■KmSSBERG
Aktivnost evropske diplomacije je Prav zadnji čas izredno živahna Povsod nastajajo nova nesoglasja med demokratskimi in fašističnimi nazori, ®ed njih gospodarskimi in politični-to' težnjami. Povsod vidimo, kako težko bolezen preživlja danes stara celina Evropa, tista celina, ki je sto-'etja in stoletja dajala drugim celinam kulturo in civilizacijo in jim bila v vsakem pogledu svetal zgled.
Kmalu bo leto dni od tega, kar smo preživeli tisto bolestno septembrsko krizo in že spet se ljudje po cestah, kavarnah in gostilnah s strahom sprašujejo: »Kaj bo?« Sede pri radijskih aparatih, pozorno prebirajo časopisna poročila, in s strahom ugibaj0. kaj bo z Gdanskom, kaj bo z •turom, ali utegnejo Angleži tokrat res pomagati, in podobno. Sama gola vPrašanja... Kdo neki bo na vse to odgovoril?
Prav te dni je v ospredju vsega Zanimanja stal Gdansk Po poslednjih Poročilih utegnemo sklepati, da se je Položaj okrog Gdanska za zdaj vsaj nekoliko pomiril. Nevarnost ni mi-J^la, samo tako akutna ni več. Morda “o prišla na vrsto čez teden dni, čez dva, morda ob koncu avgusta, morda koncu žetve. Nekateri celo menilo, da okrog Gdanska ne bo nikakš-nih novih zapletljajev več, da ne bo velikih demonstracij in razburjenj, in da bodo Nemci skušali svoj namen doseči mirno in postopno. Toda vse to so gola ugibanja.
Demokratsko časopisje trdi, da Nemci še zmerom oborožujejo Gdansk, da dovažajo orožje, oklopne avtomobile in strelivo V samem Gdansku so te dni ojačili policijsko službo. Svobodno mesto Gdansk ima zdaj 1200 rednih stražnikov, 1500 pripravnih stražnikov in okrog 500 članov tako imenovane .domovinske fronte'.
Potniki, ki prihajajo s Poljske, pravijo, kako na obeh straneh meje kopljejo strelne jarke, postavljajo žične ovire, kopljejo jame za tanke in podobno. Poročila pravijo, da je prav v zadnjem času prišlo v Gdansk izredno veliko število nemških turistov. Ta poročila trdovratno trdijo, da to sPloh niso turisti.
Vodja gdanskih Nemcev, Forster je te dni na nekem shodu dejal:
»Mi prebivalci Gdanska si želimo Vrnitve v rajh in se bomo tudi vrnili vanj. Za nas je dragocenejša ena sama fiihrerjeva beseda kakor vse fraze in laži ostalega sveta!«
Jasno je, da bo ostalo gdansko Vprašanje tudi v bodoče pereče in kronično, utegne pa vsak čas postati vnovič akutno. Za to govore še nekateri drugi simptom. Te dni bodo nemške radijske postaje baje začele oddajati poročila tudi v poljščini. Vsak dan četrt ure. Torej nekrvava vojna se bo nadaljevala in stopnjevala. Vojna za natezanje živcev!
Gdansk
»Svobodno mesto Gdansk«, je nedavno dejal v svojem govoru prei Poljsko skupščino poljski zunanji minister polkovnik Beck, »ni otrok ver-
NEC TEMERE - NEC TIMIPE
Boleča rana na vzhodu Evrope: Gdansk. — Gdansk v zgodovini in danes. — Tientsin in spopadi na rusko-japonski meji skrbe za temperaturo na Daljnjem Vzhodu
K poljskemu »pomorskemu dnevu«: slika i velikih poljskih manifestacij za poljsko pomorsko moč. Oddelki mornarjev korakajo čez trg filsndske ga v Varšavi, potlej ko so prisegli, da bodo večno branili poljske pravice
saillske mirovne pogodbe. To je dejstvo, ki je obstojalo im obstoja že stoletja.«
Tam, kjer to se v 12. stoletju pasle poljske krave, tam je neko slovansko pleme zgradilo ob ustju reke Visle današnji Gdansk. 1309. leta so vitezi tevtonskega reda zkvzeli Gdansk. Ta oblast prebivalcem Gdanska ni bila ljuba in zato so 1450. leta poklicali na pomoč Poljake. Nekaj let nato je postal Gdansk svobodno mesto, pod pokroviteljstvom poljskega kralja. Po prvi delitvi Poljske, 1772. leta, je Gdansk prišel pod Prusijo. Dvajset let je še ohranil svojo samostojnost. Po dvajsetih letih je pa prišlo to mesto pod neposredno oblast pruske vlade, dokler mu Napoleon ni vrnil svobode. Ko je pa Napoleonova zvezda zatonila, je to pomenilo hkrati tudi konec samostojnosti Gdanska in mesto je spet prišlo pod prusko nadoblast in izgubilo svojo avtonomijo.
Po versaillski miroval pogodbi je postal Gdanslr ponovno svobodno mesto pou poljskim pokroviteljstvom. V štirinajstih točkah prezidenta Wilsona je omenjen tudi Gdansk kot življenjsko potrebno pristanišče ob ustju Visle
K nemško-poljski krizi: Nemci so doslej terjali samo Gdansk in pravico, da si čez poljski koridor zgrade železnico in avtomobilsko cesto, sedanje nemške zahteve pa ba.ie veljajo vsemu koridorju (črna ploskev na našem zemljevidu). Pričakujejo, da bo Hitler svoje zahteve obrazložil meseca avgusta ob 251etnici prve nemške zmage nad Rusi v svetovni vojni.
~rog1rd na gdansko pristanišče. Skozi Gdansk gre okrog 50*/. vsega poljskega pomorskega prometa.
predvsem gospodarski in propagandni.
Mongoli, tisti osvajalci, ki so nekoč ogrožali skoraj ves svet, so danes razdeljeni v dva dela. V Notranjo Mongolijo s približno 2,500.000 prebivalci in površino, skoraj štirikrat večjo od Jugoslavije. Ti Mongoli so bili pred kratkim še pod kitajska upravo, danes so pa na splošno pod Japonci. Zunanja Mongolija je biU piav tako pod kitajsko upravo, tod$ okrog leta 1924. se je priključila Sovjetski Rusiji in je postala član Kominterne. Zemlja ima veliko premoga, železa, bakra, srebra, svinca, zlata, nikla, živega srebra in drugil> važnih surovin, potrebnih za velike industrijske dežele. Te surovine potrebujejo kajpak tudi Japonska, razen tega iz Zunanje Mongolije prihaja na Japonsko in v Notranjo Mongolijo ruska propaganda, ki bi ji Japonci enkrat za vselej hoteli zaviti vrat
Tehtna beseda
Ob nekih svečanostih na Francoskem je le	dni govoril	tudi ameriški poslanik	v	Parizu g.	Bullitt, ki je	med
drugim dejal: »Zapomnite si, da je neznani junak simbol človeštva. Nobena propaganda ne bo očistila duše moža, ki bi hotel prazne grobove iznova napolniti s trupli junakov vseh )ia-rodnosti. Največji zločin je, če se zaradi slabih stvari postavljajo na koejto iivljenja junakov. Glas neznanpga junaka nam pravi: Kdor z mečpjn grozi,	bo	z mečem	pokončan Na	svetu so	še	narodi, ki vedo, da je	člo-
vek samemu sebi smoter, da ljudje niso ustvarjeni za orodje v rokah nasilnežev. Takšni narodi so doslej dosegli svoje cilje brez vojne.«
Kie je ključ položaja?
Vprašanje Gdanska, vprašanje Tientsina, vprašanje Mongolije in veliko drugih vprašanj je odvispih od enega samega dogodka. Od pogajanj, ki se pravkar vršijo v Moskvi med Anglijo, Francijo in Rusijo. Poslednje časopisne vesti vedo povedati, da ta pogajanja potekajo ugodno in da bodo te dni tudi zaključena. Ce bodo res zaključena, utegne Angleže zapustiti potrpežljivost v Tipnt-sinu, zna se obrniti položaj v Evropi, pa tudi na Daljnjem Vzhodu. Prihodnji dnevi bodo pokazali, kako se bodo dogodki vnaprej razpletli. Upajmo vsaj, da se kočljiv položaj v Evropi vsaj do konca avgusta še ne bo poostril.	H.
Hitlerjevi govori
Po statistiki berlinskega Zavoda za narodno-socialistično bibliografijo je kancler Hitler od začetka I. 1933., ko je prišel na vlado, pa do 1. aprila t.l. 415 krat javno govoril. Odtlej je Hitler še 7krat govoril, vse skupaj 422krat.
Povprečno torej 6 govorov na mesec.
 l-i
za 36 milijonski poljski narod kot izhodišče na morje. - = -	-
Vsako leto praznujejo Poljaki v pristanišču Gdynji tako imenovani .praznik morja* — mistično poroko Poljske z morjem. O priložnosti teh svečanosti jahajo poljski častniki v svečanih uniformah ra konjih v vodo tako daleč, da seže voda konjem do trebuha. Nato povešajo poljsko zastavo v morje, s tem potrdijo, da je Poljska zvezana z morjem na življenje in smrt.
Za Poljake pomeri pa Gdansk zelo veliko, kajti skozi Gdansk in Gdynjo gre 80 % celotnega poljskega izvoza in uvoza. Na grbu starega svobodnega mesta Gdanska je pa vtisnjeno geslo:
,Nec temere — nec timide1, to bi se po naše reklo: .Brez drznosti, pa tudi brez strahu'. Vprašanje je, če se bo ta kočljivi problem, ki je od njega v precejšnji meri odvisen tudi evropski mir, uredil po tem starem geslu, torej res brez drznosti, pa tudi brez strahu.
Dogodki v Tientsinu
V ospredju dogodkov preteklega tedna so še zmerom bili tudi dogodki v Tientsinu. Ne samo to,- te dni se je odigralo nekaj, kar je vsakemu, še tako realnemu optimistu omajalo svetlo zaupanje v bodočnost.
Ko je te dni mladi Anglež Anders^n hotel zapustiti angleško kopnijo, ga je ustavil neki jar>--J(ls5ci častnik in zahteval od T.jega, naj se odkrije, češ vljudnost terja, da govori z japonskim častnikom gologlav. Ukazal mu je tudi, naj sname naočnike in naj se sleče do golega. Pri tem je pa dejal: »Ker ste Anglež, mislite, da se ni treba ničesar bati.« Častnik je nato Andersona dvakrat udaril s potnim listom po obrazu. Šele nato mu je dovolil, obleči se in iti dalje.
Japonci so te dni še poostrili blokado angleške koncesije. Posebno pazijo na to. da v koncesiji ne bi dobili življenjskih potrebščin, ki so neobhodno potrebne za življenje.
Spopadi v Mongoliji
Po časopisnih poročilih, ki prihajajo iz ruskih in japonskih virov, utegnemo sklepati, da se vrše na mand- | fjj žursko mongolski meji pravi boji. ki | ® daleč prekašajo navadne obmejne / spopade. Vesti, ki jih beremo so j
enostranske in zelo pretirane, bodisi :	.	.	.	,	...
da prihajajo od Rusov ali Japoncev. ,	glavnih	ulic
Toda pustimo za zdaj verodostojnost Gdanska. Na sliki vd.mo znamtn.U teh poročil in se rajši oglejmo po rotovž iz 12. stoletja z lep.m stolpoi« -vr,rokih teh spopadov. Ti vzroki soljen pa zastave s kl.mka.sHmi krt*i.
DRUŽINSKI TEDNIK
Zunanja politika britanske j vlade je bila še do nedavnega : podobna nebeškim vetrovom; nihče ne ve, od kod prihajajo l in kam gredo ...
Lord Sneli	J
v gornji zbornici	■
■
■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■?
Leto XI.
Ljubljana 6. julija 1939
štev. 27 (507)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob Četrtkih. Urednlfitvo ! n uprava v Ljubljani Gregorčičeva ulica št. 27/111. Poštul predal 6t. 345. Telefon št. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne 6prejemarao. Za odgovor Je treba priložiti za 3 din znamk.
NAROČNINA
iU leta 20 din, */s leta 40 din, vse leto 80 din.
V	11 a 11JI na leto 40 lir, v Franclji 70 frankov v Ameriki 2*/j dolarja. Drugod sorazmerno — Naročnino Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in Širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še nosebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
| Naš novi kriminalni roman:
I »Na pragu smrti«
(Gl. str. 11)
B
■
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■• 1
MIŠKA IH .BREZSRČNI' LJUDJE
Ko beremo o vojnih grozotah, o umorih in zločinih in še o večjih grozotah, ki jih pripravlja svet, menimo, da pač današnji človek nima več srca. Lepega dne ti pa neznaten dogodek na cesti pokaže, da so ljudje vse bolj usmiljeni in dobrodušni, kakor jih na splošno sodimo.
V soboto popoldne, okrog pol dveh je bilo, je stala pred ljubljansko pošto gruča ljudi. Okrog petdeset, jih je, moški, ženske, stari in mladi. Vsi strme v tla, v tramvajske tračnice, nekateri se živahno pomenkujejo, vsi so pa očitno razburjeni. Kaj neki je spet! Kakšna nesreča morda?
Moraš se že precej potruditi, du opaziš povod te splošne vznemirjenosti. Ta povod teka po tračnicah sem in tja, škreblja in opleta z golim repkom in je majhna, ljubka miška. Prav majcena, nič hudega ne sluteča se sprehaja po tramvajskih tračnicah, še mar ji ni, da je zbudila tolikšno pozornost. Ljudje pa stikajo glave in skrb jih navdaja. Pozabljena je napetost okrog Gdanska, pozabljen živahen pogovor o Hitlerjevih načrtih. Vse važnejši problem morajo zdaj rešiti naši vrli Ljubljančani: kako spraviti nedolžno miško iz tračnic, da je ne bo povozil tramvaj?
»Če je tramvaj ne bo povozil, jo bo pa tok ubil,* se zaskrbljeno oglasi debelušen gospod zraven mene.
»Nekaj je treba storiti zanjo,* čeblja mlado dekle, »najbolje bo, če jo ujamemo.*
In tako se prične lov na miško. Nikar ne mislite, da je to lahka stvar. Sicer gre brez streljanja, toda dosti skakanja in vrišča je treba za uspeh. Neki gospod stoji ,na straži* in poroča v katero smer prihajajo tramvaji. Kolesarji stopajo s koles, motoristi ustavljajo motorje in celo vsemogočni stražnik s križišča se prične zanimati za ta nenavadni lov.
»Tramvaj na Vič gre,* oznanja gospod na straži. »Še je čas. Čez nekaj minut bo pa tu. Le hitro!*
Naposled, naposled ulovi miško neka gospodična. Zmagoslavno jo drži v roki. Vznemirjenje med ljudmi je že kur grozeče. »Tramvaj je že tu,* vpije neka ženska z visokim glasom. »Ali jo imate?*
»Da.*
Vsi se oddahnejo, napetost znatno popusti. »Kam pa, boste z njo? Ali jo boste nesli domov? K Ljubljanici jo nesite, tam bo imela dosti jesti,* se oglašajo z nasveti ljudje.
Naposled se rešitelji zedinijo, da spada miška — na trg. Sicer bo morda naredila nekoliko škode, toda če bo pametna, bo že ušla metlam naših vrlih branjevk. Majcena, neumna miška pa grize s svojimi ostrimi zobčki svojo rešiteljico v prste in ne ve, da so ji ti današnji ,brezsrčni', nervozni in pusti ljudje pravkar rešili življenje.
Kronistka.
Neka zvodnica je mladoletna dekleta zavajala v greh, še več, zaradi nje je več mladih deklet okuženih s spolnimi boleznimi
Beograd, julija.
V centru Beograda stoji v Dobrači-novi ulici sredi med 'visokimi palačami, jjotisnjena nekoliko navznoter, skromna hišica. To hišico je pred nekaj tedni vzela v najem starejša ženska, Leposlava četnikova. Nihče ni v skromni ženski slutil izkušene in nesramne zvodnice, ženske, ki je pozneje toliko mladih deklet spravila v nesrečo.
Kmalu so pa pričeli sosedje šepetati in stikati glave. Pred prej tako skromno hišico so se zdaj na lepem vsak večer ustavljali elegantni avtomobili, izstopali so lepo oblečeni gospodje in hitro stekli v hišico skozi nizka vrata. Včasih je pred hišico stalo kar več avtomobilov, šele zgodaj zjutraj so se njih lastniki vračali vanje. Iz hišice je pa pogosto donelo vpitje in petje in jarka luč je gorela v njej vso noč do ranega jutra.
Ni bilo dvoma, gospodarica te čudne hišice je bila prav posebna ženska in stvari, ki so se godile za majhnimi okni so bile takšne, da niso bile za beli dan, pač pa za noč, ko pošteni ljudje utrujeni od težkega dneva ležejo k počitku, gele policijska racija je pa pokazala, kakšno gnezdo nenrav-
nosti se je šopirilo sredi Beograda. Policija se je namreč po ovadbah nekaterih sosedov odločila, da bo ponoči hišo obkolila in vdrla vanjo.
Najprej je prišel na dvorišče neki stražnik, da si ogleda položaj. Pri vratih ga je sprejelo mlado, čedno, toda zelo nezaupljivo dekle. Vprašala ga je, kaj želi in mu dejala, da gospodinje ni doma. Stražnik je pa pomežiknil in dejal, naj se nikar ne boji, češ da bo ponoči še zelo prijetno, ker prihaja kot gost. Dekle mu pa vseeno ni verjelo, steklo je po stopnicah v hišo to zaklenilo hišna vrata za seboj.
Zdaj so policisti prišli do vrat in potrkali. Za zapahnjenimi in zaklenjenimi vrati je bilo slišati tekanje, vpitje, beganje in jok. Naposled so se vrata odprla. Sredi sobe je stalo nič manj ko devet lepih, še zelo mladih deklet. Najbrže nobena od njih še ni imela dvajset let. Ko je gospodinja Leposlava četnikova videla, da so v njeno hišo vdrli stražniki, je skoraj omedlela. Na vprašanje, kaj dela pri njej toliko mladih in lepih deklet, kajpak ni vedela nobenega odgovora. Deklice so se pa opogumile in so takoj skesane priznale, kaj se je v hiši godilo.
»Katera je prišla v to hišo, je bila
pogubljena,« je hitela pripovedovati ena izmed njih. ,Madame‘ je sprejemala samo 16—18Ietna dekleta, sirote, brez zaslužka in staršev. Biti so morale lepe in ponižne. Pošiljala jih je na ulico, če se je katera vrnila brez .stranke', je bila pogosto tepena kakor so tepeni otroci. .Boljši gostje' so pa prihajali na dom, v hišo, kjer je bilo nekaj dobro opremljenih sob. Starka ni hotela povedati, da so njena dekleta zvečine brezposelne služkinje. Predstavljala jih je kot študentke in dijakinje, to je bilo pa gostom navadno tako vseeno, kajti po večini so prihajali v zloglasno hišo že pijani.
Dekleta se niso mogla rešiti iz krempljev brezsrčne starke, kajti na nesrečo so skoraj vsa zbolela že v prvih tednih, potlej se pa niso upala nikamor, niti zdravit ne. Več deklet je že več mesecev bolnih, samo dve od devetih sta še zdravi. Nesramno zvodnico so zaprli, dekleta pa odpeljali v bolnišnico. Na splošno so bile revice kar vesele, da je prišla policija in jih rešila iz strašnega položaja.
Policija je pa sklenila, da bo v prihodnjih dneh naredila še nekaj čistilnih racij po mestu in tako naredila konec nenravnosti sredi naše prestolnice.
vkuhavanje ku-Ipi previdna gospo-Idinja samo preiz-|kušene steklenice znamke REX
JULIJ KLEIN
Ljubljana Wolfova ul. 4
Politični leJen
Sto tisoč ljudi je na veličasten način proslavilo 5501etnico kosovske bitke in se poklonilo nesmrtnim junakom, ki bo položili temelj jugoslovanski svobodi. Proslave so se udeležili tudi zastopnik Nj. Vel. kralja in kneza namestnika Pavla, divizijski general Ne-deljkovič, maršal dvora Antič, vojni minister armijski general Nedič to prCdšctLulk parlamenta Simonovič, — Prometni .minister dr. Mehmed Spaho je umrl pretekli teden v Beogradu. Zadela ga je srčna kaj). ??jvgova smrt je velika izguba za našo držat'?, 3“ je vodja bosenskih muslimanov in podpredsednik JRZ. Njegovo truplo so prepeljali v rodno Sarajevo, kjer se je pogreba udeležila skoraj vsa vlada s predsednikom Cvetkovičem na čelu. — Minister brez portfeija in senator dr. Džefar Kulenovič je postal prometni minister in voditelj bosenskih muslimanov namesto umrlega dr. Spaha. — Mladinskega tabora v Mariboru pod pokroviteljstvom NJ. Vel. kralja Petra so se poleg njegovega zastopnika udeležili gradbeni minister dr. Krek, minister brez portfeija Bnoj, pravosodni minister dr. Ružič, minister ptt. dr. Altiparmakovič, minister za gozdote in rudnike Pantič, minister za telesno vzgojo čejovič, ban dr. Natlačen in več drugih odličnikov in množica članov in članic slovenske katoliške mladine.
•
Položaj v Tlencinu se ni izboljšal. Japonci so se začeli pogajati z Angleži in so jim postavili štiri pogoje za mirno rešitev spora, blokade pa še niso ukinili. Izgledi za mirno rešitev spora So zelo majhni. — Položaj v Gdansku se je pretekli teden iznenada zelo poslabšal. Neprestano so se pomikale velike kolone tovornih avtomobilov z nemškimi »civilisti«, poleg tega so pa prevažali po kopnem in po morju do-
sti orožja in streliva v Gdansk in gdanskim Nemcem delili plinske maske. Razen tega so Poljaki v bližnji Gdinji manifestirali za svojo pomorsko moč in prisegli, da se bodo večno borili zanjo. V začetku tega tedna je napetost nekoliko popustila, toda za nedoločen čas. — Predsednik francoske vlade Daiadier je v parlamentu govoril o francoskem oboroževanju in je med drugim dejal, da so francoske utrjene meje porok za mir. Francija je pripravljena sodelovati s tistimi državami, ki imajo isto željo, pripravljena je pa tudi z vsemi silami boriti se proti sleherni nadvladi. — Pre-»ident poljske republike Moscicki je na pomorski proslavi v Gdinji poudaril, da sta Gdansk to Gdinja življenjskega pomena za državo, zato se bo Poljska z vsemi silami borila zanju.
