24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOMp^SKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
Vol. XXXII. — leto хххп.
EQUALITY
✓ISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE .V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
cleveland, ohio, tuesday (torek), may 17, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 97
Novi grobovi
Mary tomšić
Včeraj popoldne je nagloma umrla na svojemu domu Mary Tomšič, stara 61 let. Stanovala je na 6014 Glass Ave. Doma je bila iz Zgornje Bitnje pri Kranju, fara Šmartne, odkoder je prišla v Ameriko pred 43 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, podr. št. 10 SŽZ in Woodmen Circle.
Tukaj zapušča nečake: Ralph, Charles, Joseph in Victor Wohlgemuth in nečakinje Mrs. Albina Braidich, Rose in Jennie. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9:15 uri iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
*
Martin skubec
Včeraj popoldne je preminil v St. Alexis bolnišnici Martin Sku. tec. Pogreb se bo vršil iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti bomo poročali jutri.
DomaČe vesti
Iz bolnišnice
Poznani John Kmc iz 1059 Addison Rd. se je vrnil iz Lakeside bolnišnice na svoj dom, kjer ga prijatelji in znanci sedaj lahko obiščejo.	-
Film "Na svoji zemlji"
Kot je že bilo naznanjeno, bo danes v gledališču Abby, v bližini SDD na Waterloo Rd., predvajan prvi slovenski umetniški film "Na svoji zemlji."
Prva predstava bo ob 7. uri Zvečer, druga pa ob 9. Vrata gledališča bodo odprta ob 6:30. Vstopnina je 50 centov.
Seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši seja Wallace-ovega kluba v Slov. društvenem domu na Recher Ave. članstvo je vabljeno na Udeležbo.
Krožek št. 2 Prog. Slov.
Jutri, v sredo zvečer ob 7:30 Uri se vrši redna mesečna seja krožka št. 2 Prog. Slovenk v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se Udeleže v polnem številu, ker je treba pripraviti vse potrebno za konferenco, ki se vrši v nedeljo 22. maja.	^
^ozdravi
Lepe pozdrave pošiljata vsem ^itateljem in prijateljem Matt ^n Josie Modic, ki se nahajata v toplem Phoenix, Ariz.
^ORBA PROTI "COMICS"
ST. LOUIS, 16. maja.—Predsednica Državne zveze staršev ^n učiteljev Mrs. L. W. Hughes Je danes izjavila, da bo njena organizacija nadaljevala z bor-^0 proti pogubonosnem vplivu kriminalnih ilustriranih romanov (comics), filmov in radio programov na ameriško mladino.
Na letni konvenciji organizacije je Mrs. Hughes povedala, glavni vpliv na miselnost gladine vršijo "comics" in da Je ves svet vznemirjen radi po Plave knjižic s pohujšljivo seksualno in kriminalno vsebino, ki postale ena glavnih industrij ^ Ameriki. V zvezi s comics je б o v o r i 1 a tudi o naraščajočih ^lađinskih zločinih in razporo-kah.
Kitajski komunisti se nahajajo pred šangajem
Ameriški in angleški državljani na begu iz največjega mesta Kitajske
ŠANGAJ, 16. maja—Sile kitajske Ljudske (komunistične) armade so danes dospele pred vrata Šangaja, največjega kitajskega mesta, ki šteje blizu 6,000,000 prebivalcev. Zračne zveze tujih sil so že-
prekinjene. Iz mesta bežijo zadnje skupine tujih državljanov in premožnih Kitajcev, dočim so železniške zveze z zaledjem Kitajske zelo omejene. Pričakuje se, da bodo komunisti vsak čas vkorakali v mesto.
Kljub ponovljenim napadom komunistične sile niso uspele zavzeti mesta Woosong, da bi tako zaprle dostop do Šangaja morskim potom. Ladje še vedno prihajajo in odhajajo iz Šangaja. Angleži so umaknili skoraj vse svoje državljane iz mesta, ameriške oblasti pa so v zadnjem trenutku podvzele mere.
da bi evakuirale ameriške državljane.
Neka ameriška ladja je zaplula mimo bojišča pri Woo-songu in rešila skupino desetih ameriških žena in otrokov.
Poročila o poteku velikih bitk pri Šangaju in Woosongu niso jasna. Z ene strani nacionalisti poročajo, da so ustavili komuniste, z druge strani pa poročila iz nevtralnih virov pravijo, da se nacionalisti povsod umikajo.
Nacionalistična vlada je priznala, da so komunisti zavzeli veliko industrijsko mesto Hankow, ki je za Kitajsko kar je za Ameriko Chicago.
PISMO HENRY WALLACE-A
Glede zadeve tikajoče se življenja in smrti vas in vaših otrokov
Dragi sodržavljani:
Obračam se na vas v najnevarnejši uri.
Vojna predstavlja to nevarnost.
Prišli smo do strašnega trenutka, ko napačen korak, nesi, guren preobrat, lahko prinese smrt desetim celo stotisočem milijonom človeških bitij.
Takšen usodopolen korak je prav lahko novi vojaški pakt med Zedinjenimi državami in 11, evropskimi državami—Severno atlantski vojaški pakt—ki se sedaj nahaja pred sanatom.
Ta pakt—in njegov program za ponovno oboroževanje zapad-ne Evrope—bo zahteval milijarde ameriških dolarjev. In, mogoče, tudi milijone ameriških življenj.
Za vaše dobro in za dobro vaših otrok vi morate, torej, vprašati : ali nam lahko ta pakt prinese mir?
Proučil, sem vsak stavek tega pakta. V polnem soglasju z mojo vestjo lahko zaključim: ne bo nam pomagal, da dosežemo mir; pomagal bo ga jen ju vojne. Škodil bo Ameriki. Njegovi visoki stroški bodo zvišali cene, nam zanikali več stanovanj in socialno varnost in možno je, da bo pakt prispeval zvišanju brezposelnosti.
Apeliram na vas tako goreče kot morem: prečitajte trezna dejstva v prihodnjih vrstah in se ravnajte po njih.
Imam tri otroke in štiri vnuke. Moja najbolj goreča želja je, da bi živeli v miru, v dostojnosti in varnosti. Iz tega razloga vas kot posamezni državljan prosim, da prečitate dejstva, radi katerih lahko ta pakt spravi v pogubo i njih i vas:
1. "Blank check" za vojno. Nobene oslajene besede Državnega oddelka ne morejo skriti dejstva, da smo pod določbami tega pakta avtomatično vmešani v vojno, če bo izbruhnila v Evropi.
Mi, ljudstvo, ne bomo pri tem imeli nobene besede. Tudi naš kongres ne bo imel nobene besede. Zapomnite si, kaj je rekel George Washington: "Nobenih zamotanih zvez!" To je bil dober nasvet. Vpoštevali smo ga 150 let. Sedaj pa pakt potiska ta nasvet na stran.
2. Zbogom hiša, o kateri smo sanjali! Da se oboroži v okviru pakta zapadno Evropo, bo stalo strica Sama—to je nas—najmanj 20 milijard dolarjev. Mi že trosimo 21 milijard—več ko polovico našega) budžeta—za vojne namene.. Te milijarde, ki jih bomo potrošili za orožje, pomenijo, da ne bo denarja za nove hiše, šole ali pa bolnišnice. Ne bodo pomagali farmerjem, katerih cene so že padle za eno tretjino. Ne bodo pomagali pet milijonom brezposelnim, ki iščejo delo. Nasprotno, to je nagla in sigurna pot v depresijo. Kljub temu pa je kongres že znižal sklade za javna stanovanja, omehčal rentno kontrolo in zadušil programe za socialno varnost. Prav nič ne prispeva, da bi vrste brezposelnih ne rasle. Dočim se troši milijarde, da bi se
(Dalje na 2. strani)
KANDIDATI ZA VOLITVE V TRSTU NOMINERANI
TRST, 15. maja—Danes so se zaključile nominacije kandidatov za volitve na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Zavezniška vojaška vlada je naznanila, da je za volitve 12. junija prijavljenih 574 kandidatov za 60 sedežev v mestni upravi Trsta. Na volitvah bo sodelovalo 12 političnih strank.
Italijani imajo v Trstu sedem političnih strank med njimi fašistično MSI. Močni pa so tudi italijanski komunisti, ki skupaj z ostalimi strankami zagovarjajo vrnitev Trsta Italiji.
Slovenci, ki zagovarjajo priključitev Trsta k Jugoslaviji, so tudi postavili svojo listo kandidatov. Poleg njih pa so tri manjše skupine Slovencev, ki ne želijo, da bi se Trst priključil Jugoslaviji, celo želijo, da bi se deli ozemlja, ki so sedaj pod Jugoslavijo, priključili Trstu.
Mrs. VILLKIE IN SIN RANJENA V AVTNI NESREČI
AMBRIDGE, 16. maja. — Vdova republikanskega predsedniškega kandidata v letu 1940 Mrs. Eldith Willkie in njen sin Phillip sta bila danes resno ranjena, ko se je njihov avto na mokri cesti prevrnil. Odpeljana sta bila v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da bosta kmalu okrevala.
EINSTEIN VIDI EDINI IZHOD ZA DEŽELO V SOCIALISTIČNEM SISTEMU
NEW YORK. 16. maja. — Slavni znanstvenik dr. Albert Einstein je v prvi številki svojej^ neodvisnega socialističnega časopisa "The Monthly Review" zagotovil, da je socialistična ekonomija s prosvetnim sistemom, ki rnijjt socialne cilje, edini пафп, da se odpravi zlo kapitalizma.
Einstein pravi, da je največje zlo kapitalizma, ker pohablja posanaeznike.
"Naš celotni prosvetni sistem trpi radi tega zla. Pretirano tekmovalno stališče je vcepljeno v študente, katere se vežba, da častijo uspehe pri dobivanju sredstev.
"z upostavitvijo socialistične ekononU je bi sredstva produkcije lastovala sama zajednica ljudi in bi ta sredstva bila načrtno izkoriščana.
"Načrtna ekonomija, ki usmerja produkcijo, soglasno s potrebami zajednice, bi razdelila delo, tti ge ga mora izvršiti, med vse dela zmožne in zagotovila živ-Ijenski obstoj vsakemu moškemu, ženski in otroku. S prosveto posameznika, bi se v njem skušalo razviti čut odgovornosti za so-člove-ka."
Svetovno znani učenjak pa je opozoril tGdl na soci-alno-politične probleme načrtne ekonomije. Preprečiti bi se moralo, da bi birokracija ne postala vsemogočna, pravice posameznika pa bi se morala zaščititi.
