Izkušnjo« in Jankovo arijo iz Smetanove opere »Prodana nevesta«. Iz iste šole je nastopila tudi sopranistka Pavla Ježovnik iz tretjega razreda. Zapela je dve pesmi Caj-kovskega in Lajovčevo »Bujni vetrovi v podju«. Iz violinske šole prof. Vinka Šu-šteršiča je nastopila Mira Mlakar (4. razred). Zaigrala je »Largo« ia »Allegro mos-so« iz Vivaldijevjega koncerta v A-duru. totasiadja je na nekaterifo mestib precej trpela. Iz iste šole je nastopila še Danica Smrekar (4. razred), ki je zaigrala »An-dante« in »Allegro Assai« iz Bachovega koncert v a-molu. Za svojo stopnjo se je dobro vživela v Bacha, tudi intonacija je bila zadovoljiva. Za zaključek je iz Pre-kove kitarske šole nastopil še kitarski orkester, ki ga je vodil profesor sam. Zaigrali so Carullijevo Sonato op. 21., tako da se je večer uspešno zaključil. Občinstvo, ki je docela napolnilo dvorano, je pozorno sledilo dve uri trajajočemu sporedu in se je zahvaljevalo izvajalcem s ploskanjem. Celoten večer je bil prav lep prikaz neumornega delovanja »Slogine« glasbene šole. —mi— Zapiski »Cerkveni Glasbenik«. Pravkar je izšla 6.—8. številka glasila slovenskih cerkvenih glasbenikov »Cerkvenega Glasbenika«, v katerem je danes kot edinem glasbenem listu zastopana vsaj kronistično in kritično tudi posvetna glasba. V tem zvezku beremo uvodnik Stanka Premrla »Cer-kvenoglasbeno razmišljanje«. Urednik C. G- naš priznani cerkvenoglasbeni skladatelj podaja svoja razmišljanja kot »uvodni donos k reviziji naše cerkvene glasbe, ki jo hočemo napraviti, kakor hitro bo minila sedanja težka preskušnja našega naroda«, ki »zahteva revizijo vsega našega verskega življenja«. Dr. Anton D o 1 i n a r nadaljuje svoj »Pregled slovenske cerkvene glasbe«. Tudi v tem poglavju se bavi z delom p Hugolina Sattnerja, zlasti z njegovimi oratariji in z opero »Tajda«. — Nadaljuje se razprava Stanka Premrla »O improviziranju na arglah«, a Ferdinand Zaje pa priobčuje »Spomine j frančiškana - organista«. Spomini segajo v devetdeseta leta pr. stoletja v Gorico, Novo mesto, Ljubljano in druga mesta- Zvezek zaključujejo razna poročila, glasbene kritike is peresa prof. Premrla in novice iz domačega glasbenega življenja. Iz Gorice Nagrajeni likovni umetniki. V ožjem krogu povabljencev je bila zaključena v soboto 8. t. m. pokrajinska umetnostna razstava, ki jo je organiziral sindikat lepih umetnosti v umetnostni prodajalni na Mutijevem Korzu Navzočne je pozdravil Tuli j Kralj, ki je predal za tem besedo dr. A. C. Cossi. Sledile so deklamacije kiparja Giannandreie, prof. Marine Venezia, dr. Cosse in Tuli j a Kralja. Ob sklepu je bila izročitev nagrad razstavljalcem. Kralj in Sartori sta prejela svetinji pokrajinskega gospodarskega korporat. sveta, Giannan-drea in Vigaini kolajne pokrajinske uprave, Cenisi, Quaia in Bastianutto pa kolajne goriške občine. Oddaja žita v zbiralnice. Od 10. julija dalje je pričela odddaja letošnjega pridelka žita pri določenih zbiralnicah. Žito je tieba oddati 10 dni po končani mlačvi. Prijavo pridelka je treba predložiti pri pristojnih občinskih uradih. Državna referentka predava v Gorici. Državna referentka narodnosocialističnega ženstva Irma Baderjeva je govorila v slavnostni dvorani nemškega svetovalca o »Zmagi vere«. Predavanje je bilo namenjeno pripadnikom nemške vojske in povabljenim gostom. Ob sklepu Se je nemški svetovalec predavateljici zahvalil. Podobno predavanje je bilo v Trstu. ©tovestlia »Prevoda« Delitev zaseke za mesec julij Potrošniki, ki so v posesti ljubljanske osnovne živ.lske nakaznice z odrezki za maščobe za me.-ec julij, bodo prejeli vsak pri svojem stalnem mesarju (pri katerem prejemajo redno količino mesa) po 350 g zapeke za vseh 27 dnevnih od-rezkov od 4. do 31. julija, oziroma oni, ki so klali prašiča po 100 g zaseke na vseh 8 dnevnih od-rezkov od 24. do 31. julija; na vsak posamezni dnevni odrezek odpade po 13 g zaseke. Zaseko bodo delili mesarji samo na spodaj določene dneve v času cd 9. ure zjutraj nepretrgoma do 6. ure zvečer, in sicer: mesarji z začetnico A—J v torek dne 11. julija, mesarji z začetnico K—P v sredo, dne 12. julija ter mesarji z začetnico R—2 v četrtek, dne 13. juiija. Stranke mesarja Avbelj Jožefa, Trnovski pristan, bodo prejele zaseko pri mesarju Breskvarju Ivanu, Cesta v Mestni log; stranke mesarja Dularja Franca. Cerkvena ulica, pri mesarju Avblju Francu, Krakovski nasip, ter stranke mesarja Škufce Alojza, Celovška, oz. Vodnikova cesta pri mesarju Jelencu, Celovška cesta. Stranke podružnic mesarja Javornika Ivana