— Anglija je odgovorila na nemško odpoved pomorske pogodbe s spomenico, ki v njej odločno zavrača Hitlerjevo trditev, da bo Anglija vselej nasprotna Nemčiji. Angleška vlada poudarja, da bo nasprotna le tedaj, če bi bila katera izmed njenih zaveznic, ki je Anglija zanje porok, napadena. Angleška vlada je pripravljena pogajati se z Nemčijo, ako bi dobila poprej zagotovilo, da nove pogodbe ne bo tako enostransko odpovedala kakor to pot. Nemčija je izjavila, da je nova pogodba z Anglijo nemogoča. — Angleški zunanji minister Halifax je v svojem govoru na neki večerji, prirejeni njemu na čast, pretekli teden svaril vse, ki bi hoteli z nasiljem uveljaviti svoje namere. Anglija je odločena iti do kraja. Nasilje ne vodi k sporazumu, kajti zanj je potrebno brezpogojno zaupanje. — Pogajanja med Anglijo in Rusijo se še nadaljujejo. — Vlada Zunanje Mongolije je proglasila vojno stanje v vsej državi in ukazala prebivalstvu, na se izseli iz obmejnega pasu. V Tokiu menijo, da se je to zgodilo na rusko pobudo.
— Italijanski listi svetujejo Poljski, naj Nemčiji popusti, ker Italija ne želi, da bi Poljska izginila iz evropskega zemljevida. — Angleški imperij je pripravljen. To se je najbolje pokazalo pri nedeljski veliki paradi v londonskem Hyde-Parku, kjer je mimo kraljeve rodbine korakalo 20.000 mož in žena, članov posameznih oddelkov
za letalsko obrambo. Zvečer je predsednik Chamberlain govoril po radiu in prebral zahvalno poslanico kralja Jurija. — Francoski zunanji minister Bonnet se je sestal z nemškim pariškim veleposlanikom grofom Wel-czkom, njegov angleški tovariš Hali-fax pa z londonskim nemškim poslanikom. Obema razgovoroma pripisujejo velik pomen. — Predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov je odpotoval v Berlin. Njegovemu obisku pripisujejo velik političen pomen.
Prekmgrski teden je uspel čez vse
pričakovanje. Razstavo je obiskalo svojih 50.000 ljudi. Tudi zadnji teden, ko je bila razstava podaljšana, je bila nad vse dobro obiskana.
Spomenik pokojnemu slovenskemu pisatelju pro'. dr. Ivanu Lahu so odkrili na pokopališču pri sv. Križu v Ljubljani. Kako je bil pokojnik priljubljen pri vseh slojih, je pokazala številna udeležba. Poleg zastopnikov vseh mogočih kulturnih društev, se je odkritja spomenika udeležila tudi veliko meščanov. Engelbert Gangl je pokojnega prijatelja počastil z ganljivim govorom. Doprsni kip stoji na granitnem podstavku; izdelal ga je kipar Niko Pirnat.
Vprašanje prehrane kože sloni na notranjih in zunanjih komponentah. Hranilna moč aktivnega holesterina Solea-kreme je za prehrano kože važnejši činitelj, kakor bi mogli slutiti. SOLEA krema za boljšo prehrano kože.
tmniiiimiiimiiiiiiiiiB.
KOLESA)
S damska In molka, nafnoveišt 3 ~ letoinii modeli v največji le- 5 S birl naprodat po neverjetno 2 5	nizkih	cenah.	^
| NOVA TRGOVINA |
| TVHCVA (MMMSM) CHT« M |
2 nasproti Gospodarske zveze 5
Knjiga u zdravilnih rastlinah iz leia 15911. V neki knjigi o zdravilnih rastlinah iz leta 1950. čitamo naslednje: ^Uživanje potrošnika (divja cikorija), kuhanega z ječmenovim sladom, prija onim, ki čutijo kdaj bolečine v želodcu.? Pijača iz cikorije je bila torej že v srednjem veku znana po zdravilnosti. Ko so z Vzhoda prenesli v Evropo zrnato kavo, je postala cikorija v podobi dobre bele kave e pravim Frančkom sestavni del naše vsakdanje hrane.
8 pokvarjenim sirom se je zastrupila Slovenka Mila Kokaljeva, šivilja v Beogradu. Na trgu je kupila nekaj sira in ga pojedla. Kmalu so jo pa popadli hudi krči in v bolnišnici je kljub prizadevanju zdravnikov kmalu nalo izdihnila.
Avto je podrl kolesarja Miljo Gorca, sina ljubljanskega trgovca s športnimi potrebščinami. Na križišču Večne poti in ceste, ki drži v Dravlje, je privozil neki avtomobilist, ki je treščil v mladega kolesarja in ga podrl. Pri padcu si je pretresel možgane, razen tega se je pa uročno pobil po rokah in nogab.
Strela je udarila v domačijo posestnika Matije Rokavca iz Zgornjih Žer-javcev. škoda znaša okrog 20.000 din.
Obe nogi si je zlomil 451etni progovni delavec v železniški kurilnici v Trbovljah Jernej Žibret. Doma v Bev-škem pri Zagorju je na lipi obiral cvetje, pa mu je na veji s|>odrsnilo, da je padel v globino. V bolnišnici je poškodbam podlegel.
Nesreči. 65Ietna prevžitkarica Neža Sledičeva Iz Gorenje vasi pri Rogatcu je prala pri potoku perilo, pa ji je spodrsnilo in si je zlomila roko v ramenu. 13!etni posestniški sin Ivan Krollič iz Malih Dol je padel z voza in si zlomil desno roko v zapestju.
Na leto dni ječe je obsodilo ljubljansko sodišče 281e(nega tatu Jožeta Jugoviča iz MoraČe pri Kraljevcu. Konec maja je prišel v Laze, kjer je iz zaklenjene hiše železniškega uslužbenca Jurija Pokovca ukradel 7000 din gotovine. Odpeljal se je proti Zagrebu, a že v Zidanem mostu so ga prijeli. Pri njem so našli še 5300 din gotovine. Za tatvino se bo pokoril v zaporu.
Veliko maturo je napravil tekstilni delavec Ivan Količ iz Sremskih Karlovcev. Doma je iz družine 6 17 otroki. Oče mu je že zgodaj umrl, zato si je moral kmalu sam služiti kruh. Pred štirimi leti je stopil v tekstilno tovarno kot delavec in poleg tega v štirih letih napravil izpite čez osem razredov gimnazije z veliko maturo. Zdaj se bo še nadalje posvetil tekstilni stroki in bo postal tekstilni strokovnjak.
Narednik planinskega polka je postal operni pevec. Tihomir Kunič jp doma iz Mačve v Srbiji in že od nekdaj sijajno poje. Ker so njegovi starši revni, se ni mogel šolati. Nekoč g«1 je- v Kraljeviči slišala peti neka berlinska operna pevka in mu ponudil« mesto v berlinski operi. To je p« odklonil. Zdaj bo kmalu slekel vojaško suknjo in se posvetil petju.
Hranilne knjižice, shranjene v peči, so zgorele bogatašu Jožefu Kampušu iz Sarajeva. Dal je očistiti hišo in odšel od doma. Po poti se je spomnil, da ni spravil petih hranilnih knjižic in 13 tisočakov, shranjenih v peči V kopalnici. Brž je šel domov, a našel je samo še pepel. Delavei so trdili, da so jih nevede zažgali. Pri preiskavi so pa ugotovili, da so zažgali samo dve hranilni knjižiei, ostalo si pa najbrže med seboj razdelili. Zdaj se bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
Avtobusni promet namesto tramvajskega bo uvedla beograjska mestna občina prihodnje leto na progi Kale-megdan—Slavija. V ta namen je naročila 20 novih avtobusov. Tramvajski promet Im)do potlej ukinili.
Z električno žico se je obesil na obešalnik 74tetni tesar Henrik Breznik iz Maribora. Našli so ga že mrtvega. V poslovilnem pismu je napisal, da gre v smrt zaradi neozdravljive bolezni.
l*o nesreči je ustrelil neki tujec Franca Pintariča iz Razkrižja pri Mariboru. Tujec je prodajal samokrese in ko jih je preizkušal, se je pripetila nesreča. Pintariča je zadel v trebuh, da je po prevozu v bolnišnico izdihnil.
Več ko za milijon dinarjev škode je napravila povodenj samo v Vuzenici v dravograjskem okraju. Samo na cestah in mostovih je za svojih 690 tisoč dinarjev škode.
Sinjskn polje bodo začeli osuševati tamošnji kmetje; potrebovali bodo 12 milijonov dinarjev. Ko bo delo končano, bodo pridobili okrog 4800 ha rodovitnega polja.
Neznanec je ustrelil iz zasede tri kmete v Vezišču pri Vojnem križu. Kmet Tomo Košak z lBletnim sinom Ivanom in Dietnim sinom Slavkom, kmet Stjepan Strebačič z 181etnim sinom Ivom in Stjepan Blaguševič so se vračali domov. Na lepem je začel nekdo iz zasede streljati nanje, dokler niso vsi ležali na tleh, razen kmeta Srbačiča. Nanj je neznani morilec navalil z nožem in ga šestkrat zabodel. Vzrok napada ni znan, menijo pa, da je vmes politično sovraštvo.
Goreti je začelo v ljubljanski kurilnici, in sicer v skladišču. Vnela se je neka polica in bi imel požar lahko Občutne posledice, če ga ne bi o pravem času zapazili. Ogenj je očitno nekdo podtaknil.
Listek ..Družinskega tednika"
HftIPOPuiARHEiSA DAHA NA ANGLEŽ
Kraljica Mary in Angleži
Kraljici Mary se je pred kratkim pripetila avtomobilska nezgoda. Prav ob lej nesreči so angleški listi s svojim pisanjem pokazali, kaj misli angleški narod o svoji kraljici materi.
Kraljica Mary je ležala v svoji sobi v Marlborough-housu. Stregla ji je sestra Katarina Blackova, irska bolničarka, ki je negovala pred smrtjo tudi kralja Jurija V. Kraljičin osebni zdravnik je lord Dav/son oI Paine, oči ji pa zdravi sir Richard Cruise.
Ta dva zdravnika sla pomirila Angleže, ki so se razburili zaradi kraljičine bolezni.
Tudi med boleznijo je ostala kraljica Mary zvesta svojim dolžnostim in je delala vsa dela, ki jih človek lahko doma naredi.
Z 72 leti kraljica Mary še zmerom misli, da kraljevski položaj pripada narodu. Pred nekaj dnevi se ji je
neki član kraljevske rodbine pritoževal, da ga novinarji neprestano priganjajo, naj izda skrivnost neke odločitve, ki je kraljica Mary ni hotela Izdati javnosti.
»Povejte jim, za kaj ste se odločili, pa vam z njimi ne bo treba več iz-gut!‘<iti časuh, mu je svetovala kraljica Mar y.
Nikoli ni simpatija!* 8 tistimi, k1 zanemarjajo javne dolžno'!',- ker ni nikdar skoparila s svojo močjo. LMS-rom je delala tisto, kar je od nje zahteval narod in še več.
Vsak dan bi lahko njene častne dame povedale za kakšno njeno delo, za blagor angleškega ljudstva.
Nedavno je bila navzočna pri nekem predavanju. Izvedela je, da je predavateljeva žena z otroki tudi v dvorani. Pristopila je k njim In jim prisrčno čestitala. Njena prijaznost se je zanesljivo globoko vtisnila v spomin predavateljeve družine.
Ko je ljudstvo Izvedelo, da je kraljica po avtomobilski nesreči ostala v hiši nekega zdravnika v predmestju, so se mnogi spraševali: kakšno se neki zdi kraljici io skromno stanovanje, ko je navajena takšnega udobja. To so govorili zanesljivo zato, ker niso vedeli, da kraljica najbolje v vsej kraljevski družini pozna razmere srednjih slojev.
Medlem ko drugi člani visokega rodu sprejemajo goste s povabilom in prav tako na povabilo odhajajo na obisk v skromna londonska predmestja, prihaja kraljica Mary sama, brez napovedi, pa jo vseeno povsod z veseljem sprejmejo.
V zadnjih mesecih so pa mnogoštevilne dolžnosti kraljice Mary zbudile začudenje tudi pri tistih, ki so vajeni njene neprestane delavnosti. Nekdo, ki je zmerom v kraljičini bližini, je opazil, da je kraljica mati zmerom trudPM, da pa tega sama neče nikoli priznati.
Menda sploh ni dolžnosti, ki }S kraljica Mary ne bi izvršila, če so ji jo bili naložili. Skoraj četrtino opravkov v kraljevem dvoru sama uredi.
Vsak dan vstane precej zgodaj, bere časopise, sprejema pošto in nanjo odgovarja, potlej pa sestavlja svoj program.
Neki primer za dolžnike: zmerom točno plačuje svoje račune, takoj ko jih prejme. S svojih poslovnih sestankov se vrača že tedaj, ko druge visoke dame še spe. Od krojača gre že ob pol desetih zjutraj, kar je za Angleže še zgodaj. Pred kosilom pa obišče svoje sinove.
Najbolj se razlikuje od drugih žensk v tem, da nikoli nima časa za
popoldanski počitek. Če kosi domd, je ob pol treh spet zunaj.
Če se zgodi, da mora pozno v noč ostati v družbi, na primer pri kakšni lepi gledališki predstavi, se odpočije med šesto in sedmo uro, preden se obleče za večerjo.
Če pride k mizi prezgodaj, bere alt pa plete razne malenkosti v dobrodelne namene.
Zadnji čas so bile še njene dvorne dame in tajniki trudni od dela, ki so ga z njo vred urejali.
Ko si je pred kratkim kraljica Mary ogledala neko razstavo v May-jairu, je prišel k njej samo en no-vinil!.- Kraljica si je z njim ogledala razstavo, svG‘« uradne spremljevalce je pa pustila zadaj. Mislili sot da bo na razstavi ostala kakšnih deset nut, a proti pričakovanju je ostala eno uro in se zanimala za vsako podrobnost.
Na dobrodelnih prireditvah ni samo pokroviteljica temveč tudi na njih sodeluje in jim pomaga s svojimi uslugami.
Kraljica Mary je spremenila Marl-brough-house iz navadnega bivališča v pravi uradni dom kraljice, skoraj umetniški, zelo praktičen in kaj prijeten.
Kraljica Mary stanuje v bližini Buckighamske palače in je še zme-
V«* sena se je prevrnil posestniku Grumu iz Slap pri Dev. Mar. v Polju. Posestnikova liči Helena je sedela na vozu, padla z njega na neko ograjo in si zlomila nogo in dobila hude notranje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Na 8 let ječe je veliki senat v Ljubljani obsodil Antona Lavriča iz Do-bovice pri Litiji, ker je meseca marca ustrelil lovskega čuvaja .ložeta Odlazka, očeta petih nepreskrbljenih otrok. Soobtoženih je bilo še nekaj fantov, vendar so bili drugi oproščeni.
Novo dirkališče so na praznik sv. Petra in Pavla odprli v Št. Jerneju na Dolenjskem. Uredilo ga je s pomočjo banske uprave tamkajšnje jahalno in dirkalno društvo. Ob tej priložnosti so bile tudi konjske dirke, ki so prav lepo uspele. Pokrovitelj prireditve je bil ban dr. Marko Natlačen, ki je imel ob tej priložnosti tudi nagovor.
lOOletna študentovska inati Marija Petričeva je umrla v zavetišču za onemogle v Ljubljani. Pokojna je bila znana med predvojnim študentovskim svetom kot dobra in skrbna študentovska gospodinja. Baje je bila najstarejša Ljubljančanka, saj bi v nedeljo praznovala svoj stoti rojstni dan. Tako se je pa za stoletnico preselila v večnost.
Nov sokolski dom so otvorili v Sv. Juriju ob Taboru. Prireditev so združili z zletom in nastopom sokolskega vranskega okrožja.
Prašiča so ukradli neznani tatovi iz hleva posestnika Ludvika Galeta iz* Javora. Ker je svinjski hlev precej! oddaljen od hiše, domači tatu niso! slišali. Sosedu so pa iz kokošnjaka od-t nesli pol tucata kokoši. Orožniki po-t izvedujejo za tatovi.	Z
Temeljili kamen za prvi sokolski! planinski dom na Pohorju so položili* na praznik. Slavnosti se je udeležilo! okrog 400 Sokolov iz vseh okoliških* krajev, posebno veliko pa iz Mari-* bora. V domu botlo našli okoliški So-* koli počitek in zdravje po vsakdanjem* delu.	♦
Strahovit umor se je pripetil pre-J tekli teden v Stožicah pri Ljubljani.Z Na obvestilo pastorka 521etne Alojzije* Bitežnikove 211etnega Ludvika Bitež-* nika se je podala na kraj zločina ko-J misija, ki je ugotovila, da ne gre zat samomor, kakor sta trdila pastorek in J mož pokojne, temveč za strahovit t umor. Oba so aretirali in ju odvedli* v policijske zapore. Policija si priza-t deva, da bi poizvedela za vse okoli-* ščine in umor pojasnila.	j
Vsesokolski zlet v Nevvvorku so pri-* redili v Ameriki naseljeni Čehi in| Slovaki, udeležili so se ga pa tudi? naši sokolski rojaki. Prireditev je bila* na velikem newyorškem telovadišču.* Pokrovitelj je bil dr. Beneš, bivši J predsednik češkoslovaške republike. ?
80 članov grško-jugoslovanske ligcj bo obiskalo našo prestolnico in druge j kraje. V Jugoslaviji bodo gostje jugo-X slovansko-grške lige in nekaterih go-,' spodarskih društev. Pohiteli bodo tudi;; na Avalo in Oplenac.	I
Brzi vlak je začel goreti na progi; med Grobelnim in Celjem, in sicer na prehodu med enim in drugim že-; lezniškim vozom. Strojevodja je vlak; ustavil še o pravem času in tako se; je posrečilo ogenj pogasiti. Najbrže je; ogenj zanetila iskra iz lokomotive. !
Obe roki si je zlomila pri padcu s; češnje 481etna Marija Muhičeva, po-; sestnikova žena iz Zgornjega Jakob-' skega dola pri Mariboru. Zdravi se v bolnišnici.
Mariborski mali kazenski senat je; ol>sodil tatinsko družbo, ki je kradla; konje in vozove in jih prodajala.; Pred sodiščem so se zagovarjali 47-; letni Ivan Mlaker, 361etni Rihard Sa-; bo in 241etni Anton Predan.	;
Nenavadna smrtna nesreča se je pripetila v Ludbregu v reki Bednji. Dva ribiča 6ta vsak na enem bregu lovila ribe. Eden je drugega pozval,! naj mu vrže palico z ostro konico.; Ker so se v vodi kopali tudi kopalci,; je konica zadela v prsi mladega! krznarskega pomočnika, 181etnega! Vladka Hrešča, ki je prav takrat pri-! šel iz vode. Konica ga je zadela v sr-! ce, da je bil na mestu mrtev. Nena-; vadna smrt mladega fanta je zbudila! mnogo sočutja.	;
Tekme jadralnih modelov na Blokah so priredili ljubljanski modelarji. Tekem se je udeležilo 67 modelarjev, ki 60 se prav dobro izkazali. Tekme so lepo uspele in so tekmovalci dobili lepe nagrade. Vsekako kaže sleherna prireditev te vrste, da 6e mladina vse bolj zanima za sinji šport.
Izletnega tatu so prijeli orožniki v Dravogradu. Učenec ljudske šole Anton V. je kljub svoji mladosti že izurjen tat koles. Klatil se je po cesti iz Dravograda v Maribor in povsod kradel kolesa, kjer se mu je ponudila priložnost. V njegovem skrivališču so našli štiri ukradena kolesa.
Pes je povzročil hudo nesrečo na cesti v Št. Pavlu pri Preboldu. Posestniški sin Ovirk Ivan je peljal na motornem kolesu svojo sestro, sredi vasi se je pa vanj zakadil neki pes. Vozač je izgubil ravnotežje m padel. Poškodoval si je ramo in komolec, sestra je pa dobila hude rane po obrazu in nogah. Zdravita se v celjski bolnišnici.
Ponesrečil se je pri gradnji stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda v Kranju delavec Kristijan Bigles iz
Most pri Kamniku. Pod dvigalom je pripravljal beton, delavec, ki ga je spuščal, ga pa ni videl. Dvigalo je padlo nanj in ga ranilo po nogah in hrbtu. Prepeljali so ga domov.
Stcašna prometna nesreča se je pripetila v nedeljo na železniški progi med Ljubljano in Št. Vidom. Slletni pletilec Franc. Debevc in 201etna brezposelna natakarica Ivanka Plankova sta se z motornim kolesom zaletela v prihajajoči vlak, ki sta ga na cesti brez zaporni? hotela prehiteti. Dekle je popolnoma razmesarilo, saj jo je vlak vlekel za seboj skoraj 65 metrov, vozač je pa s takšno silo priletel v napisno tablp, da se še dolgo ni zavedel in se v bolnišnici bori s smrtjo.
Prostovoljno jc šel v smrt zaradi ljubosumnosti 241etni policijski stražnik Ivan Sapunar iz Milne na Braču. Njegova zaročenka je nameravala odpotovati v Ameriko, kjer jo čaka drug ženin in to je mladega zaljubljenca tako užalilo, da si je vzel življenje.
Italijanski policijski višji uradniki so na poti iz Beograda na Bled obiskali Ljubljano. Ogledali so si mesto, na banovini jih je pa sprejel podban dr. Majcen. Ž avtomobili 60 se odpeljali na Bled, kjer jih je sprejel ban dr. Marko Natlačen in jim priredil banket.
Iustitut za gospodarska proučevanja bo uredilo trgovinsko ministrstvo. Nova ustanova bo morala sistematično proučevati gospodarsko življenje v sodelovanju s posameznimi gospodarski-♦ ♦♦♦»»«*♦»♦♦♦♦«♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦*;;
Zaradi varčevanja sigurno ne bi vzeli premalo kvasa, ker bi Vam kruh ne uspel. Podobno je tudi pri kuhanju kave. Izkušena gospodinja bo dodala vedno rajši več »Pravega Francka«, kakor pa premalo, ker »Franck« daje beli kavi fin, pojp okus in lepo zlatorjavo barvc^
Franck
lali bodo okrog pol milijona litrov mleka na mesec. Izdelovali bodo maslo, sir in kazein in bodo vse te pro-: izvode prodajali zlasti na Francosko.
Električno razsvetljavo bodo izboljšali v votlinah na Plitvicah. Osvetlili; bodo razile zanimive votlino, ki si jih; tujci radi ogledujejo in preuredili in-; stalacije, ki jih je pokvarila vlaga. ;
Z nožem je zabodel zagovornika; svojega nasprotnika kmet Marzim Gre-; gurič iz vasi Miholjanca pri Bjelovaru.! Ko je izgubil tožbo s sosedom, je 60-! seda najprej pretepel, potlej je šel pa! še nad njegovega zagovornika, odvet-! nika Marijana Saboliča. Dobil ga je! pred neko kavarno in mu zabodel nož! v prsi.	!
125letuico svoje ustanovitve je pro-; slavila te dni strelska družina v Pančevu. Strelske družine v stari Srbiji; niso bile samo športne organizacije, temveč tudi središča nacionalnega in; kulturnega del«. Iz njih so izšli napredni in narodno zavedni mladeniči in junaški borci za svobodo. Pančevski strelski družini je ob njenem jubileju Nj. Vel. kralj podaril lepo zastavo.