Nemci v zapadni zoni izvolili člane kongresa
BERLIN, 16. maja. — Nemci v sovjetski okupacijski zoni so včeraj izvolili člane Ljudskega kongresa, ki bo zahteval, da se zavrže načrte za upostavitev separatne zapadne nemške države in ustanovi enotno Nemčijo.
Naloga kongresa bo tudi, da pripravi ustavo za vse Nemce, ki se bo razlikovala od ustave, ki je nedavno bila odobrena na sestanku zapadno-nemških političnih voditeljev v Bonnu.
Prvi dan volitev je volilo 60 odstotkov vseh registriranih vo-lilcev, za drugi dan pa se pričakuje, da se bo ta odstotek zvišal najmanj na 90 odstotkov. Nemci, ki pri teh volitvah obenem z izvolitvijo levičarskih kandidatov volijo za "enotno Nemčijo," se zoperstavljajo načrtom zapadnih sil, da bi se Nemčijo razkosalo v male državice.
Vse važnejše stranke v vzhodni okupacijski zoni Nemčije so postavile skupno listo kandidatov. Pričakuje se, da bodo Rusi objavili, da izvoljeni kongres predstavlja vse Nemce, tako one v vzhodni kot v zapadnih zonah.
Okupacijske oblasti Zedin jenih držav, Anglije in Francije so v svojih zonah prepovedale Nemcem, da glasujejo za Ljudski kongres.
Generalna skupščina Z. N. potrdila resolucijo proti fašistični Španiji
Begunci so skušali vtihotapiti drage kamne v Zed. države
Carinski uradniki so
zaplenili neprijavljene
luksuzne predmete, ki
veljajo na tisoče dolarjev
BOSTON, 15. maja—Carinski uradniki so danes pregledali kovčeke 829 komaj dospelih beguncev in jim zaplenili drage kamne, srebrnino in ostale luksuzne predmete v vrednosti "na tisoče dolarjev."
Vkupna vrednost predmetov, ki so jih begunci nameravali vtihotapiti v Zedin jene države, ni bila objavljena.
Carinski uradniki so popolnoma presenetili begunce s strogo preiskavo kovčekov. Za to akcijo so se odločili, ker so že 5. maja na transportni ladji "Jumper" pronašli neprijavljenih predmetov v vrednosti $10,000. Pred tem so bili le površni pri pregledu beguncev.
Zastopnik kolektorja William Griffin, ki je vodil skupino carinskih agentov, inšpektorjev in članov pristaaišene patix>le,, je rekel, da se je samo pri eni begunki našlo drage kamne in ure, ki veljajo na tisoče dolarjev. Begunka je s svojim čudnim obnašanjem obrnila na sebe pozornost uradnikov.
Ime begunke, ki je hotela vtihotapiti v deželo neprijavljene predmete, .ni bilo objavljeno. Med dragimi kamni je imela veliko število diamantov, biserov in prstanov.
Ostalim beguncem so bili zaplenjeni fotografski aparati, dragoceni porcelan!, srebrnina neprecenljive vrednosti itd.
Za enkrat so carinski uradniki prizanesli beguncem in niso nobenega aretirali, toda obljubili so, da bodo v bodoče bolj strogo pazili, kaj begunci prinašajo v deželo.
Skupščina je zavrgla zahteve za bolj stroge ukrepe, kakor poljski predlog, po katerem bi Franco ne dobil orožje
NEW YORK, 16. maja—Generalna skupščina Združenih narodov je danes potrdila resolucijo iz leta 1946 proti fašistični Španiji, ko je zavrgla resolucijo štirih južnoameriških držav, po kateri bi se vsaki državi-članici pustilo po volji, če želi ali pa ne poslati diplomatične predstavnike v Madrid.
Obenem pa so bili zavrženi tudi predlogi Poljske, pod katerimi bi se članicam prepovedalo pošiljati orožje fašističnemu režimu Španije in v soglasju z resolucijo iz leta 1946 podvzelo proti Francu bolj stroge ukrepe.
Za omilitev stališča napram Francu se je posebno zavzemala Brazilija. Južno-ameriško resolucijo je nedavno potrdil Politični odbor Združenih narodov, toda pri današnjem glasovanju je za to resolucijo glasovalo, 26 držav, proti 15, 16 držav-članic pa se je vzdržalo glasovanja. Ker resolucija ni dobila potrebne dve-tretjinske večine glasov, je avtomatično propadla.
Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary se nahaja Frank Krall, ki se je 1. maja težko pobil pri delu. — V isti bolnišnici se zdravita tudi rojak Shuae iz Eve-letha in rojak Kovačič iz Du-lutha.
TRUMAN DOBIL ZAMORSKO NAGRADO
CHICAGO, 16. maja. — Chi-caški časopis za zamorce "The Defender" je danes naznanil, da je predsednik Truman kot mož, ki je "največ prispeval demokraciji," dobil Robert S. Abbot-tovo nagrado.
Časopis pravi, da bo nagrada izročena predsedniku Trumanu v Beli hiši 25. maja.
Trumanu je odobrena nagrada radi njegovega programa za civilne pravice, po katerem bi se zamorci osvcbodili drugoraz-rednega državljanstva. Toda program je še vedno samo na papirju in ni nobenih izgledov, da ga bo kongres odobril.
URNI TAT
CHICAGO, 16. maja. — Neka Mrs. Pauline Pohn je danes obvestila policijo, da je odšla obiskat svojo sosedo, s katero se je pogovarjala le kakšnih 15 minut. Toda za neznanega in nedvomno urnega tata je ta 15-minutna odsotnost zadostovala. Ukradel je iz hiše plašč iz krzna vreden $4,000, kapuco precenjeno na $3,500, $105 v gotovini in ček na $1,900.
Takoj zatem je bila poražena resolucija Poljske, za katero so se zavzemale slovanske države. Ta resolucija je bila zavržena s 40 glasovi proti šestim.
Zedinjene države se vzdržale glasovanja
Zedinjene države "in Anglija sta se sicer vzdržale glasovanja glede južno-ameriške resolucije, toda takoj zatem so glasovale proti poljski resoluciji, po kateri bi bilo prepovedano pošiljati orožje fašističnemu diktatorju Francu.
Akcija Generalne skupščine pomeni, da bo še vedno ostala v veljavi resolucija iz leta 1946, po kateri je prepovedano, da se Franca sprejme v članstvo organizacije ali pa v katero koli posebno agencijo Združenih narodov. Obenem se je priporočilo članicam, naj umaknejo svoje diplomatične predstavnike iz Madrida in obljubilo bolj stroge ukrepe, če bi v razumnem roku Francov režim ne bil spravljen z oblasti. -
Poljski delegat napadel stališče Zedinjenih držav
Pred samim glasovanjem je poljski delegat Katz-Suchy na obtožbe angleškega delegata izjavil, da Poljska nima trgovinskih odnošajev s fašistično Španijo in da ji ni pošiljala stroje za letala in vijake, kakor je to izjavil angleški delegat.
Katz-Suchy pa je obenem z zanikanjem ostro napadel ameriško politiko napram Francu.
"Glavno odgovornost za obstoj Francovega režima in nadaljevanje teroristične vladavine napram španskemu ljudstvu nosijo izključno Zedinjene države, radi akcij, ki so jih podvzele na političnem, ekonomskem in vojaškem polju."
Poljski delegat je izjavil, da je do razmotrivanja Združenih narodov glede vprašanja Španije prišlo istočasno z gibanjem v Zedinjenih državah, da se med Francom in Ameriko ustvari "tajno zvezo." Rekel je, da so zadnje tedne mnogi ameriški senatorji in trgovci s Coca Colo skušali pritiskati na Državni oddelek, da bi priznal fašistični
režim Franca. Dalje je Katz-Suchy zagotovil, da so ameriški vojaški in politični voditelji če-sto odhajali v Španijo z namenom, da bi pripravili in zagovarjali zvezo s Francom.
Ameriški delegat zavrgel obtožbe
Ko je bila zavržena resolucija južno-ameriških držav v prid Francu, je Generalna skupščina paragraf za paragrafom porazila predloge Poljske za ekonomske sankcije proti Francu.
Ameriški delegat Ray Ather-ton je v izjavi Združenim narodom zanikal, da imajo Zedinjene države vojaške zveze s Francom. Rekel je, da se ameriška politika napram Španiji ni spremenila.
"Mi nismo dali vojaško pomoč ■^a«iji.~Zedinjene države nimajo mornariških ali pa letalskih baz na ozemlju Španije. Mi nismo začeli z overturami, da bi se Španijo spravilo v organizacijo Združenih narodov, v Evropski obnovitveni načrt ali pa Se-verno-atlantsko zvezo," je rekel Atherton.
Šest oseb ubitih v nevihti v Texasu
AMARILLO, Tex., 16. maja. — Najmanj šest oseb je bilo danes ubitih, okrog 80 pa ranjenih, ko je tornado udaril Ama-rillo in porušil 50 hiš.
Število mrtvih bo verjetno višje, ko bodo prišla poročila o učinkih tornada iz drugih prizadetih okrajev. Neki uradnik Amarilla je precenil materialno škodo na $1,500,000.
Po tornadu je sledila močna nevihta, spremljana s kot pest debelo točo, ki je posebno hudo potolkla pšenico in nasade. Vsled pretrganih telefonskih žic so številna mesta popolnoma izolirana tako, da se ne ve za natančno število ubitih in ne zfa materialno škodo.
V Panhandlu, kjer so letos pričakovali rekordno žetev, se bojijo, da je bila povzročena ve-Ика materialna škoda.
SHOD ČRTAN, KER NI BILO POSETNOKOV
PEEKSVILLE, N. Y., 16. ma-ja. — V tem mestu, ki šteje 18 tisoč prebivalcev, se ljudje slabo zanimajo za proslave dneva "Američan sem." Na shod, ki je bil sklican, je prišlo le 15 poset-nikov, med njimi trije govorniki in nekaj članov šolske godbe.
Na slavnostno prireditev se je posebno povabilo 75 ne-državlja-nov, 105 fantov in deklet, ki bodo v tekočem letu dopolnili 21. leto starosti, ter vse duhovnike in člane šolskega odbora. Shod pa je bil črtan, ker se govornikom ni splačalo, da bi govorili sami sebi. Od povabljenih se nihče ni odzval.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno lelo)________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____________________________
For Three Months—(Za tri mesece)_________________
17. maja, 1949.