na Miklošičevi in Rimski cesti prejmejo zaseko istotam, ostale stranke mesarja Javornika pa tam, kjer so prejele meso zadnjo soboto. Pri strankah, ki so klale prašiča in ne prejemajo mesa, se smatra za stalnega mesarja, zadnji mesar pri katerem so kupovale meso pred odvzemom odrezkov za trde maščobe in meso. Opozarjamo vse potrošnike, da naknadne delitve zaseke za zamudnike ne bo in naj si zato vsekakor nabavijo zaseko določenega dne, ker sicer jim odrezki zapadejo in pozneje na te odrezke zaseke sploh ne bedo mogli več nabaviti. Zaseko, ki jo bo^o prejeli mesarji za delitev na osnovne živilske nakaznice, v nobenem primeru ne smejo deliti na bolniška nakazila ali na dodatne nakaznice, ker bo delitev tem upravičencem sledila koncem meseea, kar bo pravočasno objavljeno v časnikih. Končno svetujemo potrošnikom, naj zaseko takoj pretopijo, ker se bo sicer pokvarila. Zaseka vsebuje že 2"■'« soli in je ni treba posebej soliti. Delitev zaseke v podeželskih občinah bo urejena s posebno okrožnico vsem preskr-bovalnim uradom. Poziv mes5irfe^i. Za mesec julij bodo delili zaseko me^rji, ki naj jo prevzamejo na klavnici v sledečem vrstnem redu: dne 11. julija mesarj z zalemo črko A—J, dne 12. julija cd K do P n dne 13. julija od R do 2. Delitev se začenja vsak dan ob pol 6 in se kenča cb 8. uri. Zaseke marajo mesarji raz-razdeliti še istega dne in jo tudi istega dne od 18. do 20. ure vrniti v klavn to kolkor je je preostalo. Nalepljene odrezke (pesebej one po 27 odrezkov in posebej one pc 8) bodo predložili mesarji z začetnico A—J v četrtek. 13. julija. mesarji z začetnico K—P v petek, dne 14. julija in mesarji z zače-tn co R—Z \ soboto, dne 15. julija v dopoldanskih ura dir h urah pri »Prevodu« Gospcsfca ul. 12 I.. soba št. 10 obenem s seznamom v dvojniku Zapora kemlkafil šef pokrajinske uprave je z odredbo VIII. št. 4817-1 stavil pod zaporo kemikalije vseh vrst na zalogi pri trgovcih. Trgovci s kemikalijami (drogeristi, trgovci z materialnim blagom, fotopotrebšči-nami, kozmetiko itd.) morajo prijaviti stanje zalog šefu pokrajinske uprave VTTT. odd. do vključno ponedeljka 10. julija t. 1. Kolikor že niso dolžni voditi trgovske knjige, morajo vsako spremembo v zalogi blaga vpisovati v knjigo o prejemu in oddaji blaga, ki mora biti vsak čas na vpogled državnim kontrolnim organom. Od dneva veljavnosti te odredbe se smejo kemikalije prodajati samo na nakaznice Pokrajinskega gospodarskega sveta, ki sestavi razdelilni načrt za razdeljevanje kemikalij in ga predloži v odobritev šefu pokrajinske uprave, oddelku VHI. Opustitev ali zakasnitev prijave zalog, oddaja blaga brez nakaznice, opustitev ali napačno vpisovanje blagovnega prometa v knjigo o prejemu in oddaji blaga se kaznuje, kolikor ni kaznivo že po naredbi Vrhovnega komisarja v varstvu gospodarstva z dne 6. januarja t. 1., po čl. 2 uredbe o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa z dne 12. marca 1941, z globo do 50.000 lir ali z zaporom do 30 dni ali z obema kaznima. Razen tega se sme izreči začasni ali trajni odvzem obrtne pravice in zaplemba blaga. Za kaznovanje so pristojna občna upravna oblastva prve stopnje. Drugi seznsm o Stara št. Nova št. 42-81 23-08 43-12 23-12 43-18 23-14 43-33 23-15 43-29 23-19 42-58 23-21 43-30 23-30 42-41 23-31 42-42 23-32 43-33 23-37 42-71 23-41 42-72 23-42 43-40 23-50 43-41 23-52 43-43 23-60 40-01 23-61 do 40- -05 do 23-65 43-54 23-70 43-55 23-71 43-57 23-76 43-62 23-85 42-87 23-87 43-64 23-93 43-65 23-95 43-69 23-96 43-70 23-97 43-75 23-93 42-11 24-01 do 42- 14 do 24-04 43-80 24-05 43-79 24-06 43-83 24-14 43-84 24-16 43-87 24-23 43-86 24-24 43-88 24-27 43-92 24-33 43-93 24-36 40-40 24-40 44-04 24-49 43-50 23-50 44-07 24-59 44-09 24-61 44-10 24-70 44-21 24-71 44-23 24-73 44-26 24-74 44-27 24-75 44-28 24-76 42-83 24-88 40-90 24-90 44-33 24-93 44-35 24-95 44-36 25-02 44-38 25-05 44-39 25-06 42-61 2-5-16 42-62 25-17 42-63 25-13 42-64 25-19 42-65 25-20 42-66 25-21 42-67 25-22 42-68 25-23 44-40 25-24 44-46 25-32 44- 9 25-39 44-61 25-43 43-23 25-53 43-24 25-54 43-25 25-55 do 43- 27 do 25-57 43-28 25-58 44-66 25-66 44-63 25-67 44-62 25-68 44-68 25-74 44-69 25-85 44-73 25-77 4-4-74 25-79 42-92 25-80 44-75 25-91 44-77 25-92 44-78 25-93 44-79 25-94 48-70 23-33 48-20 27-05 45-62 26-61 45-64 26-62 48-30 32-12 48-80 32-13 48-04 32-77 48-54 32-87 48-44 32-50 48-94 32-27 49-81 32-28 49-31 32-25 49-19 32-22 49-85 32-32 43-23 25-53 48-91 37-24 48-06 31-03 48-56 30-02 49-88 38-18 49-38 38-17 Ime naročnika Grafična organizacija