[TTnak dan ruen šoboi, 1 jo praznikov. 1-ued dlilj txcept "^uaUy. and Helklajs .YEAH XXXVIII PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodnilkl tn ufravnlM prostori: 3S57 South Lawndals Ave Offico of Publication: 1857 South Lawndal* Am Telaphons, Rockwell 4804 STEV.—NUMBER 132 isija obsodila tajna igajanja o Nemčiji o Die- tj ^Ru- „ rlocA. franc i/a predlagala tkupno okupacijo dveh provinc )EU KRITIZIRA ODLOČITEV t, 8. jul.—Ruska časniška itura Tass je obsodila tajna ijanja med Ameriko,' Veliko ijo in Francijo o bodočno-Nemčije. V poročilu iz Pa-pravi, da se pogajanja vrše losferi stroge tajnosti in da jianašajo ne samo na ekonom-temveč tudi na druga vpra-i ianji ministri štirih velele Se niso zedinili glede pro-na mirovni konferenci, k bo pričela 29. juliia v Pa-Iz tega razloga Francija, mi naslovila povabil 21 zavez-državam, ki so bile zavo-ie v vojni proti osiščnim i, naj pošljejo reprezentan-konferenco. . lija zahteva, /la morajo žulji ministri določiti procedu naletela pa je na opozicijo s j Amerike in Velike Brita-Ta zadeva bo prišla na li red danes. Znano' še ni, to predstavniki zapadnih dr-iprejeli zaključek glede bo-i Nemčije na tajnih se« tli ne. i zunanji komisar Molo-* vztraja pri zahtevi, da mo-totretjinska večina odlota-vainih vprašanjih in proble* na mirovni konferenci,. * zdaj zanaša le na glaso-(legatov Bele Rusije, Ukra-Poljske, Jugoslavije in Če-akije. Molotov skuša pri-na svojo stran Francijo, ško in Abesinijo. iwje prevladuje, da se bo ' francoski premier in zu-ii minister Georges Bidault pritisku. On se zaveda, da *ki komunisti lahko str-vijo njegovo vlado. Če bo tov uspel in potegnil na > stran delegate sedmih dr-ne bosta Amerika in Veli-Wtanija imeli dvetretjinske k na mirovni konferenci, meriški državni tajnik Eyrie ponovno predlagal sklenile med štirimi velesilami naj bi jamčila razorožitev fij« za dobo 25 let po umi-pupacijskih čet. Bidault je ngll skupno francosko-0 okupacijo dveh nem-Provinc. To sta Baden in >ml*rg. Bidault še ved-•raJ« pri zahtevi, da mora J kotlina, kjer so bogata <*ovna polja, priti pod hcijo. fe4* 8 jul—Edvard Kar- " podpredsednik jugoslovan-je kritiziral odločitev ^ministrov, da pridejo •Mica in pas ozemlja pod »utracjjo varnostnega sve-*®[yzenih narodov. "Jugo-**o ljudstvo ne more spre- TfUoč.tve," dejal. "Ka- "mirovni konferenci v ^ k« * je vršila po prve svetovne voj- fcLi , °d,očitev v S** raidehttv Sloven-nrvttov med različne dr- ^^ tržak udarec in pravic našega ljudstva, K I V''"'*ni tesnit S1,ATncl- Mi od-' u«o re4itev spornega Po zapadnih zavezni- ^ 111 pravična " ^ »M, pod.! Po ^Igrad u Pariza. ^©frami m ieziku ?7*ft0ft Droit Ni ^ u L8. jul.— * rad»opro- ** ** ' "ku prihod 11 v m« bo vali Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad SNPJ so zadnje dni obiskali: Simon Troyar iz Bellevilla, 111., Thomas Besenič iz Detroita, Andrew Tr-stenjak iz Highland Parka, Mich., v spremstvu Victorja Greguricha iz Chicaga. Išče brata Terezija Jerman iz Ljubljane želi izvedeti za svojega brata Rudolfa Kodela, ki je živel ali še živi v Hillsboru, Pa. Rojen je bil v Radečah pri Zidanem mostu, star 58 let. Zglasi se naj sestri na naslov: Terezija Jerman, Središka ul. 6, pošta Moste, Ljubljana, Slovenija, Jugoslavia. Is Clevelanda Cleveland.—V četrtek je umrl Louis Jerše, po domače Volk, star 71 let, doma iz Trebče vasi pri Žužemberku, Dolenjsko, v Ameriki 46 let. Bil je član društva 5 SNPJ in SDZ ter živel v pokoju. Zapušča ženo, dve poročeni hčeri in tri sinove.—V bolnišnici je umrl Martin Žugel, star 63 let, doma iz Krivoglavi-ce, fara Podzemel, Dolenjsko, v Ameriki 33 let. Vodil je groce-rijo od 1917 in bil član SDZ. Zapušča ženo, poročeno hčer, dva sinova, v Minneapolis«!, Minn., pa sestro Mary Ribarič. —V Collinwoodu je umrla Mary Centa, rojena Perušek, stara 49 doma iz Sodražioe, Dolenj-o, * v AmeriRl 26 leV Jfila je članica SDZ, SŽZ in TM. Zapušča moža Josepha, hčerko, dva sinova in dva brata, Jerryja Pe-ruška in Antona Arkota, v starem kraju pa mater, štiri sestre n dva brata.