.-$8.50 , 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)___,___
For Six Months—(Za šest mesecev)_________
For Three Months,—(Za tri mesece)____
..$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KDO SO NAŠI ZAVEZNIKI?
п.
Zagovorniki fašistične Španije v ameriškem kongresu in izven njega, če že odprto ne povedo, da želijo diploma-tične odnošaje s Španijo in njeno vključitev v Marshallov načrt. Atlantski pakt in na splošno v "demokratični blok zapadno-evropskih držav" radi dejstva, ker je ta režim najbolj "proti-komunističen," se opirajo na argument, da "ni nobenega razloga, zakaj bi Zedinjene države imele diplomatične zveze z državami vzhodne Evrope, ne pa s Francovo Španijo." Ohijski republikanski senator Robert A. Taft je, na primer, izjavil, da ni "nobenega razloga, da ne bi imeli poslanca v Madridu, če ga že imamo v Moskvi
Pod krinko tako zvane "objektivne propagande" se skuša istovetiti fašistične režime s komunističnimi, čeprav ' med njima obstoja velikanski jez. Dejansko sta to dva ekstrema—fašizem, ki predstavlja skrajno desnico in komunizem, ki predstavlja skrajno levico. Z ene strani je v končni fazi razvoja družbe fašizem diktatura kapitalizma, z druge pa komunizem diktatura proletariata. Ta dva ekstrema ni mogoče istovetiti, ker predstavljata vsak zase dva povsem različna družabna, ekonomska in socialna si stema.
Fantastično je, da se s tem istovetenjem fašizma s komunizmom ukvarjajo tudi klerikalni propagandni apa rati, ki dobivajo svoja navodila iz Vatikana. Z ene strani obsojajo "diktaturo vsake sorte," izven, seveda tiste, ki nosi pečat "Made in Vatican." Toda hipokrizo takšnih "borcev proti diktaturi vsake vrste" ni težko razkrinkati. Če vprašate, zakaj in čemu klerikalni tisk zagovarja fašistično diktaturo v Španiji, kaže pa takšno nepomirljivo borbeno stališče napram "diktaturam" v deželah vzhodne Evrope, vam bodo odgovorili, da hvalijo fašista Franca, ker je "natepel komuniste," kakor je to pojasnila klerikal-no-domobranska A. D. To pa pomeni, da so takšni borci proti diktaturam "vsake sorte" zadovoljni z,vsakim faši stičnim režimom, ki je ali pa bi "natepel komuniste.' Pustimo na stran upravičeno domnevo, da takšni zagovor niki fašizma po svoji tradiciji, miselnosti in aktivnosti nedvomno simpatizirajo s fašizmom. Ugotovimo le to, da pri izbiri med dvema diktaturama takšni "demokrati" nedvomno stojijo na strani fašizma.
(Zanimivo bi bilo analizirati značilen preobrat v vrstah naših socialistično mislečih Slovencev, ki so zago varjali demokratično preobrazbo družbe iz kapitalizma v socializem. Kaj se je zgodilo z njimi? Lahko ugotovimo, da so med njimi takšni ekzemplarji, ki so krenili tako daleč na desno, da danes celo objavljajo svoje članke v klerikalno-domobranski A. D., v tej isti A. D., za katero so sami trdili, da je "fašistična!" Z druge strani pa napadajo one, ki so vsled zgodovinskega razvoja zadnjih let mogoče krenili bolj na levo! A. D. je tudi pokazala čudovito prožnost pri tej "preorijentaciji«' One, ki so šli na desno, pozdravlja kot npve in pomembne "proti-komuni-stične" zaveznike, dočim z druge strani napada in obre-kuje socialistično misleče Slovence, ki so ostali zvesti svojim že itak levičarskim načelom. Takšnih tragičnih zaplet-kov, po znanem papeževem reku "srednje poti ni," je bilo v preteklosti in jih bo nedvomno tudi v bodočnosti. Toda hipokriza je, da "demokratični socialisti," ki so krenili tako daleč na desno, da jim to omogoča prisrčne odnošaje celo z A. D., obsojajo svoje nekdanje sodruge, ki niso zdrveli za njimi).	' '
Zagovorniki fašistične Španije, ki se ne želijo identificirati s "diktaturo katere koli vrste" se, kot smo omenili, opirajo na argument, da ni nobenega razloga, zakaj bi Zedinjene države ne imele poslanca v Madridu, če pa ga že imajo v Moskvi."
Takšni argumenti ne vpoštevajo sledeča dejstva: prvič, da je Sovjetska zveza s svojo diktaturo proletariata bila v drugi svetovni vojni na strani Zedinjenih držav, dočim je Franco s svojo fašistično diktaturo nedvomno bil na strani Hitlerjeve Nemčije in Mussolini j eve Italije, to je na strani ameriških sovražnikov, in drugič, da se upostavitev diplo-matičnih odnošaje v s Španijo želi z namenom, da bi se ojačilo "zapadno-demokratični" blok v mrzli vojni proti Sovjetski zvezi. To pomeni, da je Španija dobrodošli zaveznik v Marshallovem načrtu in Severno-atlantski vojaški zvezi, dočim to niti ena od vzhodno-evropskih "diktatur" ni.
Naj zagovorniki fašistične Španijo opravičujejo svoje stališče z argumenti, da je fašizem najboljši zaveznik pri borbi proti "komunistični neva_n::tl" ali pa z argumen-
PISMO HENRY WALIA(E-A
ШШ





Henry A. Wallace
(Nadaljevanje s 1. strani) v imenu "demokracije' nadzorovalo Evropo, se duši zakonske predloge za civilne pravice 13 milijonom ameriškim zamorcem in sabotira preklic Taft-Hartle-yevega zakona!
3. Vojni ne pa mirovni pakt. Ta pakt postavlja ameriške vojne baze v Norveško, na meje Rusije. Ruse so napadli petkrat v zadnjih 35 letih. Ali mislite, da to njim izgleda "miroljubno?" Ali se bodo upali to sprejeti, ne da bi se zganili? Ali bi mi sprejeli, če bi oni ustanovili vojaške baze v Mehiki ali pa na Kubi? Proti-poteze Rusov bodo neizogibne. In kaj zatem?
J/. Čigava agresija? Pravijo, da moramo tvegati to strašno vojno, ker nam Rusi grozijo z agresijo. Toda, dali nam grozijo? Ponovno in ponovno so ponudili, da bi se znižalo oboroževanje in začelo s pogajanji. Kot je nedavno -rekel John Foster Dulles, vodilni republikanski izvedenec za zunanje zadeve; "Ne vem za nobenega visokega uradnika v kateri koli vladi, ki veruje, da sovjetska država sedaj namerava sprožiti zavojevanje z odprtim vojaškim napadom." Ni nobenega vojaškega izvedenca, ki trdi, da Rusija želi ali pa lahko začne z napadalno vojno. Rusi so izgubili 20 milijonov ljudi v pretekli vojni. Ali ne bo, če jih obkrožimo z vojaškimi bazami, za njih to zgledalo kot napadalnost z naše strani?
5.	Pakt uničuje- Združene narode. Pakt ustvarja "Razdruže-ne narode," ki naj bi zamenjali Združene narode—našo največjo nado za mir. Celo Wall Street Journal je priznal, da je "pakt zmaga zakona džungle nad mednarodnim sodelovanjem . . . razveljavlja principe organizacije Združenih narodov." Razklal bo svet na dva oborožena tabora. Ali lahko to "jača" Združene narode? Ali nam lahko to prinese mir? Ne varajmo se. Ne bo nam prinesel mir.
6.	Se ena kitajska uganka? Potratni smo 6 milijard dolarjev za orožje Čiangkajšeku. Danes komunisti oboroženi z ameriškim orožjem, ki so ga zaplenili, kontrolirajo večji del Kitajske in večji del kitajskega ljudstva
nas sovraži. Toda mi smo še srečni. Ni bilo nobenega pakta, ki bi nas zvezal s Ciangkajše-kom. 6e bi za Daljni vzhod bil pakt podoben Atlantskemu paktu, bi bi se naši fantje že borili v Aziji!
Na kratko, Severno atlantski vojaški pakt je zvišal vojno nevarnost, ogrozil našo varnost, znižal naš življenjski standard. Ali ima to kakšnega smisla za vas?
7. Kje je torej rešitev? Ne smatram Rusijo za neodgovorno, kakor tudi ne smatram za neodgovorne Zedinjene države. Toda bodoči zgodovinarji—če bo kakšen preživel—bodo smatrali za krivo tisto državo, ki je odklonila, da bi se vsedla za mizo sprave, ko je še vedno bil čas za to. Sedaj je še vedno čas.
Vlada pravi, da želi mir. če je tako, naj postavi svoje pogoje. Naj sprejme Stalinovo ponudbo za pogajanja glede teh pogojev. Mir bo zahteval odstop-ke z ene in druge strani. Toda ni miroljubne vlade, ki bi celo odklonila, da razmotriva o pogojih za mir in namesto tega predlagala zvezo, ki vsebuje kali vojne. To ni način Franklin D. Roosevelta. To ni način Združenih narodov.
Strašna mi je misel, da bo moja ljubljena domovina storila grozno napako, za katero bi morali plačati vaši in moji otroci— mogoče s svojimi življenji. Prav radi tega apeliram na svoje sodržavljane :' podvzemite akcije, ki so omenjene spodaj.
Vaš iskreni
. ' Henry A. Wallace.
*
1.	Pišite ali pa brzojavite senatorju Tom Connally-u in vašim senatorjem ter zahtevajte polna in r^,zširjena zasliševanja senatnega'odbora za zunanje zadeve glede Severno-atlantske vojaške zveze.