Vek Ignacij Dr. Plei\veiss Lea Dolenc Josip Rozman Franc Finančna dir. pole Mestna vrtnarija Finančna dir. intend. Finančna dir. intend. Šola Zgor. Šiška Glavna carinarnica Glavna carinarnica Kočij an Danilo Hitra pomoč Vič Kitt Ivo Slovenec Slovenec Kocmur Marjan Kocmur Marjan Maurer Robert. Fischjnger Zora Mr. pl. Murmayer R. Italijanski kult. inst. Bartol Mirko Lulhn Josip Bogoslovno semenišče Okrajno glavarstvo Sodišče Sc-dišče Narodna galerija Narodni muzej Fujan Franc Bajtlich & Reinhald Električna cestna žel. Električna cestna žel. Ljudska kuhinja Korošin Janez Srbska parohija Isis Erdgoj Jakob Okrajno glavarstvo Mestni prehr. urad »Amot« pfefferer Hilda Nab. zadr. drž. nam. Dr. Peršič Ivan Akademija znanosti Olup Josip »Triglav« Kred. zadr. zas. nam. Dr. Logar Ante Bajuk Vladimir Dr. Čercek Viktor Dr. Žvokeij Stanko Združenje trgovcev Industrijska zbornica Industrijska zbornica Župni urad Frančišk. Župni urad Sp. Šiška Župni urad Stolnica Župni urad Sv. Krištof Župni urad Sv. Jakob Župni urad Sv. Peter Župni urad Trnovo Župni urad Vič Opera Sušnik Ivan Zupančič Lojze Veterin, in bakt. zavod Mestni vodov. Kleče Mestni vodov. Kleče Mestna plinarna Mestni socialni urad Dr. Brandstatter Fr. Gl. matica knjigarna Dr. Rupnik Vilko Okr. glav. kontr. mer .Takse Jože Fondove hiše Stopica Leon Ing. Vari Janez Higienski zavod r Zakrajšek Egon Kovačič Rudolf Pokr. uprava odd. VI Kavčič M'hael Dr. Meršol Valentin Zupančič Oton Dr. Jenko Ivan Dr. Avčin Marij Resman Lojze Cerar Peter Dr. Pečjak Gregor Janežič Anton Dr. Krušič Valter Mestni vodovod Dr. Guzeij Vladislav Grli] o Dr. Novak Fr. Bregar Franc Dr. Arko Venčeslav ŠPORT Teniški furnir Lepo jubilejno prireditev ŽSK Hermesa je v finalih pokvarilo slabo vreme Ljubljana. 10. julija Kakor smo zabeležki že v nedeljski številki našega lista, je od minulega petka dalje tekel na teniščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom strumno organizirani jubilejni ten:ški turnir ŽSK Hermesa. ki bi bil moral po končanih predtekmovanjih v včerajšnjih poznih popoldanskih urah doseč; višek s finali v vseh kategorijah. Pni izmed teh je bil na vrsti finale v singlu gospodov kategorije A. v katerem sta nastopila Boris S m e r d u ;n Fric L u c k m a n n. Že prv: udarci So pokazali da sta trčila dmg ob drugega dva rutinirana in tudi fizično dobro pripravljena tekmeca, ki ne bosta popustila do zadnjega. Dvoboj se je v prijetnem ozračju razvijal zelo napeto in dospel do neodločenega stanja 1:1, ko je v skoraj slavnostno razpoloženje udaril deus ex mach:na — naliv z bliskom in gromom. Igralci in občinstvo so se v naglici zatekli ped najbližje krove in jih to popoldne n bilo več na spregled- Necdigrani dei nedeljskega Sporeda je bil odložen za 24 ur. O njegovem poteku :n tudi podrobneje o dogodkih v soboto bomo poročali. brž ko bo turnir dokončno pod streho. Hermežanom pa lahko že vnaprej izrečemo priznanje za novo uspelo prireditev v nizu jubilejnih uprizoritev v raznih špcrtirh panogah, med katerimi je teniška — po bogati obdaritvi sodeč — še prav posebno pritegnila nj:-hovo pozornost. Za vreme in njegove muhe pa seveda Hermežani niso odgovorni. Fftaali danes $d 17» dašfe Glede na neugodne vremenske prilike se tekmovanje nadaljuje s finalnimi igrami danes v torek s prioetkom ob 17. uri. Ce se vreme še ne bo izboljšalo, bo finale v sredo ob isti uri. Kot prvi par nastopita gospodični Dori M a y e r in Pipsy Hudovernik v finalu damskega prvenstva. Obe sta v odlični formi in pričakovati je ostre in ogorčene berbe za prvo mesto. Kot naslednja nastopita naš prvak Boris S m e r d u in Fric L u c k m a n n, ki sta v nedeljo prekinila svojo partijo pri stanju setov 1:1. Prvi set -ie dobil po krasni igri Luckmann, drugega pa Smerdu. V tretjem setu je stanje 1:1. Ker igrata na tri dobljene sete (best of five). bo borba še zelo ogorčena in polna važnih in lepih momentov. Tej igri sledi finale v kategoriji B. Finalista sita Fedor Gradišnik (Ilirija) in Pavle Š t u 1 a r (Hermes). Ta igra bo tudi prav zanimiva. Gradišnik se je povzpel v naravnost odlično formo in je v kategoriji A premagal v nad dve uri trajajoči borbi Hermežana Pušenjaka s prav dobro in lepo igro. Njegova zmaga je bila čisto zaslužena in zato je pričakovati, da bo zmagal tudi nad sicer zelo žilavim Hermežanom Štularjem. TTllt 4 .v Ki UCDNO KUPUJEMO KINO UNION Telefon 23-21 Prekrasen pevski in revijski film s slavnim tenoristom Benjaminom Giglijem USPAVANKA Trnjeva je umetnikova pot do uspeha, priznanja in slave Marte Harell, Lizzi VValdmiiller, Albert Schonhals, Werner Hinz, Axel v. Ambesser i. t. d. Predstave ob 17. in 19.15 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Markantni Hans Aibers v sijajni detektivski ljubavni pustolovščini V ostalih vlegah: Hilde Weissner, Werner Fuetterer itd. Predstave ob 16. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Velik Mozartov film po noveli »MOZART NA POTI V PRAGO« MALA NOČNA GLASBA ali kako je nastalo zadnje dejanje opere »Don Juana« — Glasbo W. A. Mozarta izvaja berlinska in dunajska filharmonija, plese pa balet dunajske drž. opere — V glavnih vlogah: Hannes Steizer, Christl Mardayn, Gustav Wal- dau, Heh Finkenzeiler Dodatek: Koroška od Velikega Kleka do Vrbskega jezera Predstave ob delavnikih od 16. in 19., v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri V zadnjem srečanju pa nastopijo v tekmovanju gospodov v dvoje: brata Smerdu in Dacar-Luckmann. Ta igra obeta najlepšo borbo na turnirju, saj so igre gospodov v dvoje najbolj napete in zanimive, ker se igra v dvoje odlikuje po izredni hitrosti in pestrih izpremembah. Gledalci bodo torej lahko pri teh finalnih igrah prisostvovali vsem vrstam tekmovanja: igri poedincev gospodov in dam, igri v dvoje in igri igralcev kategorije B. Vsa srečanja bodo obenem odločilna za prekrasne pokale in ostale lepe nagrade. Vstopnine ni — pobirajo se le prostovoljni darovi! OBLEKO v sivi barvi, 21 srednjo postavo, čisto novo, ugodno prodam. Naslov v oglas. Jutra pod »Novo«. 17300-6 PISALNI STROJ Adler, dobro ohranjen m novo kitaro, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17309-6 SIVI SALONARJI damski, št. 37, rjavi dam-ski športni čeviji, št. 36 in vinsko rdeča svilena damska obleka za večjo postavo — 3-DELNA OKNA s stekli, rabljena, ter stare ploščice od peči, prodam. (Komenskega) Petrarkova 26/1. »Globus«. 17301-6 MOŠKO KOLO znamke A. G. £., dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17265-6 NALIVNO PERO črne usnjene čevlje 39. za jesen, temno modro jopo. za mlajšo, prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 17250-6 STEKLENICE, ugodno naprodai. Kolo- I kozarce, sandale št. 38 in dvorska 41/1. 17307-6 drugo drobnarijo ter blago lasi Prinašamo med drugimi tudi one male oglase, ke so bili oddani v soboto dopoldne in jih iz tehničnih razlogov nismo mogli uvrstiti v nedeljski številki. Ponovno priporočamo vsem našim cenjenim oglaševalcem, naj oglase za nedeljsko številko oddajo že med tednom. Brivskega VAJENCA kateremu nudim dobro mesto i 11 zaslužek, sprejmem. Polanc, Kopitarjeva ulici 1. 17227 44 FOTOGRAF. VAJENCA ali vajenko, spreme Foto Grad, Miklošičeva 20. 17306-44 VAJENCA za soboslikarsko in pleskar, sko obrt proti takojšnji plači, sprejmem. Tone Malgaj, Gosposvetska c. 16 (pri Levu). 17329-44 UČENCA s potrebno šolsko izobrazbo za trgovino s specerijo — sprejmem takoj. Senčar — Gosposvetska 6 (Slamič). 17326-44 DELAVCA za prevoz premoga s tri-ciklem, iščem. Zaslužek dober. Naslov v ogl. odd. Ju-tra. 17304-la POŠTENO DEKLE, dobro, sprejmem. Hrana obilna, plača zelo dobra. Prednost z dolgoletnimi spričevali. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17012-la KUHARICA, samostojna, in gospodinjska pomočnica dobita takoj s"talno službo. Hrana in plača dobri. Vprašati: Domobranska 7. 17269-la POSTREŽNICO, pošteno, izurjeno, sprejmem takoj. Dobra plača in hrana v hiši. Naslov v oglas, odd. Jutra. 17200-la DELAVKO močno in zanesljivo, Sče trgovina v mestu za razva-žanje robe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Trgovinska delavka«. 17138-la STAREJŠA DEKLE vaiena gospodinjstva, ljubiteljica otrok, dobi službo pri 4-čianski družini. Oglasiti se pri M. Carel, Dunajska c. 17. 17311-la RAZNAŠALKO za cvetličarno, iščem. — Poizve se v ogl. odd. Jutra. 17308-la MIZAR. MOJSTER s obrtnico, se sprejme v svrho ureditve delavnice. — Kapital nepotreben, stroji v najkrajšem času na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen«. 17325-la KUHARICO in služkinjo za gostilničar-ski obrat, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17336-la FRIZERKO sprejmem takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17356-la POSTREŽNICA pridna in poštena, išče zaposlitve trikrat tedensko. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 17324-1 jUJLL ŠIVALNI STROJ, dve moški, eno žensko kolo, najboljše znamke, dva ročna usnjena kovčka, vse prvovrstno ohranjeno, skoraj novo, prodam. Ogled od 11 do 17. Naslov v oglas. RADIO-GRAMOFON zelo lepa oblika, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 17266-6 PREPROGO 1.55 X 2.60, zamenjam za moško obleko. Za vasjo 24. Zg. Šiška. 