Ce veti omete ati ne
Te dni so v solunski bolnišnici operirali kaj nenavadnega bolnika. Delavec Pozejdon Kuma-nanos iz Kaliteje si je moral dati operirati želodec zato, ker je pred nekaj dnevi pogoltnil majhno srebrno žličko. In zakaj jo je bil pogoltnil? Da bi zaradi tega ,junaškega' dejanja zaslovel pri svojih prijateljih. Pozejdon je sicer moral na operacijsko mizo, svoj cilj je pa vseeno dosegel, saj zdaj ni slaven samo doma, pač pa pišejo o njem mnogi grški in tuji časopisi.
Za vsak prispevek v te] rubriki plačamo 20 din
Brezsrčnost pa takšna!
Moje trimesečno dete so vozili starejši otroci okoli domače hiše. Kmalu so me klicali k malemu. Ko pritečem, ugledam pri njegovih nogah tleče pleničke, ki so se vžgale od cigaretnega ogorka. Kdo ga je vrgel v voziček k otroku, mi je uganka. Ker naši otroci še ne kadijo, je to storil pač nekdo odraslih, morebiti mimogrede, ali ga je pa vrgel kdo iz stanovanja skozi okno. V obeh primerih pač velika brezbrižnost, ki je že neštetokrat povzročila marsikje veliko škodo.	Prizadeta.
V vasi Jasenovcu pri Daru-varju imajo nekega vaščana, ki čeprav že štirideset let star, še nikoli ni stopil iz zibelke. Ta nesrečnež se je rodil kot čisto normalen otrok, toda iz neznanega vzroka je okrnel in ni zrasel več ko 1 meter. Noge in roke ima tako šibke, da ne more ne hoditi in ne jesti. Tudi sliši slabo, samo vidi dobro. Neusmiljena usoda mu je dala v pomoč samo mater, ki že štirideset dolgih let skrbi za svojega ubogega sina...
Žrtev svoje raztresenosti je te dni postal sarajevski mesar Samuel. Kampus. Dal je očistiti stanovanje, toda ker se je bal, da bi mu kdo iz predalov ne izmaknil kakšne hranilne knjižice, je vse svoje i-rednostne papirje in še bankovec za 1.000 nemških mark shranil v peč v kopalnici. Drugo jutro je pa velel peč zakuriti. Zdaj si pozabljivi Samuel ruje lase, kajti v peči je zgorelo nič več in nič manj ko pol milijona bankovcev in vrednostnih papirjev...
V Valjevu v kavami služi natakarica — v moški obleki. Dekle je iz romantičnega zakona neke Avstrijke in Živorada VukiSevi-ča, kmeta iz Gornjega Lajkovca. Živorad se je z Avstrijko spoznal v svetovni vojni. Po vojni sta se vzela, a nekaj let nato ločila. Njuna hčerka, Veroška, je hotela k četašem, toda mati ji tega ni dovolilu. Dekle se je pa vseeno tako navadilo nositi hlače in kratke lase, da zdaj tudi sicer nastopa kot moški in je v kavarni rajši ,natakar' kakor ;natakarica
Osebne vesdi
Nekaj o tujskem prometu
Pravijo, da smo Slovenci izvrstni organizatorji tujskega prometa in da se more v tem oziru le malokdo kosati z nami. Menda res. Evo dveh značilnih primerov:
Sedim v dokaj čedni restavraciji v znanem letovišču. Z zanimanjem berem jedilni list, ki mi obeta okusen in cenen obed. Naročim juho, govedino, špinačo, krompir in močnato jed. Prosim, naj pridenejo k špinači še eno jajce (volovsko oko). Ker nisem petičen, sem že vnaprej previdno zračunal, koliko stane obed po jedilnem listu. Natakarica pove račun. 21 dinarjev. — »Kaj? Kako?... Saj sem vendar izračunal, obed stane 15 dinarjev!« Molim ji jedilni list pod nos. »Da, da, toda vi ste naročili : »ochsenaugen« na špinačo in to je ;,Specialna* jed, ki stane 8 dinarjev.
: Navadna špinača pa stane res samo !2 dinarja.« Debelo sem požrl in pla-;čal. Res, za en »ochsenaugen« 6 din ! je malo prehuda za moj žep, toda kaj ! hočeš — to je letovišče in »ochsen-!augen« je »Specialna« jed in kar je ! glavno — takšne cene so pač v in-! teresu tujskega prometa...
; Utrujen jo primaham pozno po-; noči v hotel. »Sobe z eno posteljo so ;vse zasedene, pač pa lahko dobite ; sobo z dvema posteljama, seveda pa ;morate, čeprav ste sami, plačati obe ; postelji, 75 dinarjev.« Kaj hočeš — ;tu ni izbire in pomišljanja, pozna ;noč je in težka utrujenost vrta po ; kosteh.
t Zjutraj ob petih me prebude. Hi-»teti je treba na vlak. Vratar mi pred-
► loži račun in na mah me mine vsa »zaspanost, ko vidim ceno.« Saj je to ! nemogoče, kako 96 din, ko ste mi pa »rekli, da stane soba 75 din?!« »Je >že res, soba stane 75 din, toda občinska doklada, postrežba, snaženje !čevljev itd. 96 din!« Hm, seveda, se-
► veda, račun je res točen, za pritožbo
► ni časa, ker vlak ne čaka, račun je
► treba plačati.
► Na postaji nagradim hotelskega
► slugo za prenos prtljage, a ne morem
► si kaj, da ne bi vsaj nad njim malo
► zarobantil zaradi hudega razočara-
► nja. Dečko pa, ki ga je nagrada
► spravila v neverjetno dobro voljo in
► uslužnost, mi prijazno pomežikne in ►pove: »Gospod, drugič kar energično
► zahtevajte sobo z eno posteljo, saj ►jih imamo zmerom dovolj. Samo vra-
► tar ima strog nalog oddati najprej {vse sobe z dvema posteljama. Da, da | gospod, kdor se na hotele ne spozna, [ pa nasede...«
t Res je malo takšnih žalostnih pri-t merov, toda ti naj v interesu našega [ ugleda popolnoma izginejo. B. Z.
Poročili so se: Na Jesenicah:' g. Repovš Ferdinand, uradnik KID.; in gdč. Zora Kinkova, uradnica I. De-; lavskega konzumnega društva na Je-; senicah. V Kranju: sodnik Stanko; Fortuna iz Radovljice, in gdč. Mimi; ša vijeva, uradnica pri dr. Megušarju; v Kranju. V Zagrebu: trgovec Dra-' gotin Novakovič iz Zagreba, in Sloven-' ka gdč. Kristina Goriškova, prva jugo-; slovanska diplomirana pilotka in; upravnica pošte Zagreb 14. V Parizu:; g. Juro Krdner, veletrgovec iz Prage,; in gdč. Petja Jugova iz Ljubljane. V; Murski Soboti: prof.Viktor Smo-; lej, in gdč. Avgusta Gaberščikova, uči-; teljica. — Obilo sreče!	;
Umrli so: V Ljubljani: Marija; Planinškova, trgovčeva žena; primarij; dr. Franc Derganc; Hinko Perne, viš.; fin. svetnik v pok.; Marija Černetova,; ; pos. V Celju: 781etna Antonija Ber-; :nova, roj. Kotnikova, trgovčeva vdova;! ;461etna posestnica Rozalija Pevčeva iz;
• Sv. Stefana pri Šmarju; 471etna po-! •sestnica Antonija Vidrihova iz Sv. Je-! ;derte pri Žalcu. V Mestru pri Be-!
• netkah : Gizela Juretičeva, žena les-! j nega trgovca in sestra pesnika Grad-! •nika. V Zagradu pri Celju: 78-! ;letna oskrbnica Uršula Trbovčeva, V, •Ostrožnem pri Celju: 631etna! •posestnica Neža Kovačeva. Na Je s e-! jnicah: 661etni Kočar Rudolf, delo-! ;vodja KID. V Kosezah: Franc Pe-! ;gam, orožniški nar. v pok. V Ga-! ; ber ju: 631etna pos. Marija Koline-! ;tova, roj. Lustrova. V Studenicah! ;pri Poljčanah : 721etni Jože Koki,: ;šol. upravitelj v pok. V Klečah pri [Dolu: Ivan Gostinčar, gostilničar in tpos. V Dolu pri Hrastniku:
'Fric Burger, ravn. hrastniške kemične; tov. v pok. V Gornjem Gradu: Kranjc Franjo, višji drž. uprav, v pok.
V	Šoštanju: Ivan Pukl. V Hudi južni: 841ebni Simon Kemperle, pos., trg. in gost. V Lopati pri Celju: 611etna pos. žena Antonija Kranjčeva. — Naše iskreno sožalje!
mi ustanovami in dajati obvestila o stanju gospodarstva in o njegovem razvoju.
Veliko mlekarno in tvomico kazeina
IhhIo zgradili v Bjelovaru. Dela se bo lotila neka francoska družba. Prede-
a vendar napravite najbolje, če si kupite blago za Vašo novo obleko v znani manufak. veletrgovini
JI. HUUtouc
Lingarjeva utica - Pred Skotijo
kjer Vas bodo dobro in poceni postregli!
Plačajte naročnino!
<H> lOOletuiri smrti zaslužnega slovenskega pravnega znanstvenika To-•iiaža Dolinarja so pohiteli člani društva »Pravnik« v njegovo rojstno vas Dorfarje pri Škofji Loki, kjer so mu položili venec in se tako oddolžili njegovemu spominu. Pred več leti so mu na rojstni hiši odkrili že spominsko ploščo.
Otrok je zgorel v goreči baraki v Crefu pri Celju. V baraki sta stanovali brezposelna delavka Kranjčeva in njena hči Škobernetova z otroki. Otroci so najbrže po neprevidnosti zanetili ogenj, ki je v trenutku zajel vso barako. Ženski z dvema otrokoma sla *e rešili, v poslopju je pa ostalo polletno dete in zgorelo.
Razstava prve slovenske šole slepih
*	Kočevju je nad vse lepo uspela, “■la je skrbno urejena in je pokazala ^možnosti in trud naše slepe dece. Ob 'ej priložnosti so odlikovali požrtvovalne učitelje, med njimi slepega mojstra Dolinarja, ki vodi delavnico in obrtno šolo.
Prometna nesreča, škofjeloški trgovec z zelenjavo in sadjem Marjan Tib-jjaš se je z motornim kolesom na nekem ovinku zaletel v neki osebni avto >n se precej občutno pobil. Še hujša jf J*a materialna škoda. Zdravi se v bolnišnici. V Trebiji v Poljanski doni je s kolesom padla pod voz zasebnica Mure Marija, ki se je s triurnim otrokom peljala na kolesu.
lomila si je roko, otrok je dobil pa e nekaj prask.
Hudournik je vdrl v vas Subotnico J' aleksinskem okraju. Ves dan je lilo ko iz škafa, zvečer je pa vdrl osem ®etrov visok hudournik skozi vas, po-“Iral je hiše in odnesel 11 ljudi, 66 krav in volov, veliko konj, svinj in drobnice, Podobne nesreče ne pomnijo daleč na okrog.
tioreči avtomobil je vozil skozi vas Vrbovec pri Zagrebu. Vaščani so zagledali tovorni avto, ki je na zadnjem delu gorel. Začeli so šoferju klicati, a ta jih kajpak ni razumel. Ogenj je opazil šele takrat, ko je bil že v nežnosti. Skočil je iz drvečega avtomobila in se precej poškodoval. Avto le še nekaj časa drvel naprej in se zvrnil v obcestni jarek.
200(1 din vredno zlato uro je prodal 7a 10 din 2‘21etni Ivan Korpar; ukradel jo je posestnici Rozaliji Paligi z blejskega vrha pri Mariboru. Mislil je, da je medeninasta, zato jo je za ■*0 din prodal nekemu lilapcu, ta pa nekemu posestniku za 40 din.
Dvakrat sta zabodla neki Ivan Beg >n njegov tovariš Romana Čučka, ki |e je peljal s kolesom iz Maribora v Slivnico. Brez razloga sta ga zabodla *n ga pustila na cesti. Za napadalce-nia poizvedujejo orožniki.
Z bezga je padel kranjski gostilničar Franc Bruljc. Ko je obiral bezeg Pred svojo hišo, je po nesreči padel, si zlomil nogo in dobil hude notranje Poškodbe. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kljub prizadevanju zdravnikov poškodbam podlegel.
Ka Jalovcu se je ubil mladi, komaj 2lletni slušatelj ljubljanske juridične fakultete Dušan Klepec, sin lani preminulega dr. Klepca. S prijateljem se je odpravil po plezalni poti na Jalovec, ni bil pa prav posebno razpoložen. Prijatelj ga je opozarjal, naj se rajši ynieta, toda Klepec je vztrajal. Ko ga je prijatelj poklical, se ni več odzval njegovemu klicu. Padel je v globino •n se ubil. Vrv se je utrgala in tako tudi njegov prijatelj ni mogel ne nazaj ne naprej. Rešil ga je znani Plezalec Zupančič. Truplo mladega ponesrečenca so prepeljali v Ljubljano.
OKVIRJI
za
SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova ul. 4
lom glava družine. Po njenih mislih in željah se ravnajo vsi člani kraljevske družine.
Ko je nedavno tega kentski vojvoda spremenil grad »Coppius« v otro-iko zdravilišče, je storil to po njeni ielji.
Celo tedaj, ko je kraljica Elizabeta Izbirala klobuke za obisk v Kanadi, H je bila kraljica Mary glavna svetovalka. Po njenih nasvetih je kupila Elizabeta same takšne klobuke, da njen obraz lahko vidimo z vseh strani.
Najlepša naloga kraljice matere je zdaj nadzorstvo nad vzgajanjem malih princesk. Prav posebno jih nadzoruje tedaj, ko staršev ni doma.
Ko je opazila, kako hočejo loto-Srafi slikali jokajoče se princese, jih ie kraljica Mary prosila, naj ju puste Pri miru, ker to škoduje njunim živcem.
Ce so pa novinarji in lotograii nadlegovali njo, se ni nikoli jezila. To Pa zato, ker ve, da je to njihova dolžnost in jim raje pomaga pri delu, kakor da bi jih ovirala. Pogosto je kraljica Mary nalašč naredila pro-s(or časnikarjem ali pa napravila kakšno kretnjo, ki je sliko polepšala. Dejstvo je tudi, da se zmerom okrog kraljice Mary zbere več ljudi kakor okrog katerega koli člana kraljevske družine.
Predsednik japonske vlade baron HI-
will|j§jp
uničili.
Prenosljiva zaščitna hišica proti letal-
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez*
Julij, avgust penzion 10 dni din 750'- Vračunano : stanovanje fizvzemSi sobe Terapile), hrana, zdraviliške takse, sobna postrežba ter pitna kura'— Zdravnika ter zdravilne kopelji je plačati posebej.
Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Put-niku ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Pred 25 leti...
SMRT V POSLANIŠTVU
Koko je v avstro-ogrskem poslaništvu v Beogradu nenadno umrl ruski poslanik Hartvig
računavanje.
Hartvig je umrl 10. julija, ruski car je pa — pod vplivom svojim ministrov — v poslednjem trenutku spodbudil Srbijo k odporu, in 25. julija je bil izbruh vojne neizogiben.
Kronološki razvoj dogodkov v juliju 1914 po sarajevskem atentatu, glej »Tednikov tedenski leksikon«
na 9. strani.
Živci
kakor klavirske strune
Newyork, julija.
O nekem politiku, ki se za nič na svetu ni dal nikoli spraviti s tira, so pripovedoval, da ima tako močne živce kakor so žice klavirskih strun. Menimo pa, da nJ na svetu nikogar s takšnimi živci. Politikove živce so primerjali s strunami zato, ker so pač menili, da so zelo močne. Na newyor-ški razstavi so pa dokazali, da so strune zdaleč bolj močne kakor človeški živci. Tam namreč cel klavir visi na eni sami struni. če bi imeli ljudje takšne živce!
Angleški princesi Elizabeta m Margareta Koza sta dalj casa valni tečaj in sta se pred kratkim udeležili velike plavalne prireditve, ki ji je prisostvovala tudi njuna mati, kraljica Elizabeta. Na sliki: princesa Elizabeta kaže svojo spretnost pri reševanju neke svoje tovarišice.
Odvrnil sem: »Razložili ste mi zadevo in zato je zame urejena.«
Hartvig je zajel sapo in dejal: »Zdaj pa nekaj vse važnejšega. Ali mi boste — če morete — odkrito odgovorili, kaj nameravate s Srbijo?«
Bil sem pripravljen na to vprašanje in sem odgovoril, da bo naše ravnanje pač odvisno od preiskave, ki jo vodimo v Sarajevu. Ce bo preiskava pokazala, da je umora kriv kakšen anarhist ali zločinec, skratka človek, ki je zunaj slehernega zakona, ne bo nihče za to dejanje zvračal odgovornosti na srbsko vlado. Ko je Italijan Luccheni v Ženevi umoril cesarico Elizabeto, ni Avstro-Ogrska klicala na odgovornost ne Italije ne Švice. Če bi pa prišlo na dan — kar doslej še ni potrjeno — da so to dejanje storile in pripravile organizirane skupine ljudi, morda celo pod pokroviteljstvom in s pomočjo državne oblasti, nam bo morala srbska vlada pač pomagati krivce izslediti, jih primerno kaznovati in ukreniti vse potrebno proti takšnim prevratnim organizacijam. Toda Avstro-Ogrska bo v vsakem primeru spoštovala nedotakljivost Srbije.
Hartvig me ni prekinil niti z besedico. S težavo je vstal, mi ponudil roko in dejal:
»Popolnoma ste me pomirili, prijatelj, zahvaljujem se vam. In zdaj je še tretje vprašanje, a tudi to samo kot prijatelj prijatelju.«
Pri teh besedah je Hartvig počasi in hropeč zdrknil z divana na tla.
Poklical sem služabnika, sedečega pred sobo, in svojo ženo; žena je omedlelega poslanika skušala spraviti k zavesti s kolonjsko vodo. Tele-
ranuma, ima zadnje čase važne konference s svojim vojnim in zunanjim ministrom o kočljivem položaju na Kitajskem.
foniral sem po nekega zdravnika v soseščini, in že dve minuti nato je bil pri nas. Bežno je preiskal bolnika, potlej mi je pa dejal, da je vsaka pomoč zaman Čudil se je, da ni Hartvig že zdavnaj prej umrl. Noge je imel že do bokov hudo zatekle. Pozneje sem izvedel, da je Hartviga tik pred sestankom z menoj hotelo zadušiti in da so morali zato odpreti vsa okna na stežaj; pridružilo se je še razburjenje, saj je Hartvig upal, da bo mogel čakajočega prestolonaslednika potolažiti glede bodoče usode Srbije.
Poslal sem Hartvigov voz s sporočilom na rusko poslaništvo in nekaj minut nato sta prišla upravnik Strand-mann in Hartvigova hči. Gospe Hart-vigove ni bilo, mudila se je prav tedaj v Carigradu. Zdravnik je povedal, kaj je ugotovil. Upravnik je vprašal, ali' je minister pri nas kaj jedel ali pil. Povedal sem, da ničesar, in pokazal na nekaj ogorkov ruskih cigaret; nekako pol tucata jih je pokadil med najinim dvajset minut trajajočim sestankom -Hartvigova hči je bila tako netaktna, da je zahtevala in poduhala stekleničico kolonjske vode. ki je z njo moja žena drgnila pokojnemu srce in senci. Ponudil sem Strandmannu cesarsko dvorano, da bi tamkaj položili poslanika na pare, toda upravnik je to ponudbo kratko odklonil, češ da mora poslanikovo truplo kar najhitreje v poslaniško palačo. Med tem je prišel tudi neki srbski orožniški stotnik, da bi ugotovil vse važne okoliščine, toda vstop v palačo — po mednarodnem pravu eksteritorialna tla — sem mu kajpak prepovedal. Ob 11, uri ponoči smo prepeljali Hartvigovo truplo na rusko I poslaništvo ...
Turški pariški poslanik Suad Devaz podpisuje francosko-turško pogodbo v navzočnosti zdanjega francoskega zunanjega ministra Georgesa Bonneta.
Kajpak smo že vnaprej vedeli, da bo nenadna Hartvigova smrt povod raznim komentarjem in napadom; resničnost je pa to pričakovanje še prekosila. Na osmrtnicah, ki jih je objavila ruska vlada, se je bralo z velikimi črkami: »Umrl v avstro-ogr-skem poslaništvu.« Časopisi so me odkrito imenovali morilca in neki zdravnik mi je pozneje dejal:
»Lahko bi bili v truplo vbrizgali strup, da bi bil umor dokazan — toda za to smo bili prespodobni!«
Tudi sam sem doživel tiste dni nekaj groteskno smešnega. Dan po Hart-vigovi smrti se nisem utegnil doma obriti, zato sem stopil v neko brivnico. Ko me je brivec že namilil, je vstopil neki srbski častnik:
»No, kaj praviš, kako je Avstrijec umoril Hartviga?«
»Postregel mu je pač s skodelico črne kave . ..«
»Ne, še zdaleč ne! Baron Giesl je prišel včeraj z Dunaja in prinesel s seboj neki stol, ki ubija brez sledu'« Ker sem prav tedaj čutil britev na grlu, se nisem dal spoznati.
Še bolj tragične; kakor je bila tragična Hartvigova smrt sama po sebi, so bile pa njene posledice — tako bi človek vsaj sklepal — na pričetek svetovne vojne. Iz prejšnjih razgovorov s Hartvigom — družabno sva se vselej zelo dobro razumela, kajti to se mi je zdelo koristno za moj položaj — sem precej dobro poznal njegove nazore. Hartvig >e srbsko armado po dveh balkanskih vojnah zelo podcenjeval in je bil prepričan, da bi mi Srbijo v nekaj dneh zlasti, ker je menil, da Rusija takrat še ni mogla Srbiji učinkovito pomagati, ker še ni bila zgradila iz 17 francoskih milijard strateških železnic. Dognano je, da je Hartvig atentat na prestolonaslednika kar najostreje obsojal, ker se mu je zdel
— preuranjen.
Jaz vsaj sem prepričan: če bi bil Hartvig 23. julija 1914. — tistega dne, ko smo Srbiji poslali svoje zahteve
— še živel, bi bil Srbijo prisilil, da jih sprejme, pa najsi bi bile kakršne koli, z utemeljitvijo, da mora Srbija hraniti svoje moči do trenutka, ko bo Rusija lahko izzvala veliko ob-
postaje Inyoni, kjer je nameravala iz* stopiti. Najbrže se je toliko zanesla na. svojo trdo črnsko glavo, da je tvegala poizkus.
Namesto peklenskega stroja — nedolžna ura1
London, julija.
Pred kratkim so v Claypolu blizu mesta Granthama sedeli možje v vaški krčmi pri dobri kapljici. Med njimi je bil tudi načelnik zračne obrambe tega kraja, ki je na lepem zaslišaJ na klopi neko sumljivo tiktakanje. Ker je bil kajpak pod vtisom groznih londonskih atentatov irskih teroristov, je planil na sumljivi zavoj s »peklenskim strojem« in ga treščil v vaški ribnik. Ko se je vrnil, je svojim tovarišem in vsem gostom na dolgo in široko priopvedoval, kakšne nevarnosti jih je rešil. Kajpak so rešitev zanesljive smrti zalili in junaka na dostojen način proslavili.
