Leto LXIII«, št. 173
V Ljubljani, petek 1. avgusta I930
Cena Din i,—
Izhaja  vsak  dan  popoldne,  izvzemši  nedelj« in praznike.    —   Inserati do 30 petit
a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3__, večji inserati petit
▼rsta Din 4— Popust po dogovoru. Inseratni dauek posebej. _ »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo
Ljubljana, Knaflova al. 5
Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE :
MARIBOR, Grajski trg št. 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. Jesenice,  Ob kolodvoru   101. — —
Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351.
„R 100" PRISPEL NA CILJ
Polet ji se kmalu končal s katastrofo — Tik pred ciljem je zrakoplov zašel v viharje, pri čemur se mu je zlomilo glavno krmilo in obe stranski krmili, tako da je moral do konca poleta manevrirati samo s pomočjo motorjev
New York, 1. avgusta. AA. Zrakoplov »R 100« je prispel na letališče Shubert v Montrealu ob 6.30 po angleškem letnem Času.
London, 1. avgusta. Zrakoplov »R 100«, ki je včeraj ob idealnem vremenu plul z rekordno brzino proti ameriški celini in ki bi bil moral po prvih vesteh že ob 7. zvečer kanadskega časa, t. j. o polnoči sredn^MIvropskega časa, pri-
stati na letališču v Montrealu, je zadela na zadnjem delu poleta skoraj katastrofa. Zrakoplov je zašel v strahovite viharje in nevihte in je moral zmanjšati brzino več kot za polovico. Kljub spretnemu manevriranju se je pri tem hudo poškodoval. Vihar je raztrgal obod, odlomil krmilo in odtrgal obe stranski krmili, da se je komaj vzdržal v zraku, in je mogel manevrirati samo s pomočjo motorjev.
Med po'etom ni bilo mogoče popraviti poškodb, le obod so za silo zakr-
pali. Ker je skozi nastale odprtine vdrla v notranjost zrakoplova voda, je obstojala nevarnost, da bo moral pristati pred ciljem. Kapitan Scott je zato odredil, da so pometali s krova ves nepotrebni tovor. Kljub temu pluje zrakoplov zelo nizko in počasi. Po zadnjih vesteh je bil ob 3. zjutraj oddaljen še 40 milj od cilja. Zaradi viharja in deževja ni bilo misliti na to, da bi zrakoplov pristal ponoči. Z vodstvom letališča se je kapitan Scott dogovoril, da bo pristal v prvih jutranjih urah, ko se bo že dovolj zdanilo.
Carinska unija
umunije in Jugoslavije
Nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Rumunijo bo sklenjena na podlagi cariske unije
Bukarešta, 1. avgusta. Rumunski tisk posveča gospodarski konferenci v Sinaji veliko zanimanje. Listi so mnenja, da po* meni sinajska konferenca zgodovinski da» tum v evropskem gospodarskem življenju, ker stopajo ž njo nekateri narodi na nova pota. katerih posledice se bodo čutile v go« spodarski krizi vse Evrope. Naloge konfe« renče je trgovinski minister v otvoritve* nem govoru označil s tem, da je treba ustvariti enotno gospodarsko unijo, ki bo odgovarjala interesom 32 milijonov7 prebi* valcev Rumunije in Jugoslavije. Listi nagla* šajo, da je zavladal pri dosedanjih razgo* vorih med jugoslovensko in rumunsko de* legacijo popoln sporazum v naziranjih, ki daje upanje za najboljši uspeh konference. Na včerajšnji seji so podali strokovnjaki Jugoslavije in Rumunije poročila o glavnih faktorjih svoje zunanje trgovine.
Sinaja, 1. avgusta. Vodilni član jugo* slovensko=rumunske agrarne konference v Sinaji je podal dopisniku avstrijskega do* pisnega urada o značaju in ciljih konferen* ce izjavo, v kateri je poudarjal, da se bo
takoj pričelo s pripravami za ustanovitev carinske unije med Jugoslavijo in Rumu* nijo. Ta akcija bo izvršena v dveh etapah. Najprej bo sklenjena provizorična konven« cija, ki ji bo na to sledila razširjena po* godba. Zaključitev nove trgovinske pogod* be med Jugoslavijo in Rumunijo je^bila za* to odgođena ter se bodo vršila pogajanja že na podlagi omenjene konvencije. Pred definitivnim osnovanjem carinske unije se bodo vršila še posvetovanja in skupne konference industrijskih in komercijalnih organizacij Jugoslavije in Rumunije. Ru* munija in Jugoslavija sta si na jasnem, da carinska unija ni povsem v skladu s sklepi konference zunanjih ministrov Male antan* te v Strbskem Plesu o gospodarski Mali antanti, vendar pa se je izkazalo, da pred* stavlja carinska unija zaradi istovetnosti gospodarske strukture najsrečnejšo rešitev tega problema. Sinajska konferenca pred* stavlja prvi konkretni korak na poti do splošne evropske carinske unije. O udelež* bi na varšavski konferenci še ni defmitiv* nih sklepov.
Bruhanje Vezuva
Razburjenje prebivalstva — Dostop v bližino ognjenika je dovoljen
le novinarjem
Napulj, 1. avgusta. Tudi v pretekli noči je bilo opaziti ojačeno delovanje JVezuva. Gornji rob žrela se je izpre* menil v žarečo maso, iz katere šviga* jo visoki ognjeni zublji proti nebu. Iz zrela prihajajo gosti stebri dima, ki se polagoma spuščajo nad pokrajino. Ve* ličasrna slika ognjenikovega delovanja je privabila na tisoče ljudi, med njimi posebno inozemske turiste, ki strmijo nad tem prirodnim pojavom. Velik del domačega prebivalstva živi v stalnem razburjenju,  ker se raznašajo najraz*
ličnejše deloma zelo pretirane govori* ce. Oblastva so odredila najstrožje ukrepe in je dostop v ogroženi pas do* voljen samo časopisnim fotografom in novinarjem. Observatorij na Vezuvu je izdal včeraj opoldne komunike, ki zatrjuje, da zaenkrat delovanje Vezuva ne daje povoda za resnejše skrbi.
Rim, 1. avgusta. AA. Po poročilih s potresnega ozemlja, se tjakaj vrača normalno življenje. V kraje, ki so bili najbolj prizadeti, odpošiljajo oblastva velike količine živil in obleke.
Indijska konferenca
Indijske konference se ne bodo udeležili člani indijske ustavne komisije — Proučevanje delovnih pogojev v
Indiji
London, 1. awgusta. Na včerajšnji seji Bpodjne zbornice je Austen Chamberiain izjavil, da je namerava!: ponovno apelirati na vlado, naj ne povabi zastopnikov ustavne komosije za Indijo na indijsko konferenco. Včeraj je prejel od predsed« rrrka indijske ustavne komisije Johna Simona pismo, ki je popolnoma izpreme* ušlo položaj. John Simon je v pismu rz* javi4, da bi rad napravil konferenci uslugo, da pa je ministrski predsednik izrazil toIo tehtne pomisleke proti udeležbi č4a* nov indijske ustavne komisije na tej k on s ferenci. Simon nadaljuje v pismu, da bi bila potrebna prisotnost ljudi na konfe* renči, ki bi mo^la s primerno avtoriteto razložiti v imenu indijske ustavne komi; 6ije, da pa bi to dejstvo sIa*bo vpivalo na nekatere indijske kroge, ki bi se hoteli udeležiti konference. Chamberiain je zelo hvalil ton Simonovega pisma in dejal, da \c postala njegova interpelacija brezpred*
metna. Izrekel je nadalje priznanje zaslu* gam indijske komisije, ki je dovršila veliko in koristno defo.
Tajnik za Indijo \Vedgewood Ben se je v imenu vlade pridružil] i-zvajanjem Chamberlaina in dejal, da je vzrok sklepu vlade želja, omogočiti odkritosrčno raz; pravo med angleškimi in indijskimi dele; gati na bližnji indijski konferenci. Ben je končno izjavil, da je odsotnost članov indijske komisije od indijske konference popolnoma naravna in upravičena.
London, 1. avgusta. Kakor pričakuiejo, bo kraljeva komisija, ki proučuje pod predsedstvom bivšega predsednika spod; nje zbornice WtoiHleva delovne razmere v Indiji, končala svoje zasedanje v Londonu bržkone 15. avgusta. Komisija odpotuje meseca septembra v Ramgoon. kjer bo proučevala nekaj dni delovne razmere na plantažah čaja na otoku Cevlonu.
Izenačenje duhovniških prejemkov
Beograd, 1. avgusta. Kakor že javljeno, je bila te dud objavljena v :>Službenih No-vinah« uredba o izenačenju duhovništva vseh veroizpovedi glede prejemkov, ki jih dobivajo od. države. S tem je definitivno urejeno to dokaj zamotano vprašanje, ki je predstavljalo težak problem. Zakonito urejeni so bila poprej samo prejemki katoliške in pravoslavne duhovščine," d očim so ostale veroizpovedi večinoma morale same vzdrževati svojo duhovščino. Katoliška duhovščina v bivših pokrajinah Slovenije in Dalmacije je prejemala iz državne blagajne primerne prispevke poleg dohodkov, ki jih ima iz cerkvenega premoženja, posestev, bire, stolnine, m ostalih pristojbin, ki jih. pobira od vernikov. Zakonito je bilo to vprašanje urejeno v Avstriji z zakonom z dne 19. septembra 1898. Priapev-ki države so bili precej visoki in so zasi-gurali duhovščini lepo eksistenco. Z devalvacijo, ki je nastopila med svetovno vojno in po njej, pa so postali ti prispevki tako neznatni, da je bilo treba misliti na novo ureditev. Leta 1928, je bila s posebno uredbo z zakonsko močjo izvršena prevedba na dinarske plače al pari, razen tega pa se je duhovščini priznalo posebne draginjske doklade. Doklade se dele na šest draginjskih razredov in znašajo v prvem razredu 750 Din, v šestem razredu pa 200 I dinarjev. Dalmacija je v prvem razredu. Slovenija pa v petem. Slovenski duhovniki dobivajo po 420 Din draginjske doklade mesečno. To pa se nanaša samo na duhovnike na deželi.
Za cerkvene dostojanstvenike je vprašanje plač urejeno posebej. Tkzv. kurijama duhovščina, to so kanoniki, člani duhovnih sodišč, raznih cerkvenih uradov itd. so prevedeni po zakonu o državnih uslužbencih In prejemajo po skupini in kategoriji iste prejemke inkl. draginjske doklade kakor državni uradniki odgovarjajoče skupine. Ta prevedba je bila izvršena Že leta 1923. in sicer tako. da je škof v 1-1, nižji cerkveni dostojanstveniki pa v odgovarjajoči skupini. Vsi pa so v prvi kategoriji, tudi oni, ki niso dovršili teološke fakultete. Nadškof in škofje dobivajo razen tega še posebne funkcijske doklade, ki znašajo 7. do 10.000 Din mesečno. Napredovanje v prejemkih se vrši po službenih letih analogno kakor pri državnih uradnikih. Te določbe so bile z najnovejšo uredbo raztegnjene na duhovščino vseh priznanih veroizpovedi v državi, torej rimskokatoliško, pravoslavno, starokatoliško. muslimansko, evangeljsko (protestantsko) cerkev in druge.