17296-6 odd. Jutra. 17204 6 GARNITURO za posteljo in mizo, prodam ali zamenjam za protivrednost. — Iz prijaznosti ogled pri Predalič, kožuho-vina, Sv. Petra c. 18. 17303-6 RJUHE in KAPNE nove in prav dobro ohranjene, ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 17100-6 PREKLJE za fižol in paradižnike dobite pri Gospodarski zvezi, Maistrova ul. 10. 16813-6 PRODAM Dobro ohranjeno omar no. posteljnak. posteljno omaro, toaletno mizico, stol, rn.zi.co, vse iz trdega 'esa. — Na ogled dopoldne od 10. do 11. ure. popoldne od 4. do 6. ure. Naslov: Ljublja-na. Bežigrad, — Svetosavska 18-11. 14677-6 LESENA KOPITA za škornje št. 42-43 prodam. — Gronarjeva 221 od 15. do 16. ure. 17234-6 ŠPORTNI VOZIČEK malo rabljen, naprodaj. Ilirska št. 20-1, levo. 17232-6 ŽELEZNO POSTELJO zložljivo, prodam. Na slov v ogl. odd. Jutra. 1723i-6 PRODAM UGODNO dve omari za obleko, psiho, ovalno mizico. 2 fotelčka in spalni kauč za dve osebi. Vse iz češ. njeve-ga lesa. zelo dobro ohranjeno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17156-6 KRZNEN PLAŠČ prodam. Vprašati v trafiki na Taboru. 17253-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, avtomodel, večjega formata, predvojni, prodam. Blažica, Medvedova c. 10, III. nadstr. 17260-6 SANDALE it. 39 skoraj nove in nove čevlje, rjave, kača-semiš, št. 35, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17262-6 DIRKALNO KOLO specialno, z štirimi brzinami, novimi močnimi »Tour de France« tabulari; odlikovani model z zlato kolajno za zmago v svetovnem prvenstvu in »Giro d'Italia«, prodam. Po želji se doda radi izmenjave še komodna cestna balanca. Močne zavore iz aluminija, istoitako blatniki. Uporabno za vse klance in daljave. Kolo je iz prijaznosti na ogled v trgovini z čevlji I. Šolar, Tavčarjeva ulica. 17264-6 ČRN KOSTIM dobro ohranjen, čevlje, rjave, semiš ter plave športne, oboje št. 38, vse predvojno blago, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17259-6 PRODAM: lesene drvarnice, primerne za garažo in delavnico ali slično, v velikosti 8X3 m, zadnia višina 4.80, spredaj 3, napušča 1.05 m. Športni otroški voziček, ročni voz, nosilnost 250 kg. Umivalnik, železen, lakiran, porcelanast lavor in vrč za vodo. — Franc Vovk, Kole-zijska št. 21. 17314-6 ČEVLJE St. 37 in 39 ženske, letne, prodam. Jer-šan, Bežigrad 14/1. 16917-6 , MOŠKO KOLO nemške znamke, skoraj nov. predvojno blago, 2 kosa blaga za moško obleko ali blago za ženski kostum, moder, moško črno suknjo ali damski črn plašč in blago za moški površnik, siv ter damske nizke čevlje št. 37, prodam. Kamniška 13. 17315-6 RADIO APARAT ugodno prodam. Ogled od 13. do 15. in od 19. dalje. Topniška ul. 16. 17313-6 SEMIš RJAVE ČEVLJE št. 38, predvojno blago — prodam. Naslov v ogl. od-del. Jutra. 17312-6 PLETILNI STF.OJ 10/35 »Jaquart« Ideal, kot nov, prodam. Naslov v ogl. odd. jutra. 17132-6 RADIO »SIERA« 6 + 2, prodam pri salon »Bi-serka«, Dalmatinova 10. — Ogied od 9. do 11. dop. 17305-' VELIKO OMARO tridelno, športne čevlje — za svileno obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17252-6 GRAMOFON dobro ohranjen s ploščami, prodam. Rimska c., trgovi na s zelenjavo Anica Svete. haferle. 39—40. dva para .S 1 17339-1 letnih 39. prodam. Naslov j RJUHO in KAPNO v ogl. odd. Jutra. 17334-6 nerabljeno, predvojno blagf MOŠKE HLAČE bele, platnene, prodam. — Mahkota Martin, Gosposvetska 10. 17330-6 TRICIKEL — ugodno proda Trafika. Gosposvetska 7. 17341-f> DAMSKO KOLO krem bane, z dobrimi gumami, ugodno pra- skoraj nov, nosilnost 400 j dam. Mehan;k Ambrož, kg. prodam. Na ogled: Ob " 17323-6 Ljubljanici 71. 4 LEPE OLEANDRE 3 rdeča in 1 bel. prodam. NJa ogled: Ob Ljubljanici št. 71. 17322-6 FOTO APARAT zrcalno kamero Foth Flex 1 :3.5 F 75 cm. s samopro-žilcem, ugodno prodam. — Ravnikar, Linhartova 25. 17320-6 MOŠKO KOLO rabljeno, prodam. Gume še zelo dobre. Na ogled: Vod-matska 7. 17319-6 RJAVE ČEVLJE semiš št. 36. visoka peta, prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 17353 6 ŽENSKE ČEVLJE Dunajska cesta št. 71. 17345-7 PISALNI STROJ nov, pisarniški, prodam. — Slomškova ul. 16/11, desno. Ogled od 11. do 1. ure popoldne. 17342-» EUMIG RADIO 4-cevni. originalen, v odličnem staniu, zelo ugodno naprodaj. Torek do 13. ure. Javornikova 17. pritličje — desno (poleg Gor. kolodvora). 17349-6 RADIO HOMIFON ugodno naprodai. Ogled iz prijaznosti v torek med 8. in 12. uro. Beseničar, Se-lenburgova 6, dvorišče. 