2.	Pišite ali pa brzojavite takoj vašim senatorjem, naj glasujejo proti Severno-atlantski vojaški zvezi.
3.	Protestirajte pri predsedniku Trumanu proti kršitvi duha in načel Združenih narodov s sklepanjem te vojaške zveze. Apelirajte na njega, naj začne s Sovjetsko zvezo pogajanja za poravnavo vseh važnejših nesoglasij.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
ж
SECURITY
torn, da ni nobenega razloga, zakaj bi ne imeli "diploma-tičnega predstavnika v Madridu, če pa ga imamo že v Moskvi," je popolnoma jasno, da je fašizem sistem, ki vživa prednost. Iz tega razloga v deželah izven Amerike, kjer so socialne borbe bolj zaostrene kot v Ameriki, ameriška zunanja politika ne podpira nobenega levičarskega gibanja. Dokaz nam je Kitajska s Čianghajšekom, Grčija s kraljem Pavlom, Španija Z' diktatorjem Francom itd. Poleg tega pa nam to potrjuje tudi zunanja politika v zvezi s kolonijalnimi narodi. Nizozemska je sprožila imperialistično vojno proti Indoneziji in zatira Indonezijce z ameriškim orožjem. Če bi Sovjetska zveza s 300,000 vojakov napadla Iran, kar po sporazumu z Iranom ima pravico storiti, bi naš tisk prav gotovo ne molčal kot molči o vojni Nizozemske. Če bi &edinjene države stale na strani kolo-nijalnih ljudstev, bi prav gotovo v Tripoli]i ne vpili: "Doli z Ameriko" in "Živela Rusija!" Če bi Amerika v Nemčiji zatrla nemške monopole in kaznovala nacistične vojne zločince, bi se prav gotovo danes ne bala možnosti, da bodo Sovjeti predlagali na predstoječem sestanku Sveta zunanjih ministrov umik vseh čet iz Nemčije.
V preoblikovanju današnjega sveta je pravilno, da se zavzame eno ali pa drugo stališče. Toda pri tem je za Ameriko najbolj važno, če bo zavzela pravilno.
s POSVETOVANJA O UMETNIŠKEM FILMU
Pred dnevi je bilo v Beogradu, kakor smo že poročali, svetovanje o umetniškem filmu. Velik razmah in nagel razvoj naše kinematografije, posebno še prvih šest izdelanih umetniških filmov so sprožili vrsto problemov, dali filmskim delavcem mnogo izkušenj in večjega vpogleda v filmsko umetnost, tako da je bilo potrebno razpravljati vse,to v širšem krogu filmskih delavcev in umetnikov, ki so kakorkoli tesno povezani s filmskim ustvarjanjem. Umetniški film je namreč tisti produkt umetniškega in tehničnega procesa, ki je afirmiral kinematografijo kot posebno, novo umetnost. V njej se prepletajo v .večjem ali manjšem obsegu elementi književne, dramske, likovne in glasbene umetnosti.
Posvetovanje je uspelo že v tem, da je zainteresiralo poleg poklicnih filmskih delavcev veliko število književnikov, glasbenikov, likovnih umetnikov in drugih kulturnih delavcev iz vse države, ki so si z izmenjanjem svojih dosedanjih izkušenj medsebojno posredovali svoje znanje in poleg tega tudi poskušali rešiti še do sedaj nekatera bodisi zamotana ali nejasna vprašanja.
Jovan Popović je v imenu Umetniškega sveta pri Komiteju za kinematografijo v glavnem opozoril na vrline in napake ter na napredek v vseh šestih jugoslovanskih umetniških fihnih; njegov referat je bil sestavljen v glavnem na podlagi obširnih diskusij o naših filmih ter je nakazal posamezne točke, o katerih bi bilo treba diskuti-rati; scenarij, režija, igra, glasba itd.
Diskusija se je na splošno vseskozi ustavljala pri prvih dveh točkah, zlasti pri scenariju, kar dokazuje, prvič, važnost dobrega scenarija in obenem pomanjkanje primernih scenarijev za snemanje, drugič pa, da pri nas še ni bilo docela razči-čeno vprašanje vloge scenarija. Književniki so menili, da mora biti scenarij sam po sebi že literarno delo, ki je seveda namenjeno snemanja. Medtem pa so se nekateri režiserji navduševali za scenarij s podrejeno vlogo, to je, da bodi scenarij popolnoma prilagojen specifičnim pogojem filmske umetnosti ter da naj predvideva možnosti filmske realizacije. Bilan Bogdano-vić je poudaril, da je stvarno vsako dobro književno delo ne glede kakšne literarne vrsti je, primerno za snemanje. Težave so le v tem da trenutno še nimamo dovolj sposobnih režiserjev, ki bi ga mogli prikazati na filmskem platnu. Po drugi strani pa naši književniki tudi nimamo še dovolj izkušenj, da bi mogli pisati res dobre scenarije, to je z uspehom gojiti to novo literarno zvrst. Dobrodošla je bila ponudba Iva Andriča, ki je predlagal ponovni sestanek s književniki, na katerem bi se mogli ti dodobra spoznati s specifičnostmi scenarija. Poleg tega je potrebno mobilizirati še nove, mlade ljudi, ki imajo smisel in talent za pisanje scenarijev. Seveda morajo biti ta dela literarno. polnovredna, idejno dognana in umetniško podana. Pisci takih del se bodo s tem uvrstili med književnike.
Na posvetovanju je bilo nadalje poudarjeno, da je tematika naših dosedanjih, filmov vsekakor dobra in idejno na višini. Narodno-osvobodilna borba bo še vedno velika zakladnica z bogato vsebino, iz katere bodo nenehno črpali naši književniki; vendar pa moramo že misliti tudi na filme iz izgradnje in borbe za ustvaritev socializma v naši deželi. Poleg tega bo treba pristopiti tudi k ostalim zvrstem umetniškega filma, na primer: h glasbenemu filmu, filmski komediji, zgodovinskemu' in biografskemu filmu.
Diskusija o scenariju in režiji je zavzela glavni del posvetovanja; njena slabost se je kazala predvsem v tem, da se ni načrt-neje in dosledneje ustavila na konkretnih primerih in analizirala dobre in slabe strani naših dosedanjih filmov. Taka diskusija bi vsekakor bila koristnejša od netehtnega in abstraktnega razpravljanja marsikaterega diskulantaj
V ostalem delu posvetovanja je bilo govora o glasbi. Naši glasbeniki, ki so komponiraU glasbo za dosedanje filme, želijo, da bi režiserji že takoj ob začetku snemanja novega filma sodelovali z njimi, kajti v nasprotnem primeru so postavljeni pred izvršeno dejstvo in se morajo zato v svojem ustvarjanju omejevati na minute in sekunde trajanja filmskega prizora; temu se je seveda teže prilagoditi. Glasba pa je poleg tega, da ilustrira dogajanje na platnu, tudi važna komponenta, ki poleg ostalih filmskih elementov dopolnjuje film in mu daje harmonično celoto, obenem pa mora biti sposobna dati filmu notranjo karakterizacijo dejanja.
O sliki v filmu je bilo malo govora. Rečeno je bilo, da se mora slika približati gledalcu in ustvariti v njem neposredno po doživljanje dogajanja.
Med glavhimi ugotovitvami ob zaključku posvetovanja j® Mile Vitorovic navedel, da je tematika naših dosedanjih filmov v glavnem dobra, treba se bo izogibati mešanja dokumentarnih Jn umetniških elementov v filmu; režija je v glavnem dobro postavljena, razen elementov, ki težijo k formalizmu
("Sofka") in k simbolizmu (Živ-ječe ova j narod"). Film je kolektivno delo scenarista, režiserja in snemalcev, ki morajo med seboj tesno sodelovati; glasba mora biti tesno povezana s književno, likovno in glasbeno umetnostjo; za razvoj filmske umetnosti je nujno potrebno sistematično dviganje mladih filG^' skih delavcev.
Posvetovanje je sicer osvetlilo številne probleme, ki so se jih prisotni dotaknili v diskusiji, ni pa osvetlilo, niti rešil" vseh važnejših problemov, ki s" nastali spričo povečane filmske produkcije. Za uspešnejše delo pri našem umetniškem filmu P® je vsekakor nujno potrebno n® samo poglobljeno delo naših P"' klicnih filmskih delavcev, te0' več tudi najintenzivnejše sodelovanje kulturnih delavcev ^ vseh področij, kajti le tako mogla naša mlada kinematogr^' fija ustvariti velika dela.
"Slovenski Poroče

MESTA V SOVJETSKI ZVEZI
Pri gradnji novih stavb v Sovjetski zvezi upoštevajo predvsem udobnost prebivalstva in umetniški značaj arhitekture mest na splošno. V tem se izraža skrb, da se zadosti kulturnim in stvarnim zahtevam ljudstva ter skrb z vzgojo estetskega čuta. Gradbena načela so: načrtovanje glavnih mestnih ulic za promet in hkrati upoštevati es-tetičnost, olepšati mesta z obilnim zelenjem in drevjem, ločiti stanovanjske hiše od industrijskih podjetij, organsko povezati arhitekturo z bližnjo prirodo, razdeliti mesta v področja, v katerih imajo hiše enako število nadstropij itd.
Metode gradnje v sovjetskih mestih ne poznajo starih socialnih pojavov, ki so jih nudila mesta bivše Rusije: ozke ulice, ki niso bile pripravne za promet, stanovanjske hiše blizu tovarn, uničevanje zelenih predelov za čim večje izkoriščanje zemljišča, na kup stisnjene zgradbe, kjer je podnevi primanjkovalo svetlobe, ozka dvorišča podobna pravim vodnjakom, brez svetlobe in predmestja s svojimi brlogi.
Osnove graditve mest so postavili že v prvih dneh Oktobrske revolucije, ko so delavci zapustili predmestne brloge in se naselili v mestnih središčih in v vilah plemenitašev. V letih, ki so sledila, so podrli brloge,, na njihovem mestu so zrasli bloki novih stanovanjskih stavb. Industrijska podjetja so prestavili daleč stran od stanovanjskih predelov in stara mesta, znana zaradi slabih in vlažnih stanovanj, so prenovili.
Osnove in, poglede sovjetskih graditeljev na svobodno gradnjo mest vidimo prav posebno v Moskvi. To velikansko mesto, ki je zraslo v stole" "li in ki ima več milijonov prebivalcev je bilo v 14. letih — od 1928 do 1941 — popolnoma prenovljeno.
Takoj po končani revoluciji so pričeli graditi v Moskvi stanovanjske hiše kot na tekočem traku. Takoj je izginilo staro nasprotje med predmestji in središčem mesta. V delavskih predelih niso gradili samo lepih in velikih stanovanjskih stavb, temveč tudi socialne in kulturne institucije. Lahko rečemo, da je vsak predel pretvoril v mesto zase.
Samo središče mesta je postalo umetniško lepo, razširili so ulice, na katerih so odpadli
ovinki, ob njih je zraslo na sf' tine lepih hiš v več nadstropjih'
Največji arhitektonski ditvi v Moskvi sta podzemeljski železnica, ki je bila odprta рг^ metu leta 1935 in kanal skva", ki so ga odprli leta 19^^' Ta kanal združuje reko MoskV s pritoki Volge in prekaša f svojo dolžino in tehniko grad®^, 2inani Panamski prekop. Moskva in Jauza imata no^" dno v granitu in cementu.