Posojilo beograjske občine
Beograd, 1. avgusta. V svrho izvršitve pričetih investicijskih del se je beograjska občina obrnila na beograjske denarne za» vode za kratkoročno posojilo. Prestolniški denarni zavodi so se temu pozivu odzvali in stavili občini ponudbo za posojilo v znc» sku 75 milijonov po 9 odstotkov letno brez vsakih drugih stroškov. Pri posojilu sode* lujejo naslednji zavodi: Jadranskospodu* navska banka 15, Izvozna banka 15, Bco» grajska zadružna banka 10, Prva hrvatska štedionica 10. Jugoslovenska ujed in j ena banka 5. Splošno jugoslovensko bančno društvo 5, Francosko*srbska banka 5. Beo» grajski kreditni zavod 3, beograjska Trgov« ska banka 3. Založna banka 3, Tehnična banka 1 milijon, skupno 75 milijonov. Beo* grajska občinska uprava bo te dni sklepa« la, ali sprejme ponudbo ali ne. Vsekakor se pričakuie. da bo prišlo do zaključka te« ga posojila, ki je za poldrugi odstotek ugodnejše kakor posojilo, ki ga je nedav« no sklenila zagrebška mestna občina.
Mednarodni kongres geometrov
Beograd. 1. avgusta. AA. Tekom meseca septembra se vrši v Bernu in ženevi mednarodni   kongres  geometrov.  Za  prerista -nika naše države sta odrejena dr Anlnn vič, univerzitetni profesor, in "g. Nedeljk< vič,   načelnik   oddelka  za   kataster  v mi nistrstvu financ
Rdeče čete ogrožajo Hankov
Komunist! obstreljevali ameriško topničarko — Naglo prodiranje
rdečih čet
Šanghaj, 1. avgusta. O pokolju nesreč* nega prebivalstva v mestu Čangša se do; znavajo naravnost strahovite podrobnosti. Pomorjcnih je bilo na tisoče meščanov in mesto samo, ki je popolnoma izumrlo, gori na več krajih. V nedeljo so komuni* sti obstreljavali ameriško topničarko »Pa* los«, ki je usidrana v bližini mesta. Ranili so 5 ameriških mornarjev.
Topničarka je na ogenj odgovorila. Kakor računajo, je bilo ubitih in ranjenih 31 komunistov. Obstoja velika nevarnost, da bodo komunisti zasedli bogato in ve* liko mesto Hankov. Komunisti prodirajo z vso naglico proti temu mestu in se za* sedli ob železnici mesto Seakan. ki leži le 20 milj od Hankova. V mestu so progla*
sili obsedno stanje. V Vučangu so areti* rafi 5 komunistov in jih ustrelili. V Han* kov je prispela angleška topni čarka »Aphis«, ki ima na krovu 49 beguncev.
Šanghaj, 1. avgusta. Položaj na južnem Kitajskem postaja od ure do ure krrtiČ* nejši. Kakor se je zvedelo, so trije polki vladnih čet prestopili h komunistom. Vsak čas se pričakuje, da bodo zasedli Hankov. Tuji državljani so na angleški topničarki zapustili mesto.
Hankov, 1. avgusta. V provinci Han* kov je proglašeno obsedno stanje. V Vu* čanku je bilo včeraj 6 komunistov zaradi ropanja po prekem sodu obsojenih na smrt. Bili so takoj ustreljeni.
Katastrofa ameriškega parnika
V ustju Hudsona se je potopil velik ameriški luksuzni parnik — Nad
milijon dolarjev škode
New York. 1. avgusta. V pristanišču Jersey City ob izlivu Hudsona se je včeraj potopil veliki potniški parnik >Predsednik HaTrisonc. Parnik se je bas odpravljal i:a pot okoli sveta. Na krovu je bilo okrog 30 bogatih Američanov. Nenadoma je nastal na parniku požar. Potniki in posadka so se
komaj rešili na suho, ko se je začel parnik naglo potapljati. Kljub temu, da je voda vdrla v notranjost, ogenj ni ugasnil, marveč je zajel zgornje dele parnika, ki še mole iz vode. Parnik je popolnoma uničen. Škoda znaša nad milijon dolarjev.
Slovo nadškofa dr. Jegliča od ljubljanske škofije
Danes se je nadškof dr. Jeglič poslovil od duhovščine ljubljanske škofije ter odpotoval opoldne na duhovne
vaje v Celje
Ljubljana. 1. avgusta.
Davi se je poslovil nadškof dr. Anton Bonaventura Jeelič od ljubljanske škofije, svojih vernikov in Ljubljane. Ob 9. je daroval v stolnici tiho mašo, ki se jo je udeležilo mnogo občinstva. Cerkev je bila nabito polna do zadnjega kotička.
Po maši je odšla vsa duhovščina s stolnim kapitljem, zastopniki teološke fakultete in podeželske duhovščine v škofijski dvorec. Med d-rugimi so bili navzoči stiski opat dr. Kostelec, novomeški prost dr. Čerin, frančiškanski provincijal pater dr. Regalat Čebulj, križevniški kontur Učak, vsi kanoniki, dekani ljubljanske škofije, profesorji teološke fakultete, ljubljanska duhovščina itd. Ko so bili v?i zbrani, je stopil med nje nadškof dr. Jeglič, ki ga je takoj po njegovem prihodu nagovoril in se poslovil v iskrenih besedah v imenu stolnega kapitlja in vse duhovščine prost Kalan, ginjen izjavljajoč , da je prišel prekmalu svečani trenutek ločitve. Poudarjal je, da je bil škof dr. Jeglič vedno najboljši vodnik in duhovni učitelj svojega naroda, ki mu je bil vedno zvest; delil je ž njim vso žalost, trpljenje in veselje. Ljubi! je tudi svojega vladarja, za katerega je vedno molil kakor za svoj narod. Trpke je slovo, tolaži nas pa živa vera v božjo previdnost in pa zavest, da pomeni to slovo samo telesno lo-
čitev, v mislih in ljubezni pa ostanemo združeni. 2elel je škofu ob slovesu, da ga ohrani Bog slovenskemu narodu še mnogo let'
Škof dr. Jeglič se je ves ginjen zahvalil za izkazano mu hvaležnost duhovščine, ki se je prišla v tolikem številu poslovit od njega, poudarjajoč, da je slovo pač težko, tolaži pa ga zavest, da je našel ljubljanski škofiji dobrega naslednika Bil je tako ginjen, da so ga neprenehoma oblivale solze. Po končanem govoru je navzoče blagoslovil, nakar so se vsi toplo poslovili od njega. Škof je bil z vsakomur izredno lju-beznjiv, videti pa je bilo, da mu je slovo težko in da težko odhaja iz Ljubljane, v kateri je pastiroval 32 let.
Po tem slovesu je imel stolni kapitelj kratko sejo, na kateri je bilo prebrano pismo Sv. stolice. Vzel je na znanje odstop dosedanjega škofa dr. Antona B. Jegliča od vlade ljubljanske Škofije in nastop novega vladike dr. Gregorija Rozmana.
Ob 11.45 so zazvonili zvonovi ljubljanskih cerkva v znamenje, da je ljubljanski nadpastir zapustil Ljubljano. Ob 12. se je vladika odpeljal v Celje, kjer ostane nekaj dni v samostanu lazaristov, potem pa odide v Gornji grad, kjer bo v miru preživel zaton svojega življenja.
Padec delnic škodovih tovarn
Praga, 1. avgusta. Veliko senzacijo na praški borzi je povzročil katastrofalni padec Škodovih tovarn. V zadnjih dveh dneh so znašale izgube nad 60 milijonov Kč. Mali delničarji so izgubili nad 20 milijonov Kč Vodstvo Škodovih tovarn objavlja, da se pri podjetju ni ničesar izpremenilo. Še ne izvršena naročila znašajo 2.600 milijonov Kč. Naročila so bila koncem aprila šestkrat večja kakor v istem času lanskega leta. Dosedanja dividendna politika se ne bo zaradi teh izgub prav nič izpremenila. Listi se obširno bavi jo s tem na praški borzi doka; nenavadnim pojavom in poudarjajo, da ni jasro, kje je prav za prav vzrok. Izražajo sum. da gre za velikopotezno špekulacijo, za katero stoje menda inozemska konkurenčna podjetja.
Aretacije komunistov
Budimpešta, 1. avgusta. Kakor poroča list »Zavrina«, je policija včeraj aretirala 6 mladoletnih delavcev, ki so razširjali komunistične letake s pozivi delavstvu, naj demonstrira I. avgusta. Tudi v njihovih stanovanjih so našli mnogo obremenjuj joče literature.
Pariz, 1. avgusta. Včeraj popoldne je policija aretirala glavnega urednika ko; munističnega lista »Humanite«, Bontea. Aretacija je bržkone varnostni ukrep za 1. avgust. »Temps« zatrjuje, da je prispelo v Pariz 2000 orožnikov za ojačenje tamoš* nje policije
Stroga obsodba mladoletnika
Beograd« 1. avgusta. V Sremski Mi-trovici je bila včeraj po tajni razpravi proti gimnazijcu Nikoli Rokica, ki je februarja streljal na svojega razrednika prof. Milana Perenčeviča in ga nevarno ranil, proglašena sodba, Rokic, ki je star šele 15 let, je bil obsojen, da se za dobo treh let odda v poboijševair.i-co, zavod za mlajše mladoletnike. Če bi se v tej dobi ne poboljšal, se mu podaljša kazen za nadaljnjih 10 let v po-boljševalnici za starejše mladoletnike. Obenem je sodišče odredilo, da se postavi v zavodu pod posebno nadzorstvo.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Berlin.  Amsterdam  22.715.    — BerHn 13.465 — 13.495 (13.4*). — Bruselj 7.8926.
— Budimpešta 9.8905. _       Curih  1094.4 —
10.97.4 (1095.9) — Dunaj 797.98 — 799.98 (798.48). — London 274.72. — Newyork 56.28. — Pariz 221.87. — Pra^a 166.81 — 167.61 (167.21). — Trst 295.35.
INOZEMSKE BORZE. Zurih. Beograd 9.125, Pariz 20.245, London   25.0625—25.065,  Newyork  514.55. Bruselj  72.02, Milan  26.95, Madrid 58.40—58.5, Berlin 123—, Dunaj 72.77, Sofija 3.735, Pra ga 15.2575, Varšava 57.75, Budimpešta 90.25 Atene 6.6«, Bukarešta 3.06.
Pozdravljeni, vitezi človekoljubja!
Ljubljana v znamenju gasilskega kongresa - Gasilske slavnosti so se pričele -
Otvoritev gasilske razstave
Ljubljana, 1. avgusta.
Ljubljana postaja  vedno bolj me-sto važnih mednarodnih, zlasti slovanskih prireditev. Kot taka je vedno pru pravljena   z odprtimi rokami sprejeti mile goste in jim po svojih skromnih močeh izkazati vso gostoljubnost. Zadnja leta smo imeli mnogo velikih prireditev, ki so privabile v naš mesto tisoče gostov iz drugih krajev države in iz inozemstva, toda tako impozantne in važne prireditve,    kakor je vseslo vanski gasilski kongres,  Ljubljana že dolgo ni videla. In že dolgo ni vrvelo po ljubljanskih ulicah    toliko dragih gostov, kakor jih bomo videli te dni. Od vseh strani prihite vitezi človeko* ljubja, vsak večji kraj naše ožje do* movine, vse gasilske organizacije na* še države in mnoge velike družine ino-zemskih gasilcev, zlasti iz bratskih slo* vanskih držav, pošljejo svoje z as to p* nike na vseslovanski gasilski kongres v Ljubljano, da se strnejo z jugoslo* vanskimi gasilci v harmonično celoto, da pregledajo že dosežene uspehe svo* jega plemenitega dela in da se posve; tujejo o vzvišenih ciljih in nalogah, ki jih še čakajo.