Sredi najlepšega razpoloženja je pa prišel mednje tudi Mr. Linos, gojitelj poštnih golobov in hotel vzeti s seboj zavoj, ki ga je nekaj ur poprej pozabil v gostilni, V njem je bil dragoceni kronometer, ki ga je dal napraviti nalašč v Londonu; ponosno je povedal, da je njegov izum. Potreboval ga je za merjenje časa pri letanju svojih golobov. Ni bil pa malo presenečen, ko zavoja ni našel. V prostoru je zavladala zlovešča tišina. In ko so se ozrli po krivcu, tega ni bilo nikjer. Medtem se je splazil skozi zadnja vrata.
Okostje sta postavila na cesto
Pariz, julija.
V mestu Caenu v francoski provinci Normandiji se je pripetila dogodivščina, ki bi jo lahko pripisovali fantaziji kakšnega pisatelja kriminalnih romanov; zgodba je namreč tragična in groteskna hkrati.
Caenski policijski nadzornik se je z nekim sodnim uradnikom podal V neko najemniško hišo. V njej je stanoval že dolgo let neki čudaški najemnik, ki že poldrugo leto ni plačal ne najemnine in tudi ni odgovarjal na pisma in opomine, ki so mu jih pošiljali. Zadnj čas je bi torej, da ga postavijo pred vrata. Uradnika sta vdrla vrata in — strah in groza! — na-mestu moža na postelji našla samo še njegovo okostje. Možak je namreč pred poldrugim letom umrl in ker ni imel nobenega sorodnika in daleč na okrog ni bilo stanovalcev, je umrl, ne da bi kdo njegovo smrt sploh opazil. Tako sta uradnika namesto moža spravila iz hiše njegovo — okostje.
Pogumna črnka
Port Natal, julija. Pred kratkim so blizu železniške postaje Inyoni v južnoafriški provinci
/z spominov Vladimirja Giesl-Gieslingna, poslednjega avstro-ogrskega poslanika v Beogradu, povzemamo tele vrstice (napisane seveda z avstrijskega stališča) o enem izmed najbolj dramatskih dogodkov po sarajevskem atentatu, tik pred začetkom svetovne vojne.
Če hočemo pravilno presoditi pomen smrti ruskega poslanika v Beogradu pl. Hartviga, moram vsaj nekoliko orisati vpliv, ki ga je imel Hartvig na srbsko politiko.
V Petrogradu je imel ta nekdanji šef oddelka za azijske zadeve, ta pietkani politik iz stare šole Kaulba-rov in Bakuninov, ves prežet sovraštva proti Avstroogrski, veliko besedo. Sam se pa ni popolnoma ravnal po navodilih svoje vlade in je večkrat delal na lastno pest. V Srbiji je Hartvigova beseda veliko zalegla. V zunanjem ministrstvu niso ukrenili nič politično pomembnega, dokler ni rusko poslaništvo dalo svojega pristanka.
V prvi polovici julija 1914. sem prišel na Dunaj na referiranje — ravno v dneh, ko smo sestavljali noto i našimi zahtevami do Srbije, na temelju preiskave v Sarajevu. Točne vsebine note nisem poznal in sem izvedel le nekaj splošnosti iz pogovora z grofom Tiszom dne 8. julija. Grof mi je povedal, kaj misli dunajska vlada zahtevati, hkrati je pa izjavil, da je odločno proti sleherni kršitvi nedotakljivosti Srbije.
»Če že hoče cesar po vsej sili vojno, naj si poišče drugega ministrskega predsednika,« je dejal tedaj Tisza. Te besede so mi dale smernice za moj nastop v Beogradu.
Komaj sem se 10. julija dopoldne vrnil v Beograd, že me je Hartvig telefonski poklical in me prosil za zelo nujen razgovor. Povabil sem ga na zajtrk in na kosilo, toda on je oboje odklonil, češ da ima zvečer v gosteh prestolonaslednika, da bo pa prišel k meni točno o poli devetih. In točno ob napovedani uri je tudi res prišel. Po pozdravu sem mu ponudil črne kave; ko jo je odklonil, sem dejal: »Menda tudi cigaret ne kadite drugih kakor svoje.«
Ker mi je bilo znano, da je Hartvig bolehen, sem pogovor pričel pri zdravju. Vprašal sem ga, kako se počuti in zakaj še ni odpotoval v Nau-heim, kamoi se je hodil vsako leto zdravit.
»Pojutrišnjem je Petrov dan (kraljev god), zato moram biti tu. Toda takoj po kosilu na dvoru se bom odpeljal na moj preljubi Dunaj in odondod v Nauheim. Moram se pa važnejše stvari pogovoriti z vami kakor o svojem zdravju.«
Hartvig je pričel s protestom zaradi nekega očitka, da na ruskem poslaništvu zastava ne visi na pol droga (v znak žalovanja ob smrti Franca Ferdinanda. Op. ured.). Rekel je, da je po umoru nadvojvode Franca Ferdinanda prvi izrekel sožalje naši vladi, da se je udeležil zadušnice z av-stroogrskimi odlikovanji in da je svetoval starešini diplomatskega zbora, naj ostane zastava tako dolgo na pol droga, dokler nadvojvode Franca Ferdinanda ne pokopljejo, kar je sicer v navadi samo ob smrti vladarjev. Toda zastava se je ovila okrog nekega napušča in zato je bilo videti, kakor da ne bi visela na pol droga.
»Ali mi verjamete?« je vprašal Hartvig.
Natalu potniki v vlaku doživeli očitno strašno nesrečo. Neka črnka je z otrokom na hrbtu skočila iz drvečega vlaka. Zdelo se je, da se je do smrti pobila. Na naslednji postaji so hitro obvestili policijo, ki je poslala svoje uradnike na kraj nesreče, da bi poiskali »trupli« obeh ponesrečencev. Prepričani so bili namreč, da ju bodo našli mrtva.
skim napadom, kakršne so napravili v Parizu. Hišica je opremljena s koleščki in jo je mogoče prepeljati na kateri koli kraj.
Ko so prišli stražniki po dolgem iskanju tja, niso našli drugega kakor nekaj kapelj krvi in razbito steklenico za mleko. Naposled so jih poklicali nazaj v naselbino, kajti »mrtveca« sta se že sama pojavila tamkaj. Imela sta čudno srečo: mati je imela samo bulo na čelu, otroku se pa ni prav nič zgodilo. Žena je pripovedovala, da ji je neki sopotnik rekel, da so šli že mimo
Špageti na kilometre
V Italiji je tri tisoč tovarn, ki izdelajo za okrog milijardo lir špagetov na leto. Samo en odstotek te ogromne proizvodnje izvozijo čez mejo.
če bi v dolgo nit zvezali vse cevke te italijanske narodne jedi, ki jo izdelajo v enem letu, bi z njo lahko štiri stisočkrat ovili našo zemljo.
(»Commentator«, London)
Bivšega prezidenta češkoslovaške republike dr. Edvarda Bencša je ugledno ameriško vseučilišče Vale izvolilo za častnega doktorja.* Na sliki ga vidimo v njegovi doktorski obleki.
Vislicam je ušel
V sanjah je videl svojo rešitev izpod vislic, čeprav že z zanko za vratom
London, junija. Kmalu bo preteklo 10 let, odkar je umrl človek, ki so ga leta 1885. obsojali na smrt na vešalih. Ta človek je John Ly. Dolgih 25 let je hodil ^sak teden v sloviti muzej lutk gospe i.ussan t ogledovat svoj lasten voščeni Moža je uvrstila med »slavne osebnosti« v muzeju gospe Tussant njegova čudna usoda.
° Lyju so pred petdesetimi leti žeto veliko pisali. Listi so poročali o njegovem zločinu, smrtni obsodbi in čudni rešitvi z vešal. Ni umrl tako, kakor določajo zakoni za kaznovanje zločin-Ca. temveč kot miren prebivalec majhnega mesta, v okolici Londona "i-tor je užival spoštovanje in simpa-•le svojih someščanov.
Prerokovanje v sanjali
. **. februarja zjutraj je sedel v svoji leči John Ly, nekdanji sluga neke Ptomiške družine. Mirno je čakal krvnika. Obsodili so ga na smrt na ve-dlih, ker ga je sodišče obdolžilo, da limoni svojo gospodarico. Porota je ohna Lyja soglasno proglasila za mo-‘toa stare gospe, čeprav je odločno "?Knkal svojo krivdo. Ko so mu pre-, a'i obsodbo, je John Ly skočil po-K°nci in vzkliknil:
»Nedolžen sem in izročam svoje živ-tonje v božje roke! Bog ne bo do-PUstil, da bi me ubili!«
Ko je na dan izvršitve obsodbe v njegovo ječo prišel duhovnik, da bi izpovedal in obhajal, mu je Ly veto odgovoril:
»Zelo rad bi ugodil vaši želji, toda ^jemite mi, prišli ste prezgodaj. Prepričam sem, da danes ne bom umrl. noči se mi je sanjalo, da je prišel P°*he krvnik, mi zvezal roke in me Jtoljal pod vešala. Ko mi je vrv nataknil na vrat in sprožil pripravo, da
bi
se mi izpod nog izmaknile majhne
stopnice, je priprava odpovedala. Boste videli, gospod duhovnik, da se bo Prav tako zgodilo in da me bodo zaprli nazaj v ječo.«
-	.	k.
Obešanje
Tisto, kar so imeli za nemogoče, se je uresničilo. Ko je krvnik priprav
peljite nazaj v ječo, potlej naj pa porota razsodi kakor hoče.«
Mokre vislice
Porota je Lya obsodila na 20 let ječe. Ly je kazen odsedel in prišel na svobodo, skrivnostnega umora pa dotlej še niso razjasnili.
Hoteli so pojasniti tudi skrivnost vešal. Takoj so jo razkrili. Dan preden naj bi obesili Lyja in tudi vso noč je močno deževalo. Vešala, ki so stala na sodnijskem dvorišču, so se napila vode in nabreknila. Dokler so bila prazna, so brez hibe delovala, kakor hitro je pa obsojenec stopil na nabrekle stopnice, vešala niso več delovala. Uganko vešal so razrešili, proroške sanje Johna Lyja so pa še zmerom ostale skrivnost.
Navfairski škandali
Meseca aprila je doživel Mayfair, najelegantejši okraj v Londonu in naj-brže na vsem svetu, nenavadno senzacijo. Nečaka enega najvišjih perov v deželi so zaprli, ker je med neko zabavo v znančevi hiši ukradel dragulje. Primer se je zdel neverjeten
v	svetu visokozvenečih naslovov, avtomobilov, polotumirjev in svečanih sprejemov. In vendar — tudi Mayfair ima svoje škandale, zločine v sijajnih salonih Parka Lana in Grosvenor— Placea.
Vse kako je pa razlika med današnjimi in nekdanjimi škandali — ostati so morali namreč za vsako ceno prikriti, kajti mnenje predvojire družbe bi, če bi izvedelo za škandal, onemogočilo ne samo grešnika, temveč tudi vso njegovo rodbino, znance in prijatelje. To sta vedela tudi dva ameriška sle-
parja, ki sta st še za vlade kralja Edvarda VII, izmislila genialno sleparijo.
Lepega dne sta dva »Indijca« — eden je bil »vedeževalec« — odprla »Salon jasnovidnosti« v londonskem Westendu. Kmalu sta imela izredno veliko obiskovalcev iz vseh slojev. Obiskovalec je prišel v razkošen in hkrati eksotičen prostor, kjer je sedel vedeževalec, ki kajpak ni razumel niti besedice angleški, in njegov tajnik-tolmač Izvedel je mnogo zanimivih stvari iz preteklosti in sedanjosti, naposled pa tudi, v njegovo neizrekljivo presenečenje, stvari, ki jih je imel že davno za pokopane. Tako njegove odnošaje do prijateljeve žece, menično afero, katere udeleženci so bili že davno mrt vi, kupčijo, ki je šla zaradi napačnih informacij rakom žvižgat itd. Da, »vedeževalec« je bil celo tako jasnoviden, da je citiral celo odlomke iz obtožilnih pisem in ki je žrtev o njih mislila, da
o	njih že davno ni ce duha ne sluha. Nekemu upokojenemu generalu je vedeževalec povedal, da je pred dvajse timi leti fingiral tatvino ženine biserne ovratnice, da si je opomogel iz svojega kočljivega finančnega položaja.
Vse to so obiskovalci zvedeli od »vedeževalca«, ki je zahteval sorazmerno majhno odškodnino. Vsekako se je pa zdelo, da s svojimi razsvetljenji ne ravna posebno previdno, kajti čez nekaj časa se je pri prizadetih javil neki moški, ki je bil o vsem še bolje poučen, a je bil pripravljen svojo modrost prodati za nekaj tisoč funtov. Nesrečne žrtve niso vedele druge rešitve kakor da so plačevale in spet plačevale — v Mayfairju je začelo cveteti izsiljevanje. V nekem primeru so dokazali, da je neka Američanka plačala 25.000 funtov šterlingov, samo da je prikrila neko zablodo iz svojih mladih let.
Vso sleparijo je naposled izvohal Scotlar.d-Yard, v glavnem po zaslugi mojstrskega detektiva Franka Foresta, ki se mu je tudi posrečilo odkriti zvijačo, s katero sta sleparja prišla do potrebnega materiala za svoja izsilje-
vanj. »Tajnik«, majhen, vitek mož, je namreč dve leti pred otvoritvijo »Salona jasnovidnosti« sistematično vlamljal v westendske palače. Ukradel ni niti pannyja, zanimala so ga le dobro shranjeea pisma, akti in listine. Natanko jih je prepisal in tako se je v dveh letih nabrala zbirka natančnih podatkov o škandalih londonske družbe, ki je glede popolnosti ni nadkrilje-vala še nobena podobna zbirka.
»S kri vnostno« ugrabi jen je režiserja pariške radijske postaje
Pariz, junija. Že dva tedna pariški časopisi polnijo svoje stolpce z dokaj skrivnostno zadevo. Režiser pariške radijske postaje Rene Petit je postal »žrtev« nenavadnega ugrabljenja. Na policiji je povedal, da so ga lepega večera v neki pariški ulici napadli trije gangstri, mu zamašili usta in ga strpali v pri pravljen avtomobil. Ubogemu Reneju se je komaj posrečilo, da je v Bou-lognskem gozdu skočil iz avtomobila in pobegnil. Gangstri so nanj streljali in ga ranili.
Na vprašanje, zakaj so ga hoteli od peljati, je režiser odgovoril, da je med vožnjo v avtomobilu slišal gangstre govoriti o predsedniku vlade Daladie ru; očitno so bili prepričani, da so ugrabili Daladierja, ker mu je režiser na moč podoben.
Stražnikom se je pa ta pojasnitev zdela nekam sumljiva. Ko so pregledali njegove rane, se je njihovo sumničenje še povečalo. Rane so bile namreč lahkega značaja. Jasno je bilo, da je bil obstreljen z lahkim samokresom, kakršnih pa gangstri ne uporabljajo.
Naposled je Rer.e le priznal, da si je »skrivnostno« ugrabljenje sam izmislil.
»Ampak, človek božji, čemu pa vsa ta bajka?« so ga vprašali na policiji. In izvedeli so, da vse to samo zaradi
*S 88F
(UDNI LJUDJE • ČUDEN SVEI
veT£ t0,iU'
ur
^er'la nj fr l Mencat; J ba
h »»ril« R*<'ionV
Zr,obelo.
*A°ION BBUNA!
Švedski narovoslovec Dahi je v Mehiki spoznal neko rastlino s korenikami, ki so jo Mehikanci jedli kot sočivje. Sklenil je, da jo bo ne-- sel s seboj v Evropo. Nadomeščala
~ »»voiuluu. lvvj jv» sva <«ua z	• i • j	r	,
jal vešala, se je Ly ljubeznivo smeh-f?.a' bl krompir In veste katera rast-]Jai gledalcem. Naposled so mu glavo tlrna )e jnla? Dah,a. Po naravmlov-Haknili v zanko in mu poveznili črno* GU ?° 3° . namret-\ tako krstili. Nje-
novim rojakom m bila vsec kot jed, tem bolj so bili pa navdušeni za njeno prekrasno cvetje in tako se je dalija iz zelenjavnega vrta preselila v cvetličnjak.
kapuco na glavo. Ko je krvnik pritisnil na gumb, ki naj bi sprožil mo-rilno pripravo in bi se morale stopnice •spodmakniti, se ni nič premaknilo. Krvnik je še enkrat skušal sprožiti Pripravo, toda vse je bilo zaman. Ly-Js so odpeljali nazaj v ječo; bil je zelo
V Ameriki, deželi vseh mogočih in
dobre volje. Na sodnijskem dvorišču so* nemogočih dogodivščin, je iznajdlji-takoj začeli popravljati vešala. čez*vost najbrže nalezljiva. Tako bi člo-*tokaj minut je bilo že vse v redu.* vek vsaj utegnil soditi, če bere zgod-Krvnik je spet obešal Lyja... bilo je pa* bo o iznajdljivem pajku. Neki ame-kakor prvič. Ly se je samo smejal.* riški pajek je namreč tako inteligen-Krvnik in njegovi pomočniki so že} ten, da si je zlepil »hišico« s tak-drugič popravili vešala in jih nekajkrat} šnimi vratci, ki se sama zapirajo in Prezkusili, kajpak prazna. Lyja so že} so nepropustna. Svojo luknjico v zidu tretjič pripeljali iz ječe... in ga znova* si je najprej oblepil s finimi plastmi obešali. Vse so delali z največjo paz-} lepiva iz pajčevine, odprtinico pa za-•jivostjo, da bi jetnika vsaj tretjič} delal z vratci. Znotraj »hišice« pa-lahko obesili. Zaman! Vešala niso ho-} jek leže pred vrata in nihče ne more tela delovati, ko je pa krvnik jezen j vanjo vdreti. Drobnogled je pokazal, Pograbil kladivo, da bi z njim izpod-j da so vratca zlepljena iz devetdesetih fhaknil stopnice, je priskočil duhovnik} dvojnih plasti iz lepiva in pajčevine, in zaklical:	2	Podobno bivališče si gradi tudi osa.
»Ne pustim ga ubiti. Obsojenca od- ^>♦♦•»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦»+»»»»»»»»»»»»»»»♦»«4
Ta si svoj domek oblepi z drobci lesa, pomešanimi z lepivom. Stene naposled potolče in izravna z majhnim kamenčkom, ki ga drži s kleščicami. Kakor pravi zidar!
*
O ruskem carju Petru Velikem so krožile in še krožijo različne vesele, resnične in mične dogodbice. In upravičeno. Saj je bilo malo njemu podobnih vladarjev. Bil je znan tudi po svoji neotesanosti in tako pripovedujejo, da je pogosto predsedoval kakšnemu važnemu zasedanju, ki so se ga udeležili tudi visoki gostje, v nočni čepici in nočni srajci. Takšno kršenje dvorne etikete si je kajpak lahko privoščil samo car.
*
V	Burkanku v Kaliforniji je živel neki zbiratelj poštnih znamk. Njegova zbirka je štela okrog 150 tisoč znamk. Mož je moral biti pač vztrajen, boste rekli. Da, trideset let je zbiral te znamke. Naposled, ko najbrže ni več vedel, kaj naj počne, je z njimi polepil vse stene in pohištvo svojega dvosobnega stanovanja. Na enem izmed stropov so bile znamke polepljene v obliki ameriške zastave.
Sinje črte so bile narejene iz italijanskih sinjih znamk, zvezde pa iz ameriških. Drog je bil narejen iz rjavih kanadskih znamk. Lahko si mislite, da je bila zbirka celo premoženje, s;; katerim bi zbiratelj lahko v izobilju preživel svoja stara leta.
Japonci so znani po svoji izredni' vljudnosti. Surovih besed sploh ne poznajo, ali bolje, njihov besedni zaklad jih ne pozna. Japonci namreč v svojem jeziku sploh nimajo •»krepkejših«!. izrazov. Zato se Japonci, če\ bi se tudi hoteli, ne morejo prepirati; ali se vsaj bolj jedrnato izraziti. •
*	;
V	18. stoletju so imeli v Prusiji; kaj nenavadno loterijo. Po vsej drža-;
vi	so poiskali mlada, osirotela de-! kleta in jih devetdeset izmed njih! izžrebali. To »deviško« žrebanje, kad kor so ga imenovali njega dni, je uve-i del stari cesar Friderik in ga 1.1793.! zvezal s številčno loterijo. Izžrebanim! dekletom so poslali potrdilo, da jih! je država tako rekoč »vzela za svoje«,! pozneje, ko so se poročile in so to! dokazale s potrdilom, so pa dobile! za doto 50 tolarjev.	!
neke dame. Renč ni mogel preboleti, da ga je zapustila njegova ljubimka. Po vsaki ceni je hotel, da bi prišla spet nazaj k njemu. Zato si je izmislil vso to komedijo, se sam ranil tn bil prepričan, da ga bo njegova »Dulci-nea« obiskala, ko bo izvedela, da je r bolnišnici. A zdaj ga namesto tega čaka pokora dveh mesecev, ki so mu jo prisolili sodniki, ker je varal oblasti. Toda kljub temu je Renč kar zadovoljen in še zmerom upa, da ga bo njegova izvoljenka obiskala vsaj v zaporu.
Priprava za kaznovanje požrešnih mačk
Newyorlt, junija.
Zadnji čas je v narodnem parku v New Mexiku d06ti ptic poginilo pod zobmi požrešnih mačk. Mačke so se namreč tako dobro navadile loviti ptice, da so se začele ptice seliti iz parka in graditi svoja gnezdeca y predmestju.
V	strahu, da bo park lepega dne ostal brez ljubkih in koristnih ptic, si je nadzornik parka izmislil posebne priprave, ki hoče z njimi mestne mačke »spametovati«.
Pripravo pritrdi okrog drevesnega debla, in sicer tako, da se je mora vsaka mačka, ki hoče splezati na drevo, dotakniti, V tistem trenutku jo past zgrabi, pošteno ošvrkne in naposled spusti. Kajpak si vsaka mačka potlej premisli še kdaj plezati na drevo. Tako hoče zdaj ljubitelj ptic ohraniti pojoče stanovalce svojega parka, hkrati se pa ne pregrešiti proti pravilom društva za varstvo živali.
PLAČAJTE NAROČNINO!
Novela „Družinskega tednika**
Rdeči čarovnik
Italijanski napisa! Mario Brancacci
Pisarniški sluga tedenskega lista »Miren dom« je pregledoval in zbiral slike za list, strigel je iz neke filmske revije vse slike, ki so mu bile všeč. Na lepem so se vrata hrupno odprla in v uredništvo je stopil brez vsakega pozdrava očitno silno bojevit mladenič.
»Ali je gospod ravnatelj tukaj?« je 'prašal.
»Ne,« je odgovoril sluga: ne da bi dvignil oči od svojega dela.