17350-6 drap, s plutovino, popol-i R^f <$T/ «t t J g j pč^S noma nove. št. 39. prodam. ! I.eo Kržišnik. čevljar. Tr- ' dinova 7. podoritl. 17317-6 prSK£ prosti se 'Dobro p.ačamo. Na Vašo poizve v cvetličani Fe-I**° pre^emamo na rant, tromostje. 17S44-6 Gus£ia'. SKODELICE in VRČEK "f-2' I-318-N-7 za kavo, vinski servis, krož- . J ', , . . „r„..j„i.„ nike, vazo. lep servis za k**™ b -v' „wi;_. _;rabljene ah nove. kupuje j rabljene zapore — Jn k Pnvšek. x.jub-prodam. Naslov v ogl. odd. Kolodvorska 7. 17108-7 SKOBELNIK (Hobelbank), nov ali rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V dobrem stanju«. 17088-7 MOŠKE OBLEKE, ženske in moške čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupuje Drame Alojzija, Gal-lusovo nabrežje 29. 17013-7 STEKLENICE različnih vrst. kupujemo. Jutra. 17335-6 REGISTER BLAGAJNO ali delikatesni nož, special za salame itd. vzamem takoj v zameno za sledeče: Kolo Puch. z dinamo, pri-ma gume, kolo »Sultan« — damsko. prima gume, štof za moško obleko ali domski plašč, temnejši predvojni. pisalni stroj »portabl«, tricikel za 450 kg ali tehtnico avtomatično, vse novo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17998-6 Zdravniški KOVČEG črn, usnjen —' malo ročno torbico, usnjene rokavice, lVEČJE KOLIČINE — nekaj predvojnega šifona in v črnega klota, kuharski knji- KUPIMO gi K. Prato in Preis-Ein-machebuch, orehovo jedilnico in špansko steno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17338-6 2 KOSA BLAGA za moške obleke, sivega, športnega in 8 m belo črtasto za spodnje hlače, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17340-6 VRATA ROČNI VOZIČEK na 4 kolesa s lestvicami — kupim. Petrarkova ul. 26/1 (Komenskega), »Globus«. 17302-7 RADIO APARAT boljši, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši«. 17333-7 TRGOVSKI LOKAL v zvezi s pisarno, ali pisarno v zvezi s skladiščem, ležeč v središču mesta, iščem. Posredovalci dobro nagrajeni. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 17110-17 LOKAL za kovinsko obrt iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kovinska Obrt«. 17253-17 aasc.' HISO na dobrem prostoru ali drugi objekt m manjšo hišo ali vilo z večjim zemljiščem, kupim. Ber-čun, poštni predli 151. 16945 20 REALITETNA PISARNA H.tbj an Miro, C.galeto. a št. 1-p, proda več lep^h stavbnih parcel po zel0 ugodni ceni. Izvršujemo vsa posredovanja pri ku-po-prodaj;Lh neprem č-nin vestno, točno in hitro! 1725S 20 KRASNO PARCELO 1098 m2 prodam v neposredni bližini strellšCa r>cd Rožnikom za ve-kmd-hišico, pozneje vilo, solnčna suha lega,, lep razgled. Voda za kopanje zraven, pozimi smuč.nje. Cena usodna. Hinko Prvšek, Kolodvorska ulica 7. na-sproti mestnega koT>a. liš&a. 17249 20 STANOVANJE enosobno, zamenjam za enakega ali dvosobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predmestje«. 1735S-21 „MALINA" LJUBLJANA VII, FRANKOPANSKA 9 «MM»MMMM«HI ŠPORTNI VOZIČEK kupim. Ponudbe n.i ogl. odd. Jutra pod »štrapa-2.12 X 0.71 m, s klučavni- ;cen«. 17.285-7 co, prodam za 1000 lir in šELAKA 1 (štokerle) za 100 lir. — Večjo množino, kupim Brejčeva ul. št. 6, Zg. Si po najvišji ceni. Zglasiti Ska. 17337-6; se opoldne do 2. ure. — PID2AME | peričeva ul. 8. Maca- letne, damske. trico, zamo irai 17.284-7 njam za protivrednost. Po- i GLOBOK VOZIČEK nudbe na ogl. odd. Jutra prodajalci popusti Izdelaj* lekarna Mr. Bahovec. L '.Mana J-396-37 DENARNICO s 200 lirami sc-m izgubila v soboto na Vodnikovem trgu. Ker sem revna služkinja, prosim najditelja naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 17348-37 f r Dne 6. julija 1944 je po kratki mučni bolezni preminula v cvetu mladosti naša draga hčerka, žena in mama, gospa 9 '^J.' tt i* J Jk c*i KOZO dobro mlekarico in mlado kožico, dobre pasme, prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17287-6 BLAGO za moško obleko, in star suknjič za predelavo, prodam. Krakovsk nasip 26, pritličje, levo. 17291-6 ZNAMKE češkega protektorata, rimska I, II, jubilejne, prodam. Naslov y ogl. odd. Jutra. 17292-6 ŠPORTNO BLAGO za pumparice in 2 kosa blaga za moške obleke s kompletno podlogo, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 17293-6 MOŠKI POVRŠNIK (trenčkot), zelo malo nošen, prima predvojno blago, za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17294-6 RADIO APARAT znamke »Orion«. prodam. Žibertova št. 22/II, levo — Florjančič. 17295-6 PLETILNI STROJ in šivalni stroj, prodam. — Ogled: Gosposvetska 41. 