—V Euclidu sta se poročila William K. Gabrenja in Rose' Joan Lupo, v Clevelandu pa Henry Smitko in Lillian Vidmar. Bogata letina o nemških provincah Ameriški časnikarji obiskali rusko cono Berlin. 8. jul.—Pridelek žiU, krompirja in sladkorne pese v nemških provincah, ki spadajo v rusko okupacijsko cono, bo dosegel stopnjo v predvojni dobi. Zadostoval bo za nasičevanje Nemcev in ruske okupacijske sile. To dejstvo so ugotovili ameriški časnikarji, ki so obiskali po-jedelske pokrajine v ruski okupacijski coni. Oni so imeli razgovore z governerjema dveh provinc—Saksonske in Thurln-glje. Governerja sta dr. Ehr-hardt Huebner in dr. Rudolf Paul. Časnikarji so ugotovili, da so vsa polja obdelana. Žitna polja se raztezajo do industrijskih mest. Huebner je dejal, da zem-jiške reforme, katere so odredl-e sovjetske vojaške avtoritete, niso zmanjšale pridelka. Rusi so razdelili veleposestvs med delavce, ki so Jih prej obdelovali za veleposestnike. Ti so zdaj gospodsrji, d očim so bili prej tlačeni. Kitajski poslanik odletel v Ameriko London, S. Jul.—Dr. Wellington Koo, ki Je bil pet let kitajski poslanik v Londonu, je odletel v Ameriko. On Je bil nedavno imenovan za poslanika v Wash-ngtonu. Za kitajskegs poslanika v Londonu le bil imenovan dr. Čeng Tfenhsi Organizacije se za vzele za mornarje Akcija za prepre-cenje deportacije New York.—Čez sto organizacij se je izreklo za kooperacijo z ameriškim odborom za zaščito tujerodcev in podprlo kampa njo, rsU in sestre. Brat je bil med arvo svetovno pri železnici na Opčinah pri Trstu, ko pa So po vojni Italijani zasedli Julijsko krsjino, je prosil za premestitev Jugoslavijo. Naša družina je doma iz dent Petra na Krasu Drugo pismo pa je od sestre ki živi v Radovljici. Sestra o-menja tudi drugo sestro Ivano, ki živi v Reki Njenega moža so Nemci zastrupili, da je umrl v nekaj urah. Bratovo piamo se glasi: "Draga sestra! Vem, da ste radovedni, kaj se je zgodilo mojo drulino, kaj delajo otroci in kako živijo. Najstarejši Franc je v službi na aerodromu v Pod-gorici v Črni gori kot radio-go-njometrist. Njegova žena in tri je otroci so tukaj in živimo sku paj jaz in tiici, ker v Maribo-je težko za stanovanje, kajti Glavno pa je, da imamo svobo-1 In tisti izrazi na obrazih nesreč-1 ne okraj ali pa slovenske našel-1 nlk je šel k njem in ua il_____ ..f.i. I*I M niso izgubi i nit, « ^ k| pUče rsdi tega. v ■ ao delali tanke. v vorrie železniške v^ tovarni Jih je delslo „e 27,000 ^^ del. isto števil- ^ ^ aeglif Takn.kirso - "The factories J^ ning thev were before ey wv« rm ^ Kaj psijw'Tit*«** •nd beinn^ were reconrerw« ^ dnl E * * " nes še »lat**k„ „ ta« vojno ščin v spl^, ^ Zadaje veliko ptsslo * i why? Tn r iz nove, ■ inije in Jugoslavije |tn o upravni razdelitvi LRS Uhana. - Prezidij SNOSa kizakon o upravni razdelke republike Sloveni-jaključuje oblikovni raz £ ljudske oblasti, uzako-Dvo upravno razdelitev na-^e republike in omogo-lončno izgradnjo naše dr-uprave. Nova upravna itev je bila potrebna za-linašnjih upravnih, gospo-jl, ter političnih nalog v rj in izgradnji države, jtka republika Slovenija fivno razdeljena v okrožje in kraje. Doaedanja fte\ v 5 okrožij in 27 okrajne po tem zakonu sko-Sn>remenjena. Le tu pa -ienje manjših krajev v večje osnovne enote okrajnih ljudskih odborov in zmeda, ki je še bolj otežkočala pravilno delovanje upravnih enot, pri ljudstvu pa vzbujala nferazpoloženje. Ljudstvo, ki je opažalo vedno slabše upravno poslovanje in težave zaradi razdrobljenosti krajev, je začelo samo zahtevati združevanje majhnih krajev v večje upravne enote, ki bi bile kos današnjim velikim upravnim in gospodarskim nalogam. Okrajhi in okrožni ljudski odbori ter oddelek za izgradnjo ljudske oblasti pri predsedstvu ilade LRS so pretehtali vse predloge, ki jih je sklenilo in .....I., _ odposlalo ljudstvo, ter jih upo- |jer se je pokazala nujna j števali pri izdelavi predloga za a, so bile za malenkost po- J zakon. Upoštevali niso le nekaterih predlogov, ki so bili izraz škodljivega lokalpatriotizma in ozkih osebnih koristi nekaterih posameznikov. Pretresli pa so tudi vse ostale razloge: gospodarske, prometne, prosvetne in politične. Na ta način so izde^ lali predloge za zakon o upravni razdelitvi LRS, ki v sedanji obliki ustreza resničnim kori Stim in potrebam delovnega ljudstva mest in vasi. Organizacija novih krajev je bila izvedena po načelu, da morajo povečani kraji tvoriti naravni, zemljepisno zaokrožene celote, ki v svoje območje vključujejo vse vasi in naselja, katera po svoji legi teže skupaj. No vi kraji so zaokrožene gospodarske celote, ki imajo svoje naravno središče in čim več pogojev za ploden gospodarski razvoj. Iz teh razlogov so v združene kraje prišle cele katastrske občine, kar je velike važnosti za naše gospodarstvo in njegov ha-daljnji razvoj, Katastrske* občine namreč omogočajo, da imamo ■ statistični pregled v našem go-in nepreglednost. Zara- spodarstvu, predvsem pa v kme-šibkosti niso več mogli | tjjgtvu, kar je velike važnosti za izvajanje načrtnega - gospodarstva. Samo v nekaterih primerih so katastrske občine razdeljene. To se je zgodilo le tam, kjer je dosedanji gospodarski razvoj že prerastel staro obliko katastrskih občin. Pozneje bodo te delitve prav tako izvedene v ^■■i - . katastrskih knjigah, da bodo v »je in vodstvo najnižje I mejah krajev povsod tudi cele ljudske oblasti, hkratu katastrske občine, ^uje z višjimi stop- Razumljivo je, da je nova g ob asti in državne I UpVavna razdelitev upoštevala urad. tega.je potreb- L^ g^nj* in bodoče promet. J«Jo kraji dobro orga-1 ne 2veze ki v načrtu, da bodo Bene meje. Velike spre-pa prinaša zakon okrajev v kraje, majhne kraje združuje omovne upravne enote, način je iz nekdanjih pre-krajev nastalo 523 kra-16 mestnih četrti (v Ljub-in Mariboru). i ljudski odbori so rase razvili iz osvobodilne Med borbo in v prvih po osvoboditvi, ko se je [aniziral državni uprav-at, je bilo nujno,tda smo veliko število krajev. Le namreč mogli hitro in reševati naloge, ki jih nas zahtevala borba, v pr-po osvoboditvi pa pre-inje največjih težav zara-fjanja in opustošenja, ki zapustili okupatorji in izdajalci. Sedaj, ko je oblast že dograjena, ko omagali največje povoj-ive in začenjamo izvajati gospodarstvo, pa so se in tako.številni KLO ijali v škodljivo razdrob- iti svojih upravnih in i nalog, ki so se neprestane in še vedno rastejo. D vse bolj otežkočali in delo ljudske oblasti ter ga aparata. ki je osnovna upravna združuje več naselij, >je delovno ljudstvo to zahtevali tehtnejši gospodarski ali prometni razlogi. . Združevanje dosedanjih maj hnih krajev v večje osnove upravne enote pa je končno tudi velikega političnega pomena. Z njo je sedaj tudi upravno ustvarjena enotnost delovnega judstva mest in vasi, ko si de-avci in kmetje medsebojno pomagajo v obnovi in naporih za normalizacijo gospodarstva. Naš zakon o upravni razdelitvi stremi za čvrsto povezavo delovnega ljudstva mest in vasi, za njegovo upravno in gospodarsko enotnost. Zato so mestnim krajem priključena predmestja in okoliške vasi, močnejšim gospodarskim središčem hribovske vasi, ki so jih v veliki meri fašistični okupatorji uničili in po žgali. S tem Je ustvarjena možnost, da bodo opustošene vasi prej in hitreje obnovljene, ker jim bodo pri obnovi pomagala njihova močnejša gospodarska središča, bogatejše in manj prizadete dolinske vasi, trgi in mesta. Upravna povezava gospodarsko trdnejših središč z revnejšimi in opustošenimi vasmi bo še bolj omogočila medsebojno pomoč delovnega ljudstva v obnovi, bo še močneje utrjevala enotnost delavcev, kmetov in delovne inteligence. Zakon o upravni razdelitvi LRS je treba izvesti v najkrajšem času, da bomo čimprej dosegli dobro poslovanje KLO« najnižjih