Gasilstvo zavzema med humanitar* nimi organizacijami najodličnejše me* sto. To je organizacija, ki je zbrala v svojih vrstah vse stanove in ki ne po* zna nobene razlike, kadar je treba pri-skočiti bližnjemu na pomoč. Tako si-roke koncepcije in tako vsestranskega, iz čiste ljubezni do bližnjega izvirajo* čega in vsem ljudem v nevarnosti in nesreči namenjenega dela ne more po* kazati nobena druga organizacija. In baš v tem leži oni globoki pomen ga? silstva, ki veže simpatije vseh slojev na to izrazito   človekoljubno organu zacijo. Močne so gasilske čete po šte* vilu, saj šteje samo Jugoslovanska ga* silska zveza nad 22.000 članov, toda še mnogo močnejše so po svoji vseobse* gajoči ideji, po delu, ki pozna samo eno geslo: Pomagaj v nesreči bližnje? mu.
Ljubljana se v polni meri zaveda, koga sprejema pod svoje gostoljubno okrilje. Globokim simpatijam, hvalež* nosti in priznanju, ki gre vsakemu ga* silcu od najinšjega do najnižjega, je dala izraza tudi na zunaj, ko so za= vihrale s hiš zastave vrlim gasilcem v pozdrav. lTsi oni tisoči in tisoči vitezov človekoljubja, ki se zbero danes in jutri v Ljubljani, se bodo lahko pre* pričali, da naše mesto v polni meri ceni njihovo požrtvovalno delo in da se dobro zaveda, kolikega pomena je ga* Silsfvo za skupnost in za vsakega po* edinca.
Ko pozdravljamo v beli Ljubljani strnjene čete slovanskega gasilstva in Jim kličemo iskreno dobrodošlico, naj n&m bo dovoljeno izraziti vročo željo, da bi položil ta kongres temelje še močnejši, še bolj strnjeni in še agilnejši organizaciji jugoslovanskih in vseh slovanskih gasilcev. Pozdravljeni in dobrodošli!
Pri če tek gasilski*? slavnosti
Točno ob 10. dopoldne je počil prvi strel in potem je top z gradu javil z mo* gočnim gromom mestu in deželi, da so se pričeli gasilski dnevi z otvoritvijo razsta= ve na velesejmu.
Dan je solnčen in svež, prazničen in ve* sel ni kongres gasilcev poveličuje nebroj zastav na vseh javnih in privatnih poslop* jih. Na Masarvkovi cesti pozdravljajo go* ste zastave vseh držav, ki se udeleže kon* gresa: Belgije, Francije, Estonske, Portu* galske, Latviške, Bolgarske, Poljske in Če* škoslovaške, ki bo zastopana najštevilnej* še in počasti Ljubljano tudi s svečano sejo svojih gasilcev.
Mestni dom čaka, da ga razsvetlita dva reflektorja in se mu na pročelju v lučicah zasvetijo jubilejni letnici 1870/—1930-, okrog vsega Krekovega trga pa vihrajo zastave na visokih rdečih drogovih. Okna vseh treh hiš magistrata so bogato okrašena s cvetlicami, saj vendar Ljubljana slavi svo* je najpožrtvovalnejše može.
Na Kongresnem trgu se ea vseh kande* labrih zibljejo zeleni venci in girlande, ki jih vežejo nepretrgani nizi praporcev z ga* silskim emblemom v vseh barvah od kina Matice pa do znamenja sv. Trojice pred prenovljeno nunsko cerkvijo. Ogromno ste* vilo okusnih praporcev in zastav po vsem mestu je v nekaj dneh izdelal znani mo* derni umetno=obrtni atelje Lujo Matjana. Prav s takimi praporci je preprežena tudi vsa dolga Miklošičeva cesta, da se vse čudi olepševalnemu odseku kongresa pod vod* stvom načelnika g. Engelberta GostiŠe, ki je kar čez noč Ljubljano tako bogato in lepo okrasil.
Gasilci s tujimi uniformami si ogledu* jejo mesto in dekoracijo, a pred Narodnim domom je razpet velik šotor z rdečim kri* žem. Prav nič ga ne bomo rabili! Samo za* to je tam, da oblastni odbor Rdečega kri* ža pokaže, da deluje roko v roko z gasilci. Zvečer pa Rdeči križ na Iliriji pokaže, kaj zna. Kakor Sokoli prikorakata četa Sama* ritanov in Samaritank in se ob zvokih god= be razdele kakor telovadci za proste vaje in obstoje v kvadratu po en Samaritan in Samaritanka. Godba zaigra in kakor- Sokoli po taktu obvezujejo Samaritani glavo, ko»
leno, prsa itd., pri drugi vaji natikajo eni I pa do 1. 1920. so tako zanamovani — pač
kirurški čevelj, drugi pa opravljajo druge reševalne posle, tretja vaja pa po taktih godbe nazorno predočuje umetno dihanje, najvažnejšo spretnost pri rešitvi utopije* nih, zadušenih i. dr.
Tudi pri veliki gasilski vaji bodo S«* maritani Rdečega križa pokazali, koliko znajo in kako potrebni so ob najrazličnej* ših katastrofah. Neopaženi bodo stali med množico, a ko letala začno metati bombe in popadajo ranjeni po tleh, jih Samaritani ob vežejo in odneso na reševalne avtomo* bile, ki ranjence odpeljejo v provizorično bolnico. Seveda bo to le narejeno, prave nesreče pa gotovo ne bo nobene, saj pozna* mo disciplino gasilske armade.
Prvi gostje
Včeraj popoldne so prispeli v Ljubljano prvi delegati inozemskih gasilf.kih zvez: Poljaki in Belgijci. Poljsko tričlansko delegacijo vodi načelnik poljske zveze inž. Twardovski. belgijsko pa g. Jules Verdu-men. Na glavnem kolodvoru je delegate pozdravil v imenu JGZ predsednik kongresnega odbora g. Engelsberger.
Včeraj je prispelo tudi že nekaj češkoslovaških gasilcev, med njimi starosta moravske deželne gasilske enote g. Rudolf Ludwig, nadalje zastopnik iitvanske zveze g. Skulte.
Danes dopoldne so poleg delegatov gasilskih društev in zvez iz raznih krajev nase države in iz inozemstva dopotovaie slovaška skupina (100 članov), češkoslovaške samari tanke (30), poljska skupinu, zastopnik iz Pančeva in dva delegata iz Sofije.
Gasilska in umetniška razstava
Dva paviljona so napolnili gasilci s spo= mini na stare čase in z najmodernejšimi pripravami za gašenje in reševanje, v no* vem paviljonu N je pa Umetniška matica priredila veliko umetniško razstavo, ki so v njej dela skoraj vseh slovenskih umet* nikov.
V odbor zgodovinske razstave so izbrali gasilci same stare in izkušene člane, ki po» znajo vse gasilne shrambe v deželi. Pod predsedstvom priznanega in agilnega gasil* skega strokovnjaka, načelnika gasilcev in šolskega upravitelja z Brezovice, g. Zdrav« ka Mikuža, so še vedno delavni veterani ljubljanskega društva gg. Franc Medic, hiš* ni posestnik in čevljarski mojster, Ivan Perme, krojaški mojster, Josip Lapajnar, mizarski poslovodja in Ivan Breskvar, klju= čavničarski mojster, zbrali toliko redkih in zgodovinskih stvari, da si bo razstavo vsakdo s pridom ogledal.
Ko drvi mimo vas velikanska ljubljan-ska motorka,. ki meče vodo čez grad, po* mislite, kako je bilo tedaj, ko so gasili še z »lefonti«, s tistimi nerodnimi lesenimi kolosi z neznansko dolgim vzvodom, »le* fonthe jim pa niso rekli samo zaradi nerod* nosti in teže, temveč tudi zaradi kovinaste cevi — dolgih cevi iz tkanine in kavčuka tedaj še niso poznali —, ki je bruhala vo* do kakor slon iz rilca. Vode pa »lefonti« tudi niso sesali, temveč so jo morali v briz* galno nalivati z vedri in škafi. Tako 200 let staro pošast so pripeljali na razstavo gasilci iz Loma pri Tržiču, razstavljeni so pa tudi »lefonti« iz Stražišča pri Kranju, iz Duplice in iz Dolenjega Logatca, imajo jih pa tudi še društva v Kostanjevici, Šent Jerneju, Prigorici, Strugah in Kompolju. Seveda vidimo na razstavi tudi še druge zanimive stare brizgalne, zlasti zanimiva je pa mala ročna ljubljanska »bergljevka«, po» leg nje pa stoji sesalka, ki je pritiskala zrak v masko za reševanje, ki jo vidimo oblečeno na gasilca z usnjatim oklepom in čelado, kakršne so nosili ljubljanski gasilci pred 60 leti ob ustanovitvi društva. Na če* ladi je nekdanji emblem gasilcev, takoime* novani »hondšlag«-, ki se mu tako pravi za* radi dveh rok. ki segate bratski druga v drugo. Pod rokama je plamen, nad njima pa božje oko. Joj, če bi bili tedanji brum* ni »fajerlešarji« vedeli, da imajo na čeladi framasonskemu znaku zelo podobno znamenje!
Zakaj neki so razstavili lopar in metlo? Zato vendar, ker so v starih časih tolkli ogenj s temi domačimi pripravami; saj se primeri, da ga še sedaj potolčejo, ko se vname in tako preprečijo največji požar. Ampak na razstavi niso same metle in loparji, ampak tudi leseno helebardo so si izposodili v teatru, da vidimo, s kakšnim orožjem so bili oboroženi nočni čuvaji. Kakopak, da so bile prave helebarde jeklene in v starih časih tudi nabrušene, ker niso bile samo znamenje važnega dostojanstva nočnega čuvaja. Tudi dolg rog nočnega čuvaja vidimo in celo rog na meh, ki so z njim v Ljubljani naznanjali ogenj.
Potem pa nepregledna vrsta slik in fotografij iz življenja skoraj vseh domačih gasilskih društev, na častnem mestu seveda ustanovitelj Doberlet, I. starosta zveze Barle, ki mu hvaležni gasilci jutri odkrijejo spomenik pri Sv. Križu, in pa sedanji starosta, naš neprecenljivi Josip Turk. Da, nepregledna je vrsta vojščakov sv. Flori-jana! Iz vseh krajev in iz vseh let od 1870. pa do danes. Iz Ptuja so poslali portret gotovo najstarejšega gasilca v državi, Johana Steudta, ki je bil član društva že ob ustanovitvi 1. 1870., od 1. 1888. dalje je pa njegov prezaslužni načelnik. Maribor je v svoji bogati zbirki lepih spominov razstavil tudi načrt mesta Maribora, ki je v njo zabodenih nešteto raznobarvnih zastavic. Različne zastavice pomenijo male, srednje ali velike požare, datum na zastavicah, kdaj jih je društvo gasilo in kje. Vsi požari od 1. 1871.
najbolj nazorna zgodovina ogromnega dela ljubezni do bližnjega. Na razstavi spoznamo tudi bratske hrvatske gasilce in njih najbolj zaslužne voditelje. Slike, tudi dela samoukov, nam pripovedujejo o grozotah raznih požarov, sploh vso zgodovino 60 letnega dela naših gasilcev vidimo na razstavi. Saj se stari osiveli gasilci ne bodo mogli ločiti od tolikih spominov svojih junaštev in tolikih dobrih prijateljev, ki že davno počivajo v miru.
V prvi koji na desno je pa statistična slika zmagovitega pohoda gasilcev od ustanovitve do današnje impozantne veličine. V vsej deželi je bilo pred 60. leti le 30 gasilcev, 1. 1888. že 1400, 1. 1908. je število naraslo na 4525, 1. 1913. na 5941, po prevratu 1. 1918. pa naenkrat na 8365 in v 20. letih svobodne Jugoslavije se očituje zlato srce našega naroda najlepše v številu nad 20.000 prostovoljnih gasilcev. Samo lani so naši vrli gasilci pogasili 313 malih, 421 srednjih in 317 velikih požarov. In koliko jim plačajo sosedje zato — in koliko zavarovalnice?! Ne govorimo raje o tem, ker nas zanimajo tudi še številke o ceveh in lestvah in pa o samopomoči. Posebno zadnjo sliko naj si ogledajo vsi člani, ki samopomoč smatrajo za nepotrebno, pa se bodo izpreobrnili.