»In glavni urednik?«
»Tudi ne.«
drobna tišina je sledila tem besedam. Sluga je ves zatopljen motril sliko Glorie Svvansonove in godrnjal "ad škarjami, ki niso hotele striči. Žabi se ni dosti zmenil za prišleca/ Ta l>a ni bil prav nič v zadregi in je sam poskrbel za to, da je zbudil pozornost. Zgrabil je slugo za roko in ga prav bič nežno stresel.
»Kaj vam ne pride na misel?« je jezen zarenčal sluga. »Poglejte!« Pokazal je na usta Glorie Svvansonove, ki jih je 6 škarjami prestrigel.
»Nikar toliko besed!« je dejal tujec. »Govoril bi rad s kakšnim uslužbencem iz uredništva!« V tem trenutku «0 se odprla vrata in neko dekle je stopilo v sobo.
»Uredniška tajnica sem,« je pojasnila. »Želite, prosim?«
»Kad bi govoril z .rdečim čarovnikom1.«
»Z .rdečim čarovnikom*? Zakaj?«
»Da bi ga spravil ob veselje še kdaj pisati svoja grafološka mnenja.«
Tajnica ga je presenečena gledala:
»Kaj vam je pa storil?«
»Kaj mi je storil? Takoj vam povem. Vi ste v uredništvu in zanesljivo veste, da ta slepar, ki si je nadel ime ,rdeči čarovnik*, ureja grafološki kotiček. Zaman se sprašujem, zakaj vse to. Sprašujem se tudi, kaj prav za prav ta grafologija...«
»Grafologija je znanost...«
»Sleparija je! A zdaj ni pravi trenutek, da bi o tem razpravljala. On torej ureja to rubriko. Ali je vaš ravnatelj takšen norec, da mu to pusti? No, že dobro, to je njegova zasebna stvar. Toda nevesto imam. In to dekle, ki sem jo imel za inteligentno, je bila tako neumna, da je brala nesmiselne izmišljotine .rdečega čarovnika*, še več, še verjela jim je. In kaj mislite, kaj je lepega dne storila? Poslala mu je moje pismo, da bi iz pisave razbral moje lastnosti. In zdaj pride višek: ta nesramnež si je upal trditi, da sem nasilen, nepreračunljiv in muhast in kot takšen za moža nežnega dekleta, kakor je ona, čisto neprimeren... Lepo pojasnilo, kaj? Nasilen, muhast in za moža nepriporočljivi Zame bi bila sa-1110 energična ženska. Kajpak me je moje dekle zapustilo. Rekla mi je, da sem ji sicer čisto všeč, ni ji pa po godu, da bi jo vse življenje liraniziraL
Trdila je, da ima ,rdeči čarovnik* zmerom v vsem prav.«
»Takšno je tudi mnenje vseh naših čitateljev,« je smehljaje se odgovorila tajnica.
»Že dobro. Prišel sem, da bi mu dokazal, da se samo v enem ni zmotil, namreč, da sem nasilen. Ali nimam prav?«
»Ne,« je odgovorila tajnica. »Rdeči čarovnik* je le po svoji vesti in znanju sporočil vaši nevesti, kakšen značaj kaže vaša pisava. Kaj mu boste potlej očital\?«
»Da je uničil moje življenje. Eleno ljubim, toda noče me več videti. Ali si lahko predstavljate, kako sem nesrečen? Odgovorite!«
»Spet bo vse dobro,« je dejalo dekle nežno in sočutno. »Vaša nevesta je vsekako pametna ženska. Če vas je kdaj ljubila in če ste se vi nasproti njej vedli lepo, se bo zanesljivo vrnila k vam.«
»Ne, čutim, da sem jo izgubil za zmerom; zame ni več pomoči...«
»Pišite ji. Povejte ji, da so vsi ljudje zmotljivi in da tudi ,rdeči čarovnik* ni nezmotljiv. Predlagajte ji, naj vas preizkusi. Ko bo led prebit, bo vse drugo prišlo samo od sebe!«
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga m lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Najbrže je vse zaman. Vendar se bom ravnal po vašem nasvetu. Na svidenje!«
Pobral je klobuk, ki mu je v razburjenosti padel pod 6lol in stopil k vratom, medtem ko ga je pisarniški sluga divje motril. Za trenutek je neodločno olistal med vrati, potlej se je pa še enkrat obrnil.
»Poslušajte,« je dejal dekletu, »tako dobri 6te. Vaše besede so mi vlile v dušo novo upanje. Ali vas smem čez teden dni spet obiskati? Prišel vam l>om povedat, kako sem uspel pri Eleni. Potlej mi boste dalje svetovali... Ali smem?«
Tajnica se je nasmehnila. Dolgo je gledala v razburljivca, ki 6e ji je še pred nekaj minutami zdel, da je zmožen izvršiti zločin. Njegov proseči pogled jo je globoko ganil.
»Da,« je dejala, »kar pridite. Pa ne sem. Počakajte me na cesti. Vsak večer odhajam iz službe ob sedmih.« Potlej se je vrnila v uredništvo.
Ko je tajnica teden dni pozneje odšla iz uredništva, je zagledala blizu hišnih vrat razburljivca. Pripovedoval ji je, da je bil ves njegov trud, da bi si pridobil spet naklonjenost Elene, zaman, in da si je celo že izbrala novega ženina. Zakaj bi še naprej upal? Vsega je bilo konec... Dolgo sta hodila drug zraven drugega, govorila 6ta ma-
lo	in sla se nekam neprijetno počutila. Kljub temu sta se dogovorila, da se bosta spet sestala.
Dva dni nato je spet prišel veliko bolj veselega obraza s šopkom šmarnic v roki. Zdelo se je, kakor da je čisto drug človek in kadar je omenil ,rdečega čarovnika*, ga ni imenoval več podleža ali pa sleparja. Počasi ga je pa sploh pozabil. Potlej sta 6e sestala vsak večer in dekletu se je že
začelo dozdevati, kaj pomenijo njuni sestanki. Šmarnice, dolgi pomembni pogledi, topli stiski roke — vse to je imelo določen namen in s trepetajočim srcem je dekle pričakovalo novih presenečenj.
»Ali je to res mladenič, ki nas je hotel komaj pred mesecem dni vse pokončati?« 6i je mislila.
Ljubezen pa povzroči še drugačne izpremembe... Nekega večera — pomladni veter, poln vonja poljskih cvetlic jima je vel v obraz, zrak je bil čist in topel — je mladenič zbral pogum. Njena roka je bila blizu njegove; prijel jo je zanjo.
»Ali nie' ljubiš?« je vprašal čez nekaj minut.
»Da,« je nežno odgovorila. »Ali boš zmerom takšen? Ne boš nič več nasilen in muhast? Ali boš priporočila vreden zakonski mož?«
Nežno ji je stisnil roko. »Vsa grafologija je nesmisel,« je dejal.
»In ,rdeči čarovnik*?«
»Rdeči čarovnik?« je zajecljal. »Tudi njega ne bom več preklinjal, ker sva ee spoznala le zaradi njega.«
»Prav imaš,« je dejalo deklo. »Na smeva se jeziti nanj. Sicer pa mislim, da se ne bo več ukvarjal z grafologi-jo...«
»To bi bila sijajna misel. Kajti prej ali slej bi ga zanesljivo kdo ubil...«
Drugi dan se je tajnica javila pri glavnem uredniku lista »Mirni dom«.
»Gospod urednik,« je dejala, »dovolj dolgo sem urejala ,grafološki kotiček*. Če vam je prav, bom od jutri naprej pisala kuharska navodila in pozneje ,nasvete za mlade matere*. To je manj nevarno,« je dejala in zardela, »in upam, da bom imela zato kmalu potrebne izkušnje...«
Ljubka popoldanska bluza iz priljubljenega crepa, ki je kaj preprosto ukrojena. Vse razkošje je osredotočeno na rokava z apliciranimi vezenimi cvetlicami.
■■ ,
bodo zanesljivo našo iz kockastega, a; posebno so pri-
Križanka in uganke
KRIŽANKA St. 22
1 23456789
Potovanje
Pomen besed:
Vodoravno: 1. nov političen pojem;
,zmota; 2. kača; mesto v Švici; 3. moško ime; del živalskega telesa; 4. turški mesec posta; 5. števnik; pripadnik starega naroda; prislov; 6. šport; obleka; 8. moško ime; dejanje; 9.moško ime; predlog.
Navpično: 1. ostanek ognja; zaimek; 2. zlodej; reka na Balkanu; 3. domačija; mesto na Aljaski; 4. del slovesnosti; 5. predlog; priimek biv-« šega albanskega	kralja;	nikalnica; j
6. zgodovinsko bojišče; 7. domača ži-; val; ni vselej sila; 8. orožje; kraj v; šleziji; 9. kvarta; duhovniško obla-; čilo.	;
•
VRAZA	\
. a . . sovražnica je miši,
. e . .	pretrda zaboli,
. o . .	pred prazniki je	v hiši,
. u . .	te pa razveseli.
*
DOPOLNILNICA
0 .8	.	M	.	S
A	E	•	L*	•
V . K	.	I	.	I
.0.1.1.
. Namestu pik vstavi črke AČDEE * KLLNNOSTV, da dobiš znan rek.
ČRKOVNICA
DOBABRNME RONUŠEČJE BOLODUPOG J Š I SEHODB
SKRIVALNICA BOKAL DOBIČEK KOČNA OSEL ETNA AMERIKA NINIVE USTA VOJNA SENIK ZAKLAD ROPAR BOJIŠČE MOŽAK SILA JOŽEF SAPA MISEL
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih upoštevanja vreden rek.
•
RAČUN S ŠTEVILKAMI
H S K K S H : HN = NHHN ONH
Vsakdo ima v sebi nekakšen gon po potovanju. Morda nam je to ostalo še od tistih davnih časov, ko so se naši prapradedi kot nomadi selili iz kraja v kraj. Res je, da nam potovanje razširi obzorje, ojači voljo in duha. Razen tega ima potovanje svoje zabavne strani, saj vsakdo ve, kako prijetno je videti nove kraje in nove ljudi.
Nekateri ljudje imajo pa o potovanju čisto napačne pojme. Takole si mislijo: zdaj sem daleč od vsega, kar me veie v življenju, zdaj sem prost, kakor ptič pod milim nebom, saj me tu tako in tako nihče ne pozna. Na ta rovaš prično nekateri živeti življenje, polno nedoslednosti, nevljudnosti, pravo divjaško življenje.
Srce in kultura človeka se razkrijeta prav na potovanju. Kar opazujmo ljudi, ki odneso pete iz kraja, kjer stalno žive. Poloti se jih nekakšna čudna objestnost, navadno že v vlaku. Kdo ne pozna vsiljivih popotnikov, ki tako radi postrežejo človeku s starim, neokusnim dovtipom?
; Kdo ne pozna načičkane damice, ki se ; dela v tujem kraju tako važno, če-; prav jo imajo doma še vsi za ne-; zrelo frkljo in čeprav jo starši čisto ; drugače uče?
Le zakaj bi morali v vlaku poslušati, da je temu ali onemu gospodu žena nezvesta, da so pri Brglezovih tik pred gospodarskim polomom, da ima ta ali ona gospa sicer kopico elegantnih oblek, račun pri šivilji pa neplačan. Dvoje sopotnikov poznamo na potovanju: tiste, ki trmasto str-
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20’— din. Po povzetju pošilja:
PkRFUMERIE BALOG — STARI BEtEI,
Dunavska banovina.
težko iivljenje. če bi pogledal ali pogledala za kulise kakšnega velikega hotela, bi videl koliko dela, skrbi in odgovornosti ima vsak član takšnega velikega podjetja. Zato ravnaj s hotelskim osebjem prav tako kakor hočeš, da drugi ravnajo s teboj.
Znano je, da niso priljubljene dame, ki namesto, da bi se šle dopoldne kopat ali na sprehod, vse dopoldne sede v sobi in nadzorujejo sobarico, ali bo dobro uredila sobo ali ne. Prav tako je naravno, da ne morejo biti priljubljeni gostje, ki sleherni trenutek pozvone za prazen nič. Gosta, ki stokrat na dan pozvoni, ne da bi sam prav vfdel zakaj, je vsaka sobarica z živci do grla sita. Ne prerekaj se s plačilnim glede odstotkov, ne dajaj nasvetov in navodil, kako pripraviti majonezo ali hladiti vino. To lahko delaš doma pri svoji ženi, nikakor pa ne v hotelu.
Na dopustu, na počitnicah se zavedaj, da ti je dolžnost olajšati življenje tistim, ki ti iz tega ali onega vzroka pomagajo ustvariti počitnice kar najlepše, a si jih sami ne morejo privoščiti. Bodi, če že ne idealen popotnik, vsaj pravičen in do-sledenl
Saška
F D K . D P F E G S D PF
G N H G N H
Namesto črk poišči prave številke, 'da se ti bo račun lepo izšel. Za vsako črko mora biti vselej ista številka.
•
KNJIŽNI MOLJ
me skozi okno ali v kakšno knjigo in se ne zmenijo za ves svet in pa takšne, ki jim gostobesednost šele zunaj domačega kraja privre na dan. Idealen sopotnik je tisti, ki ni ne preveč zapet in ne preveč gostobeseden. Tisti, ki zna pripovedovati o zanimih potovanjih, o dobri knjigi, ne da bi pri tem pokazal svojo osebo v najlepši luči. Idealna sopotnica bi bila tista gospa ali gospodična, ki se ne bi kar venomer ogledovala v zrcalu, pač bi pa znala priskočiti na pomoč, če bi bilo treba kakšni starejši sopotnici pomagati pri prtljagi, če v bližini ne bi bilo nobenega gospoda. Kakor ni idealnih ljudi, tako je le prav malo malo idealnih sopotnikov in sopotnic. Včasih pa le naletiš na takšno redko zverino in pogosto skleneš z njo prav trdno prijateljstvo.
Duševna kultura človeka se izrazito pokaže tudi v hotelu. Dame, ki menijo, da imajo pravico s služinčadjo govoriti zviška in nevljudno, gospodje, ki kljub mesecu dni počitnic v kakšnem hotelu ne odrinejo niti najmanjše napitnine, so upravičeno nepriljubljeni. Takšnega gosta si hotelsko osebje zapomni za vse večne čase. Zato se ne smemo čuditi, če se ta ali oni pritožuje, da v tem ali \onem hotelu ni bilo vse v redu, kajti bolj kakor kjerkoli velja v hotelu pravilo: ,Kakor ti meni, tako jaz tebi!‘ Upoštevaj, da so sobarice, boji, natakarji tudi ljudje, in da žive prav
Na knjižni polici stojita drug poleg drugega dva zvezka slovarja. Knjižni molj se je naselil med knjigami in prevrtal slovar od prve strani prvega zvezka do zadnje strani drugega zvezka. Koliko strani je prevrtal, če ima prvi zvezek 800, drugi pa 960 strani?
POSETNICA
ALBIN TANČ
VRANJE
Kaj je ta gospod po poklicu?
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Križanka: Vodoravno: ar, bisaga, nas, »apor, Azov, lit, tolovaj, or, dim, ini, podobar, rum. Nuna, komet, ton, Apatin, na. — Havpiču j : anatom, Razor, rop, gol, puma, vodomet, iz, vid, ti, Salamon, ApiJ, bat, Got, Manon, ar, Tirana.
Magičen kvadrat: vosek, opolo, Solin, Elija, komik.
Iiločilnica:	Vzemi	vsako prvo in drugo
črko, pa dobifi: Beseda izrečena ne vrne se nobena.
Itevllnioa: Ključ: lastovka, telovadba, Patagonija, Estremadura, epidemija, Kanton, Gregor, praznik, 2elezniki, majolika. Rek: Sovražnika Je treba spoznati; kdor odkrije njegove napake ga bo tnal tudi premagati.
PoMtoica: Sodni pripravnik.
I Svilena popoldanska obleka I* fanta-I stično vzorčastega blaga. Posebno se : odlikuje zaradi preprostega, toda učinkovitega kroja. Spredaj sta namreč ! vzdolž dve široki progi iz istega, a obr-I njenega tvoriva. V pasu in za vratom krasita obleko dve pentlji
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromne razmere Četrtek: Grah z mesom,1 krompir v kosih. Z v e č e r : Mlečen riž.
Petek; Cvetačna juha z rižem, palačinke. Zvečer: Krompirjev golaž.
Sobota: Goveja juha z vlivanci, pečen mlad krompir, solata. Zvečer: Safalada v solati, čaj.
Nedelja: Telečja obara, češnjev zavitek. Zvečer:	Kruh z maslom,
kava.
Ponedeljek: Goveji golaž, polenta. Zvečer: Češpljeva kaša.
Torek:	Goveja	juha s krpicami,
grah v omaki, pražen krompir, Z v e -čer: Govedina od opoldne v 9olati, češnjev kompot.
Sreda: Grahova juha, sirovi štruklji. Zvečer: Polpeti, solata.
Pojasnilo:
1 Grah * mesom: Napravi svetloru-meno prežganje, dodaj nekoliko drobno sesekljanega peteršilja in česna, na rezine zrezano teletino in grah in vse skupaj duši 15 do 20 minut. Osoli, popopraj in dodaj nekoliko paradižnika in sem in tja nekaj kapljic vode. Ko je jed gotova, naj bo srednje gosta.
Jedilnik za premožnejše:
Četrtek: Grahova juha, polpeti, pražen krompir, solata. Zvečer: Če-šjev narastek,1 kompot.
Petek: Fižolova juha, ocvrte sardele, solata, češnjev zavitek. Zvečer: Krompirjeva šolala e trdo kuhanimi jajci, kompot.
Sobota: Goveja juha, pražen krompir, prepražena govedina, špinača. Zvečer: Ocvrte safalade, solata.
Nedelja: Kruhova juha, zeliščna pečenka,3 pražen riž, mešana solata, jagodova torta,3 kompot. Zvečer: Pecivo, jagode s tolčeno smetano.
Ponedeljek:	Spomladanska juha,*
ocvrta jetra, krompirjev pire, solata. Zvečer: Krompirjeva potica, solata.
Torek: Kruhova juha, naravni zrezki, solata, borovnični zavitek. Zvečer: Rižev narastek, kompot.
Sreda: Lečnata juha, bifteki, pražen krompir, solata. Zvečer: Grah v solati, prekajena slanina, mrzel čaj.
Pojasnila:
1 Češnjev narastek: Potrebujete 4 žlice kruhovih drobtin, 3 jajca, 5 dek presnega masla, četrt kile češenj. Češnjam poberite peške in jih nekoliko dušite s sokom vred. Potlej dobro premešajte presno maslo, dodajte rumenjake, sladkor, nekoliko limonovega soka, nekoliko cimeta in po potrebi nekoliko drobtin, češnje in na-posl ’ sneg treh beljakov. Testo pecite v tortnem modelu kakšne tri četrt ure. Če so češnje presočne, potlej nekoliko soka odlijte.
Zeliščna pečenka: Ko ete umili lep kos svinjskega ali telečjega mesa, napravite vanj luknje. Vanje nadevajte tale nadev: narežite slanine, nekoliko šunke, kislih kumaric in gobic, dodajte neltolriko soli, peteršilja, sesekljane čebule, timijana, lovorja in popra. Dobro premešajte in z njim nadevajte pečenko. Dobro jo zvežite z nitjo in jo e kozarcem vina, zrezano čebulo in korenjem dušite toliko časa, da se zmehča. Naposled sok, ki se nabere posipajte z moko, nekoliiko po kuhajite in dodajte nekoliko goveje juhe.
Jagodova torta: Zmešaj 5 dkg presnega masla, 4 rumenjake in 7 dkg sladkorja in pridaj še trd sneg 4 beljakov, kozarec jagod in 7 dkg moke. Ztne« daj v tortni model in jo speci. Iz šestih beljakov pa napravi trd sneg
(lahko ga je tudi manj), počasi mu primešaj 21 dkg sladikorja, nekoliko vanilije in lepih jagod in ga za prst na debelo nadevaj na pečeno torto. Nato poetavi torto še nekoliko v pečico, da zarumeni.
Spomladanska juha: Korenje in repo umij, ostrgaj in zreži na majhne rezine. Prav tako razreži nekoliko cvetače. Vse to duši na presnem maslu in ko
Za Vas gospodinje!
Samo češki kozarec za vkuha-vanje sadja znamke „FRUTA'* Vas zadovolji.
generalno zastopstvo za Jugoslavijo
STflKLO" B. TOBER
ŠT. VID.
TELEFONI 734
je mehko, dodaj četrtino solatnega srčika, pest mladega graha in naposled nekoliko goveje juhe Ko se vse dobro prekuha, jo zakuhaj e stepenim jajcem, ki si mu dodala nekoliko smetane.
Na pragu 5 križev
Vsaka ženska, ki stopi v peto letje svojega življenja, mora imeti pred seboj tri reči: povečevalno steklo, tro-kritno zrcalo in natančno tehtnico. Kajpak bo marsikatera izmed vas rekla, da si vsega tega ne more in morebiti celo noče privoščiti. Pa vendar se vsaka prav v teh letih, čeprav se morebiti popreje ni, pobriga za svojo zunanjost, posebno za obraz. Seveda še ni dovolj, da si namaže »pol kile« kreme, pudra in šminke na obraz, temveč je treba vedeti še druge reči.
Šminka je vsekako za dame v teh letih rešilna bilka. Kakor vsako lepo-tilo mora biti pa tudi šminka okusna, nežna in dobra. Mlada žena ali dekle se lahko svobodneje, da, rekli bi celo površno nalepotičita in kljub temu ne bosta na cesti videti prav nič drugačni, kakor če bi se skrbno nalepoti-čili med tremi stenami zrcala. Zenska pa, ki gre v leta, mora biti pri šminki na moč previdna in pred vsem mora imeti majhno ročno zrcalo. Z njim mora sleherni dan natanko pregledati svojo polt. Lepotiči naj se blizu okna, tako da bo od vseh strani osvetljena. Preizkušena dobra šminka človeka pomladi, slaba pa uniči še tisto, kar je bilo na polti svežega.
V čem je umetnost nege in lepotičenja? Pred vsem mora biti koža gladka in čista, pripravljena za šminko. Razširjene znojnice, dlake, bradavice in pege si dajte odstraniti v kozmetičnem salonu, če je pa koža čista in gladka, potlej jo negujte takole:
Dame z mastno kožo naj se zvečer umijejo s toplo vodo in milom. Zjutraj pa, ko se umijete, se namažite s suho kremo in se nekoliko obrišite. Dame s suho kožo naj zvečer, preden
ležejo, uporabljajo hranljive kreme. Zjutraj naj se namažejo precej na debelo s kremo, ki jo bo koža počasi upijala.
Povrh kreme se je treba prav na- . rahlo nardečiti in šele potlej napudrati. če se napudrate, prej, preden se nardečite, bo vaše lice podobno maski. Rahlo nardečena lica vas bodo pomladila, pretirano nardečena pa znatmo postarala. Drugih sredstev pa epider-ma dam teh let ne prenese, ker ni več tako odporna in prožna kakor je bila pred dvajsetimi leti.