upravnih enot ljudske oblasti. Izvajati ga moramo v celoti, kot je bil 3. aprila objavljen v Uradnem listu LRS. Pri izvajanju moramo ljudstvu razlagati velikanski pomen združevanja krajev v večje Upravne enote. Na ta nsčin bomo pre magovali težave, ki bi morebiti kje nastale zaradi lokalpatriot skih razlogov in nerazumevanja naših skupnih gospodarskih koristi. Če pa se bodo v nadalj njem razvoju pokazale potrebe za spremembe, jih bomo z dopolnitvami zakona še izvedli. Sedanji KLO poslujejo na svojih dosedanjih območjih še naprej, dokler ne bodo njihovo delo prevzeli KLO, izvoljeni ža nove povečane kraje. ■ n Frank Bolte (sedeč), ki )e Is gubll nogo v volni, fo bil itvoljen sa predsednika na prvi konven elit organisacUo American Vet orana Committee, ki le po smer nicah napredna te naklonjena delavstvu. V oeadju atoli Frank lin D. Roosevelt »1« sin pokol nega prodeednttta. ki ae Je ude lošll konvencije kot delegat. Ve terenske organizacije rastejo kot gobe po deŠlu—menda Jih Je še preko 200. ~ . . ° ■ ne zve«:, m w. upravo Tega dosedanji ^postavljene v rtilnjl »S T"! k? 80 L»T Pri kot ->c,ji Jnra in niso imeli i* Delo UNRRA i) Makedoniji WASHINGTON, -f O N A — UNRRA poroča o dobrem uspeh hu svojega delovanja v Mace-doniji. Vsega skupaj Je bilo po-šlanega po UNRRA 16,654 ton živeža v Macedonijo, s čimer je bila preprečena lakota. Preteklega leta je bilo obdelane le polovica macedonske zemlje, ker ni bilo na vsem ozemlju niti enega samega traktorja ali modernega pluga. Povrh tega pa je še nastopila velika suša. Danes je pogled ha to zemljo »vsem drugačen, pravi poroči-Vse je zelatto, vse obdelano, a UNRRA pošilja ivoje tovorne avtomobila vsepovsod z Zalogami sladkorja, mleka v prašku In drugih živil. Pred letom dni so prenalall živila 1* okorni mali vozički aH pa so Jih prenašali ljudje na hfbtu. FILIPINO DOBILI NEODVISNOST Po ameriških obljubah in umeriških zakonih je padel prvi dan neodvisnosti za Filipine na 4. julija 194C. Tako so Filipine! praznovali svojo neodvisnost zadnji čfctftek medtem, ko stotine milijonov drugih azijatskih ljudstev še vedno vodi borbo za dosego svojih političnih pravic. Toda tudi za nezadovoljne Ftlipince je bil ta prvi dan n»dvisnosti malo vfeč kot simbol, kajti uko se bo hotela nova republika vrdr-žati pri življenju, se bo morala naslanjati na Ameriko za ekonomsko oporo in pomoč. V zameno za nudenje te pomoči pa bo morala nuditi Ameriki dokaj obsežne vojaške, mornariške in zračne pravice na svojem ozemlju ter precejšnje ekonomske prednosti ameriškim podjetnikom in ameriškemu kapitalu. To so le nekateri problemi, katerim stoje nasproti Filipine!, ko so dosegli svoj cilj, za katerega so se borili zadnjih petdeset let. V letu 1898, pod vodstvom Emilija AtfUinalda, so Fl-lipincl vodili aktivno revolto proti tlačanski španaki nadvladi, baš ko je ameriški admiral Dewey uničeval Španako flotllo v zalivu Manile. Nekaj »časa zatem ao ae Filipinci nadejali, da jim bo španaka predaja njihovega otočja Amerikancem prinesla zaželjeno neodvisnost. Ko pa ao se ti upi razblinili v nič, so Sile, zbrane okrog Aguinalda, nadaljevale z borbo za svobodo f^-to pot proti Američanom. Po treh letih borbe so bili oU>ki "pomirjeni" in vzpostavljena je bila civilna vlada ali oblast. t Od tedaj naprej je Amerika poskušala pripraviti filipinako ljudstvo za samovlado. Kot prv governor nove posesti Je bil imenovan William Howard Tatt, poznejši predaednik Združenih držav. Svojo upravno oblast Je izvajal a pomočjo komiaije, ki je bila imenovana v to svrho. Prva postavodgjna filipinska zbornica Je bi'a vzpostavljena leta 1907 In leta 1916 je senat nado-meatil upravno komisijo. Leta 1934 je vlada Zdr. držav določila, da dobe Filipinci svojo ne- bodoč-krajev smo se nadalje ravnali po kulturnih in proavetnih potrebah. k. i V0' — I Vodilo Je bilo, da morajo šolski * bolj| rasel uprav- \okom ogtati v območjih krajev. toMi ? ?kro*iih> s tem ne