še mnogo lepega bi lahko napisali o tej poučni in lepi razstavi, a prostora imamo za danes le še, da čestitamo aranžer jem, ker moramo še v razstavo najrazličnejšega orodja. Ta je za strokovnjake in le toliko povemo o njej, da je zbrano vse najmodernejše in najpopolnejše, kar rabijo gasilci.
Tudi umetniška razstava nas je presenetila ne samo po množini, temveč tudi po nepričakovano visoki kvaliteti. Celo nekaj prav močnih novih imen se je pojavilo. Pozdravljeni! V prvi vrsti mislim na Miheliča in samo zaradi njega je vredno iti na razstavo. Za danes imenujemo le razstavljalce kipar Zajec, Mara, Tone in France Kralj, Ivan Didek, Olaf Globočnik, Jože Gorjup, Fran Pavlovec, Alda Piščanec, Cuderman, Rihard Jakopič, Kocjanč'ič, Ivan in Tine Kos, Anica Sodnik-Zupančeva, Ivan in Bruno Vavpotič, Gaspari, Fran škodlar, Hinko Smrekar, Sirk, Fran Mihelič, Elo* Justin, Nande in Drago Vidmar, Vlada Sto-viček, kipar Napotnik in pa Dana Pajni-čeva, ki je razstavila veliko kolekcijo svojih apartnih keramičnih del.
Otvoritev
Danes ob 10. dopoldne se je vršila na ljubljanskem  velesejmu  otvoritev zgodovinske gasilske    umetniške    razstave in razstave  gasilskega  orodja.  Otvoritve so se  udeležili  poleg  številnega občinstva: kraljev zastopnik brigadni general Popov i ć v spremstvu adjutanta kapetana V i z j a k a,    zastopnik  bana  banski svetnik G r a s s e 1 i, bivša ministra dr. K r a -mer in di. Z u p a n i č, ljubljanski župan dr. P u c, ljubljanski konzularni zbor z generalnim konzulom dr. Pleinertom in konzuloma   dr.   R e s 1 o m     ter     N e u -w i 11 e o m  na čelu,  starosta Jugoslovanske gasilske zveze g. Josip Turk, predsednik kongresnega odbora g. Engelsberger.  drugi  podstarosta  g.  M u s e k, gasilske delegacije iz Bačke, Banata, raznih slovanskih  in  slovenskih krajev, belgijska delegacija pod vodstvom gs- V e r-dumena, Jamarja in Ramleta, zastopnik Pariza g. G u e s n et, poljska delegacija in slovaška delegacija, podstarosta  Jugoslovanskega  Sokola    g. G a n g 1, načelnik  dr.  A n d r e j k a,  zastopnik viš. dež. sodišča dr. G o 1 i a, zastopnik odvetniške zbornice dr. 2 i r o v n i k, ravnatelj Pokojninskega zavoda dr. S a g a d i n, komisar OUZD dr. Krek, policijski direktor dr. Guštin, zastopnik profesorskega društva prof. J e r a n,   finančni direktor P o v a 1 e j, gen. tajnik Zveze industrijcev mž. Š u k 1 j e, predsednik notarske zbornice notar Hudovernik, poštni direktor dr. G r e g o r i č, zastopnik francoskega instituta prof. Jaklič, ravnatelj Strojnih tovarn in livarn Sirca, starosta beograjskih gasilcev  Milosavljevič in zastopnik bačkega saveza gasilcev H a d -nadjev.
Pred otvoritvijo je imel starosta gosp. Turk daljši govor, v katerem je najprej prisrčno pozdravil častne goste.
Nato je nadaljeval: Gospod zastopnik Ni. Vel. kralja, velecenjeni zbrani, dragi tovariši! Gasilstvo je povsod in vsikdar delovalo v blagor bližnjega. V nasprotju s prejšnjimi časi, ko je bila obramba mogoča le s fizič. močmi gasilcev ii\ je gasilec le v težkem telesnem boju z elementi narave reševal nacijonalno premoženje in si včasih vkljub silam ni mogel podvreči te hčere proste narave, je to delo danes čisto drugačno.
Premnoge izkušnje so nas privedle do tega, da nam je to delo olajšano. Napredek na tehničnem področju nam nudi danes orodje, o katerem naši predniki niti sanjali niso. Ne bom tukaj našteval raznih brizgaln, hidrantov, lestev itd. Omenim le to, da je namesto ročne moči nastopil danes motor in elektrika.
In tako zaznamujemo na vsem področju gasilstva velik korak naprej. Prepričan sem, da je storil kongresni odbor prav, ko je sklenil, da predoči ob teh slovesnih dneh našemu članstvu in vsem ljudem razvoj tehnike v službi gasilstva. Prepričan! smo, da bo razstava gasilske zveze v Ljubljani rodila mnogo dobrega. Mnogo dela in truda je bilo treba, da se je uresničila razstava in čast mi je, da se s tega mesta zahvalim vsem, ki so jo omogočil! s svojim neutrudJjivim delom«
Prijetna dolžnost mi je, da se zahvalim Nj. Vel. kralju Aleksandru L, ki je blagovolil prevzeti prgtektorat nad kongresom in odposlal k otvoritvi svojega zastopnika. Pozivam Vas, da mu zakličemo trikratni: Na pomoč!
Godba »Zarje« je zaigrala državno himno, nakar je g. Turk končal svoj go* voT z naslednjimi besedami:
Prisrčna hvala razstavnemu odseku. Na* ša hvala gre tudi velesejmski upravi, ki nas
je tako podprla, hvala našim umetnikom, ki so z razstavo svojih del dali naši raz* stavi estetični okras! Hvala vsem oblastim, ki so nas radevolje podprle. Prepričan sem, da bo Vaše delo padlo na rodovitna tia. — Cenjeni zbrani! Delo našega razstav« nega odseka je stremelo za tem. da poka« že resno delo na gasilskem področju. Po» kazati hočemo zgodovino gasilstva, ki naj bo primera med staro in novo dobo. — Geslo našega dela je napredek in novo življenje, vedno nove naloge in novi cilji.
Prosim Vas, g. župan, da blagovolite otvoriti našo gasilsko razstavo.
Zupan dr. Puc je nato po kratkem go* voru, v katerem se je zahvalil za čast, da otvori razstavo, in je izrazil svoje veselje, da prisostvujejo kongresu zastopniki slovanskih in prijateljskih narodov, proglasil razstavo za o tvor j ©no.
Danes ob 4., V28 ni Vi 10
Al .Jolson
mali Sonnv Boy in
njegov slavni oče
v prestresljivem, krasnem in nepozabnem zvočnem filmu (nori pevec)
Elitni hino Matica
Telefon 2124
še enkrat nske odpovedi stanovanj
Lanske, kafror tudi vse odpovedi stanovanj v času od 1. maja 1928
dalje so veljavne in Izvršljive
Ljubljana, 1. avgusta.
Ker je >Slov. Narod« priobčil 15. julija dols: članek, v katerem je nekdo hotel posili dokazati, da so izgubile lanske stanovanjske odpovedi izvršilno moč, smo dolžni hišnim posestnikom pojasniti sledeče:
Po zadnjih stanovanjskih zakonih Je bilo deželno, ozir. okrožno sodišče druga in zadnja instanca. Deželno sodišče v Ljubljani, ravnotako tudi okrožni sodišči v .Mariboru in Celju, pa so že leta 1925. razsodila, ko so hišni posestniki predlagali deložacije na podlagi za 1. maja 1928 podanih pravomoćnih odpovedi, da odpovedi, ki so bile podane za časa stanovanjskega zakona z dne 25. maja 1925, ozir. 23. oktobra 192-6 zoper najemnike, ki so bili ob času, ko so bile odpovedi vložene, zaščiteni — veljavne in obdrže izvršilno moč, čeprav so poznejši stanovanjski zakoni odpovedanim najemnikom zaščito podaljšali. Zaradi podaljšanja zaščite je bil podaljšan zaščitenim najemnikom le izselilni termin, pravomoćne odpovedi pa niso ugasnile, niti niso bile uničene z novimi stanovanjskimi zakoni. Izselilni termin je podaljšan dotlej, dokler traja zaščita dotičnih najemnikov. Zadevni sklep deželne kot rekurzne sodnije v Ljubljani, ki ga imamo ravno pri rokah, ima opr. št. B M 206-28-1.
Pravilno je glede na ta judikat stališče prvih instanc, ki so na podlagi starih odpovedi, ki so bile podane za čas od 1. maja 1928 dalje, izdale izvršilna dovoljenja. Noben stanovanjski zakon od 30. aprila 1928 dalje takih odpovedi ni niti z besedo omeni! in jih ni razveljavil; v smislu omenjenih judikatov II. instance so sledeči stanovanjski zakoni po svoji tendenci in smislu Ie samo izselitev oagodiii in tozadevno derogirali § 576. c. pr. r., oz.
naredbo dež. predsednika z dne 18. aprila 1890 A. z. št lO.e
Stanovanjski zakoni, ki so stopili v veljavo  po   1.  maju   1929,  niso ustanavljali nov'h najemnih pogodb s tem, da so podaljšali zaščito, ampak so le stare najemne pogodbe podaljševali, če niso bile že s pravomočnimi odpovedmi razdrte.   V naslednjem primeru pa so le izselilni termin podaljševali. Stanovanjsko pravo pozna le dva slučaja načina ustanovitve najemnih pogodb in sicer: 1.) z dodelitvijo po bivšem stanovanjskem sodišču (essentiale ne-gotii, t j. najemnino je v tem slučaju določal  stanovanjski  zakon  sam)   in  2.) s prostim dogovorom.   Nastanka najemnih pogodb  ipso  jure  stanovanjsko tuzemsko pra> o sploh ne pozna in je tak nastanek pogodb in to kakršnihkoli, nele najemnih, pravni nonsens, ker mora  vendar pogodbeno voljo nek faktor suplirati, če je pogodbenik sam  nima. Nejuristično stališče, da so stanovanjski zakoni sami ipso jure ustanavljali  najemne pogodbe, je nekaka juristična  generatio  dequivora ali  bolj po domače  rečeno, nesmisel.  Da  pa je bilo vlagati deložacijske predloge zoper najemnike, ki so bili do 1. maja 1930 zaščiteni, v resnici med 30. junijem in  17. julijem t. 1. (§ 576 c. pr. z.), pa izhaja iz § 1., zakona z dne 29.aprilal930 ter je treba znati le samo  par vrstic tega paragrafa citati in  zato  ni  treba  kakšne  druge posebne modrosti. Tako stališče kot s sklepom R PIT 206-28-1   iz leta  1928.  ie zavzelo deželno sodišče v Ljubljani tudi letos s sklepom R M 238-30 z dne 20. julija 1930, da se imajo izvršiti deložacije na podlagi starih odpovedi. Pripominjamo, da je bilo v Ljubljani vloženih samo 25 predlogov za deložacijo, tedaj je vsako razburjenje od strani javnosti nepotrebno.
I. društvo hiš. pos. v Ljubljani.
Vilharjev spomenik
Sedaj, ko postavljajo na Vrhniki Cankarju spomenik, si najbrže marsikdo misli, kaj pa je z Vilharjevim spomenikom v Planini, ko je vse tiho. Kaj res ne bo Iz vsega skupaj nič? — No, tako daleč pa še nismo, da bi bili že našega slavnega rojaka popolnoma pozabili. Postavili mu bomo tudi mi prihodnje leto spomenik, kakršnega je zaslužil. Stal bo pred njegovo rojstno hišo v Zgornji Planini na križišču Stare in Nove ceste ter gledal preko bližnje meje tja na Pivko, pod Nanos in v Senožeče, kjer je preživel najlepša leta in žrtvoval tudi svoje najboljše duševne sile narodu v čast, korist in ponos.