V	kratkem bodo zgradili ^ Moskvi cele predele novih hiš ® 16, 26 in 32 nadstropji. Ta P"' slopja polna luči, bodo dala M"" skvi nov pečat arhitektonske 1®' pote.
V	celoti se je spremepil zun®' nji videz tudi drugih stan** mest. Majhno sibirsko meste''® Barnaul je postalo veliko strijsko in kulturno središče ^ A tajskem predelu. Vas Dšian®^® se je spremenilo v prestolico kistana in Stalinobada, JusovJ^' slabo zidano rudarsko naselje f postalo lepo mesto Stalin, stolnica Donbasa in polno zel®' nja. V tem letu prenavljajo Sovjetski zvezi 1280 mest.
Povsod so zrasla nova V Sibiriji, Uralu in v pušćaV^, srednje Azije. Tako je v taj^'' prav na daljnem vzhodu, каШ", do pred kratkim človek sploh položil svoje noge ob reki A*^^' ju zraslo veliko industrijsko sto Komsomolsk. Prav tako nenaseljeni stepi Kazaksta''® Karaganda in na polarnem delu na polotoku Koli mesto rovsk. Potem še Magnitogof®
v Uralu, Boljšo je Zaparažje

Dnjepru, Kuzneck, v zahodni ^ ^ biriji in Stalinogorsk v mosko^ skem premogovnem revirju- ^ zadnjih 15. letih so zgradili Sovjetski zvezi vsega skupaj ^ popolnoma novih mest.
Po vojni so postavili na ^о^ Stalingrad, Novgorod, Kali'^*'' Kijev in Sevastopil; vsako med njih po arhitektonskih dicijah, industrijski važnoS ozemeljskih posebnostih i" ravnih pogojih.
Sovjetski način gradnje je relativno mlad, toda si® ^ pravo pot. Velika izkušenoS^ sovjetskih arhitektov, ki so dobili v masovnih graditvi mest, pri obnavljanju in njih° ogromno delo po vojni so P roštvo za nadaljnje uspehe.
if'
pa'
V "Enakopravnosti"
^eđno sveže dnevne novici dogodkih po svetu in doma!
17. maja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Jlka Vaštetova: Ч
PREŠERNOVA ZDRAVUICA
V sobo je zdajci stopil mlad Riož, skrbno oblečen, z novim cilindrom v roki in kožuhovina-stim ovratnikom na temni zimski suknji.
"Glej ga! Izreden gost!" je zamrmral menih.
"Mhm!"*'je zagodel Prešeren, Segel po steklenici in nalil Zupanu in sebi.
Novi gost je slekel plašč in se 2 mogočno, smešno ošabno dvig-Jijeno glavo ozrl po gostih. Obraz mu je bil navaden, robato oblikovan. Zagledal je Prešerna in stopil z mirnim, dostojanstvenim korakom naravnost proti ^jemu. Dva koraka od mize se je priklonil družbi, uprl pogled pesnika in zaprosil:
"Prosim, gospod doktor! Sa-%o trenutek!"
Prešeren je vstal, segel v suk-Ajo in vzel iz listnice popisan iist papirja.
"Iskal sem vas že v kavarni," Je dejal mlademu možu.
"Povedali so mi. Zelo ljubeznivi ste, gospod doktor, da ste Se potrudili, in žal mi je bilo, da sva se zgrešila. Zato sem prišel 2a vanrf. Rekli so mi, da vas bržkone tu dobim. Ali imate pes-fifiico, gospod doktor?"
"Tukaj je! Prosim, prisedite, Saj tu smo sami slovenski literati!" je povabil Prešeren.
Resno tehtajoč, nekoliko—da-
si prikrito—ošaben pogled je začudeno premeril več kakor slabo oblečenega Zupana in meniha njemu nasproti. Meniha ni takoj spoznal, spoznal pa je Zupana, ki mu je bil znan še iz dijaških let. A zatajil ga je s prezirljivim pogledom na Zupanov razcapani plašč.
Prešeren mu je bral v srcu in oči so se pesniku poredno zasvetile.
"Dovolite, gospodje, da vas predstavim: dohtar Janez Blei-weis, cesarsko kraljevi učenik zdravilstva, tajnik cesarsko kraljeve kranjske in odbornik no-tranjo-zgorno-avstrijske rokodelske družbe in pa kranjskiga muzeuma, ud cesarsko kraljevega društva zdravnikov na Dunaju in cesarsko kraljevih kmetijskih družb na Dunaji, Štajerskim, Koroškim, Goriškim, Hro-vaškim in Češkim."
"Gospod doktor!"
Kljub šegavemu Prešernovemu pogledu in njegovemu ljubeznivemu nasmehu je domišljavi Bleiweis izpreminjal barve v svojem trdo klesanem obrazu. Dobro je čutil zasmeh.
"Iz 'Novic' sem se naučil ves vaš naslov. Dovolite: Gospod doktor Jakob Zupan, naš najbolj učeni jezikoslovec, in tu: gospod profesor oče Benvenut Crobath, vnet častilec vseh—"
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN
1146 East 61st St.
OBLAKA
HE 2730

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 schade ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
Menih je pogledal pesnika z obupanim pogledom.
"—muz," je mimo dokončal Prešeren. Okrog lepih usten se mu je tresla ironija. Predobro je opazil menihov strah, da bi ne povedal kaj drugega,
"Gospoda profesorja poznam, rojaka sva," je z nekoliko negotovim glasom pripomnil Bleiweis in segel menihu v roko.
Gospodje so sedli okrog mize. Bleiweisove oči so se še vedno svetile od notranjega razburjenja zaradi Prešernovega norčevanja, a pogoltnil je svojo užaljenost in potlačil ranjeno častihlepje. Prešeren je bil pač— Prešeren. Mehanično si je mladi živinozdravnik obrisal potne kaplje s čela ob spominu na svoje prizadevanje, da je pesnika pridobil kot sotrudnika za svoje "Novice." Pesem "V spomin Valentina Vodnika" je bila izšla v zadnji številki "Novic."
"Ali mi gospodje dovolijo, da preberem pesmico, ki mi jo je gospod doktor izročil za 'Novi-ce'?"
"Prosim, ampak glasno!" se je odzval Zupan in s prsti zrival umazani srajčni rokav pod rokav razcefrane suknje. Motili so ga vendarle začudeni pogledi mladega človeka.
"Saj veste, da smo radovedni!" je živahno vzkliknil menih.
Na Prešerna se nihče ni ozrl, sicer bi jih bil presenetil njegov jedki posmeh. Bleiweis je polglasno začel brati "Zdravljico," ki jo je Prešeren spesnil "ob no-vini leta 1844." Z zanosom je bral v drugi kitici:
. Bog živi vas slovenski svet, brate vse,
kar nas je
sinov slovenske matere!"
"Bravo, France!' je vzkliknil Zupan.
"Glasneje!" so zahtevali gostje, ki so prisluhnili pri sosedni mizi.
Bleiweis se je nasmehnil in povzdignil glas:
""F sovražnike 'z oblakov rod---
Glas se mu je prelomil. V zadregi mu je planila kri v koščeni obraz. S pogledom je švignil čez vrstice. Odkašljal se je in izjavil:
"Oprostite, ne morem! Grlo me boli."
Povesil je roko z listom. "Dohtar, naj sam bere!" je zahteval sosed, Prešernov znanec, prevoznik Pepe Debevc.
Bleiweis se je plašno ozrl. Prešernov široki obraz je pokril zasmeh. Oči so mu žarele. Iztegnil je roko; .
"Pa dajte sem!" S škodoželjnim pogledom na pobledelega mladega moža je bral dalje razločno in s poudarkom:
sovražnike 'z oblakov rodu naj naš'ga treš.či grom! Prost, ko je bil, očakov naprej naj bo Slovencev dom! Naj zdrobe njih roke
si spone, kjer jim, še teže! Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast
obilnost bodi naša last!—"
"Dobro, dohtar!"
"Živel!"
Glasno odobravanje je nastalo po gostilniški sobi. Vsi so bili domačini in so poznali Prešerna kot stalnega Metkinega gosta.
"Dalje!" je kriknil Debevc.
Z majhnim nasmeškom je Prešeren pogledal na Bleiweisa, ki &i je zopet brisal čelo, in bral pesem do konca. Ob zadnjih besedah je prijel za polno čašo, jo dvignil ter končal:
"Dokaj dni Naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi!-—'
Kar grmelo je vzklikanje po sobi in povsod so se dvigale ča-še pesniku nasproti. Luč je medlo lila na razgrete, smejoče se obraze.
S prisiljenim nasmehom^ je Bleiweis trčil s pesnikom.
"Lepo, dobro! Ampak—oprostite, gospod doktor!—za naše 'Novice' je preveč—preveč —"
"Ostra," mu je pomagal menih in živahno prikimal. Za idejo svobode pater Benvenut ni imel razumevanja.
"Zakaj ? Naj hudiči zvedo resnico!" je zaklical Zupan ves navdušen.
Bleiweis je dvignil ramena. "Cenzura bi nam jo črtala," je vztrajal. "Morda bi, gospod doktor, sami črtali tretjo in četrto kitico? Seveda, peta je tudi —
"Ne, ne. Kar vso pesem bomo črtali," je izjavil Prešeren, zložil
list in ga spravil.
*
V tem letu je bil Prešeren pod stalnim policijskim nadzorstvom. Svojo revolucionarno "Zdravljico" je zložil leta 1844,
to je v letu, ko je bilo v Ljubljani policijsko razpuščeno ilegalno društvo, ki se je shajalo v gostilni na Dunajski cesti (pri "Levu?"). Ali ni na dlani zveza med to revolucionarno družbo in Prešernovo "Zdravljico," dasi pravijo, da jo je pesnik zložil ob priliki, ko je bil povabljen na trgatev, ^menda v vinograd svojega sošolca, liberalnega grofa Barbo? Po mojem občutku je zložil Prešeren to pesem po obeh dogodkih: po razpustu revolucionarnega društva in po trgatvi.