bo skrb za šolo in pro-7aplda'v ^' svetne ustanove več razbita na Z združitvi-1 vei krtjeVt kot je bilo do sedaj. Samo v nekaterih primerih je bil šolski okoliš deljen, ker so bnih sredstev. Na drugi [P* je zaradi tolikega šte-iel uprav-okrožjih, Etatizem. v vetje upravne enote Jjujetno nevarnost, da bi ^JMaki oblasti razbohoten, in lokalpatrlo- Jl'kraji so bili gospodar-m zato že ovira za načrtnega gospodar-C* kraj mora predstavil" l°BPodarsko enoto, l^vnr pogoje za nadalj. h!,rikl r*ZVf>j in napre-J ustanavljanje zadrug, in ostalih go-^tanov Manjše šte-** J* nadalje tudi borno mogli izve-lrl*c,J° proračunov za ' Wo pr, prejinjem &,u k1sr .aUtk" 1 Pa /Vezmno ^ odbori ni« ""•danprnj KLO do-kontrole, niso ^ 1 J*fi p"magatl >*dn t,1,1,0 ' *'lj rasle naloge * tvoje ftlbko- P ("v^vst, so po. KU). kott ' • .in,h m C '"mah kar > n Tako je ^brtmenjenoet Pionirji v Soteski so prklni Popravili bomo 15 m poti, vodi od mladinskega doma do glavne ceste; 2. sodelovali bomo pri obnoVi -požgane domačije tovafiša Pic-ija; 3. borcu tovarišu Blatniku bomo pomagali obdelati njive; 4. povečali bomo število bral cev naše nanovo ustanovljene knjižnice in kupili pet novih knjig; 5. boljše se bomo učili, znižs-li število slabih ocen in si medsebojno pomagali pri učenju in nalogah. Pozvali so pionirie vseh šol okraja Novo mesto na tovariŠko tekmovanje v izboljšanju učnih uspehov in v delu za obnovo vasi. Tako naj bodo pionirji fz Soteske, ki svoj delovni načrt tudi že pridno Izvsjsjo, vzgled pionirskim orgsnizscljsm v Sloveniji.—SsO. odvisnost leta 1946. S tem se je strinjala tudi vlada, ki s tem od-okom sadobivala čedalje več upravne moči v svoje roke na domačem ozemlju, dočim je ameriška oblast skrbela za zunanje zadeve. Po ustavi, apre-eti 1. 1935, so si Filipinci izvolil svojega predsednika. Ameriška vlada je imela svoje zastopstvo na otočju v obliki vlao-cega komisarja v gl; mestu Manili. In sedaj so Filipinci napravili končni korak na poti do ne-odvlsnoatl. Ts končni korak pa Je zvezan težavami, prvič, ker Je vojna zrušila vse filipinsko in ameriško prizadevanje v pogledu razvoja naroda za samovlado, in drugič, ker Je dežela močno uničena od bitk, ki so se bile ns otočju. Razvoj je torej zastal in ameriški kongres, uvidevajoč potrebe In težave nove republike, Je sprejel dva predloga za nudenje ekonomske pomoči Fili pincem. Amerika bo pomagala otočju z delom obnove potom plačltve vojne škode, obenem pa bo otočje ostalo v okviru amerl ške carine še za nekaj let, kar bo olajšalo trgovske probleme ozir. Izvoz In uvdz. Sedanji predsednik Filipinov je Manuel Roxaa (izgovori RO-has), ki Je dobil večino v april skih volitvah. On Je avtoma tlčno poeta 1 predsednik nove republike 4. julija, razen ako dogode izredne spremembe v fl lipinskl legislatuH. Roxas je član strsnke nacionalistov In predstavlja podjetništvo ln sem Ijedržce. Delavstvo Je prot njemu ln agrarne skupine tud Taki ima pred seboj problem harmonlzlranja vseh nssprotnth struj ln 43 rszllčnlh otoških raa- nlh ozlr. plemenskih grtip. Rox- asa pa tudi dolžijo sodelovanja Japonci tekom vojne, čeprav gen. MacArthur izjavil, da le bil lojalen. Zdkj skuša najti način in sredstva za obnovittV dežele in lstočssno bi rad potolažil opozicijo, ki je proti povr-njenju v stare socialne razmdN in tudi proti nadaljevanju ekonomske podrejenosti otočja Z4r. državam. Ljudstvo is delavskih n kmečkih slojev zahteva dali« kosežne reforme ln spričo teh ne bo mogoče večno nadalievanij? Ostema nekakšnih feVdalhlh /emljedržcev, ki so ostali Ižža dobe ipanske oblasti n i otokih. —FLIS. Telečja zakuha (AJMOHT) Dobro žlico mssls eno veliko čebulo dva funta telačjlh plač, MfO ranih na kocke dva krompirja dva korfcnja žlico moke vode aH juhe po potrebi • žlico aesekljanega peteršllja tri lavorjeve liate osmino žličice majarona soli In popra po dkuau ' par dh>btln muškatna dišave malo nastrgane llmortOVe 1U- pine sok ene