Doma se za spomenik ni baš mnogo nabralo, pripomogli pa bodo ameriški dolarji, da rešimo Vilharju čast, ki mu le bila tako kruto oskrunjena. Upamo, da se zberemo na dan odkritja spomenika zopet enkrat v Planini vsi zavedni Notrani-ci ter pokažemo vsem svetu, da znamo in vemo ceniti naše zaslužne in slavne rojake. Vse za čast in ponos naroda našega! J- B*
slike so izredno lepe, tako da človek kar strmi nad lepimi motivi, ki jih je po večini zajel tržiški amater g. Anton Jelene, povečave pa izvršil g. Janko Nadišar. Dalje je dala podružnica ravnateljstvu državnih železnic brezplačno na razpolago 15 velikih planinskih kart Karavank za vse večje postaje.
Živahna delavnost
podružnice SPD
Z izdajo planinske karte Karavank in z otvoritvijo nove, odnosno popravljene poti s sedla Babe na Veliki vrh je tukajšnja podrunžica SPD gotovo dokumentirala svojo veliko delavnost. Toda v zadnjem času je poskrbela tudi za olepšavo mesta samega. Na cerkvi sv. Andreja smo videli doslej na vsaki strani visoko gori po eno obledelo orientacijsko tablo. Sedaj jih je odstranila, na mestu njih pa pritrdila na vsako stran portala Učno, 20 m visoko pločevinasto tablo, ki kažeta ena na ljubeljsko, druga na dolinsko cesto in povesta vse ture na eno, odnosno na drugo stran, tako da se tujec prav lahko orientira.
Dalje je postavila na kolodvoru veliko orientacijsko desko s karto Karavank in vencem 11 lepih planinskih slik. Planinske
I. Jugoslovenski lutkovni kongres v Ljubljani. Kakor izvemo iz krogov sokol* skih lutkovnih delavcev, se bo vršil v Ljubljani letos sredi avgusta prvi kongres marijonetnih gledališč Jugoslavije ter se bo obenem osnovala tudi tozadevna orga* nizacija pod imenom »Jugoslovenska lut* karska zveza«, ki bo imela svoj sedež v Ljubljani. O tem gibanju bomo poročali v prihodnjih dneh kaj več.
Vrstni red dosedanjih mednarodnih telovadnih tekem. Mednarodna telovad* na federacija je priredila dosedaj tekme v naslednjih krajih: Antwerpen 1903., Bor* .aux 1905., Praha 1907., Luxembourg 1909., Turm 1911., Pariš 1913., Antwerpeai 1920, Ljubljana 1922., Lvon 1926-, Luxembourg 1930. Skupno torej deset tekem, českoslo* vaško Sokolstvo se je udeležilo osmero od njih, jugoslovensko pa sedmero. Vsa» kokrat, ko so se udeležbi tekem Sokoli razen v Luxembourgu leta 1909., so od* nesli zmago češkoslovaški Sokoli, pa tudi jugoslovenski Sokoli so vedno dosegali zelo častna mesta.
Sporazum med ČOS in bazensko zve* zo CSR. Med češkoslovaškim Sokol stvom in bazensko zvezo v ČSR je došlo do spo* razuma, ki določa, da naj bo vsakdo delaven samo v eni ramed obeh organizacij in naj se v teku 30 dni odloči bodisi za so* delovanje v soklskih, oziroma izvensokol* skih hazenskih družinah. Za kasnejše pre* stope velja prestopni in karenčni red. Skupna registracija igralcev se izvede te* kom časa. Ravno tako bodo v doglednem času aranžirane tudi skupne tekme.
Vedno no riShn?
Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira
Crepe de Chine Crepe Georgette Crepe Mongol Crepe Satin Veloutine Boulard Moird Taffet itd.
A. & E. Skabernč, Ljubljana
Dnevne vesti
— Z naše univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje za kemični institut mesto dnevničarja -steklopihača. Prošnje je treba vložiti do 15. t m.
— Češkoslovaška vojska naši armadi.
Češki vojni list »Naša vojskac je posvetil svojo vidovdansko številko naši vojski. Številka je opremljena z mnogimi slikami iz naše nedavne preteklosti, začenši od balkanskih vojn. Vsi članki so posvečeni naši armadi m so polni bratskih čustev, katerih namen je, da se še bolj utrdilo prijateljske vezi med obema armadama.
— Kongres gospodarskih zbornic odgođen. Pripravljalni odbor za VTH. uradni kongres gospodarskih zbornic in organizacij je obvestil vse gospodarske organizacije v državi, da se bo vršil kongres 13. in 14., ne pa 6. in 7. septembra.
— Hrvatski planinci na Donački gori. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme* priredi v nedeljo za svoje člane skupni izlet na Donačko gori pri Rogaški Slatini.
— Pri nas sneg — v južnih krajih tropična vročina. Letos imamo res čudno poletje. Po hudi vročini, ki pa ni trajala dolgo, smo dobili deževno in tudi dokaj slabo vreme, vmes pa nekaj lepih dni. To se vleče že mesec dni. Tu pa tam pr!-hrume nevihte, po katerih se ozračje znatno ohladi. Tako je bilo tudi po neurju, ki je prihrumelo nad Ljubljano in okolico predsinočnjim. Dočim je v dolinah lilo kakor iz škafa, je v planinah zopet snežilo in vrhovi naših gorskih velikanov so bili včeraj pobeljeni s svežim snegom, ki te pa večinoma že skopnel. Pri nas je torej hladno vreme, v Skoplju. Splitu, Sarajevu m drugih južnih krajih imajo pa hudo vročino. V Skoplju so imeli včeraj 38, v Ljubljani pa davi pičlih 11 stopinj.
— Tečaji za kopunjenje. Perutninarski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani priredi dne 14. avgusta, 29. septembra in-18. oktobra od 14. do 18. ure tečaje za kopunjenje perutnine po svetovnoznani metodi P. Collignon v valilni centrali tega odseka. Linhartova ulica št. 19. Tečaj bo vodil predsednik odseka g. J. Scher. Udeležba na tečaj naj se prijavi po dopisnici pet dni pred začetkom. Za kritje stroškov prispeva vsak udeleženec.
— Predavanja o kužnih boleznin pri perutnini. Perutninarski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani opozarja vse peruthi-narje, zlasti pa svoje člane, da bo predaval g. vet. Kocjan v ljubljanskem radiu dne 15. avgusta ob pol 6. in v nedeljo 17. avgusta ob 10.20 o kužnih boleznih pri perutnini (koleri, tifusu, beli griži in difteriji.
— Prikroievalni tečaj za krojačice v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TO! v Ljubljani priredi v Novem mestu poseben prikrcjevalni tečaj za izdelovanje damskih oblek. Tečaj se bode vršil od 18. avgusta do 6. septembra t. 1. Pouk bo trajal dnevno po osem ur. Poučeval bode lastnik damskega krojaškega ateljeja in koncesijonirani strokovni učitelj g. Teodor Kune iz Ljubljane. Učnina znaša 100 Din. preskrbe potrebnega materijala pa 70 Din. Pozivamo vse krojače in krojaCiice damske obleke, ki se žele udeležiti tega* tečaja, da se najkasneje do 11. avgusta prijavijo z označbo naslova Zavodu za pospeševanje obna Zbornice TOT v Ljubljani.
— Umetnostna razstava na velesejmu. Umetniška Matica prireja ob priliki vse-slovan. gasilskega kongresa svojo drugo umetnostno razstavo, ki je bila otvorjena dai.es ob 10. dopoldne obenem s slavnostno otvoritvijo gasilske razstave. Razrtava je v paviljonu N na velesejmu. Vstopnine ni, ker je z vstopnino na gasilsko razstavo že plačana tudi vstopnina na umetnostno razstavo. Odbor Umetniške Matice vabi vse ljubljansko občinstvo in goste, da si og'tdajo to razstavo, ki je tako po obsega kaker tudi po delih in preglednici ena najboljših po vojni. Na razstav' je zastopanih 31 slovenskih umetnikov. Odprta bo od 1. do 7. avgusta.
— Tudi Split dobi avtomatično telefonsko centralo. V Splitu nameravajo zgraditi veliko poštno poslopje, za katero je poštna uprava že kupila zemljišče od mestne občine. Poslopje bo moderno opremljeno in poleg poštnih uradov bo v njem tudi avtomatična telefonska centrala, ki je nujno potrebna, ker je število telefonov v Splitu zadnje čase močno naraslo. Novo poštno poslopje bo zgrajeno prihodnje leto.
— Mizarska in strugarska delovodska šola v Ljubljani, ki traja dve leti in se otvaria vsako drugo leto, se bo v septembru zopet otvorila s prvim letnikom. Vpisovanje se bo vršilo, kakor na vseh drugih delovodskih šolah pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani, prve dni septembra. Vendar pa vabi direktor vse pomočnike, ki se mislijo vpisati v šolo, da se že sedaj pismeno prijavijo. Sprejemni pogoji: starost 17 let in učno pismo (pomočniški izpit). Pri velikem številu prijavljen-cev bodo imeli prednost za sprejem pomočniki z daljšo prakso.
— Za 50 milijonov morskih rib. Direkcija pomorskega prometa je izdala statistiko ribolova v letu 1929. Iz te statistike je razvidno, da so ribiči nalovili lani na našem Primorju 6,642.745 kg rib v vrednosti 50,584.832 Din. Na domačih tržiščih je bilo prodano 4,249.904 kg, izvoženih 553.351 kg, konzerviranih v olju 350.828 kilogramov,  nasoljenih   pa   1,488.662 kg.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj aH manj oblačno, v severozapadnih deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 38, v Splitu 33, v Sarajevu 30, v Beogradu 28, v Mariboru 20.2, v Zagrebu 18, v Ljubljani 17.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.5 mm, temperatura je znašala 10.9.
Morske ribe
dnevno v večji izbiri. Danes sardele, skombri, škarpine, cipli, posebna speciali-teta, dental z majonezo, rižoto itd. —
Dalje velika izbira drugih prvovrstnih jedil po zmernih cenah.
Vina
prvovrstna po ZNIŽANIH CENAH, lep
preurejen vrt.
OPERNA KJLET, Gledališka ulica št. 2.
— Lastno žito za žgal. Blizu Sente je te
dni izbruhnil požar, ki je bil podtaknjen in je najboljši dokaz težke krize, katero preživlja vojvodinski kmet. Veleposestnik Štefan Komu ves je pustil pred meseci žite in druge poljske pridelke zavarovati za 30.000, poliedelske stroje pa za 75.000 dinarjev. Po mlačvi je hotel žito prepeljati v Sento, nenadoma pa je izbruhnil požar, ki mu ie vse žito uničil, zgorelo je pa tudi več strojev. Ker se je takoj začela širiti vest, da je Komiives sam zažgal, so ga orožniki aretirali. Mož je sprva odločno tajil, končno pa je priznal, da je sam zažgal. Na ta način je hotel priti do zavarovalnine, ker je v hudi stiski, ker žita ne more prodati. Izročili so ga sodišču.
— Poneverbe pri poštnem urada v Srbobranu. Pri poštnem uradu v Srbo-branu so prišli na sled večjim poneverbam, ki jih je izvršila 421etna poštarica Julka Cervenjakova. Pri reviziji so ugotovili 2S0.CO0 Din primanjkljaja. Poštarica, ki je mati treh otrok, je priznala, da je Že pet let poneverjala državni denar, izgovarjala pa se je z bedo. Izročili so jo sodišču.