V tistih časih je podtalno vrelo med narodi po Evropi. Bila so leta pred revolucijo, ki je izbruhnila v letu 1848. Seveda je v tem času delala ljubljanska policija z velikim pritiskom, saj je bila naša dežela podložna dunajski vladi, v kateri so sedeli izključno nemški in nemčurski mogotci, na čelu vsem ministrski predsednik knez Matternich, okruten zatiralec vseh teženj po svobodi, ^akrat je začel riniti v ospredje domačega političnega življenja, ki je bilo prav za prav šele na vidiku, dr. Janez Bleiweis, mlad živinozdravnik, ob revoluciji in po njej vodja Slovencev. Ta mož je mešetaril med dunsko vlado in slovenskim ljudstvom.
Prešeren je bil v tistem času že osamel. Umrla sta mu že najljubša prijatelja, Matija Čop in Andrej Smole. Izmed članov nekdanje njegove družbe mu je drugoval včasih—kadar je skrivaj ušel—celovški konfiniranec profesor Jaka Zupan, zaveden Slovan in marljiv zbiratelj narodnih pesmi in drugega narodnega blaga, dober poznavalec vseh slovanskih in še mnogih drugih jezikov, sodelavec pesniškega zbornika "Cbelica," ki ga je izdajal Prešernov znanec Miha Kastelic. Pater Benevunt Crobath je bil bratranec Prešernovega šefa odvetnika Blaža Crobatha. Zlagal je ničvredne pesmice v slabi slovenščini.
Ameriške investicije v inozemstvu
v ameriških trgovinskih krogih, ki se zlasti zanimajo za ameriško zunanjo trgovinsko politiko, je zbudil načrt predsednika Trumana za poživitev zunanje trgovine veliko pozornost; ameriška zunanja trgovina namreč nazaduje. Gre predvsem za investicije ameriškega kapitala in za zavarovanje teh investicij. V tujih državah naj se ustvari "splošno ozračje," prikladno za zasebne investicije in ameriški izvoz. O tem naj bi razpravljali tudi na kongresu Mednarodne trgovinske zbornice v Quebecu, ki bo v juniju in ki mu bW prisostvovalo 32 držav.
Preučili bodo položaj, ki bo nastal, ko bo završena akcija Marshallovega načrta in bo potreben nov izvoz ameriškega kapitala. V načrtu je, da se odpošljejo ameriški tehnični izvedenci v Marshallove države. Posojila, ki jih bodo prejele vlade tujih držav iz Zedinjenih držav, naj ustvarijo možnost za zasebne ameriške investicije v tujih državah. Obstoji tudi predlog, naj ustvarijo možnost za zasebne ameriške investicije v tujih državah. Obstoji tudi predlog naj
se v Marshallovih državah pospeši proizvodnja strateškega materiala.
Ameriško združenje industrij-cev (National Association of Manufacturers) navaja v svojem poročilu, da bi Američani po letu 1952 lahko investirali dve milijardi zasebnega kapitala v inozemstvu , ne da bi pri tem bilo oškodovano ameriško gospodarstvo in da bi se cene v Ameriki dvignile.
Vojaška guvernerja Clay in Robertson sta odpravila prepoved investiranja tujega kapitala v zapadni Nemčiji. Ukrep morata potrditi še vladi v Londonu in Washingtonu. Računajo, da bi morali v zapadni Nemčiji investirati šest do osem milijard nemških mark, da bi se njeno gospodarstvo lahko osamosvojilo.
"Gospodarstvo"
ZLATO ITALIJANSKE BANKE
Po poročilu "Gospodarsko-fi-nančne agencije" znašajo danes zlate rezerve Italijanske banke 84.7 ton. Banka je imela v zalogi 24 ton, na to je kupila v Jugoslaviji 2.5 tone zlata; 31.6 ton so ji vrnili na podlagi sporazuma v Bruslju in 26.6 ton je banka kupila v Kanadi in jih deponirala v Washingtonu, da bi jih pozneje izročila Mednarodnemu denar-
nemu skladu kot italijanski delež.
Po poročilu francoskih listov je Italijanska banka, obenem z italijanskim deviznim uradom, potrošila lansko leto 160-165 milijard lir za nakup zlata in deviz v inozemstvu. V istem času je denarni obtok v Italiji nara-stel za 174.9 milijard lir.
Na koncu februarja je denarni obtok znašal 910 milijard lir. Na koncu lanskega leta je obtok presegel 1,000 milijard lir.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družim zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! širite "Enakopravnost!"
mak.®
m
moves
your
Financial insecurity makes you a pawn.
But with money to back you up, you can make your own moves. You can retire without worry* when the lime comes. You can open up that little business you've always wanted. You can take that long vacation trip you're planning.
In short, you can do what you want when you want to do it.
Sound good? Then grab your chance for future independence. Grab one of the biggest savings opportunities ever held out to every citizen . : ; U. S. Savings Bonds!
A good plan is to buy U; S. Savings Bonds at your bank either over the counter or through the Bond-A-Month Plan;
A backlog of U. S. Savings Bonds gives you real confidence in making your own move.
Vi^ynM	Ml иш/ juCuž/1
medt m U.S.
ENAKOPRAVNOST
vow THt
OPPO^TUWTY
Thla i$ an official U, S. Treasury adirertisetOftRf«« prepared under auepicea oi Тгешаигу^ Department and AđverGsin^ CocmcO.
Prežihov Voranc
SKRIVNA BRALNICA
Poglavje iz romana "Pristrah"
(Nadaljevanje)
Njegove medle oči, ki so po gledale po sobi, niso dobile šs Nobenega odgovora. Nekdo je vprašal:
"Jaz bi rad vedel, ali bomo Udi v tisti Sloveniji imeli ce-ali ne?"
2daj se je šele začelo:
'Rad bi vedel, ali bo tudi v ^^sti novi Sloveniji vladala gra-G&na ali ne?"
"Kaj bo s tlako in desetino?" 'Zakaj tega ne povedo?" Vohnet je sprevidel, da v se-Qih časih ni bilo mogoče skli-
cevati bralnih večerov. Ljudje so kakor ose in za vsako reč so pokonci. Zato je grdo pogledal po dimnici in ukazal:
"Beri dalje!"
Hrup se še ni polegel, ko je Strahun zopet bral. Moral je dvigniti svoj nizki glas, kolikor je največ mogel, da so ga mogli slišati vsi poslušalci. Le počasi je njegova beseda dobila nad ljudmi pravo moč. Začel je brati dopise iz raznih krajev Slovenije, ki so dopovedovali, kaj si ljudje tam mislijo. Ker je bilo tega pisanja zelo veliko,
se je stvar zavlekla. Toda poslušalci nikakor niso kazali, da so morda že utrujeni. Če jih je kako branje zanimalo, so rasli, kakor je rastel Strahunov glas, če ni bilo vredno poslušati, so klonili z glavami in kolcali ali pa si venomer nažigali čedre. Nekdo je nestrpno klical iz veže:
"Ali ni kaj drugega brati?"
Preden je njegov klic našel pravi odmev, se je zgodilo nekaj nenavadnega. Naenkrat je namreč Tiraš pri hlevu zagnal tak hrup, da je vse drugo zaglušil. Potem so se zaslišali po dvori-ščup težki koraki, ki so šli proti hiši.
"Dober večer!" je pozdravil nekdo pri veznih vratih.
"Boh ga daj," je odgovorilo
par stisnjenih glasov. Nihče ni vedel, kdo hodi in vdira v hišo, ko je ura vendar že mnogo .čez polnoč. Toda kmalu se je polastila veže in dimnice globoka osuplost. Čez prag so stopili trije visoki možje, ki so imeli s sajami namazane obraze, tako da jih nihče ni mogel spoznati. Vsak je imel čez rame obešeno puško, razen tega so imeli na sebi še vse polno nekega drugega orožja, ker jim je okrog pasu gledalo vse polno svetlih ročajev na dan. Skrivnostni možje so rinili skozi vežo dalje proti dimnici. Čim so ljudje spoznali, kaki gostje prihajajo med nje so se takoj začeli odmikati na vse strani in koj je bila gaz v dimnico dovolj široka.
"Dober večer!" je pozdravil prvi gost, ki se je pokazal na pragu. "Ne bojte se nas, mi smo slišali, da imate tu bralni večer, pa smo prišli, ker bi tudi radi čuli, kaj se po svetu godi? Kdor pa misli, da nas lahko izda, naj stori, kar se mu zdi."
Prihod novih, čudnih gostov je prvi hip ustrahovalno in porazno deloval na navzoče poslušalce. Marsikdo je že čul, da se v naših krajih klatijo razni potepuhi, razni vojni begunci in razni tolovaji, ki jih oblast že dolgo zasleduje. Čulo se je tudi, da so razni skrivnostTfii možje tu in tam ponoči vdirali v kmečke hiše in odnašali živež. Kjer jim je kazalo, so ga plačali, pri nekih kmetih pa so ga kar ta-
ko odnesli. Te zagonetne pripovedke ljudem niso mogle dati nobene prave slike o obstanku tajnih roparskih tolp. Nekateri so jih imeli za take, medtem ko so jih drugi ginatrali za svoje ljudi, ki se morajo po nedolžnem' skrivati pred cesarsko gosposko. Ko so jih ljudje zdaj naenkrat zagledali pred seboj v živi, dasi skrivnostni podobi, so jih spreleteli negotovi občutki. Dirnila jih je smelost, s katero so prišli med nje. Nekateri so hoteli prodreti skozi saje in spoznati njihove obraze. Drugi so zopet merili njihove postave in so si dopovedovali, da so te postave že nekje drugod videli Drugi so zopet vlekli na ušesa njihove glasove, ki so se jim na
enkrat zdeli znani. Edino dve osebi v dimnici menda nista bili« iznenadeni zaradi prihoda te zamaskirane trojice. To sta bila Vohnet in Strahun. Vohnet je bil popolnoma miren in se je delal, ko da jih ni videl prvič, medtem ko jih Strahun še dobro pogledal ni, ampak je dalje listal po papirjih, ki jih je imel razgrnjene pred seboj.
Prvi preplah pa se je polegel nenavadno hitro in nekdo je že rekel z domačim glasom:
"Dober večer vi tudi, sedite med nas, saj smo sami domači."