Po obrazu se pudrajte tako, da se s čopom komaj dotikate kože, puder mora biti pa najfinejši in najdrobnejši. če čop pritiskate, bo puder zlezel v znojnice, se s kremo zmešal v neko čudno zmes, ki bo znojnice še povečala. Popoldne se morate spet umiti in se iznova namazati in napudrati, kajti ni gršega kakor na staro plast namazati novo. Najbolj se poda-sta damam teh let rdečilo ciklamno-rdeče barve ali pa barve zrelih višenj. Puder mora odgovarjati barvi polti.
Prav tako važna stvar za ta leta je teža; tehtnica je najboljši nadzornik teže, ki morate v teh letih nanjo budno paziti.
Povejte svojim znancem, da ima »Družinski tednik« 50°/o večji obseg kakor lani.
Rokavice, ki vas vdušile. Narejene so iz živobarvnega tafta; posebno so merae kot dopolnilo k preprosti poletni oblekel.
Mat v 3 potezah
Problem št.
Sestavil G. Szabo
Praktičen pleten pulover, sestavljen iz modernih barv: burgundsko rdeče, zelene in starorožnate.
Najprej se j tek bolero, sež obleka. Moda Obregnila se obleko rjave, č ve so Parižan sinje, rožnate
Kcaktihii nasveti
želene madeže od trave odstranite z ®ellh čevljev najbolje tako, da jih drgnete z alkoholom. Le tako boste rešili •bežno belino svojih priljubljenih poletnih sandal.
Platneni oblekce
za naše malčke
Ker je v modi platno, bomo naše otroke oblekle v platno. Trinajst ali desetletne deklice bodo zelo ljubke v Svetlih im pralnih platnenih oblekah, ki jih lahko same sešijemo.
Najlepši kroj za petletne deklice bo kratek životek z okroglim vratnim izrezom, širokimi nabranimi rokavčki in Širokim, nagubanim krilom.
Ker je ta kroj tako preprost, lahkr oblekce poživimo na vse mogoče ne čine. Prav ljubka je obleka z žive kom iz živobarvnega platna in s k lom in rokavčki iz belega plat Oblekco lahko tudi okrasimo z v< hjem okrog vratnega izreza, na n Vih in okrog krila.
Za sedemletne deklice pa ta krr Več primeren, zato pri njih ob' srajčasto ukrojimo. To je po anr toodl, ki se tudi pri nas vse bf bolj uveljavlja. Sešijte svoji s letni hčerkici preprosto obleko; životek naj bo kakor srajčni ž krase naj ga pa navpične gl sprednji in zadnji strani; krilo r Prav takšne gube in naj bo Stroko. Obleka naj bo brez okraska. Ljubkost oblekce, nar« gornjem kroju je pa odvisna <
In kakovosti platna.
Sešijte jo na primer iz sin tlozelenega ali pa rožnatega j hočete imeti nekaj »pristno ga«, potlej pa kupite debe toodro ali pa kardinalsko rd'
Ovratnica iz pralne svile 1 Vzdignila to platneno obleke berite lepo pralno barvasto Pikčasto svilo.
Ra ■	•	_
Ali se more majhna d< obleči po najnovejši m<n poletja? V nabrano kratk« pete in živahne bluze? 1 demo barvasto svilo z v< cami? Ne, to bi bilo sme obleki bi bila podobna f
Ali moreš v kratkem k pokriva kolena, v športi športnem klobuku priti koncert? Nikakor ne, up Vsi začudeno pogledali.
Ali sme ženska v črnir tenčico koketno zavito c
Monogrami — ente gumbnice — gumb fino in hitro I
Matek & I
LJUBLJANA. FraniiSI
Vezenje perila, pred ročnih de
^opusten glinast cvetlični lonček, napojen z vodo, vam bo dobro služil kot adilna posoda. Posebno je prikladen •a sir, ki ostane v njem dolgo svež.
ki komaj še čepi na glavi, tako maj hen je in tako svojevrstne oblike? Ne, kajti s tem pokaže, da ji ni do žalovanja, vse bolj do tega, da bi s črnino kar najbolj podčrtala svojo osebnost. To ne gre, žalna tenčica ni zabavna tenčica iz tila!
To je dokaz, da moda ne sme biti uniformirana. Moda terja neko ozračje, ,milieu‘ s tujo besedo. Milieu in atmosfero. če tega ozračja ni, se nam zdi najbolj čedna obleka navadna in nesimpatična. Prav na to ozračje ženske mnogokrat pozabljajo.
Čeprav so ti nasveti stari kakor je menda stara mati zemlja, vseeno jih nekatere ženske prav nič ne upoštevajo. Kako pogosto srečaš mater, ki je bolj načičkana od svoje hčere, ki je že godna za možitev.
In še ena stvar je, ki o njej ženske le malo vedo, da nekateri deli mesta ne prenesejo pretirane elegance. Ako se napotiš v predmestje na sprehod ali po opravku, se ne oblači tako kakor za promenado, ali pa za čaj pri bogati prijateljici.
Nekatere obleke so podobne narodnim nošam; kakor one se prilagode ljudem in deželam. Kakor hitro stopijo iz svojega okvirja, izgube svojo vrednost, svoj smisel in svojo upravičenost. Izgube pa tudi svojo — lepoto. (n)
Bolero
Vsi veliki modni saloni v Parizu priporočajo to sezono lepe, nove bolere, ki tako lepo dopolnjujejo dnevne in obleke.
se je začel uveljavljati kra-sešit iz istega blaga kakor ima pa svoje muhe. je tudi ob bolero. Cez črne ali temnomodre bar-začele nositi bolere in svetlozelene barve. Prav tako so lepi boleri iz kremastih čipk ali pa iz kakršnega koli blaga, lepo vezane. Pogosto je bolero tudi iz progastega ali pikčastega blaga. Lepi vzorci za bolero so tudi vsemogoči cvetni motivi ali vzorci z geometričnimi oblikami.
Ce je obleka iz pisane svile, je bolero lahko iz enobarvne svile, in sicer takšne barve, ki prevladuje vzorcu obleke. V takšnem primeru bolero navadno obrobimo in okrasimo z raznimi našivi ali pa z ozkim trakom. Boleri so navadno brez ovratnikov. Najrazkošnejše bolere nosijo dame zvečer čez lahke široke obleke. Navadno so iz belega poletnega krzna, kakor je krzno belega ostriženega jagnjeta, tjulnja, opice in hermelina. Lepo pobarvano perje je prav tako neizčrpen vir za prav kratke in ljubke bolere.
Na peščini nosijo pa bolere s plisi-ranimi krili, hlačnim krilom ali pa s kratkimi hlačkami. Poletni boleri iz platna ali šantunga so zlasti učinkoviti široko progasti, kajpak morajo biti proge prav živobarvne.
Preživite prosti čas
v hacavi!
Kako lepo je iti v gozd ali na polje zgodaj zjutraj! Bodisi da greste peš ali se peljete z avtomobilom ali kolesom. Kdor še ni opazoval sončnega vzhoda, si še misliti ne more, kako je to lepo. Neki italijanski pregovor pravi: »Vsakdo, ki pozno vstaja, je obžalovanja vreden!«
Morebiti ne marate obedovati v gostilni? Potlej nesite jed seboj in jejte v naravi. Naj vam nekoliko svetujemo:
Vse kar boste dali v kovčeg, zavijte prej v pergamentni papir. Za pijačo imejte s seboj termoske steklenice. Ce hočete imeti pri obedu toplo jed, pa
Za obedovanje si izberite lep prostor. Odpadkov in papirčkov ne razmetavajte po tleh, ker bo videti prostor, kjer ste počivali, po vašem odhodu kakor smetišče. Vse, česar ne potrebujete več, zberite skupaj in odložite v pesku ali v kakšnem vejevju.
Preden prt razgrnete po tleh, tla poprej dobro preglejte, da ne boste pogrnili nad mravljiščem; da vam veter ne bo dvigal prta, ga obtežite na vseh štirih straneh s kamni.
Bodite dobre volje in se ne razburjajte zaradi majhnih nesreč, ki se vam bodo najbrže pripetile na poti.
Cesa ne delajte, ko sc odpravljate na izlet
nimate zato primerne posode, ki drži toploto, vzemite posodo ‘ ' ' krovom in jo položite v škatlo penke; kajpak jo zavijte preje v toplo brisačo.
Ce nesete s seboj pečeno meso, ga razrežite preden ga daste v škatlo, da iz nje kar hitro vzamete košček, kadar hočete jesti.
Ce vzamete na pot solato, je ne belite doma. V majhni steklenički imejte s seboj kis in olje in zabelite solato, kadar vas je volja.
Na izlet vzemite s seboj zmerom sadje, toda le takšno, da se ne zmečka.
Nikar ne pozabite kruha, soli, popra, kave, sladkorja, prta in prtičev položiti čez vse drugo v kovčegu da jih lahko takoj vzamete v roko, ko kovčeg odprete.
Dan pred izletom ne jejte preveč, izgovorom, da si hočete pridobiti moči. Drugače se boste na izletu slabo počutili.
Ne jemljite seboj konzervne škatlice s kakšnim posebnim pokrovom. Naposled jo boste morali vendar odpreti z nožem, ker se vam kaj lahko zgodi, da je ne boste znali odpreti.
Ne spomnite se šele pet kilometrov od doma, da ste pozabili ugasniti luč v spalnici. Zato preglejte vse stanovanje preden odidete zdoma. Sicer pa, če ste prepričani, da luči res niste nili, ne mislite več na to.
Ako ste po isti poti hodili že nekaj leti, to še ne pomeni, da poznate. Zato nikar ne bodite vselej kažipot, ker lahko zaidete in s hudo razjezite svoje prijatelje.
Ce imate pri sebi ročno lekarno, nikar ne govorite o boleznih. Ce se vam pa ponudi priložnost, da enemu v družbi izkažete prvo pomoč, ne pokažite, da vam je to poseben užitek, ker se bodo vaši prijatelji nad tem zgražali.
Nikar ne govorite: »Mene nikoli ne boli glava. Nikdar ne kašljam in nikoli nisem nahoden.« To je zelo neumno. še bolj neumno je pa, če pripovedujete, da na izletu še nikoli niste zašli.
Obložite se samo toliko, da boste lahko nesli vse stvari v rokah.
Preden greste na izlet peš, z mobilom ali kolesom, se nikoli okopajte v topli vodi. Tudi to je umnost, še večja neumnost je pa, greste na pot v novih ali pa raztrganih čevljih.
Na poti vas bo prav zanesljivo doletela kakšna nezgoda, toda nikomur ne bo všeč, če boste rekli: »Saj sem vedel, da bo vse narobe.« S takšnim govorjenjem bi zaslužili, da bi vas prijatelji potisnili v mravljišče.
Samo v skrajnem slučaju lahko rečete, da bi se najrajši vrnili domov. Prevzemite na svojo odgovornost samo to, kar lahko naredite, za kai ste se pa obvezali, da boste storili, to izpeljite do konca. V naravi so družabna pravila mnogo važnejša. Torej, potrudite se, da boste vselej na mestu!
Problem št. 69
Sestavil W. A. Shinkman (1902)
(B 86)
)
173)
(B 89)
Mat v 3 potezah
Problem št. 71
Sestavil Valter Holzhausen (1899)
Mat v 2 potezah
(B 58)
Kratka partija št. 24
Z nekega turnirja v Bayreuthu
1. d2—d4
2. c2—c4
3. d4Xe5
4. e2—e3?
5. Lel—d2
6. Ld2Xb4?
7. Kel—e2
8. ThlXgl
d7—d5 e7—e5 d5—d4 Lia—b4 šah d4Xe3! e3Xf2 šah! f2XglS šah Lc8—g4 šah
Rešitev problema št. 66
1. Dc6—c3	K	kar	koli
2. Td4—d6 ali d8 mat.
Rešitev problema št. 67
1. Kd6—d7!	Kd3—e4
2. Tc5—d5!	KeXd5
3. Df2—d4 mat.
Rešitev problema št 68
1. Le6—17!	Kf8Xfl
2. d6—d7	Kf7—f8	(g8)
3. Kf5—g6	kar	koli
4. d7—d8T mat.
Mleko, sladkor in.kaJuto | to Je 'kvik'
S TOPLO ALI HLADNO VODO
as dopustov in počitnic. Da je poletje ob morju prav prijetno, nam kaže gornja slika '' tL P 1L Y * J * UMI QH*1 A C g_JJ
L
lJt. nadaljevanje
»Ne vem, zakaj naj bi poroka z menoj grofa d’Armonsa prisilila k delu,« sem grenko dejala. »Zdi se mi, da je moje premoženje pač dovolj veliko, da bi mož, ki mi je dal svoje ime, živel ob njem brez skrbi.«
»V takšnem primeru bi se pa Filip moral zateči k tvojemu premoženju.«
»O, nemara se ni?«
»Niti beliča še ni vzel. Dovolil je, da rabiva tvoj denar jaz in njegov brat, zase pa ni maral ničesar.«
Spet je zavladal mučen molk. Potlej je grofica nadaljevala tiho in otožno: »Pisala sem mu, prosila sem ga, rotila. Moje materinsko srce mu je prigovarjalo z nežnimi besedami in dobrimi nasveti. Težko mi je bilo živeti z zavestjo, da je tako daleč od nas, da mora garati, med tem ko mi tu udobno živimo. Naposled sem mu sporočila, da si zdrava in čvrsta, sposobna za materinstvo in da naj pomisli na potomstvo, ki ga njegova mati tako težko pričakuje...«
V	lice mi je planila rdečica: »To ste mu pisali?« sem vzkliknila v zadregi.
»Ne enkrat, celo večkrat.«
»In kaj je odgovoril?«
»Nič... ali pa, da si mu ti tuja in da noče imeti opravka s teboj!«
Zbodlo me je: »Torej me prezira, ničesar noče vedeti o meni!«
Grofica je v zadregi molčala. »Tako. Ali je to prav? Ničesar ne mara sprejeti od mene, pri tem pa nikoli ne pomisli, da utegnem tudi jaz lepega dne odkloniti njegov naslov in njegovo ime!« sem vzkliknila užaljena.
»Nedvomno je mislil na to, da si popolnoma svobodna in da vsak trenutek lahko počneš živeti pod svojim dekliškim imenom. Sicer pa nikar ne nadaljujva tega pogovora.
Ti me s svojimi dokaza ne boš prepričala, in čutim, da tudi jaz ne bom nikoli mogla prodreti v tvojo trmo.«
»Pustiva torej Filipa, naj sam odloči. Zahvaljujem se vam, ma-dame, da mu boste sporočili mojo željo.« Kljub trdnosti svojega sklepa sem začutila ob teh besedah, ki so podrle med menoj in mojim možem zadnji most. v srcu nekakšno žalost. Nekaj trenutkov poprej sem izvedela, da ta človek, ki zametuje mene in moj denar, nikakor noče raztrgati vezi, ki naju vežejo za vse življenje. Kakšen je torej ta človek, moj mož?
»Mislim, da bi bilo od vas, ma-dame, najbolje, 6e ga pustite, da se odloči sam, ne da bi skušali vplivati nanj,« sem dejala svoji t^šci
»Hočeš reči, naj ravna na svojo odgovornost ? «
Prikimala sem.
»In ti?«
»Zavedala sem se vse svoje odgovornosti že tedaj, ko sem sprožila to vprašanje.«
»Bilo bi bolje, da ga ne bi bila nikoli sprožila!«
»Z vašega stališča, madame, mojega pa ne.«
Sklenila je roke in me pogledala, ko da bi hotela reči: »V božjem imenu, naj se zgodi, kakor je na tnenjeno.«
Bila je nekoliko nejevoljna, ker me ni mogla prepričati. In jaz sem bila žalostna zaradi vsega, kar sem pravkar izvedela. In morda tudi zaradi odločitev, ki jih zdaj nikoli več ne bom mogla preklicati ali odložiti. O, kako sem trpela zaradi Filipove zapetosti in trmoglavosti, in kako sladko bi mi bilo pri srcu, če bi se hotel zdaj vrniti k meni... Hotela sem ga prisiliti, da bo mislil name, pa čeprav za ceno najine ločitve. Nekje na dnu srca sem se nejasno zavedala, da sem to ločitev tako odločno zahtevala samo zato, da bi se moral moj mož na kakršen koli način baviti z menoj in mojimi željami.
Ko sva se z grofico poslavljali, se je obrnila k meni: »Jutri bom pisala Filipu. V dveh tednih bom dobila odgovor. Pridi k meni ponj «
»Ali je potrebno, da me vidijo pri vas, ko si bova morda že v nekaj mesecih tujki?« sem vprašala, ne zavedajoč se skritega žela svojih besed.
Odgovorila mi je spravljivo: »Pridi k meni, Renata. Ne verjamem, da mi boš kdaj tujka. Ge bi se pa to proti moji volji le zgodilo, bom vsaj imela zadoščenje ob zavesti, da sem storila zate vse, te povabila in sprejela v svojo družino,«
»Dobro. Prišla bom po grofov odgovor čez dva tedna,« sem dejala.	,	,	,	. .
Moja tašča je odpotovala šele drugi dan. Povabila je baronico naj jo obišče. Baronica je privolila, vendar pa ni hotela priti tedaj, ko naj bi jaz odpotovala po odgovor.	.
»Razumela boš, Renata,« mi je pozneje dejala, »da bi utegnila tvoja tašča misliti, da hočem vplivati na tvojo odločitev, če bi te spremljala tedaj, ko se boš odpeljala po grofov odgovor.«
I OD ZAKONA DO LJUBEZNI
LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedla K. N,
»Prav imate, madame, bolje je, da ostanete nevtralni, posebno glede načrtov, ki se bi morda tudi vam zdeli nekoliko tuji.«
»Glede kakšnih načrtov?« me je začudeno vprašala.
»Oprostite mi, madame, da vam jih nisem poprej razložila, ali vas pa vprašala za svet. Vse je zdaj odvisno od odgovora mojega moža.«
»želela bi, da bi ta že kmalu prišel k pravi pameti,« je z nasmeškom dejala stara gospa.
»In to naj pomeni?« sem jo radovedno vprašala.
»Da se vendar že zave svojih zakonskih dolžnosti in se vrne k svoji mladi in lepi ženi,« je dejala hudomušno in me ošinila od nog do glave.
Zmajala sem z glavo. »Ne verjamem, da se bo grof d'Armons vrnil; moja tašča mi je glede tega upanja podrla še poslednje iluzije... Morda je celo prav, da je tako daleč proč od mene.«
»Zakaj?«
»čutim, da bi bila pošteno v zadregi, če bi se morala zdaj srečati z njim. Videl me je tedaj, v mojih najslabših dneh, in zato je moja usoda že zapečatena. Moja želja je, imeti drugega moža; sicer mu ne bi niti besedice zamolčala o svoji preteklosti, vendar pa tudi ne bi imel pojma, kakšna sem bila tisti čas.«
»Uboga Renata, preveč misliš na te stvari.«
»Ne, madame! Samo analiziram svoja čustva do grofa d’Amionsa.«
»In kaj čutiš pri tem?«
»Zadrego, predvsem zadrego, in ponižanje. Njegov prezir me včasih tako zaboli, da mi je žal, da nimam priložnosti, povedati mu v obraz, kaj mislim o njem. Res, imel je sicer dovolj poguma, da me je vzel zaradi denarja, ne pa dovolj časti in trdnosti, da bi do konca izpolnil dolžnosti, ki jih je bil prostovoljno prevzel.«
»Saj si mi sama povedala, kako se je upiral tej poroki,« je začudeno dejala baronica.
»To je res. Toda ta upor je prišel šele po poroki. Zakaj pa ni vsega preudaril in premislil!«
»O tem je pač mogoče misliti tako, kakor misliš ti, pa tudi drugače.«
»Ne, stokrat ne!« sem vzkliknila. »Menil je, da je čisto prav in v redu, če žali šibko žensko tedaj, ko se ne more več braniti. Prej, pred poroko naj bi se bil pokazal od te strani.«
Stara gospa me je zamišljeno gledala. Moja logika jo je spravljala v zadrego. Videla sem, da je hotela poskusiti vse, samo da bi me spet pomirila, da ne bi bila več tako nesrečna.
»Vzlic temu nosiš njegovo ime,« je povzela pomirjevalno. »Vez si, ki je ni mogoče pretrgati; kar koli
misliš o tem, kakršno koli je že njegovo vedenje, pred svetom in Bogom si njegova prava žena, in zaradi tebe bo moral živeti zmerom takšno samsko življenje, kakor ga živi zdaj.«
»To je res. Ne more se več poročiti.«
»Tudi ne, če bi se blazno zaljubil
v	kakšno dekle. Ali veš, kaj bi jaz storila na tvojem mestu?«
»Ne.«
»Odpotovala bi v Egipt, inkog-nito in bi skušala osvojiti svojega lastnega moža.«
Zardela sem do ušes in srce mi je pričelo burno utripati: »če bi bila zaljubljena vanj, mogoče. Toda vse v meni se upira misli, da bi jaz storila prvi korak k spravi, posebno, ker me ima za tako omejeno.«
»škoda.«
»Ne. Izmislila sem si nekaj boljšega. Pozneje vam bom vse natanko razložila. Najprej naj on odloči. Naj pove, kar misli na dnu svojega srca. Potlej... bomo videli.«
»če me boš sproti o vsem obveščala, ljuba Renata, bom že pazila, da ne boš v svoji nepremišljenosti in trmoglavosti storila česa nepopravljivega.«
Morala sem se nasmehniti: »Ali vam je toliko do tega, da ostanem neoporečna zakonska žena?« sem hudomušno vprašala.
FRIZERSKI SALON
.TONČKA*
Vam naredi trajno kodranje že od din 40' -
naprej.
LJUBLJANA VII, Medvedova 38 3 minute od gorenj, kolodvora
»Da, Renata, kajti včasih pozabljaš, da ti grof d’Armons brezmejno zaupa. Tvoj mož te vseeno pravilno ceni, kajti sicer te ne bi bil pustil tako dolgo samo, brez bojazni, da bi naredila kaj takšne ga, kar bi ne bilo v čast tvojemu imenu in stanu.«
»Motite se, madame. Filip ne za upa meni, pač pa moji grdoti. Mi sli, da nihče drugi ne bi imel po guma tam, kjer ga ni imel on. Pregrda sem! In na to se opira moj mož. Nikar, draga aosna v.o ronica, nikar ga ne za.
Njegovo in svoje stališč dolgem razmišljevanju os z vseh mogočih strani. L kar bi bilo v njegov prk kaj mo torej njegov odgovoi bomo videli, kaj je treba i
23
Dva tedna po tem pogovoi baronico sem poslala svoji t
brzojavko in ji sporočila, da pridem v kratkem na obisk.
Med tem časom sem si kupila čeden športen avto. Leonard mi sijajno nadomešča šoferja in tako sem se z njim in z novim avtom pripeljala v Louvigny, zibelko družine d’Armonsove.
Grad, priznam, je čudovit. Ogromna temnosiva gmota iz rezanega kamna, kakor staroveška trdnjava. Ta vtis je še močnejši, če omenim štiri velike stolpe na vsakem vogalu. Okna so prej majhna ko velika, dvorišče je pa veliko in tlakovano. Stavba je prekrasna v svoji mrkosti, toda name lega strogost njenih črt in mračnost sivega kamna kakor mdra.