— Krvava ljubavna tragedija v Stari
Palanki. V Stari Palanki se ie v torek odigrala krvava ljubavna tragedija. Kupče-valec s perutnino Miloš Karapandža je živel že 10 let s svojo ljubico Mileno Ko-Ianč v skupnem gospodinjstvu. Mož je rad popival in zapravljal in zato sta se z Mileno vedno prepirala. V torek popoldne je prišel Karapandža domov in zahteval od Milene, naj poravna dolgove, ki jih je bil napravil. Začela sta se zopet prepirati, med prepirom pa je Karapandža pograbil sekiro in oplazil priležnico Čez pleča. Ker je bežala pred njim, je tekel za njo m jo še enkrat udaril po glavi. Vsa okrvavljena se je reva zgrudila. Karapandža se je sam javil orožnikom. Stanje Kolaričeve je tako kritično, da se je niso upali prepeljati v bolnico, ker bi utegnila med prevozom umreti.
— Za prijateljem v smrt. V vasi Sta-nišči pri Subotici se je te dni obesil najbogatejši kmet, 651etni Stevan Drobina. Ležal je že dve leti in je večkrat dejal, da želi umreti. Ko je o tem zvedel njegov najboljši tovariš, 621etni Martin Hengel, ie bil ves obupan.     Odšel je na podstrešje
"•voje hiše m se obesiL
I       Iz Ljubljane
—lj Asfaltiranje pločnika pred kavarno I »Evropo«. Pred dvema mesecema so za-I Čeli z regulacijskimi deli na Gosposvetski j cesti in pred kavarno »Evropo«. Pred ka-I varno so napravili širok pločnik za pasan-I te, ki ga te dni asfaltirajo. Kvadratni me-I ter asfalta stane mestno občino 66 Din. I — Za izvoščke m avtoizvoščke v Ljub-I Ijani je predpisala kr. banska uprava nov j maksimalni tarif, ki je nabit na mestni de-I skL Tarif ie že v veljavi in ga mora imeti i vsak izvošček in avtoizvošček vedno v vo-I zu. Občinstvo se opozarja, naj samo po I tem tarifu kontrolira cene voženj ter vsako I prekoračenje tarifa naznani direktno ali pa I po najbližjem stražniku mestnemu načel-I stvu.
—rj Al Jolson zopet v Ljubljani- Malo-I kateri pevec in umetnik se je filmski pu-| bliki tako naglo in tako zelo priljubil kot i sloviti kralj broad\yayskih pevcev, slavni J Al Jolson. Njegova popevka o »Sonnv 1 Bovu« je postala splošno popularna, zato I ni čuda, da vsa Ljubljana z veseljem po-I zdravlja   odločitev Elitnega kina Matice, ko je postavila film   »S i n g i n g F o o 1« j zopet na spored  Ljubljana bo torej zopet mogla poslušati Al Jolsonove šlagerje, gledala malega Sonnv 33oya, tugovala ob I tragediji nesrečnega očeta. Film »Singlng Fool« bo le nekaj dni na sporedu ob znižanih cenah pri predstavah dnevno ob 4., pol 8. in četrt na 10. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Matice dnevno od 11. do pol 1. ure. Z ozirom na vsesplošno zanimanje občinstva za ta spored priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji.
—lj Mestni gospodarski urad zaradi snaženja uradnih prostorov dne 4. in 5. L m. ne bo uradoval za stranke.
—lj Pozor, gasilci! Gostilna pri Tičku na Grička v nedeljo ob 4. zjutraj svež golaž, pivo, celi dan na razpolago gorka in mrzla jedila. 415n
l>r. Ijjor Tavčar
specijalist za notranje bolezni na Bregu št. 8 ne ordinira od 1. do 16. avgusta.
Iz Celja
—c Celjski mestni avtobus. Zaradi asfaltiranja Krekovega trga je vsak vozni promet po trgu zaprt. Mestni avtobusi, ki vozijo v vseh smereh, izvzemši Celje— Dobrna in nazaj, stoje odslej pred mest* nim magistratom v Prešernovi ulici, le dobrnski stoji pred glavno pošto. Vozni red mestnega avtobusnega celjskega pod* jetja je že izšel in se dobi po 3 Din izvod v knjigarni Goričar Leskovšok teir pri vseh mestnih šoferjih.
—c Hmeljarsko zborovanje v Žalcu. V nedeljo 3. t. m. ob 8.30 bo v 2alcu v Roblekovi dvorani veluko hmeljarsko zbo* Tovanje, na katerem se bo sklepalo o določitvi mezd hmeljsldm obiralcem io bo podano podrobno poročilo o stanju nasadov doma in v tujini. Obravnavala se bodo tudi vsa druga aktuailna hmelj ar s ska vprašanja.
—c Izgubljeno. Marija Marinškova je izgubila v mestu 30. julija 120 Din v go* tovini. — Na hribu sv. Jožefa je izgubil Josip Koštomaj veliko sliko, vredno 200 Din. Najdeni predmeti naj se oddajo na mestni policiji.
—c Velik nočni kraval so doživeli v eni preteklih noči prebivalci Prešernove ulice. Neka vesela družba je razgrajala, m prepevala na vse grCo od polnoči skoro do 3. ure zjutraj in seveda prebudila vse okoliško prebivalstvo iz spanja. Nekaj časa so nočni rogovileži razgrajali na dvo* rišču, nato so se pa spravili v sobo v prvem nadstropju in nadaljevali svoj ne» prijavljeni koncert pri odprtih oknih. Pri* mer en pouk gospodom, ki lahko spe po« dnevi, dočim morajo drugi meščani delati, gotovo ne bo škodoval.
—c Posteljo sredi ulice si je izbral 64 letni brezposelni krojaški pomočnik Miha Hrček in sicer sredi Kralja Petra ceste. Hrček, ki čez dan obiskuje razne mojstre Ln jim izvablja podporo, se je za naberačene dinarje tako naložil žgane kapljice, da je obležal na cesti in sladko zahrčal. Okrog 3. ure zjutraj ga je našel službujoči stražnik, ki je ubogega Hrčka le s težavo spravil v luknjo.
Iz Maribora
—m Pretep in nesreča. V sredo zvečer so se v neki gostilni v Mariboru sprli in stepli gostje, pri čemur je bil gostilni* carju m železničarju, 37. letnemu Tomažu Hasalu — prerezan trebuh, 29 letnemu zidarju Angelu Škilanu pa vrezano desno stegno. Rešilni oddelek ju je prepeljal v bolnico. — 31. julija zjutraj je pa 43 let starega na Meljsfri c. 29 stanujočega ko* Čijaža, Antona Ferša pri vpreganju sunil konj s kopitom v trebuh tako močno, da so ga morali odpeljati v bolnico.
—m Tajski promet v Mariboru. V me* secu juliju je bilo v Mariboru priglašenih 1883 tujcev, od katerih je bilo 436 ino* zemcev. Od inozemcev je pa bilo 177 oseb z Dunaja, 100 iz Gradca in 159 pa iz drugih inozemskih mest.
—m Gasilsko društvo v Pobrežju pri Mariboru je prejelo od »Kovine« 500.— Din za pomoč pri gašenju požara, za kar se ji odbor iskreno zahvaljuje. — Prosto* voljno gasilno društvo v Pobrežju priredi dne 10. avgusta veliko tombolo. Čaisti do* biček je namenjen za odplačilo motorne briizgarne.
— Motokolesarski klub »Ilirija« opozarja g. Člane moto • odseka, da se lista izletnikov k motocikliški in avtomobilu: dirki Avstr. Avtokluba na Podkorensko sedlo dne 10. avgusta t 1. zaključi jutri, v soboto večer ob 18. uri in se na pozneje dosoele prijave nikakor ne bode moglo ozirati. Prijave se lahko izvrše tudi na telefona št 2662. — Predsednik.
Benetke v Rožni dolini
Kakor znano, smo v Rožni dolini prav podjetni ljudje. Marsikateri tujec, namreč Ljubljančan, se je lahko prav pošteno po? veselil na kakem vrtiljaku i. t. d, saj smo prirejali sejme, beneške noči itd.
Zdaj pa imamo kar naenkrat cele »Benetke«. Cesta IX- se je kar čez noč izpremenila v »Canale Grande«. Voda stoji od 20 do 50 cm visoko na cesti. Prav idilično, samo če bi imeli še gondole. No, ker pa teh nimamo, si pomagamo kar z vozički. Interesantno! Pa naj še kdo reče, da nimamo smisla za naravo. Le nas zaj k naravi, je naše geslo in zato gojimo šport. Imamo že kar dva nadebudna kluba z raznimi odseki in zdaj bomo ustanovili še nov odsek in sicer: »Odsek za prevažanje pasantov z vozički«, ki bo prirejal ob naflivih tekme za »Modri trak«. Saj bomo gotovo dosegli svetovni rekord, ker upamo, da daleč okoli ne bomo našli te panoge športa.
Je pač žalostno, a vendar resnično, najbolj pa komično. Če hočeš v službo, te čaka pri hiši fantič z vozičkom in ker je slučajno domač, že gre tudi brez napitnine in kar brez vesel po »Grande Kanalu« do brega, kjer te čaka radovedno občinstvo in se ti smeje. Pa kaj se hoče, smej se tudi ti! Uboga donašalka časopisov je morala pač v zgodnjih jutranjih urah, ko prevozna sredstva še niso funkcijonirala bresti do koi'.ena po vodi.
Tako se nam Rožnodolčanom godi v lepi Rožni dolini, ki pa bi zdaj pravzaprav zaslužila ime »Vodna dolina«. Še hujše bo pa seveda jeseni in za takrat se bo* mo morali preskrbeti kar z ladjami, in to s pravimi, ker sicer bomo vsi potonili.
Da se to res ne zgodi, bi pa želeli, da se merodajni faktorji pravočasno pobri* gajo ter nas rešijo »vodne nadlege«.
Občinskemu svetu
v prevdarek
Zopet sili v ospredje stanovanjska kriza in deložacije se nam obetajo. Mnogo je mestna občina že investirala v stanovanjske hiše in s tecm vsaj nekoliko ublažila stanovanjsko krizo, vendar pa kriza še ni rešena in tudi kmalu še ne bo. Mnogo je ljudi iz nižjih, slojev, ki plačujejo za stanovanje tretjino vsega svojega zaslužka ali pa še več. Da pa tega ne bodo zmogli dolgo, je čisto jasno, posebno še, če je družina z otroci.
L>a ne zabrededo v neizbežne dolgove, mora priti tudi žena, mati, do skromnega zaslužka. S tem je pa prizadeta družina in najbolj seveda otroci, ki ostanejo brez nadzorstva. Posledica je, da čitamo dan za dnem v listih škandalozne oglase, da se sprejme na stanovanje le stranka brez otrok. Ali ni to žalostno in sramotno? Kaj ni stranka z maloletnimi otroci najbolj potrebna stanovanja? Ali so res vsega krivi otroci? Ne in ne!
Da se pa vsemu temu odipomore zaenkrat prav lahko, se je že pokazalo, vendar ne vem, ali res ni tega nihče opazil ali merodajni krogi tega videti nočejo.
Pogleomo na GaJjevico, toda poglejmo enkrat res z gospodarskega in stanovanjskega stališča Vzemite v roke kos papirja in svinčnik in izračunajte, koliko družin ei je tam zgradilo stanovanja in so zadovoljne in hvaležne onim, ki so jim omogočili priti pod lastno streho. Na Galjevioi je sicer vse primitivno in zasilno, vendar tam lahko vidite, kako pridne roke sproti urejujejo in popravljajo, če se jim zdi kaj preslabo, poglejmo nazaj in spomnimo se, kako so se ljudje takrat hitro poprijeli plemenite geste mestne občine in začeli na določenem svetu postavljati svoje domove. Mnogo prošenj je morala občana takrat zavrniti,  ker  je  zmanjkalo prostora.