limone Razbeli maslo, aardftttnt Ha njem čebulo, oprali meso, da bo enakomerno opečano, a tie toll ko kolikor ta golal, pot** « moko In premelij, doUJ Juha I! vode po tm, kakor Itaal rada gosto ali redko, pMoli In 0o-pbpraj, dodaj peterillj, majaron, muškat (nutmOg), Ulnonovo lupino th lavorjeve liste In pusti, da vre prav potaai pol ura. Potem vrti ndter na male koeke /rezano korenje in kadar Je to fte skoraj gotovo, te enako arS-zan krompir. Preden daš na mizo, vllj limonin sok. Predpis zadostuje za šest porclj. All ate naročeni mm Troeveto"T F odpira I te evol Uet* Tekmujemo v dbitoVi sečnji lesa Spodnje Qorje.—V' Spodnjih Gorjah nad Bledom je mladina pri udarniškem d#lti očistila razrušeno poslopje zadruge ln vaški pašnik. Sklenila Jr, da bo Skupno z delavci gorjanske žage pomagala opustošenl 'Radovlhl. Delavci žage delajo dnevno 1 uro za obnovo te vasi. Sindikalna organizafclja lethlh delgveev ln voznikov Je na ae-stanku soglssno sklenlls, da bo izpolnila celoten načrt gozdne uprave Bled ln ga polzkuslls prekoračiti. 30,000 kub. metrov smrekove hlodovine Jfe treba pripraviti. S aačhjo bodo pričeli takoj. Tovariš Retrtparle Alojz se je obvezal organizirati skuplho, a *at*ro bo pripravil 10,000 kub. metrov lead. Pfav tako so * dtferjl obVezall, da bodO skuhsll potrebno količin* oglja. Spomlaflansks setev lepo ns-preduje, všo orno zemljo bomo obdelaH, tfs bO letos pridelek čim večji.—J. /. in * tak ki Soteska.—-Tudi Pionirji v Soteski so se vključili v prvomajsko tekmovsnje. Nsprsvill so si lep delovni načrt. Njihova delovna četa, ki nosi ima harojs Ive Lole-fUbsrja, si Je zadals sledeče nsloge: Koncert V petek 12 aprlls Je priredil pevski zbor Glasbene matice v Msribofu svoj prvi vokalni kon cert po osvoboditvi. Mešani In molki zbor. skupaj blizu »0 pev cev, Je zspel nekaj učinkovitih udarnih partlzanaklh pesmi ln naših lepih slovenskih nsrodnih eno Iz Makedonije, nadalje celo vrsto izbrsnth skladb od čltsl ni ške dobe pa vse do težkih glo bokih ln Izredno modnih voksl nlh del nsšlh modernih Sklada teljev In Adamiča (Domovina), DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Pomanjkanje meea le v veliki mert porsem ummtmo — da enterprtaerli" po moetih la na farmak pešenelo cene nat PreXde le «~> »araikia čakalo ^MMk^sv MM * odpravi OPA eo se cone moeu la mmmim ledelkom v marsikateri meenici podvojile te tm* klavne živine le prišlo tako) doetl mm trg. le drveli v hUdilairsk m pa na trg«. Meiera eteMrttea Medllalk •Mm! vm BMilljMS tele! Ta je čisto navadno vrejen za pripraviti perjektna Jedila ne automatičnem štHilnl-ku. Nobenih čudemosti, vi pripravite vam priljubljena Jedila enako kot vselej ... In pustite, da vem modern električen štedilnik dokaže kako lahko je kuhanje! VI al pravilno nastavite čea in temperaturno kontrolo, ki vam Jamči perfekten uspeh via ki krat. Nastsva obratnika vam da pravilno stopnjo gor kote, ki Jo potrebujete ... vaši "keki" torte, pečenka in gulaži lf»do brez-dvomm, okusni. Da. kuhanje na modernem električnem štedilniku pomeni manj dela ln gotovo l^iljšl uapeh. Oglejte nove električne štedilnike pri vašem trgs1ugo in za protto upostavitev COMMONWEALTH EDISON COMPANY Vrhnja plast Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR ljeni družbi, če ni morda opazoval kdo smešno-prozaičnega prizora pri plotu. Ali ravno tedaj to se gospodje stiskali okrog grofa, ki je pripovedoval, kako čvrstega zdravja je bil knez in škof, ko je. zadnjič obedoval pri njem, in kaka ljubeznivega vedenja. Vae je ve«tno poslušalo. To pa je onega na plotu razkačilo še bolj. "In ali se je kdo kaj zmenil zame? Tu na soln-cu me puste, kakor pijan kmet starega svojega konja! Ko pa je prišel ta grof, ali nisi videl, kako se je vse sladkalo, kako se je vse uklanja-lo kakor dračje v pišu? No, Lovre Sodar ni zadnji!"