Na neki klopi so takoj napravili prostora za tri sedeže, kamor so se čudni gostje takoj usedli.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
17. maja, 1949.
mihaIil šolohov
TIHI DON
'■ četrta knjiga
(Nadaljevanje)
—	Na, le poglej si, kako so se ti sinovi spridili! Kje neki, da' bi spoštovali starše ali, da za primero postavim, da bi jih oprostili vojske, ampak te se jaha... naravnost v boj te tišči . . . da-a-a-a . . . Nak, rajni Petro, Bog mu daj dobro, koliko je bil ta boljši! Odkrite duše je bil, ta 1 e nebodigatreba, tale Griška pa, -čeravno ima divizijo pod seboj in je zaslužen in tako
' naprej, ta pa ni tak. Ves je v spridah, a Bog ne daj, da se ga kje dotakneš. Ta bo v mojih letih šele potlej zlezel za peč, če mu boš s šilom pomagal!
Tatarčane so brez posebnih težav spravili k pameti . . .
Kmalu potem jeGrigorij zbral vso stotnijo in jo odvedel pod kritje; ne da bi skočil iz sedla, je na kratko obrazložil:
—	Rdeči so se prepeljali čez in se ženejo, da bi zavzeli Veš-ke. Pri Donu se je zdaj začela bitka. Zadeva ni za šalo in ne svetujem, da bi za prazen nič begali. Če boste še enkrat pobegnili, bom zaukazal konjenici, ki stoji v Jerinskem, naj vas pobi je kot izdajalce! — Grigorij se je ozrl po pisano oblečeni tropi vaščanov in končal z neprikrito zaničljivostjo: — V stot-niji se vas je nabralo sila vsakršne žlote, ta tudi širi strahove. Zbežali, v hlače ste se pode-lali, vojščaki! Pa se še kozake kličete! Posebno vi, dedi, me poglejte! Če ste se odločili za vojskovanje, ni treba zdaj nič glav stiskati med noge! Precej zdaj vodoma v diru k tistile ježi in od grmovja proti Donu. Potlej za Donom do semenovske stot-nije. Z njo vred udarite rdečim v bok. Marš! Naglo!
Tatarčani so molče poslušali in ravno tako molče zavili proti grmovju. Dedi so pridušeno kre-hali, se ozirali po Grigoriju, ki
Uncle Sam Says
Good intentions do not make a good •avings plan. The SMART, SURE way lo 8Hve is on a regular-convenient-dependable, automatic plan. You can get this eensible combination by investing in U. S. Savings Bonds in either of two ways. On your company's payroll with the Payroll Savings Plan where you work, or if bclf-eniploycd, your bank's Bond-a-Moiith Plan where you bank.
t/A Ттеаапгц Department
Spring Screen Tip
A timely tip for homemakers is to give window screens a cleaning before putting them up for summer. Most screening needs occasional painting, but lumite screens can be washed without rusting or corroding.
je hitro oddirjal, in po kozakih, ki so bili z njim Starec Obnizov, ki sta šla v korak s Pantelejem Prokof jevičem, je navdušeno dejal:
-r- Nu, s prebito junaškim sinom te je obdaroval Gospod! Pravi orel! Kako ti je Hristonja pripletel čez križ! Kakor bi trenil, je vse spravil v red!
In Panteleja Prokofjeviča je to polaskalo v očetovskih čustvih, zato je rad potrdil:
—	Saj ni besede! Takega sinu je treba z lučjo iskati! Celo rajdo križcev, kaj, to ni šala! Tale Petro, rajnki, Bog mu daj nebeški raj, dasiravno mi je bil tudi rodni sin, pa še prvenec, a le ni bil tak! Vse preveč je bil miren, nekako, pes si ga vedi, nedodelan. Srce je imel po eni plati bab je! Tale pa — ta je ves po me.ui! V hrabrosti me je še kar presegel!
Grigorij se je s svojim polu-vodom bližal Kalmiškemu bro-du. Mislili so že, da so na varnem, ko so prišli iz gozda, toda zagledali so jih z opazovalnice na oni plati Dona. Topovski vod je začel streljati. Prvi izstrelek je priletel nad vrhovi vrb in čmoknil nekje v blatasto goščavo, ne da bi se razletel. Drugi pa je udaril blizu ceste v razgaljene korenine starega čr nega jagneda, poškropil z og njem naokrog, prepljusnil koza ke s treskom, kepami mastne zemlje in okleščki trhlega drevesa.
Oglušeni Grigorij je nagon sko dvignil roko k očem, se sklonil k locnu, začutil zamolkel iri moker plosk kakor po konj skem trupu.
Kozaški konji so se ob razpoku, ki je pretresel zemljo, kakor na povelje ščenili in tiščali dalje; konj pod Grigorijem se je mukoma vzpel na zadnje noge, stopil ritenski in se začel počasi prevračati na bok. Grigorij je urno skočil iz sedla in prijel ko nja za brzdo. Nad njim sta pri-vršala še dva izstrelja, potem pa je dobra tišina zajela paro-bek gozda;
Na travo je legal smpdnikov dim; dišalo je po pravkar raz-kopani zemlji, po trskah, na pol segnitem lesu; nekje daleč v gošči so preplašeno ščeketale srake.
Grigorijev konj je prhal in spovijal trepetajoče zadnje noge. Rumena podkev zobovja mu je bila mukoma odkrita, vrat iztegnjen. Na žametastem sivem hriplju se je mehurila rdečkasta pena. Silen drget mu je stresal život, pod rjavo dlako so se v valovih spreletavali krči.
—	Skupil jo je vrli konj? — je glasno vprašal kozak, ki je pridirjal.
TEKOM. ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J, V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil г novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. regal E. 62nd St.: vhod tamo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Grigorij je zrl v ugašajoče konjske oči, ne da bi odgovoril. Niti ozrl se ni na rano in šele tedaj se je malce odmaknil, ko se je konj nekako potoglavo zaletel, se vzpel, mahoma padel na kolena in globoko sklonil glavo, kakor bi gospodarja prosil za kaj odpuščanja. Na bok se je ulegel z gluhim jekom, poskusil je dvigniti glavo, ali videti je bilo, da SQ ga zapustile zadnje moči: trepetanje je bilo čedalje redkejše, oči so steklenele, na vrat je stopil znoj.
Samo v bincljih, prav zraven samih korenov kopit, so še utripale zadnje mišice. Rahlo je drhtelo zdrsano krilo sedla.
Grigorij se je spodbočki ozrl po levi slabini, zagledal zevajo-čo globoko rano in toplo, črno kri, ki je curkoma vrela iz nje, zajedjal in, ne da bi si obrisal solze, rekel kozaku, ki je razja hal:
—- Ustreli ga z eno kroglo! — In dal mu je svoj mavzer. Presedel se je na kozakovega konja in odpeketal h kraju, kjer je bil popustil svoji stotniji. Tam se je že razvnela bitka.
Ob zori so se rdečearmejci dvignili v naskok. V plastasti megli so vstajali njihovi strelci in se molče pomikali proti Ve-šenski. Na desnem krilu so se pri globači, zalili z vodo, za trenutek zamudili, potlej pa so zabredli do prsi v vodo in visoko dvigali torbice za naboje in puške. Kmalu nato so z obdonske-ga hriba hkrati in veličastno za-grmele štiri baterije. Brž ko so po gozdu pahljačasto padali pr vi izstrelki, so uporniki začeli streljati. Rdečearmejci niso več šli, ampak so že tekli s puškami na prevesico. Kake pol vrste pred njimi so po gozdu suho treskale granate, podiralo se je drevje, ki so ga izstrelki raztre ščili, v belih oblakih se je dvigal dim. V kratkih presledkih sta zaropotali dve kozaški strojnici. V prvi strelski vrsti so začeli rdečearmejci padati. Vse pogosteje so zdaj tu, zdaj tam med strelci krogle prevračali ljudi, prepasane s svitki, jih metale vnic ali vznak, toda drugi niso pobegnili in čedalje krajša je bila razdalja, ki jih je ločila od gozda.
Pred drugo verigo strelcev je malo naprej nagnjen in s spod vihanimi repi plašča lahkotno in pobiravno tekel visok komandir z odkrito glavo. Strelci so za trenutje spočasnili tek, a komandir se je gredoč obrnil, nekaj kriknil in ljudje so se vno vič zapodili v dir, spet je začelo čedalje srditeje naraščati za-hripljeno in strahotno "Ura-a!"
Tedaj so se oglasile vse kozaške strojnice, po hostnih pa-robkih so živo, brez presledkov na gosteje zapokali streli iz pušk ... Od nekod iz ozad Gri goriju, ki je stal s stotnijama pri začetku gozda, je v dolgih reštah začela biti ježna strojnica bazkovske stotnije. Verige strelcev so se zdrznile, polegle, začele odstreljevati. Kake pol
stanovanje
dobi ženska ali dekle za družbo pri vdovi. Lahko si sama kuha in pere.
Vpraša se na 21950 MILLER AVE., RE 4084


Zastopniki
Enakopravnosti ★
Za st« clairsko okroi]es
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
UT 1-6888 *
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 SL
REdwood 4457 *
Za newbur£ko okroi]«i
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
ure je trajala bitka, ali ogenj upornikov, ki so se ugreli s streljanjem, je bil tako tikoma nad zemljo, da drugi niz strelcev ni vzdržal, pomešal se je s tretjim valom strelcev, ki so pretekali bliže . . . Kmalu je bila livada posuta z rdečearmejci, ki so v neredu bežali nazaj. In tedaj je Grigorij skokoma odvedel svoji stotniji iz gozda, ju uredil in pognal v pogon. Pot k splavom je umikajočim že odrezala čirska stotnija, ki je korakala v polnem štirikotu. Zraven obdonske hoste, prav pri bregu, se je vnela bitka na nož. K splavom se je prebil samo del rdečearmej-cev. Z vrhoma so se nabili na splave in odrinili. Drugi so se borili in se tesno pritiskali k Donu.
Grigorij je velel svojima stotnijama, naj razjahata, in konje-vodcem, naj ne hodijo iz hoste, in odvedel kozake k bregu. Kozaki so pretekali od drevesa do drevesa in se čedalje bolj bližali Donu. Kakih poldrug sto rdeče-armejskih mož je z ročnimi bombami in strojničnim ognjem odbijalo pritiskajoče uporniško pehoto. Splavi so se že vnovič namerili proti levemu bregu, toda Bazkovčani so s streli iz pušk pobili skoraj vse čolnarje. Usoda teh, ki so ostali na tej plati, je bila zapečatena. Tisti, ki so bili malodušnejši, so pometali puške vstran in se poskušali rešiti s plavanjem. Streljali so jih uporniki, ki so polegli vzdolž vrzeli. Veliko rdeče-armejcev je potonilo, ker niso mogli presekati Dona pri brzici. Samo dva sta se srečno prebila na onkraj; eden v marogasti bluzi — kakor je bilo videti, spreten plavač— je skočil na glavo s previsnega brega, se potopil v vodo in se pokazal z dna skoraj šele na sredi Dona.