Notranjščina gradu je prav podobna zunanjosti. Koj ko vstopiš, pritegne tvoj pogled nenavaden strop iz rdečkastih brun, nabitih med zidom, ometanim s sinjim ometom, tiste čudovite sinjine, ki jo vidimo samo še v starih vaških cerkvah in ki je kakor sij, posejan z zvezdami okrog' vaške madone.
Ta strop tišči s svojo mogočnostjo kar človeka k tlom, vajenega moderne, lahkotne opreme. In v velikih, črno opaženih sobah, s težkim starinskim pohištvom iz hrastovine, z velikimi kamnitnimi kamini sem se čutila tujo in skoraj osamljeno.
Grofica d’Armonsova me je sprejela v grajski veži, tik za njo je spoštljivo korakal neki služabnik z dolgimi, belimi lasmi.
»Renata, ljuba Renata, kako vesela sem, da te lahko sprejmem tu, med temi zidovi, ki so zibelka naše družine!«
»Tudi jaz sem vesela, madame, da vas spet vidim,« sem dejala toplo.
»Samo eno mi je žal. Le zakaj ni tu Filipa, da bi te ob moji strani pozdravil v svojem domu?«
Ob tej opombi, ki me je spomnila na mojega oddaljenega moža, sem se nehote zdrznila.
»Vaš sin, madame, ima tam doli zanesljivo prijetnejše opravke,« sem dejala.
»Ali ga pa mučijo neprijetni spomini.«
Nehote sem segla z roko k vratu, kjer visi na zlati verižici majhen medaljon.
»O,« je dejala grofica in mi požugala s prstom. »Tudi ti ne mo-
nrpholAti e*»»^*~'-
Dober odgovor
»Ljubček, kaj mi boš pa letos podaril za god?«
»Nič.«
»Tega pa ne, ljubi moj, to si mi pa podaril že lani.«
Kdo je pogumne jši
»Tule berem, da so ženske pogumne jše od moških.«
»Ta je pa bosa. Zenske se še nedolžne miške bojite.«
»To je res. Toda vi moški se bojite prav te ženske, ki se boji majhne miške.«
Šaljivec in pol
Mark Twain, slavni ameriški humorist (1835—1910), je pošiljal raznim uredništvom svoje rokopise, kajpak brez prispevka v znamkah za odgovor. Ko ga je nekoč neko uredništvo opozorilo na to nedoslednost, je Mark v prihodnjem pismu poslal rokopis, sicer spet brez znamk, pač pa s pripisom: »Spoštovano uredništvo! Prosim vas, oprostite mi, ker sem pozabil priložiti znamke za odgovor, spomnil.sem se na to šele, ko sem pismo že vrgel v poštni nabiralnik.«
Prebrisana vdova
Neki mladi ženi je umrl mož. Tako zelo ga je ljubila in tako žalovala za njim, da je dala pri nekem kamno seku izklesati prekrasen spomenik : napisom:
»Moja žalost je tako velika, da je re morem nositi.«
Ker je pa kamnosek spomenik nekam dolgo klesal, se je mlada lepa vdova med tem že vdrugič poročila. Ko je prišla pogledat nagrobni spomenik za prvega moža, jo je kamnosek vprašal, ali ne bi kazalo napis nekoliko spremeniti. »Ne dosti,« je od-
Humor in anekdote
govorila prebrisana ženica/, »samo med besedi ,morem* in .nositi' vtaknite še besedo ,sama\«
Hollywood si zna pomagati
Bralec neke hollywoodske filmske revije se je zelo razburil, ko je bral, koliko slavnih filmskih igralcev in igralk se je že ločilo in vdrugič poročilo. Ta morami bralec je sedel za mizo in napisal neki filmski družbi ogorčeno pismo, češ da so vse filmske igralke že ločene ali pa zapletene v kakšno drugo afero. Filmska družba je kajpak moralistu kmalu odgovorila, in sicer takole:
»Spoštovani gospod! Dobili smo vaše pismo, opozoriti vas pa moramo, daste se v svojih obtožbah večkrat zmotili. Ni res, da bi se bile že vse naše filmske zvezde ločile in vdrugič poročile. Da vam vsaj nekoliko predočimo vaše pretiravanje: kakor vemo, se Shirley Templova doslej še nikoli ni ločila m tudi ne zapletla v kakšno ljubezensko dogodivščino.«
Capek in Shaw
Ko se je znani češki pisatelj in dramatik mudil na Irskem, se je kajpak sestal s slavnim irskim dramatikom in dovtipnežem Shawom. Capek mu je potožil, da so ljudje na Irskem zelo živahni in nemirni in da bi zelo rad živel v kakSnem kraju, kjer bi bil mir. Shaw je nekaj trenutkov premišljeval potlej pa čisto resno dejal:
»Samo za en otoček vem, kjer je mirno, za majhen otoček na jugu
bo
ču.
». razt no t nik i »Tt ni je Kor kirurg moj omedli
Ravn dališča bilo Ril
pri nek«
mo nje; beznivo pred pri dališče. v roke t nenavad je začuc eno z ni ture in Vse je ob konci •na lepen držal Str; umetnih nil, da so tirko in . senečenjei šeno plosl koga ni b ga tajnika da je polo: slavnemu lico gledal
v jeklenem oklepu, da se je ko-maj videl njegov zapeti, nepopustljivi obraz izza jekla in železja. S ponosnim izrazom moči je zrl na svoje potomce, vnuke in pravnuke, na sosednih stenah, potomce, ki so se zdeli, ko da bi jih bila naša civilizacija vse bolj in bolj pomehkužila.
Sicer sem res majhna po postavi, toda ob tem ogromnem portretu sem se zdela sama sebi kar neznatna. Moja spremljevalka je bila pa tega orjaka zanesljivo že popolnoma vajena, kajti še opazila ni, kakšen vtis je naredil name, prav tako tudi ni videla, kako neznatno majhna sem ob njegovi ogromni postavi. Narobe, vsa zatopljena v svoje misli, mi je pričela govoriti o orjaku, kakor da bi bil še živ:
»Ljuba Renata, poglej, tukaj ti predstavljam našega prednika, očeta našega rodu. Pozneje boš izvedela, kako si je zaslužil mnogoštevilna odlikovanja, ki jih ima poleg sebe na mizici. Za zdaj te samo pred njim sprejemani v tej hiši v našo družino, od prvega koraka, ko si prestopila naš prag. Pred njim ponavljam in potrjujem, da si ti moja hči, da bo ravnal vsakdo izmed nas s teboj, ko da bi bila naša. Ti si tu kakor doma in imaš pravico do ljubezni in. spoštovanja nas vseh. In ne nazadnje naj poudarim, da si ti tista, ki boš s svojo čednostjo, s svojo čvrstostjo in mlado krvjo poživila našo družino...«
»Oprostite, madame, toda...«
»Nikar mi ne segaj v besedo, Renata, ne poznaš še življenja. Nikar ne misli, da ti bo to, kar nameravaš, v srečo.«
»O, vse to, kar me obdaja zdaj, nameravam razdreti, uničiti. Nič več nočem živeti tako strašnega življenja, kakor sem ga živela doslej.«
»Motiš se, Renata, ni strašnega življenja, če ima človek čisto vest.«
»Moja vest mi ničesar ne očita, toda vseeno moram toliko pretrpeti.«
»Vsak mora nositi svoj križ, Renata. Sreča, prava sreča je kakor šopek iz nešteto majhnih cvetlic, ki jih trgamo vsak dan na travniku zadovoljstva in sreče, da ia njih zvežemo velik šopek.«
»In nadloge in žalost?« sem vprašala.
»človek je kakor brodolomec v oceanu skrbi in nadlog. Krepko se mora boriti z valovi, da pride na drugi breg, z dragocenim plenom med zobmi.«
»Toda če je tako težko živeti, če le tako počasi nabiramo srečo in če je nezadovoljstva in nesreče za celo morje, potlej življenje pač ni vedno, da ga živimo,« sem trpko ajjala.
»O, Renata! Vredno je. življenje je lepo, življenje je dobro. Zaupaj ij. Pusti, da preteko minute, te dnevi, meseci. In potlej po-nazaj in videla boš življenje, drugačno od današnjega, ki tako tuje in odveč.«
vi	to verjamete, madame? dve leti sta minili, kar sem )čila, sicer neizkušena, a ta-ata iluzij. In danes?« leti že?«
daj so mi izkušnje priza-iamo rane in postala sem i, bolj ko kdaj koli!« koliko duševnega boga-si pridobila ta čas, Re-
r, prav ničesar. Vse, kar ues, sem imela tudi že na poroke.«
izobrazbo. Toda ta tvoja a, ta tvoja duševna zre-to, česar prej pri tebi logel opaziti.«
;er se nihče ni bavil a or se bavite zdaj,« sem la.
vična, Renata. Priznati ;i danes, ko da bi se nepomembne bube v metulja. Pozabljeno je edično, suhljato de-esto nje stoji danes lepa, očarljiva mlada da se ti opravičim za t žaljiva sumničenja y sodbo, ki sem te z ra letoma tako kruto
ko zmedena, da ni-tj bi odgovorila.
. prosim vas, nikar...« da priznam svojo i. Odločila sem se, >pravičila pred sliko lika, da si bom pred vest.«
se nasmehniti. Moja i napačnega domi-i se mi je tako iskre-tako lahkotno, da i ob svojem opravi-a ponižanja. Vite-s platna niso mogle ca, tudi če bi bila še tako težka. Te-kakor da bi bila lisli:
avada. da kot priče li obljub pokličemo prednike. Zdaj sem
i	si ti moja hči, in nami svoje častno
iti polovici telesa, slabotnejša. Skr-nje zastrupljenja kakšnim drugim enice so prav ta-
nekem novem filmu bo
prijelno
Plačajte naročnino!
Naš Kotiček
Prispevke v tej rubriki honoriramo, ta sicer prvega z din 50'—, nasled-oje z din 20'—. Rokopise naslovite Oa uredništvo »Družinskega tednika«, (Naš kotiček) Ljubljana, poštni predal 345. Rokopisov ne vračamo.
VII. 1939.
VSEM SODELAVCEM „NAŠEGA KOTIČKA"
V 24. številki našega lista z dne 15. junija t. 1. smo v »Našem kotičku« priobčili na prvem mestu pesem »Na-ša mati«. To pesem nam je poslal neki dijak in nas prosil, naj jo priobčimo v listu pod psevdonimom »Mi-ško«. Pesmica se nam je zdela lepa, prav radi bi jo bili priobčili s celim imenom, toda ker je naš mladi prijatelj želel, da jo natisnemo s psevdonimom, smo mu ustregli.
Vendar se svet tako čudno suče, kakor pravi naš narodni pregovor: »Nič ni tako skrito, da ne bi postalo kdaj očito«. Lepega dne je postalo očitno tudi to, da naš vrli mladenič »Miško« svoje pesmice ni sam napisal, ampak kratko in malo prepisal. Najprej je to opazil nekdo v našem Uredništvu, kmalu nato smo pa dobili tudi več pismenih opozoril iz vrst naših bralcev. Pesmice »Naša mati« hi napisal dijak »Miško« temveč ga. lna Slokanova v mladinskem listu »Našem rodu«. To pri tej priložnosti lojalno ugotavljamo.
Poklicali smo prispevkarja »Miška« V naše uredništvo — ne bo škodilo, če povemo, da je iant še mlad, saj je dovršil šele 4. razred gimnazije —- in ga trdo prijeli. Nekaj časa se je izvijal in tajil, naposled je pa le priznal, da pesmice ni sam spisal, ampak prepisal. Dejal je, da je pač tako hotel »zaslužiti pet kovačev«.
»Družinski tednik« je zmerom z velikimi simpatijami spremljal delo mladih ljudi. Dajal jim je spodbude, jim kazal nova pota in bodril pri poštenem delu. To, kar je storil mladenič s psevdonimom »Miško«, pa ni pošteno delo, ampak literarna tatvina.
Trdno smo prepričani, da »Miško« v življenju ne bo več storil česa takšnega. Ob tej ugotovitvi ~pa svarimo tudi vse tiste, ki bi jim kdaj prišlo na misel, prepisovati tuje stvari, naj tega nikar ne store, kajti vsaka stvar pride lepega dne na dan.
Tokrat ne bomo izdali Miškovega pravega imena, ne bomo ga osramotili pred tisoči in tisoči ljudi, ki bero naš list, skratka ne bomo vrgli kamna na ianta, ki šele stopa v življenje. Ce bi se pa vbodoče zgodilo kaj podobnega, bomo predstavili takšne ljudi našim bralcem v takšni luči, v kakršno so se sami postavili.
Vsako literarno delo mora umetnik sam ustvariti, imeti mora pa toliko poguma, da svoje delo tudi podpiše. Zato bomo odslej prinašali samo prispevke s celim imenom in nič več s psevdonimom; tako upamo, da se podobni primeri literarnih tatvin ne bodo več vtihotapili v naš list.
»Jredništvo »Družinskega tednika«.
5 Ucii/Mst vašiU ou
Značai človeka bereš v očeh
Ce imaš velike, izrazite oči, pravijo ljudje o tebi: »Kako lep človek! Zanesljivo je dober, ker ima tako lepe oči.«
če imaš zelene oči, te imajo za hudobnega in če imaš črne, za strastnega. O sinjih očeh trdijo ljudje, da so ,prave', da je njih .lastnik' pošten in zvest. Medicinska znanost pa ima o očeh čisto drugačno mnenje kakor stare knjige in razne romantične prispodobe.
Glavne barve očes: črna, rjava in sinja barvajo oči svetleje ali temneje. Od vseh teh barv imamo razne odtenke; če verjamete ali ne, medicinska znanost loči 45 barv šarenice.
Ob 1501etnici francoske revolucije so v Parizu priredili posebno razstavo umetnosti iz tiste dobe. Naša slika nam kaže, kako obešajo dve slavni sliki: .Maratovo smrt' in portret Ma-ratove morilke Charlotte Cordayeve.
Navadno so svetle oči znamenje trdnega zdravja. Temne oči imajo manj odporni ljudje. To pa le na splošno kajti zdravje je kaj individualna zadeva. Opazili so pa, da je pri osebah, ki imajo eno oko temnejše od drugega, temno vselej oko v tisti polovici ki je manj odporna, slabotnejša čene zenice so znamenje s tobakom ali pa s strupom. Razširjene zenice so prav ko pogosto znamenje raznih zastrupljanj. Zenice, ki se zdaj skrčijo, razširijo, ne da bi človek prišel iz teme na svetlobo, so znamenje hude živčnosti ali nevrastenije.
Kakšne oči imaš — m kakšen značai ?
črne oči: črne oči izdajajo strastno, živahino naravo, ki ljubi borbo, človek s črnimi očmi se ne zadovolji samo z besedami, hoče se mu dejanj... Otožne črne oči imajo romantični ljudje, živahne črne oči, pa zelo temperamentni ljudje, črnooki ljudje so zvesti v ljubezni, toda terjajo od ljubljenega bitja ljubezen in zvestobo v prav tolikšni meri, kakor jo sami dajejo. Hočejo biti v življenju prvi, na vodilnih mestih, so pogosto živčni in imajo dosti smisla za umetnost.
Rjave oči: ali imate rjave oči? Jezljive, vzkipljive narave ste, kakor izdaja tudi vaša — najbrže — rjava koža. čustveno občutljivi ste, zelo znatiželjni, radi potujete, toda nestalni ste. Imate prav kakor črnooki ljudje dosti volje, toda pogosto omagate sredi pota. Pogumni ste, delavni, pošteni in včasih nekoliko strogi do sebe in drugih.
Sinje oči: če imate oči sinje kakor nebo, potlej vam moramo samo čestitati. Optimist ste in to je v današnjih časih mnogo. Ste podjetni in radi sklepate kupčije, imate čut za organizacijo. To vas pa ne ovira, da se ne bi sem in tja vdali sanjarjenju. Pošteni ste, častivredni, bolj čustveni kakor umstvemi, nežni. Pogosto prevlada instinkt nad pametjo, kar vam pa ni v škodo. Ljubite literaturo, posebno poezijo.
Zelene oči: Hm, malo v zadregi smo, kaj naj vam povemo. Ljudje z zelenimi očmi so ali zelo dobri, ali pa zelo hudobni. Star pregovor pravi, da ljudje z zelenimi očmi lahko človeka začarajo, kakor kača ureče ptička. Sicer ste ljubosumni, razburljivi, v jezi storite marsikaj nepremišljenega, v maščevanju ste lahko zelo kruti. Ali pa ravno narobe: dobrohotni ste, vdani in resnično dobri.
Sive oči: Zelo ste inteligentni. Pamet prevlada nad srcem in čuti. Le redkokdaj ste zmožni velike strasti, čustva vas nikoli popolnoma ne zajamejo. Ljudje s sivimi očmi so pogosto skopi.
Le kolar zna narediti kola;
■*—	*>.
► ' - .-*(»&»<
kakor more perilo čisto oprali fe dobro milo* TerpenHnovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo.'-Le malo truda - in perilo je snežno belo;
poduhteva in ostane dolgo trdno.-!
Spodobi se...
Služkinja in gospodinja
Vsak dan imaš priložnost poslušati pritožbe služkinj čez gospodinje in narobe. Kdo ima prav? Služkinja ali gospodinja? Pogosto obedve ali pa nobena. 2e od nekdaj velja pravilo, da gospodinja ukazuje, služkinja pa uboga. Zaradi tega nepotrjenega pravila
Ne sme torej vihati nosu, če služkinja sama po svoji glavi naredi to ali ono delo. Gospodinja, ki renči nad svojo služinčadjo, se ne sme čuditi, če jo ljudje ne marajo, in je ne ubogajo.
Služkinja naj se pa po drugi strani skuša prilagoditi zahtevam gospodinje in naj se skuša izogniti trem največjim napakam služkinj: jezičnosti, prisluškovanju, opravljivosti.
Težko je najti dobro služkinjo, prav tako težko dobro gospodinjo. Dobra gospodinja ima pa po navadi dobro služkinjo, če je pa nima, si pa vzame kakšno mlado dekle, in jo skuša vzgojiti.
v nenem novem mmu do lgrai glavno moško vlogo Clark Gable, njegovo hčerko bo pa igrala mala filmska zvezda Cammie Kingova. Na sliki ju vidimo v nekem prizoru iz filma.
ne sme biti užaljena in tudi ni užaljena nobena služkinja, posebno če se gospodinja zaveda, kako ukazuje.
,Kako‘, ta besedica je važna. Gospodinja, ki sama ne zna gospodinjiti, pač ne more dobro odrejati dela.
* Film v nekaj vrstah
Sestra Jeanette Macdonaldove bo
nastopila te dni v filmu kot soigralka slavne Louise Rainerjeve. Strokovnjaki pravijo, da je mlada Macdonaldova lepša od svoje sestre. Prav tako je tudi Loretta Youngova vpeljala svojo mlajšo sestro v filmske študije. Sestra Corinne Luchairove, Florenca, že nastopa v manjših vlogah in kaže mnogo talenta, prav tako tudi hčerka slavnega francoskega komika Fernandela.
La ,Fin du Jour* (.Konec dneva') se imenuje novi francoski velefilm v režiji Juliena Duviviera. Godi se v nekem azilu za onemogle umetnike. Glavni vlogi igrata Luis Jouvet in Michel Simon. Zensko vlogo igra Madelaine Ozerayeva.
V spomin Ivana Možuhina so v Parizu te dni predvajali dva njegova najboljša filma: ,Kin' in .Gosta Ber-ling'.
Heddy Lamarova, znana avstrijska igralka, ki je nastopila v filmu .Ekstaza' gola, je morala v Hollywoodu jesti po strogi dieti, češ da mora shujšati. Heddy je pa zdržala samo deset dni, potem je pa izjavila, da rajši odpotuje iz Hollywooda, ko da še en dan je samo ,travo'.
Angleško filmsko občinstvo je izjavilo v neki anketi, da sta letošnja najboljša filmska igralca Francoz Charles Boyer in Američanka Margaret Sulla-vanova. Sicer sta letos Angležem najbolj ugajala inozemska filma .Trije tovariši' s Sullavanovo in .Marija Wa-lewska' z Greto Garbo in Charlesom Boyerjem.
Izpolnjevanka
Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo sliko!
Hccd 25 Uti...
Kronološki pregled dogodkov po sarajevskem atentatu
Po podatkih iz diplomatskih arhivov
(Gl. prejšnjo številko!)
6. Julija.
Viljem II. sprejme v avdienci poveljnika nemške vojne mornarice admirala Capella in generala v. Bertrama. Popoldne se vkrca v Kielu na križarjenje v norveških vodah.
Nemški kancler Bethmann Hollweg in državni tajnik Zimmermann potrdita avstrijskemu poslaniku in grofu Hoyosu Viljemovo obljubo, do bo Nemčija pomagala Avstriji, če bo le.ta- nastopila proti Srbiji.
7. julija
Seja ministrskga sveta na Dunaju. Vlada sklene v načelu, poslati Srbiji ultimat. Grof Tlsza je proti prenagljenosti in ne odobrava ultimata.
10. julija
Nenadna smrt ruskega beograjskega poslanika Hartviga.
12. julija
Predsednik francoske republike Poincarč se vkrca v Dunkerqu skupaj a predsednikom francoske vlade Vivianijem za odhod v Petrograd.
Avstrijski poslanik v Berlinu, Szbgyny pošlje avstrijskemu zunanjemu ministru grofu Berchtoldu poročilo, v katerem se zavzema za takojšen odločen nastop proti Srbiji.
Dalje prihodnjič.
.je kupil premajhen prt
ole prebereš v thi minuti =
S ubit o •••
V tej minuti...
... popijo Američani 8000 litrov piva;
... pridobe v Peruju v Južni Ameriki 5700 litrov petroleja; Peru je glede pridobivanja te dragocene tekočine tretja država na svetu.
... pokonča v Kanadi ogenj posestva, vredna okrog 22.000 din;
... izdelajo na Angleškem 90 kil belilnega mila;
... porabijo Irci 360 litrov petroleja;
... pridelajo na Francoskem 65 kilogramov orehov; Francija je glede pridelovanja orehov prva država na svetu;
... steče po brzojavnih žicah na Nizozemskem sedem brzojavk;
... izdajo v Združenih državah 79.000 dinarjev za zdravila;
... izdajo v Rusiji 2200 dinarjev za razne športne priprave;
... si nakopljeta dva otroka iz te ali one revne ameriške družine kakšno nevarno infekcijsko bolezen.
In minuta je minila
Maric.
/*/art* Hjvltr.