- In iz žepa je izvlekel debelo, Umazano listni-, co ter udaril ž njo po brunu v plotu, rekoč: "Ta je grof vaeh grofov — in basta!" "Pst! pat!" hiti mladi Sodar. "Nekaj ima U Malec," prične zopet stari, "nekaj ima, ali kaj? To ie veš, da je povabil škofa na Nižavo, da bo prenočil pod njegovo streho! Čemu? Če sem hotel vedeti, je trobil ve^no:. počakaj! vse boš zvedel; videl boŠrda bo prav! Sedaj pa čakam tu na vročini, kakor hlapec fa-rovški, ki gre na vrt spat, gospodje so pa pri kosilu!" 1 1 Godrnjaje je spravil debelo, uniazano listnico. "Srečo pa ima ta Malec! To je resnica! Zadnje čase je ril po tistih jamah ter hotel kopati rudo. A zakopal je zjaty in pošteno, stari svoj denar, ki si ga je Vid Kosem prisluževal v potu svojega gorjanskega obraza! Šlo je vse po vodi in sedaj je U Ernest Malec, ki ga vidiš v oni gosposki družbi tam — berač, berač ti pravim!" "Pst! pst!" "Čemu pst! Kdor j« berač, naj se ne dela, kakor bi spal na rumenih cekinih, ki jih je že davno vzel vrag — in basta! Pa šele ta sin, ta Vik-' tor. Vedno se poja s konjem okrog in živi v veri, da je vssj baron ali pa vitez. No, ali sedanje dni ste otroci vsi nič vredni, vsi, pravim! * Notarju je čelo potno oroselo. Dobro je vedel, da se je govor nevarno zasukal. "Vsi otroci ste malo prida," se jezi oče, "in do roditeljev nimate spoštovanja! Ne spoštovanj*, ne lju^ni!" "Tu vendar ni mesto, da tako kričite!", odgovori notar skoraj togotno. Zdelo se mu je, da se je grofica ozirala po njem. . j,. ('r., A stari se ne da utolažiti: "Pač res! Ne spoštovanja, ne ljubezni! Kdor nima otrok, je svetal na zemlji! Koliko sem zapravil zavoljo tebe denarja, težko pridobljenega denarja! In kaj si sedaj? Nič. Notar hočeš biti, a še vedno segaš v moj ^epp Tebe in tvoje potarstvo moram rediti sedaj! Če ti pa rečem najmanjšo besedico, se jeziš, kakor bi stari ljudje ničesar govoriti ne smeli! Igrtf cele noči in laziš za ženskami kakor turški sultan. Živeti hočeš, kakor tista bleda smetana na Niža-vi, tisti Viktor, ki ml želodec preobrača, če ga le vidim! To ti rečem, tako ne pojde dalje, in basta!" Starec se je v resnici srdil. Na tolstem obrazu so se mu napele oči in srepo je gledal po sinu, ki je previdno molčal, da bi očeta še bolj ne razjaril. A ta je čutil potrebo, ohladiti svojo jezo. Ker ni imel pri roki prijatelja Males, ki je vse to povzročil s Čudnim svojim vedenjem (kakor je menil Lavrencij Sodar), je ohladil svoj srd nad sinom. , . (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje) ' Mestne gospodične pa kupujejo znane verze iti si na uho pripovedujejo, kar so čitali na belih listkih ... H| Knez je moral dospeti vsak trenutek v vas. Pred župnijo so gš hoteli pozdraviti najprej. V ta nsmen se je zbralo pred visokim vhodom obilo duhvoščine in druge gospode. Se celo Ernest Malec z Nižave je priiel ter se sladkal duhovnim prijateljem. Domači župnik, gospod Andrej Blagor, je hodil nemirno od enega do drugega. Skrbelo ga je in v strahu je živel. "Kake volje bo danes? Bog ve, kake volje bo danes?" je povpraševal boječe. "Ko sem bil zadnjič pri njem, se ml ni videl visok," odgovori mu župnik Reber ter lahko-dušoo dostavi: "No, ali midva sva součenca!" Služboval je pri osamljeni cerkvici v pogorju, toda v veliko svojo zaslugo si je štel, da je bil součenec knezu in škofu. "Leškovskega je menda .dobro pretipal," se oglasi dekan Muhar iz Rovt, "ali U nima nikdar svojih računov v redu! Tudi cerkvene posode, še celo krstni kamen in sveto olje nI bilo v spodobnem redu! Knez je bil menda silno razdra-žen!" "Moj Bog, kake volje bo danes! Moj Bog!" ihti Blagor. V tistem hipu priropoče po vaškem trgu star in težak voz ter obstoji pred družbo. V veliko njeno radost stopi z voza stari graščak iz Soteske, grof Anton Babo. Z njim pa je prišla tudi prekrasna hči, grofics Lina. Grof Anton je bil zastopnik staregs plemenitaškega plemena, sri-stokrat, kakor jih ims malo, zelo malo zemlja slovenska. Da je bil veren služabnik cerkve, se ume samo ob sebi. Z ošabnim pogledom premeri pričujoče, poda