$7800
E. 155 St.—Za eno družino, 7 sob z 2 dodatnimi zgotovljenimi sobami na podstrešju. Vse bakrene cevi so bile vložene nanovo pred enim letom. Nahaja se v prijazni, mirni naselbini v Collinwoodu. Se mora videti, da se lahko pravilno ceni. Zelo dober nakup za to ceno.
AL B ATICK
18009 WATERLOO RD., IV 5577
5c - lOc VARIETY STORE
Edina taka trgovina v naselbini; se proda po zmerni ceni. Izvrstna prilika za družino. Vpraša se med 2. in 4. popoldne.
8598 GARFIELD BLVD.
ZA LEPO CVETJE
za vsakovrstne prilike pridite nam.
Santa's Floral & Gift Shop
(Elsie & Frank) 5230 Lorain Ave., AT 5250
Naša posebnost so cvetlice in šopki za svatbe, itd.
6 akrov zemlje naprodaj
224x1,160 čevljev na Murray Rd., vzhodno od Reynold Rd., Mentor Township. Napeljan^ voda in elektrika.
Za podrobnosti pokličite RE 4315
Grigorij se je kril za vejnato vrbo in videl, kako se je mornar s širokimi zamahi bližal oni plati. In še eden je srečno preplaval. Izstrelil je vse naboje, stoječ do prsi v vodi; nekaj je za-vpil, zagrozil s pestjo proti ko-zakom in začel pošev zamahovati. Okrog njega so frčale krogle, a niti ena ni zadela srečneža. Tamkaj, kjer so bila nekdaj goveje stegne, je pribredel iz vode, se otresel in se začel zložno vzpenjati po grapi proti hišam.
Ti, ki so ostali pri Donu, so polegli za pesknatim grebenom. Njihova strojnica je drdrala brez prenehanja vse dotlej, dokler ni zavrela v kožuhu voda.
— Za menoj! — je potihoma poveljeval Grigorij, brž ko je strojnica umolknila, krenil proti hribcu in potegnil sabljo iz nožnic.
Za njim so, težko sopeč, za-topotali kozaki.
D o rdečearmejcev je bilo kvečjemu še petdeset sežnjev.
URADNIKI
KLUBA DRUŠTEV SDD NA RECHER AVE.
za leto 1949
Frank Segulin, predsednik; Andrew Ogrin, podpradsednik; John Zupančič, 860 E. 236 St., RE 4488, tajnik; Louis Godec, blagajnik; Ciril Ozbič, zapisnikar; nadzorni odbor: Mary Med-vešek, predsednica, Mary Segulin in Frances Zajec.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS; Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
JOHN ZULICH INSURANCE
AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
ARY A. SVETEK
LICENCIRANA POGREBNICA ^ ^	, 478 E. 152 ST--KE 3177
AmbulanCni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluga Pogreb oskrbima kjerkoli iii po vsaki ceni.
Samo enkrat v življenju
je mogoče napraviti tak nakup od izdelovalca barve, ki gre izven biznesa.
600 GALONOV BELE BARVE
ZA HIŠO.
Ima podlago čistega lanenega olja in cinka ter titanium.
po $2.25 galona ENAMEL ZA PODE
V svetlo sivi barvi se hitro in dobro posuši Se lepo sveti ter je dober za zunaj ali znotraj.
po $2.75 galona
THE U. S. WALLPAPER & PAINT CO.
6001 Euclid Ave., HE 6944
presto parkanje avtov v ozadju trgovine
Po treh salvah se je izza peščenega grebena dvignil v vsej višini postavni, temnolici in čr-nobrki komandir. Za podpazdu-ho ga je opirala ženska, oblečena v usnjen suknjič. Komandir je bil ranjen. Vlekel je za seboj prestreljeno nogo, se spustil niz breg, popravil v roki puško z nasajenim bajonetom in hripavo poveljeval:
— Tovariši! Dalje! Bij delčke!
Peščica pogumnežev je petjem Internacionale krenila v protinapad. V smrt.
Stošestnajstorica, ji je zadnja pri Donu, so bili sanu komunisti internacionalne stotnije.
(Dalje prihodnjič)
Naznanilo in zahvala
žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je 31. marca 1949 po dolgi in mučni bolezni zatisnila svoje oči naša jub-Ijena soproga in mati
Frances Lazar
KOSMACH
Rojena je bila 16. februarja 1881 leta v Stari Oselici nad Škof j O loko. V Ameriko je prišla pred 45 leti. Bila je članica društva št. 232 SNPJ in št. 118 ABZ v White Valley, Pa. Pogreb se je vršil 3. aprila po katoliških obredih na Plum Creek pokopališče v New Texas, Pa.
Lepa hvala društvoma, predsednikoma Michael Kastelic ml. in Anton Rozina za poslovilne govore kakor tudi pogrebcem. Srčna hvala vsem, ki ste jo obiskali ob mrtvaškem odru in prišli od blizu in daleč se posloviti od nje; kot tudi vsem, ki sle jo spremili k mirnemu počitku. Lepa hvala Mr. R. D. Watson (prodajalec avtov) in Mr. Louis Remaley, ki sta dala avtomobile na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala posebno Mrs. Jane Sabec, ker je nam bila na pomoč na en ali drugi način, kakor tudi Mrs. Jennie Lavrich in Mrs. Jane Seiler.
Najlepša hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetlice, in sicer: Društvu št. 232 SNPJ, društvu št. 116 ABZ, Mr. Frank Shifrar, Stefania Shifrar, Mr. in Mrs. Mathew Girdich in družini, Mr. in Mrs. Sam Radko, Mr. in Mrs. Vencil Potochnik in družini, Mr. in Mrs. Martin Strehar in družini, Mr. in Mrs. Phillip Stavar, Detroit. Mich., Mr. in Mrs. Paul Kokal, ml. in družini. Mr. in Mrs. Pete Kosmach in družini. Mr. in Mrs. Dave Kosmach in družini. Mr. in Mrs. John Kosmach in družini. Renton, Pa., Misses Mary in Catherine Kosmach, Mr. in Mrs. John Bogatay in družini, Girard, O., Mr. in Mrs. Andrew Berganl in družini, Mr. in Mrs. Matt Bashel in družini, Willock, Pa., Mr. in Mrs. Martin Bashel in družini, Willock, Pa., Mr. in Mrs. Thomas Siieffler, st. in družini, Greensburg, Pa., Mrs. Mary Richter in družini, Mrs. Jane Sabec, Mr. in Mrs. Elmer Seiler, Mr. in Mrs. Ralph Kovačič, Mr. in Mrs. Joseph Lavrich in družini, Mr. in Mrs. Jess Krotz in družini. Mr. Harry Ward. Mr. Louis Supansic in družini. Mr. John in Elsie Rupnik. Mr. in Mrs. Martin Raspet in družini. Mr. in Mrs. Joseph Britz in družini. Mr. Joseph Ader in družini, Mr. in Mrs. Quinto Cappa, Mr. in Mrs. Claude Marlowe, Mrs. Julia in Mr. August Bellavit. Mrs. Anna Supansic in družini. Bishop. Pa., Mr. in Mrs. Frank Matko, Russelton. Pa.. Mr. in Mrs. William Obert. Johnstown, Pa., Mr. in Mrs. Frank Jug, st. in družini. New Kensington, Pa., Mrs. Agnes Saksek in družini. New Kensignton, Pa., Mrs. Emma Zecker, Sall-na. Pa., Mr. in Mrs. Floyd Gomez in družini, Salina. Pa.. Mr. in Mrs. Fritz Rozina. Salina. Pa.. Mrs. E. Ros-her. Manor, Pa., Mr. in Mrs. E. J. Stresky, New Kensington, Pa., Mr. in Mrs. William Stresky, New Kensington, Pa., Mr. in Mrs. C. Adams, New Kensington, Pa., Mr. in Mrs. Joseph Greer in družini. Ladies' Club, Greensburg, Pa., Clover Farm Stores, Fox Grocery Company, Trozzo Bros., American Stores Employees. Irwin Moose Lodge.
Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše: Mrs. Jennie Trozas, Mrs. Anna Cain, Mr. in Mrs. Wendell Pass. Miss Anna Baer, Mrs. Jane Harrington, Mr. In Mrs. Albert Chulbus, Mr. in Mrs. Frank Podobnik ml.. Center, Pa., Mr. in Mrs. Frank Podobnik st.. Center, Pa., Mr. Frank Jereb, Belle Vernon, Pa., Mr. Sam Debelak, Belle Vernon, Pa., Mr. in Mrs. John. Sheffler in družini. Center, Pa., Mr. in Mrs. Paul Shifrar, Unity, Pa., Mr. in Mrs. John Kosmach, Tarentum, Pa., Mrs. Mary Drobne, Sygan, Pa.. Mr. in Mrs. W. J. McHugh, Mr. in Mrs. Albert Primosic, Mr. in Mrs. Andrew McHugh. Mis« Martha McHugh. Mrs. Karoline Pass in družini. Mrs. Frances Yelowchan. Mr. in Mrs. Dave Bouldin, Mr. in Mrs. Jack Hensler, Mrs. Victoria Nogade, Pittsburgh. Pa., Mr. in Mrs. Rudolph Supansic, Mr. in Mrs. Theodore Trakus, Cleveland, O., Mr. in Mrs. Adam Daer, Mr. in Mrs. Val Lapinski. Ako smo katerega ime pomotoma izpustili prosimo, da nam oprostite, še enkrat vsem skupaj lepa hvala za tolažbo v uri žalosti.
Draga, ljubljena soproga in mati naša, ki ste naS tako hitro zapustila. Odšli ste od nas, a spomin bo vedno živel v naših srcih do konca naših dni. Draga mati naša, počivajte v mirul
Žalujoči ostali:
FRANK KOSMACH, soprog MRS. MARY POTOCHNIK, MRS. FRANCES KIENZLE, MRS. VERNA JUG, ELSIE, PAULINE, hčere FRANK, JOSEPH. WILLIAM, sinovi šest vnukov in vnukinj V stari domovini zapušča sestro IVANO BOGATAJ in brata KAŠPER LAZAR
Export, Pa., 17. maja 1949.