17297-6 LIUBLJANSKI ZVON letnik 1917. in 1918., originalno vezan, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 17298-6 BLAGO za tri obleke ter balonski plašč, prodam. Poizve se: Boc Josip, krojač, Tavčarjeva 4. 17223-6 MOŠKO KOLO znamke »Viktoria«, prodam. Novak. Tržna 5.' 17222-6 ŽIMO 18 m madroc gradl-damast. predvojno blago, istotam tudi dobra žima za madroc ».li kauč. prodam. Jožef Vinšek — Dunajska c. 6, dvorišče. 17343-6 pod »Nujno rabim«. 17.2S3-7 KUPIM FTSN Ponudbe pod »Mali ali velikic na oglasni oddelek Jutra, 17229 7 TEHTNICO na uteži kupim .Ponud be pod »Kuhinjska« na ogi. odd. Jutra. 17228-7 KUPIMO: Anzerowa, Am weissen Meer, Cankar II. zvezek, »Čas«, letnik 1., 2., 4., 5., 6., 8., 12., 28., 30. Argo vse, Šivic Matriken von Krain und Gorz, Melik Slovenija, Zvon 1831 do 1902, slovenske in nemške romane, novejšega časa in vse knjige za univerzitetni študij. ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg, Ljubljana. 17238-7 VECKOVE KOZARCE po možnosti tudi lonec, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 17316-7 ŠPORTNI VOZIČEK kupim ali dam protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Športni«. 17310-7 RIBIŠKE P4LICE dobro ohranjene. kup-'m. Naslov V ogl. oddelku Jutra. 15493-7 SELAK raznovrstni. kup:m. Ponudite Galeriji Obersnsl, Gosposvetska 3 ali v de-lovnico Vodnikova 89 tel. 4878. 17347/7 LEPO DARILO primerno za godovnico, ku pim. Ponudbe na ogl. odd jutra nod »A ni ta«. 17226-7 PNEVMATIKE nove in rabljene, kupuje tvrdka »Promet«, nasprot. Križanske cerkve. 17359-' BRZOPERILNIK dobro ohranjen, kupim. — Langenvalter Franc, brivec, Vrhnika. 17357-7 roj. ŠKERJANC soproga šolskega uprav, na Mirni Truplo blagopokojne je pokopano v Novem mestu. Ljubljana, Mirna,* Miincheberg, dne 10. julija 1044. žalujoči: LFO, soprog; MITJA, sin in ostalo sorodstvo H K ž il i i: ..ju,:* : II r ca - ->r~ agfj^fsi n it: /T -is r" v'4 tea L-l pf H : 'j P t fcf; Dotrpel je, previden s tolaži!', sv. vere, v 76. letu starost; nas ljubljeni mož, dobri očka, tast, dedek in pradedek, gospod ŽELEZNIŠKI URADNIK V POK. Pogreb dragfga pokojnika ho v torek, dne 11. julija 1944 ob % 16. uri z žal, iz kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. julija 1944. > žalujoči: MAH IGA, žena; RUŽA vd. POLIC, ELI, BORIS, MARJAN, otroci; ANI, KILDA, snahi; TONI SKOFIC. zet; vnuki, vnukinje in praviiuki j . L. Frick: 46 Roman »In to v'no, ki se iskri v kozarcih, vajine oči, ki se v njih zrcali tiha sporazumnost, zavest nečesa, kar je samo vama odkrito...« »Kako se znate umetniki navduševati že nad deli, ki jih vobče še niste ustvarili,« se Liza šaljivo oglasi; prav za prav je zavzeta nad slikarjevo tenkočutnositjo in njegovim poznanjem ijudi. »Vesta kaj, tudi vidva bi se morala tikati,« priporoči gostiteljica prijatelju in prijateljici, ko jima znova nalije čaši. »Prejšnje čase bi bila ljubosumna, kaj ne, Kurt, saj me poznaš, a danes sem pametna, izmodrena ženska in mislim o marsičem drugače kakor svoje dni. Prekrasno bi se mi zdelo, če bi mogli vsi trije skleniti prijateljsko zvezo.« In tako pijejo ta večer res še bratovščino, in ženi morata slikarju slovesno obljubiti, da mu bosta sedeli za nameravano sliko. Šele pozno se razidejo. Liza odpelje jjuba gosta s svojim vozom domov. — * Zdi se, da snežna odeja, ki se počasi spušča na velemesto, blaži hrup in vrvež prometa, ljudje so neikam manj glasni in neučakani, kakor da bi se bili v tem času iz- premenili in obrnili svoje misli navznoter. Božični prazniki se bližajo, to je za naši prijateljici prava priložnost, da se izkažeta. Skrbljiva Kristina je že pred tedni pripravila svoje darove za Aleksa in Dieterja ter jih poskrila v zaklenjene predale. Lizi je namenila lično kristalno vazo, ki jo bo za sveti večer krasil šopek svežih cvetlic. Kdo ve, ali ne bo Gerhard vsaj za božič dal kakega glasu o sebi, se vprašuje Kristina in ugiblje, ali bi mu smela pisavi ali poslati kako malenkost? Zadnje dni se tudi Lize Meismgerjeve poloti vseobča zaposlenost in skrivnostnost. Z lastnimi rokami napeče kupe sladkarij, rogljičkov, srčec iz marcipana in zvezdic iz čokolade. Na užitka polnih romanjih po trgovskih ulicah in blagovnicah izbira vsakovrstne koristne in lepe stvari za Kristino, Aleksa in Dieterja; kajti samoumevno je, da bodo skupaj slavili sveti večer. Se pravi, prijateljica vztraja na tem, da postavi drevesce med domačimi štirimi stenami in opravi obdarovanje s sinovoma, kakor lani in vsaiko leto doslej. Toliko da se nista sporekli zastran tega, a nazadnje sta se vendarle zlepa pogodili; najprej pri Gerhardovih božična proslava v ožjem krogu, nato pa pri teti Lizi večerja, po kateri bo spet obdarovanje. »Imenitno, torej nas čakajo dvakrat darila!