roko dekanu Muharju In se hladno prikloni domačemu župniku. Potem ps se prične razgo-varjstl s starim kanonikom, ki je bil že prejšnji večer prišel iz mesta. Druga družba je spoštljivo umolknila. "Kdaj je dospeti Njegs knežji milost?" vpraša zaspano. , M , "Vsak trenutek!" odgovori kanonik in sreča se mu sveti na obrazu, da ima čast razgovarjsti se s tako visokim gospodom. Pri strani ob farovikem vrtu Je sedel na plotu gospod Lavrencij Sodar. Potil se je in z modrim robcem neprestano oral po tolstem svojem obrszu. Tik njegs je slonel sin, notar, ter se — posebno od tedaj, ko je prišla kontesa — oči-vidno sramoval družbe neokretnega očeta, ki je venomer stokal, tožil o vročini In o dolgem času. "Ksj vrsga se je spomnil ta-Malec, da me je posadil tu sem ns soflnčno vročino, da se pečem, kakor ovca ns drogu!" se togotl stari. "Ne preglasno, sta!" ga tolaži notar, "da vas kdo ne čuje!" "E, naj me čuje ts ali oni! Čemu sem tu, bi rad vedel In — basta! AH U Malec se dela, kakor bi bil pamet in modrost zajemal z loparjem — ml pa smo sami bedaki! Le pridi, boš videl, da bo prav! To je bil odgovor, če sem hotel vedeti, čemu nsj postavim telo svoje v Rakovec naprodaj! Kaj ml hoče škof? Dolžan mu nisem nič. In on meni nič — in tedaj basta!" S strahom se je oziral elegantnl.sin po odda- GIRLS For Vacatioi Peri« Students or others interest« earning good wages in a < modern plant, during the sui months. We have light, clean available on three separate th Cafeteria—Bonus—Overtime. Lj starting pay. 10% extra 4 PM Midnight shift. 15% extra Mid to 8 AM shift. APPLY 2117 CALUMET AVENU ALI GLEDATE ZA D0B| PLAČO IN STABILNOSTI Telefon kompanija Ima a( takih prilik (JANITRESSE8) Tako) od sačetka plača 72 H< uro, po treh m«s«cih 77 ^c as in po iestih mesacih po 114 ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VI DELIH MESTA • Delovne ure od 5:80 pop. di ure ponoči. Oglasit« s« pri PORTERS . , DISHWASHERS Good salary - Steady jobs Apply CINDERELLA SUPER MART 8610 Madison - Man 1133 New wage rates now in effect 78c per hour Minimum starting pay with auto-. matic increases No experience necessary PUNCH PRESS OPERATORS start at 91c per hour With automatic increases and opportunity for higher piece work earnings Day and afternoon shifts APPLY NOW FOR STEADY WORK CHICAGO RAWHIDE MFG. CO. 1301 N. Elaton Avenue v uposlovalnam uradu ss hi v pritličju 309 W. WASHINGTON NAROČNIKOM Datum ▼ oklepaju, as & (July 31, 1946). pol* * Imena na naslovu pomtnl ▼am Je s lam datumom pol naročnina. Ponovite Jo P« časno, da se vam lisi as * Gjinokaster Pismo iz Albanije Drago Košmrlj Gjinokaster, marec 1946. Gjinokaster (izg. Džlnokaster. ljudstvo ga naziva Gjinokaster, grško Arginokastro, kar bi se reklo po slovensko: Srebrni grad). Ime je mesto dobilo po gradu nad mestom, ki so ga začeli zidati Benečani, dovršil in povečal ga je Ali paša Tepelena. Grad je deloma še danes v dobrem stanju. V grško-ltalljan-skl vojni so ga italijanaki topovi precej poškodovali. Pogled nanj nudi sliko veličastne trdnjave, dolge več sto metrov z debelim kamenitlm obzidjem. Gjinokaster je največje mesto južne Albanije (okoli 10,000 prebivalcev), a e d e t prefekture (okrožja), rojstni kraj voditelja albanskega narodno osvobodilnega gibanja Fnver Hodže. (Njegovo hifto so Nemci zažgali in porušili) Ko So nas v Tirani razporedili v posameznih mestih, ao se mi nekako obzirno opravičevali, češ, da mi bo v Gjtnokastru malce neugodno glede stanovanja in življenja sploh. toda. da je ljudstvo izborno, da Je Gjinokaster center narodno osvobodil* nega gibanja in da je tamkajšnja gimnazija takorek«*' edina prava "patiuenaka'' gimnazija. Kmalu eem »poznal, da so me Pit OS VETA. SNPJ. 2887 Se. Lawndalo Ave. Chicago 88. I1L Priloteno poitljam naročnino sa Ust Prosvato L I«. __________ ti druitm Na« lov____________________ Ustavite tednik In «* pripiiite članov mole druilne: ti dr«**" Čl čl**" Drtsea —