Kaj bi se ne dobil tak primeren prostor za Koscem v mestnem logu aH kje v bližini, ki bi se razdelil potrebnim družinam, pod istimi pogoji kot na Galjevici? Zakaj se je opustilo ravno to za občino najcenejše reševanje stanovanjske krize, ki je po moje mnenje za nižje sloje najboljše, ker si s tem lahko marsikdo sam opomore?
Mnogo je družin, ki se zavedajo prislo-vfce: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, če si pa sam ne boš, ti tudi drugi ne bodoč.
Marsikdo bi si, toda kaj ko so parcele tako drage, samo nekaj metrov sveta pa ne dobiš. Zato čakajo, da se zgane še enkrat mestna občina s tem, da jim razdeli eno svojih parcel in jim s tem pripomore do hišic, katere bi si gradili v prostem
času s svojimi pridnimi rokami kor oni na Galjevici.
V mestnem logu ob cesti b! se dala ustanoviti lepa nova kolonija ^Gmajnica« ki bi gotovo prav nič ne zaostajala za Ga.ljr-vico, samo zganiti se in dovoliti je treba. Na mestni občini je ležeče mnogo. Zato se pobrigajte in dovolite, da ne bo jeseni, ko bo največ deložacij, postala brez vašega dovoljenja kolonija barak in reve-žev pod kostanji na Bregu ali Krakovskem nasipu kot jo imamo žalibog na Žabjoku že leta in leta vsem r sramoto. A. J.
Na naslov Radio-Ljubljane
Vodstvo Radio Ljubljane izdaja tedensko s\'OJ list z napovedanim programom domaČe in glavnih večjih postaj. V uvodnem delu, kjer je podrobno razdeljen program ljubljanske postaje po določenih panogah, zastonj iščem v oddelku »Prosvetni radio« vsakokratne teme iz Sokolstva. dočim v isti rubriki redno čitam o športni uri.
Ako je sport prosvetna panoga (morda samo v službenem listu R. L.!), ima gotovo danes S o k o 1 s t v o v tem prvenstvo (ne samo v radiu) posebno, ako vzamemo v roke zadnjo znano deklaracijo kr. vlade z dne 4. julija, ki govori dovolj jasno, kaj je danes Sokolstvo.
Zato vljudno vprašamo naslov, zakaj izpušča uredništvo lista R. L. Sokolstvo v svojem listu izven podrobnega programa  na  uradnih   straneh. Naročnik.
— Ne močite živali. Te dni si je srna-
ček na vrtu gimnazije na Poljanah zaradi surovosti slučajnega pasanta te ulice baje zlomil nogo. Taka surovost je gotovo vredna stroge obsodbe. Neumestno je pa tudi, da se stavijo živali na ogled javnosti na način, ki omogoča direktni stik pasantov z živalmi. Koliko neprimerne in naravnost škodljive hrane je morala zaužiti srna na omenjenem vrtu. Zato je bila pa tako mršava in štorklji istotam tako dolgočasni in žalostni. Zoo res nikjer ne sme postati mučilnica za živali.
Prijatelj živali.
Ljubosumna vdova
Mlada angleška milijonarka lady Owen, kateri je mož zapustil več milijonov, živi s svojo materjo '"n sestro v Franciji. Kakor je že navada pri mladih in bogatih vdovah, se zanirrna tudi ladv Chven za vse drugo, samo za pametne stvari ne. Živi zelo potratno in iz dolgega časa je začela strastno jahati, ker se boji, da bi se ne odebelila. V ta namen je zahajala tudi k zdravniku Gastaudu v Avareil-Marly blizu Ver-saillesa. Hotela se je udeležiti velikih konjskih dirk v Versaillesu in zdravnik naj bi ji pomagal iznebiti se vse nepotrebne maščobe. Zdravnik ji je pa »odpravljal maščobo« skoro celo leto in ta čas je posta.a mlada milijonarka njegova priležnica. Mož je namreč že več let poročen.
Pred dnevi sta slavila zdravnik in njegova ljubica obletnico svoje ljubezni. Proslava je bila zelo vesela, izpremenila se je pa v resno, ko je bogata vdova izjavila, da je pripravljena poročiti se z zdravnikom, če se loči od svoje žene. Zdravnik se je protivi! in nastal je prepir, v katerem je milijonarka izjavila, da se boji, da ga žena hujska proti nji. Tako se je končala proslava hradno. Bogata vdova je pa na tihem sklenila osvetiti se zdravnikovi ženi. Kupila je revolver in ga skrbno zavila v robec. Cim je srečala zdravnikovo ženo, je štirikrat ustrelila na njo in jo težko ranila v trebuh.
Pri zdravniku.
— Križ božji, gospod doktor, še sanjalo se mi ni, da sem bolan.
— Vidite, če bi ne bili prišli k me» ni, bi živeli brezskrbno naprej in mor* da bi dočakali visoko starost, ne da bi vedeli, da imate srčno napako.
V gledališča,
— Zakaj odhajate, saj sledi še eno dejanje?
— Baš zato odhajam.
Bivši plemič. Ce seštejem vse svoje prednike, dobim veliko številko.
— S kolikimi ničlami?
Nova kuharica.
— Za boga, toliko izpričeval imate! Saj vedno menjavate gospodinje.
— Kaj pa morem, če je moj ženin pri potujočem cirkusu.
53
s Muir:
02
Krog zločinov
Roman Tajni dom
Eastwoodovo svarilo ni niti za las odvrnilo Georga od cilja. Začenjal je dvomiti, da bi profesor Caspian kaj vedel o njegovem očetu. O Marcu Stern-holdu pa ni mislil tako.
In vendar se mu je zdelo neverjetno, da sta imela ta dva moža kaj skupnega, kajti prvi je bil poštenjak od pete do glave, drugi pa poosebljena hudobnost. Ce je bil njegov oče še živ in skrit s Sternholdovo vednostjo, ga mora George najti, pa naj preišče ves London.
Se istega dne pozno popoldne je zasledoval Sternholda od Caspianove hiše na Lauriston Square. Očital si je. da se že prej ni zanimal za Sternholdo-ve izlete in prijatelje, toda bil je ori-pravljen zapolniti to vrzel. Z vrta sredi Souare so se videla vrata hiše profesorja Caspiana. George je sedel tam na klopici s knjigo in pipo do pol šestih, ko se je pojavil Marcus Sternhold.
Sledil mu je previdno in vstopil v isti vlak podzemne železnice, s katerim se je odpeljal Sternhold na kolodvor v Liverpool Streetu. Čakalnica, kjer je bila blagajna, je bila slabo razsvetljena in George je stal blizu Sternholda v vrsti pred blagajno. Grbec je bal namenjen iz mesta. George je sicer vlekel na ušesa, do katere postaje je kupil vozni listek, pa ni mogel slišati. Ne da bi vedel, kaj početi, je sledil grbasti Sternholdovi postavi, ki je odšla na- peron in vstopila v vlak. Ali je bilo vredno slediti temu možu? George je bil prepričan, da je vredno. Zato se je vran* k blagajni in kupil vozni listek do zelo oddaljene postaje. Vstopil je v kupe tik Sternholdovega in se skril za razprostrti večernik. V Claverham Jun-ction v Esselu je Sternhold izstopil in hitel čez peron. George jo je ubral za njim.
Mračilo se je že. Kmalu je moral George pospeč!J korake, sicer bi se mu bil Sternhold izgubil izpred oči. Grbec . je hitel po ozkih ulicah provincijalnega mesta, potem je pa zavil z glavne ceste na ozko stezo, vodečo čez polje. Bilo je jasno, da mu je pot dobro znana, kajti hitel je naravnost čez polje, ne da bi se ustavljal ali oziral.
Preplezal je nizko ograjo in hitel naprej po travniku. Prikazala se je kmečka gostilna z razsvetljenimi okni, Žarecimi v mraku. Toda Sternhold se ji je ognil in zavil na cesto, ki se je •vila za hrib med visokim, gostim drevjem. Ko sta prišla iz gozda, je zagledal George hišo, stoječo na široki planoti sredi šumečega drevja.
Sternhold je bil očividno namenjen v to hišo. Zopet je preskočil plot in George je baš pravočasno smuknil za njim, da je slišal, kako so se tiho zaprta vrata v visokem zidu. Sternhold je vstopil v hišo z vrta. Začulo se je škrtanie ključa v zarjaveli ključavnici.
George se je vračal v smeri, od Kode/ je bil prišel. Radovednosti ni mogel več premagati. Predno pa kaj ukrene, je hotel zvedeti o skrivnostni hiši in njenem posestniku kar se je le dalo. Ce bo imel le malo sreče, dobi vsaj nekaj informacij v gostilni, oddaljeni pol milie od hiše v gozdu.
Ni se motil. Gostilničar je bil zgovoren in pri vrčku piva mu je George povedal, da se je izprehajal po okolici mimo mračne hiše na hribu.
Gostilničar je prikimal z glavo.
— Imenuje se High Lodge, gospod. Nekoč je bila last nekega Caspiana, ki je bil dober prijatelj starega plemiča, dokler je slednji še živel. Stanoval je v Elmbridge Halln na drugi strani hriba.
Caspian! Hiša je bila -orej nekoč njegova. Novost je bila za Georga, da je imel Caspian v teh krajih nekoč hišo. Vprašal je gostilničarja, kdo zdaj stanuje v hiši na hribu.
— Nihče, gospod — če ne računamo starega, napol blaznega moža. Ta edini stanovalec hiše nikoli ne prestopi praga vrat v ograji. Okoličani se ga boje — pravijo, da je v zvezi s hudičem, kar v naših časih ni lahko.
— Človek nikoli ne ve — je dejal George skrivnostno. — Kaj pa počenja ta starec?
— Nekoč je bil velik učenjak in zato se mu je baje zmešalo.
George je postal nekam čudno resen.
— Nekega lepega dne zažge hišo, — je nadaljeval gostilničar. — Pravijo, da so za hišo velika skladišča premogi, katerega n prestano meče v ogromno peč. Kaj to pomeni, ne vem. toda zvečer lahko često vidite, kako se vali iz velikega dimnika gost, črn dim. Kadar ljudje na polju vidijo ta dim, pravijo, da ima blazni starec ^-otanek s hudičem. Nihče pa ne ve. kaj to pomeni Edino, kar vam morem povedati, je to, da bi ne našli tu v okolici človeka, ki bi se po solnčnem zahodu približati High Lodge.
George je popil pivo. voščil je gostilničarju lahko noč in se napotil proti Claverhamu. Cim se pa gostilna ni več videla, se :*e obrnil in krenil skozi gozd po stezi, po kateri je bil prišel za Stern-holdom. High Lodge je bila podobna ogromni črni skali, ko se ji je drugič približal. Samo eno okno je bilo razsvetljeno v prvem nadstropju, toda zavese so bile spuščene tako, da bi se v hišo ne videlo, tudi če bi splezal na drevo.
Preplezal je visok zid in se previdno bližal hiši med visokim grmovjem na vrtu. Sova je zletela z nizke veje in slišal je plahutanje njenih kril. kako ie izginila v temo.
George se je plazil proti hiši. Na obeh straneh glavnega vhoda je svetila skozi dvojna okna motna luč. Čeprav so bila tudi ta okna zagrnjena, je hotel George na vsak način pogledati v hišo Vsaka špranjica bi mu bila dobrodošla Po prstih se je približal najbližjemu oknu. toda v hišo ni mogel pogledati. Kar je zaslišal škripanje odpirajočih se vrat in nagle korake po pesku.
Ali si že član Vodnikove družbe?