« se raduje Dieter, ki mu je ta rešitev po duši. Nekaj tednov zaporedoma si belita glavo, snujeta načrte in varčujeta, računata in skrivata. 2ensike roke vbadajo in hite, fanta z vročično vnemo delata in pripravljata po svoji strani in spet in spet preštevata sprotnino, ali je bo dovolj za dar, ki sta ga namenila materi. Kako dolge so vse te priprave in kako naglo beže potem kratke praznične ure! A Gebhardova dnevna soba je zalita z blagim svitom gorečih sveč, prostor je poln prelestne dišave po jelovju. pomešane z vonjem medenjakov in jabolk. Mati in sinovi pojo, kakor vsako leto, božično pesem, pri čemer upira Kristina oči v sliko pokojnega moža, ovenčano s svežim jelovim zelenjem. Žive je ko kdaj v teh sedmih letih jo prevzema občutek, kakor da je ljubljeni mož še vedno med njimi in njena družinica še vedno tako skladno zaokrožena, kakor je bila nekdanje dni. Si zadovoljen s svojo Kristino in svojima fantoma, V/emer? Sem ju vzgojila tako, kakor t'" je bilo na misli? V tem slovesnem., zamaknjenem trenutku Kristina skoraj ne more razumeti, da so hodile njene želje in hrepenenja zadnje leto tolikokrat druga pota in da jo je vleklo iz tega milegja domka drugam. Dolgo časa se kaikopak ne utegne ukvarjati s seboj, kajti že jo priganjate Aleks in Dieter, čas je, da pogledajo darila; občudovanje se začne, izpraševanje in zahvalje- vanje. Dieter je pripravil vse, kar je treba j za bliskovno snet je, da jim ostane od no- j cojšnjega večera slika, ki jih bo kazala vse ; tri zbrane okrog gorečega drevesca in zakladov, ki so razloženi pod njim. »Nikar toliko ne jej s svojega krožnika,« opominja Aleks mlajšega brata, »če ne, boš pri teti Lizi že sit, in vem, da bodo tam nocoj krasne reči.« Prav tedaj pozvoni telefon; gostiteljica kliče, vsa nestrpna je že. »Kdaj pridete? Le nikar se mi ne zakasnite! Je bilo pri vas lepo? Seveda, lahko si mislim. Tudi jaz imam za vas še posebno presenečenje. Ne, več ne izdam. Pridite, pa boste videli.« Kristina si očita, da je s svojo željo po samotni proslavi v najožjem družinskem krogu morebiti užalila prijateljico. To je bilo res sebično od nje, lahko bi se bila zamislila v Lizin položaj! Jadrno zavije kristalno vazo s cvetlicami vred, Aleks in Dieter pa priložita nekaj malenkosti, ki sta jih sama napravila za teto Lizo. Potem se odpravijo na nočno pot. Kar peš! sklenejo vsi trije; tako krasno je stopati po tihih, temnih ulicah skozi sneg, ki se neslišno usiplje izpod neba. Šele ob tem ti prevzame dušo pravo božično občutje. , Kakšna poeskušnja za potrpljenje mladih ljudi je ta večerja pri teti Lizi, naj jima gre še tako v slast! Aleks, ki mu je zdaj osemnajst let, 'n Dieter, ki jih bo kma u šestnajst, sta pač v marsičem še otroka — Kristina je nad tem sama pri sebi vsa vesela in srečna — in kemaj čakata, da bi videla darila in presenečenje, ki je napovedano. Vendar že! Težko pričakovani trenutek je napočil! Jelka pri teti Lizi je polna lučk in dokaj mogočnejša na oko kakor domače drevesce, darila so bogatejša, Kristina bi morala prijateljico prav za prav ošteti zaradi njene razsipnosti, a kaj si more, ko ji pogleda v srečni, prevzeti obraz. Pusti mi to veselje, je zapisano na njem, kaj pa še imam razen tega? Ko se je nato prva radost polegla in se je vsak-zahvalil, kakor je treba, in so vse mnoge lepe in praktične stvari in vse tiste, ki ustrezajo posebnim željam, z občudovanjem in blaženostjo dokončno prevzete v last, se gostiteljica s skrivnostnim obrazom nekam utrne, takoj nato pa spet pride z zavojčkom, kj ga poda fantoma. »O, sijajno, od strica Gc harda!« zahru-mita. Dieter bi najrajši že ponorel, ko vidi tuje mamke na ovojnem papirju, in koliko bolj šele. ko je zavoj odprt in drži v rokah cele pole raz'ičn'h šoanskih znamk! Celo poseben album je priložen! Ne, to je pa stric Gerhard res imenitno uganil! Aleks prelistava med 1em veliko knjigo s slikami stavb, namenjeno bodočemu arhitektu: pri tem pade izmed listov pi?mo, naslovljeno nanj. in v to pismo se neute-goma zaglobi. Schriftlešter - Urejuje: Davorin Ravljen — Fuj- das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vtrant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelie Inseratenteil veranUvortlich . Za lnseratnl oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič Za a-Narodno tiskarno