Napoleon kot glavni urednik
Napoleon je ustanovil več listov in tudi kot novinar je bil zelo
produktiven
Napoleon L, ki se je odlikoval med drugim tudi po neverjetni agilnosti in redkih sposobnostih na vseh poljih človeškega udejstvovanja, je kazal veliko razumevanje za pomen tiska, obenem je bil pa tudi sam novinar. Ko je v začetku svoje vojne slave vodil francosko vojsko v Italiji, je izdajal tam dva časopisa in sicer »Courrier de Tarmee d'Italie« in »La France du vue de Tarmee d'Italie«. v katerih je pobijal svoje nasprotnike, člane francoskega direktorija. Med pohodom v Egipt je ustanovil tam lista »Le Courrier d'Egy-pte« in »La Decade egvptienne«, ki sta izhajala deloma tudi v arabščini. Toda šele ko je dobil moč v Franciji, je ustanovil Napoleon I. 1. 1799 list, ki mu je v polni meri služil, ki'je kmalu zaslovel po vsem svetu in ki je veljal toliko, kakor močna armada. To je bila »Ga-zette nationale ou le Moniteur univer-sel«. Pravzaprav je Napoleon ta list že prevzel, ker je izhajal v Parizu že od 24. novembra 1789.
Napoleon I. je začenjal svoje dnevno delo s čitanjem listov in zaključil s pisanjem člankov za svoj list. Odredil je. da so ga morali čim hkreje obveščati o tem, kaj pišejo inozemski listi, zlasti če so kaj pisali o njem. Zanimali so ga samo inozemski listi, kajti francoski so prinašali samo to, kar jim je Napoleon dovoljeval. Od junija 1799 je bil Napoleonov sošolec Bourienne njegov osebni tajnik in pozneje načelnik njegovega civilnega kabineta. Ta čas, ko so Napoleona oblačili ali ko se je kopal, mu je moral Bourienne prevajati in čitati poročila iz inozemskih listov. Knjižničar Ripault mu je čital dan za dnem nepolitične liste in nove knjige, obenem mu je moral pa poročati o vseh važnejših kulturnih prireditvah, zlasti o gledaliških predstavah.
Neverjetna Napoleonova delavnost na bojnem polju in doma v Franciji je znana. Neštetim reprezentančnim dolžnostim se je pridružilo še naporno delo v cesarsk. kabinetu. Napoleon ni bil samo šef svojih ministrov, katerim je pogosto narekoval dolga poročila, bil je pravi dvorni matšal, ker je strogo kontroliral vse izdatke svojega dvora, obenem je bil pa še glavni urednik svojega lista. V njem je vodil tiskovno vojno zlasti z Angleži, ki so ga na vse načine sramotili in blatili po svojih listih, on jim je pa krepko odgovarjal. Cim je dobil Napoleon oblast v svoje roke je postal »Moniteur« edino oficijelno glasilo Francije, ki je objavljalo tudi uradne vesti. Državni tajnik Ma-ret, ki je bil že itak preobložen z delom, je bil napram Napoleonu odgovorni urednik »Moniteura« in s tem je imel pogosto več dela, nego z vsemi državnimi posli. Kadar je bil odsoten, ga je nadomestoval poznejši kancelar Cam-baceres. Čeprav je »Moniteur« objav-
ljal tudi uradne vesti, je imel 1. 1S03 samo 2450 plačanih izvodov naklade. Naročnina je znašala 100 frankov letno. Mnogo izvodov je šlo brezplačno med ljudstvo, da bi se list doma in v inozemstvu čimbolj razširil.
Napoleon se je začel pečati z no-vinami navadno zvečer. Skoro ni minil dan, da bi ne diktiral za svoj Kst člankov, večinoma polemičnih, katerih pa seveda ni podpisoval s svojim imenom. Cesto je pisal po Napoleonovih navodilih članke Maret. Napoleon je pa navadno kaj pripisal ali črtal. Večkrat se je pripetilo, da je Napoleon toliko pripisal ali črtal, da je moral Maret odložiti tisk. dokler se razkačeni Napoleon ni pomiril. Večkrat si je dal Maret članke odobriti v Tuilerijah še pozno v noč. Ko je dal Napoleon III. zbrati korespondenco Napoleona L, so po slogu ugotovili tudi članke, katere je Napoleon L sam pisal ali diktiral za »Moniteure«. 2al je požar 1. 1S58 to dragoceno zbirko uničil.
Ker je objavljal »Moniteur« samo članke, za katere je mogla vlada prevzeti odgovornost, je ustanovil Napoleon L še list »Bulletine de Pariš«, katerega dolžnost je bila »puščati« opredeljene misli v javnost ali sondirati javno mnenje. Ta list je 4. junija 1803 prenehal izhajati.
Z izgonom Napoleona na otok Sv. Helene je bilo končano njegovo novinarsko publicistično delovanje. Toda tudi v izgnanstvu cesar ni odložil orožja. Nadaljeval je borbo in sicer proti javnemu mnenju. Diktiral je svojim tovarišem svoj življenjepis, ki naj bi prikazal vojskovodjo takratnemu in bodočim pokolenjem tako, kakor si je želel sam. In to še mu je sijajno posrečilo, kajti svet je še zdaj poln napoleonsko-heroične legende, ki bo živela tako dolgo, dokler se bo izgovarjalo ime Napoleona I.
Velika kneginja — šivilja
V Pariz je prispela iz Amerike bivša ruska velika kneginja Marija Aleksan-drovna, ki je zdaj v New Yorku ravnateljica velikega damskega modnega salona in se je kot taka zelo dobro izkazala. V njenem salonu naročajo obleke ameriške milijonarke, ki so z delom zelo zadovoljne že zato, ker jim pomena obleke pristna velika kneginja, čeprav je samo bivša. V Pariz je prispela, da si ogleda vzorce ženskih oblek za prihodnjo zimo. Francoska železniška uprava je pokazala, da je Francija še vedno klasična dežela plemstva, čeprav je že davno republika. Bivši ruski veliki kneginjii je dala na razpolago iz Hav-ra do Pariza cel kupe vagona I razreda.
V Parizu so jo sprejeli na kolodvoru novinarji, katerim je povedala, da ji Amerika zelo ugaja, da se čez dva meseca vrne tja in da bi rada postala ameriška državljanka. Z Rusijo je pretrgala vse vezi. Vse, kar jo je vezalo na domovino, je že davno pozab jeno. Pa tudi če bi se dobri stari časi vrnili, bi ne hotela nazaj v Rusijo. Preveč se je privadila življenju m delu. V Ameriki je videla mnogo naprednega, samo damski modni saloni so zaostali. Velika kneginja piše zdaj svoje spomine, ki se pa bodo nanašali izključno na rodbinske zadeve.
Surovost grškega kapitana
Grška torpedovka »Miaulis« je pripeljala v torek iz Adena v Pirejsko pristanišče kapitana in tri častnike grškega tovornega parnika »Teodorus Da-lais«. Vse tri so takoj odvedli v sodne zapore v Atenah. Kapitan Apostolopou-los in prvi častnik Tripojtis sta obtožena, da sta mornarjem zapovedala. na.i vržejo v morje pet slepih potnikov, ki so se vtihotapili na parnik v Adenu. Parnik je plul v Port Said. Kapitan je našel v skladišču premoga pet slepih potnikov dva Spanca in tri Nemce. Dal jih je privesti na kapitanski mostiček in oba Spanca je lastnoročno vrgel v morje. Ko je hotel vreči v morje tudi vse tri Nemce, je skočila predenj njegova žena, rodom Nemka, ki je pomerila nanj z revolverjem in mu zagrozila, da ga ustreli, če se le dotakne njenih rojakov.
Pogumna žena je takoj zapovedala mornarjem, naj rešijo v morje vržena Spanca. Enega so res potegnili na krov, drugi je pa utonil. Kapitan je dal rešenemu spancu 20 funtov š'erlingov,. da bi molčal. Spanec je sicer vzel denar, toda v Port Saidu je zadevo prijavil angleškim pristaniškim oblastem, ki so kapitana in oba častnika aretirale. Kapitan je svoj zločin priznal, zagovarja se pa, da je bii zelo razburjen, ko je našel na svojem parniku slepe potnike.
OTROŠKE MOGAVtCE
*£lGOM
najcenejše t
13
Pred sodiščem.
— Nedolžen sem, gospod sodnik.
— To pravijo vsi.
— Torej vidite, če pravijo vsi, da sem nedožen. bo menda že res.
Mag. št. 24829/30 ref. IX.
10459
Razpis.
Občinska uprava mesta Ljubljane razpisuje
oddajo zidarskih in ostalih del za naprave javnega stranišča v Spodnji Šiški,
Navodila in razpisne podloge se dobi v mestnem   gradbenem   uradu, šolski drevored 2TI, v času uradnih ur od ponedeljka, dne 4. avgusta 1930, naprej. Ponudbe je vložiti do dne 9. avgusta ob 11. uri dopoldne istotam.
Mestno načelstvo v Ljubljani.
dne 28. julija 1930.
tse;e
vseh   vrst  enobarvne  in   večbarvne   izdeluje klišarna
I £f ubijana I
4*
4»
H\luhuLa,tuxni papir
a <0»m 4-— ptedaja uprava ,&£o#en*&ega 7la\odaf
>%MLa1i €>£lasi<
Vsaka beseda SO psr.   Plača se lahko tudi v znamkah Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke ne m i nd^ovaHama   -   Najmanji* oQIoj» Oin 5-—* - -
99
OLLA
GUM
Antiseptično prepariran
Zaščitni znak* zaupanja dokazano nedosegljiva!
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar. Dolenjska cesta,  telefon  2424 60/T
Stanovanje
2—3 sob s kopalnico in priti-klin, iščem. — Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod »Kopalnica 2091«.
Koncesionirano elektro-tehnično podjetje
Hav liček Fran, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 5, telefon 3421 (hotel Soča) gradi, projektira, popravlja vsa v to stroko spadajoča dela. — Specialna delavnica. 2145
Mladenič
vsestransko zanesljiv, želi primerne popoldanske ali večerne zaposlitve. Naslov v upravi »SI. Naroda«. 2146
Krušno moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Stari trg 32. Ljubljana.
»SVIJET«
ilustrirani tednik, knjige od III. do inkl. IX., to je letniki 1927, 1928 in 1929 in I. polovica 1930. prodam za 450 Din. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2097
IŠČE SE snažno opremljena soba z 2 posteljama za mesec dni in
sicer od 6. avgusta dalje. Po možnosti v bližini glavne pošte. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Pošta«. 2092
MODROCE
la afrtk  močno  blago  Din 240.— spodnje modroce, mreže, posteljne odeje  najcenejše  kupite pri
RUDOLF SEVER
Marijin trs 2
Zahtevajte vzorce1 29/T
L Stjepušin
U00. Jnjnsla 5?
priporoči Bajboljie tambure, lice tkale, partiture I »Stale p#-trebttts* za svi glazbala. -Odliko?« ai parisktjizltfftf Cjcaid Iraško
DVOKOLESA — TE2A OD 7 KG NAPREJ
aajlažjega in najmodernejšega :ipa najboljših svetovmb tovarn Otročki vozički od oajpriprostejšega do na^nejšega modela Izdelujejo se *iKfc po okusu naročnika Srvain: strofr, motorji, pneumanka. pošast ettk a jrbera. najnižje cene Prodaja na obroke franko
»TRIBUNA«   F.   B.   L,   tovarna   dvokotes    in    otroških vo Ljubljana.   Karlovška   cesta  št 4.
mezni deH
OROŽJE
Lovske puške,  browning  pisto'.-   v mokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje itd     • ojema v popravilo
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo.
i
Najceneje in najbolje kupite
žimo
vseh vrst
afrique
(morsko travo), katero vam po želji odvije in raz-cefra ter očisti prahu samo pri
Ivini M. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. — Telefon 2441.
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lista:  Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.
■