Kjer v zamrznjeni zemlji pšenica zori
NAPISAL OriO B E H R E N S
Na Aljaski živi le okrog 30.000 belcev in 40.000 Indijancev in Eskimov; dežela je preprežena z velikanskimi gorovji in ogromnimi ledeniki in hudourniki. Poleg tega se ponaša z nenavadno rodovitno zemljo in neizmernim bogastvom zemeljskih zakladov kakor zlata, srebra, bakra, cina, svinca, premoga in petroleja, pa tudi z neskončnimi, tako rekoč nedotaknjenimi gozdovi z neštevilno divjadjo m kožu-harji, s potoki in rekami, polnimi lososov in drugih užitnih rib. Le prepogosto pretiravajo, ko opisujejo Al jas kino »neznosno podnebje«. Aljaska je vsekakor dosti boljša kakor sloves, ki ga uživa. Pogled na zemljevid zadošča, da ugotovite, da leži najsevernejša naselbina Aljaske na isti zemljepisni višini kakor Hammerfest (najsevernejše mesto v Evropi na Finskem) in na jugu na isti višini kakor Berlin. Bazen tega ima tudi obala Aljaske naravno ogrevalo, Kurošivski tok, ki je za Tihi ocean isto kakor Golfski tok za Atlantik. Aljaska je čudovito lepa poleti, a polarni dan skoraj mima konca. Večna svetloba je tako močna, da morajo ljudje napraviti umetno temo, če hočejo spati; okna črno zastro ali pa ležejo spat s črno zavezo na očeh. Dokler je sneg, ljudje hodijo le z zaščitnimi naočniki na prosto. V začetku oktobra se končajo kresni dnevi brez noči; reke in .jezera prično zmrzovati in kmalu pride čas, ko stoji živo srebro 35 stopinj pod ničlo, če je normalno, kajti so tudi dnevi, ko pade temperatura na 50 do 60 stopinj pod ničlo. Vsekako je pa to suh in skoraj brezvetroven mraz, ki ni nevaren zdravju, če se človek dovolj toplo obleče. Med tem časom se ljudje lahko tudi naspe, saj traja sredi zime noč po dvajset ur. Na brezoblačnem nebu pa svetijo polami sij, mesec in zvezde, in sicer tako močno, da ne potrebujejo nočne razsvetljave po ulicah.
Večjih krajev kakor je mesto Fairbanks z okrog 2500 prebivalci, tukaj ni. Z železnico in po avtomobilskih cestah prideš le v redko kateri kraj, ker so skalnata gorovja nepremagljive ovire; da bi prebili predore, se jim ne izplača, ker je promet premajhen. Na sto kvadratnih kilometrov pridejo namreč samo štirje ljudje I Prometno sredstvo je torej letalo. Kdor stanuje več sto kilometrov ali celo več ko tisoč kilometrov daleč od prve postaje ali večjega kraja in hoče kam odpotovati, telefonski pokliče »zračni taksi«, enomotorno letalo, ki pride ponj in ga pripelje tudi nazaj.
Večina belcev se preživlja s poljedelstvom in lovom. Zato lahko rečemo, da je Aljaska dežela, kjer so poljedelski izgledi posebno ugodni; kajti po uradni cenitvi je še okrog 250.000 kvadratnih kilometrov r.a moč rodovitne zemlje neobdelane, ozemlje, ki je večje kakor Velika Britanija!
Junija in julija žge sonce skoraj neprestano 24 ur na čokoladno rjavo zemljo, tako da rastline rastejo noč in dan. Poljedelci lahko računajo s 125 za rast ugodnimi dnevi na leto, med njimi z dnevi, ko celih 24 ur sije sonce. Na obalah je dovolj toplote in dosti padavin, ljudje v notranjosti pokrajine niso odvisni od dežja. Farmar si tukaj ne more izmisliti udobnejšega namakanja polj kakor ga je ustvarila narava. 2e iz pradavnih časov je zemlja več metrov globoko zamrznjena. Mah, ki na gosto pokriva zemljo, sončno toploto ujame zase, tako da ne more prodreti v zemljo. Ko pa plug in lopate razgrebejo plaati mahu, se zemlja stali tudi po več metrov globoko. Sonce zdaj zmerom iznova privlači vlago iz globine navzgor, pri čemer srkajo korenine dan za dnem enakomerno vlago in tako z lahkoto vseskozi pogrešajo dež.
Kateri kmet se tega ne bi razveselil? V poletnih mesecih sije sonce vsak dan 24 ur iz skoraj brezoblačnega neba, tako da rastline hkrati dobivajo toploto od zgoraj in vlago od spodaj. Ni čuda torej, da so uspehi takšni, kakršnih v drugih deželah tudi spričo najugodnejših pogojev in pri rekordni letini niti približno ne morejo doseči. Pšenica — vsejejo jo na koncu maja, v začetku avgusta pa požanjejo — je tako odlična, da takšne ne premore nobena druga dežela kakor zamrznjena Aljaska. Tudi riž, ječmen, oves, grah, alfalfa (neke vrste ameriška krma) in krompir sijajno uspevajo. Zelenjava obrodi prav tako bogate sadove. Medtem ko drevesno sadje uspeva le v južnejših delih Aljaske, je na severu dosti bodik, posebno gozdnih jagod. Z živinorejo je slabo, zato je pa bogastvo divjadi neizmerno in lovec si ne more želeti bogatejšega lovišča kakor je tu. Razen tega je bogat tudi ribolov, posebno lov na losose, ki je najvažnejši vir dohodkov te dežele.
Eden najzanimivejših in najvažnejših virov dohodka na Aljaski je pa Nadaljevanje v 5. stolpcu
Snežna kraljica
»Z menoj se bo igrala!« je rekla mala razbojniška deklica. »Svoj rokavnik in svojo tepo obleko naj mi da, pa pri meni v postelji naj spi!« in spet je ugriznila, da je razbojnikova
žena planila kvišku in se zasukala okoli in okoli. Vsi razbojniki so se smejali in norčevali iz nje, rekoč:
»Glej, kako pleše s svojim mehom!«
»V voz me daj!« je rekla mala razbojniška deklica; hotela je, da se ji ta želja izpolni, in izpolnila se ji je; bila je razvajena in trdovratna. Ona in Marjetica sta zdaj sedeli v vozu
in se tako peljali čez dm in strn, čedalje globlje v gozd.
Mala razbojniška deklica je bila tolikšna kakor Marjetica, toda močnejša, bolj širokega hrbta in črne polti. Njene oči
so bile čisto črne in skoraj žalostno so gledale. Prijela je malo Marjetico okoli pasu in ji rekla;
»Ne bodo te zaklali, dokler ne boš mene jezila! Ali si mar princeska?«
»Ne,« je rekla Marjetica in ji povedala vse, kar je doživela, in kako rada ima malega Karla. Razbojniška deklica jo je gle-
Zdaj je voz obstal; prišli so na dvorišče velikega razbojniškega gradu, ki je bil od vrha do tal ves razpadel. Vrane in krokarji so letali iz odprtih oken. Veliki psi, tolikšni, da bi lahko vsak izmed njih požrl celega človeka, so se poganjali kvišku, a lajali niso, kajti to jim je bilo prepovedano.
dala čisto resno, nato ji je pa prikimala in rekla:
»Ne bodo te zaklali, čeprav bi še mene jezila!« Ift potem je
otrla Marjetičine oči in vtaknila obe roke v rokavnik, ki je bil topel in mehak. In tako sta se obe greli in se kratkočasili.
V veliki, stari, okajeni dvorani je gorela sredi kamnitnih tal velika grmada; dim se je vlekel pod strop in si je moral
sam iskati izhoda; v velikem kotlu je vrela juha in na ražnjih so se pekli divji in domači zajci,
»Nocoj boš spala z menoj pri mojih malih živalcah,« je rekla razbojniška deklica. Marjetica je bila s tem kar zadovoljna.
Dobili sta jesti in piti in šli potem v kot, kjer so bile na slami preproge.
Zgoraj je pa sedelo na letvah In palicah najmanj sto golobov. Vsi so se delali, kakor bi spali,
a vendar si niso mogli kaj, da se ne bi ozrli, ko sta prišli deklici.
♦	Nadaljevanje iz prvega stolpca | gojenje severnih jelenov. Ameriška vla-J da je ta posel prepustila izključno Eskimom, in sicer iz socialnih razlogov. To pa zato, ker bi bili Eskimi, ki jih cenijo na kakšnih 35.000, in ki so prišli zaradi pokončanja kitov, mrožev in morskih psov od strani Rusov ob sleheren izdaten vir dohodkov, izpostavljeni lakoti, če se ne bi vlada na ta način zavzela zanje. Prvotno na Aljaski ni bilo severnih jelenov. Leta 1892. je prišlo nekemu uradniku ameriške vlade na misel, da bi lahko velikanske tundre jelenovega mahu prav tako izrabili kakor na Laponskem, kje1' z njim preživljajo velikanske črede severnih jelenov.
2e prvi poskusi kmalu nato so uspe-
li	nad vse pričakovanje in danes goje na Aljaski največje črede severnih jelenov na svetu. V začetku so bile velike težave; na eni strani v tem, ker je bilo treba bivše lovce na mrože, kite in morske pse naučiti gojenja severnih jelenov, po drugi strani je bilo pa težko priskrbeti sposobne učitelje. Severnosibirski Eskimi so se branili izdati skrivnost gojenja, ker to pn njih pomeni izdajo, ki jo kaznujejo s smrtjo. Druga postava jim spet prepoveduje žive živali oddajati v druge dežele. Po velikem naporu se je naposled vendarle posrečilo pri Tunguzih, živečih ob Ohotskem morju, priskrbeti nekaj sto gojiteljev severnih jelenov. Do leta 1902. so uvozili 1280 severnih jelenov. Tako so pod nadzorstvom Laponcev, ki so jih poklicali za učitelje iz severne švedske, dosegli današnje uspehe. Ameriško notranje ministrstvo je leta 1937. naštelo 1,5 milijona jelenov. Cenijo pa, da bi tudre Aljaske lahko preživile še nadaljnih 2,5 milijona jelenov.
Veliko gojenje severnih jelenov pa nima vzroka samo v tem, da imajo Eskimi svoj obstoj, pač pa vse bolj zaradi velikega povpraševanja po jelenjem mesu v Združenih državah in tako si je država zagotovila sijaj*« vir.
(Po »Leipzigrer N. Nachrichten«)
 —
Življenje dvojnikov
V	senci velikih in slavnih filmskih igralcev stoje »dvojniki«, namestniki, ki brez slave, popularnosti in bodočnosti in kajpak tudi brez velikih plač opravljajo najtežje dolžnosti svojih oboževanih dvojnikov. Za 40 ur dela dobi dvojnik 7 do 10 funtov, to je okrog 1750 do 2500 dinarjev; med fil-manjem mora biti zmerom pripravljen, da nadaljuje igro, če se »zvezda« ali »zvezdnik« utrudi. »Dvojnik« je, kakor pravimo, do groba navezan na svoj original in — kar je najbolj tragično — čim bolj je podoben originalu, tem manj izgledov ima, da se bo na platnu pojavil s svojim imenom. Malokateremu »dvojniku* se je posrečilo napraviti kariero. To redkost so do segli Joel MacCray, nekdanji dvojnik Rudolfa Valentina, Wally Raid in Arnold Grey, toda vsi ti trije so zgodaj umrli.
Pogosto veže original in »dvojnika« trdno prijateljstvo. Tako v vsem Holly-voodu vedo za prijateljstvo med Shir-ley Templovo in njeno »dvojnico« Mary Loo Iceleebovo in za zvesto prijateljstvo med Bangom Crosbyjem in njegovim šoferjem in dvojnikom Leom Leanom. štiri sestre Doilove so tako podobne Katarini Hepburnovi, da pogosto druga drugi služijo za »dvojnico«. Brata Mac Laglena sta si pa tako podobna, da ne kamera ne glas ne moreta pokazati razlike, ki jo opazimo edino po talentu.
Tako vidimo, da žive v senci velikih igralcev majhni, ki za skromne plače pripomorejo k slavi velikih.
(Po »Literary Digest«, Newyork.)
 0----------------
Let okoli sveta
s potniškimi letali
Newyork, julija.
Neki bogati newyorški menjalec, Norman Leey, je sklenil, da bo zemljo obletel s potniškimi letali, če se mu bo to posrečilo, bo prvi človek, ki bo obletel zemljo s potniškimi letali, ki vzdržujejo reden potniški promet med posameznimi celinami.
Doslej svoje namere še ni mogel Izvesti, ker med Ameriko in. Evropo še ni vozilo potniško letalo. Odkar pa vzdržuje promet med novo in staro celino največje potniško letalo »Atlantik Kleaper«, bo navdušeni potnik lahko uresničil svoje sanje.
Bogati menjalec je že preletel pot od Newyorka do San Frančiška in odletel z letalom »Kina Kleaper« čez Tihi ocean. Ustavil se bo v Hongkongu, Bangkoku, Bagdadu. Marseillu, potlej se bo pa iz Francije peljal z novim letalom »Atlantic Kleaperjem« v Newyork.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
%
1. poglavje
ČETRTEK
Anthony Ruthven Gethryn je se-premražcu v taksiju, ki ga je ™zil z Viktorijine postaje domov v *^!g'htsbridge. Ni je neprijetnejše stvari, kakor je nasprotje med juž-!*ospanskim soncem in mokromrz-rumenkasto meglo londonskega
novembrskega popoldneva.
Ali se avto sploh ne premika? «estrpno je pogledal Anthony v godimo meglo in sam pri sebi wno zaklel. Prsti njegove desnice se nervozno igrali z brzojavko v Piascevem žepu, ki ga je tako nepričakovano poklicala nazaj, že sem in štirideset ur si je nepre-tano razbijal glavo, kaj naj ta mzojavka pomeni, st i 1\enacinim sunkom je avto ob-er> do u®es zavit v plašč, je kocu na tla, odprl vrata, in nje-«°T. g*as Je vPi'ašal skozi meglo: je ta hiša? Mislim, da bo, toda ,prekleti megli človek ne razloči nobene številke!«
Anthony je pogledal ven, priki-“*af in zlezel iz avta. Na hodniku z® J® Pretegnil in se nekajkrat trdo „fes^°Pil, da bi si ogrel otrple noše-Potem je plačal šoferja.
lai «Va*a’ sir’ hvala lepa,« je dejal šofer, očitno nad vse zadovoljen z napitnino.
Anthony je odprl vrata na vrt. ~ez ramo je zaklical šoferju: »Ta-Pl vam bom poslal nekoga, da vam 00 Pomagal nesti prtljago.«
Ze je bil pri hišnih vratih in Prav tedaj, ko je iskal ključe, so se vrata odprla.
»Dober dan, White. Pomagajte nesti možu prtljago! Kje je gospa?«
Izkazalo se je, da je bil odgovor na to vprašanje nepotreben, kajti 5®maj je Anthony stopil v vežo, že visela žena okoli vratu. Skoraj brez sape od viharnega objema Je vzkliknila:
.»Kaj pa to pomeni, dragec? Saj si prišel celih dvanajst ur prej, ka-“°r sem te pričakovala. To je kar...«
Anthony se Je nasmehnil. »Kaj ne? Toda takšen sem pač.« Prijel je za roko in jo potegnil proti Vratom, od koder je bila pravkar Prišla.
. Pri prvem koraku je obstala in šepnila:
, »Ne tja, Anthony.« Krenila je eez vežo in odprla vrata v salon.
Anthony se je postavil s hrbtom Proti kaminu; toplota prasketajočega ognja ga je prijetno prevzela. Potegnil je brzojavko iz žepa in zamahnil z njo. »In zdaj bo morda jnllostijlva le tako milostna, da mi w pojasnila, kaj se je prav za Prav zgodilo.«
Lucija se je spustila v naslanjač, Prekrižala kolena im nervozno mahnila z nogo, obuto v bronasto-barven čevelj.
. Njen mož je z bežnim nasmeškom pogledal nožico. »že vidim, da. ne veš, kje bi začela. Saj Imaš tudi dovolj vzrokov, draga ženica, da se čutiš krivo, čemu je pa podobno, da pokličeš svojo slabšo polovico iz dežele, kjer kulturen človek vsaj lahko spodobno živi, v tole barbarsko meglo? Namesto da bi se z omenjeno polovico sestala v Sevilji, kakor je bilo dogovorjeno:..« Zdaj je že sedel na robu njenega naslanjača.
Ozrla se je kvišku k njemu. Njen Pogled je bil zelo mehak. Rekla je: »Saj si res dober fant... Zdaj me Pa pusti do besede. Veš, tisto...«
»V moji knjižnici je tisto, toliko že vem. Toda kdo je prav za prav?«
Luciji pa moževo igračkanje z besedami ni bilo prav všeč. Njene Vitke roke so se oklenile Anthony-Jevega kolena. Njen zamolkli glas je zvenel še globlje kakor sicer: »Neka ženska je. Pomoči je potrebna. Samo en človek na svetu ji lahko pomaga « Njeni prsti so 6e 5« tesneje oklenile njegovega kolena. $In to si ti!«
Za trenutek Js bilo vse tiho v sobi. Anthonyjeve zeleriO oči so pogledale navzdol v žametno teiTine ženine oči. Potem je rekel:
»In to sem jaz — tako!... Hm, če ti tako praviš, bo že res... No, začni!«
Hvaležno je pobožala njegovo koleno. Začela je:
»Ali si v Španiji bral dnevnike? Angleške, mislim.«
»Angleške dnevnike berem že načelno samo takrat, kadar sem v tujini.«
»Ali nisi našel v njih ničesar o Bronsonovj zadevi?«
Anthony je pomislil. »Bronson? Sronson?... Bron... da, res je. Dava Bronsona, iJlisUš, nekdanjega bok-sača, ki je nekoga spravi; s sveta, če se prav spominjam. A od tega ie vendar že nekaj mesecev. Ne, ne morem se spomniti, da bi bil v zadnjem času kaj o tem bral. Kaj so mar pisali o tem?«
Lucija je prikimala. »Da. Samo dve vrsti. Med ,drobnimi vestmi* Človek to lahko prezre. ,Bronsonov priziv odbit1... To je bilo vse.«
NA PRAGU SMRTI
*
K
I
M
I
N
N
I
M
N
ANGLEŠKI NAPISAL PH. MACDONALD
»Hm, razumem. In zdaj sedi tamle...« Pokazal je proti vratom knjižnice. »Najbrže Bronsonova mati ali njegova žena ali pa obe, kaj?«
»Njegova žena.« Lucijin glas je zvenel zelo tiho; kazalo je, da se le s težavo premaguje. V njenih temnih očeh so se nabirale solze.
Prijel jo je okoli pasu. »Ali boš še kaj drugega povedala?«
Spet je Lucija prikimala — skoraj neopazno. Šele po kratkem presledku je odgovorila:
»Da. Notranji minister je dobil prošnjo za pomilostitev z mnogimi tisoči podpisov. Brez uspeha. Čez pet dni ga bodo obesili, čez pet dni!... Razen če...«
Glas se ji je zlomil. Anthony se je bal solza svoje žene. Zato je nalašč rekel nekam trdo: »...Razen če kdo ne napravi čudeža. Saj si hotela to reči?«
»Čudež moraš ti napraviti!« Lucija se je borila s solzami.
»Ni moj poklic!« Anthony jo je ošinil s kratkim pogledom.
»Najbolj čudežno na čudežu je to, da se včasih res zgodi... V tem primeru moraš ti zanj poskrbeti.« Lucija je spet obvladala svoj glas.
Anthony je skomignil z rameni. »Moram? Menda ne veš, da boš prej spravila velbloda skozi šivan-kino uho, kakor pa da bi se notranji minister v takšnem primeru premislil. In razen tega se izprašujem, ali človeku res izkažemo dobro delo, če mu ne pomagamo k hitri smrti, ampak k dvajsetletni ječi, to se pravi, k dvajsetim letom umiranja pri živem telesu. In nazadnje nisem niti prepričan, ali je Bronson vreden pomilostitve, če se prav spominjam, je bil zahrbten, zverinski zločin. Jaz vsaj...«
Zdajci je utihnil. Oči so se mu od presenečenja razširile. Lucija je bila planila kvišku. Njene velike oči so se zaiskrile z izrazom, ki je bil mešanica jeze, smeha in strahu.
»Bedak si, dragec!« je vzkliknila.
Anthony si je segel z roko čez čelo. »To mislim tudi sam. Kako, da ti je prav zdaj prišlo to na um?«
Udarila je s peto ob tla. »Ker — ker sediš tu, me poslušaš in premišljaš, in še nisi razumel poglavitnega!«
»In to naj bi bilo?«
»Ali si moreš misliti, koliko trpi ta žena? Zdi se ti, da je samo žalost in trpljenje, pa je več, dosti
več, strašna žaloigra, ki se z besedami ne da izraziti, čudim se, da ni zblaznela. Jaz bi bila že davno...«
Anthony se je prijel za glavo. Zastokal je.
»K stvari, otrok, k stvari! če ne prideš kmalu z besedo na dan, bom...«
Zena je stopila čisto k njemu. Rekla je:
»Bronson gozdarja sploh ni umoril. To je tisto!«
Anthony se je zdrznil. Za trenutek je zastrmel predse. Potem je rekel:
»Tako, ni ga umoril? Kdo ti je to rekel? Sodišče vsekako ni tega mnenja, sploh nihče, ki kaj velja, drugače Bronson ne bi bil tam, kjer je!«
Lucija mu je položila roko na ramo. Njen glas je zvenel čudno spremenjeno, ko je rekla:
Pozor
ROMAN ■
I
»Preproga
groze“
na 12. stran i
»Nikar se mi ne smej. En sam človek je to rekel: žena, ki te čaka tam v sobi. Zdaj govorita to že dva človeka: ona in jaz. Pojdi tja! Upam, da boš ti tretji.«
Molče je Anthony vstal.
Zaradi polic, obloženih s knjigami od stropa do tal, Je bila knjižnica videti še višja, kakor je bila v resnici. Zdaj sta jo osvetljevala le zastrta luč namizne svetilke in rdeče plapolajoči sij ognja v kaminu.
Anthonyjeve oči so se šele čez nekaj časa navadile polmraka. Komaj je malo bolje videi, že je ujel Lucijin glas: »Tu je moj mož, Mrs. Bronsonova. Prišel je prej, kakor sem ga pričakovala. Upam, da bo bolje, če vaju pustim sama...«
šumenje svile — bežen vonj po parfemu — težka vrata so se za Lucijo zaprla.
$
H
A J
Vam pomaga, da zopef ozdrsvit? s pomočjo zdravilnih zelišč.
Ne bodite sovražnik sami sebi!
Obolenja pri meni In bolečine pri mesečnem čiščenju ublažuje HERSAN ČAJ.
Ali Vas ovira debelost? Ali želite biti vitki?
Potem uporabljate lahko HERSAN ČAJ.
Zakaj trpite bolečine pri revmatizmu in protinu (gihtu), ko je to nepotrebno. HERSAN ČAJ je sredstvo, ki Vam lahko olaiša muke.
HERSAN ČAJ pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili).
Ali res ne veste, da je HERSAN ČAJ dobro sredstvo pri obolenjih želodce, jeter in obisti?
HERSAN ČAJ se dobiva samo v originalnih zavitkih v vseh lekarnah^ Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri
„R A DIO S A N“, Zagreb DUKLJANINOVA BROJ 1
S. št. 19.834/1933
Z naslanjača pri kaminu se je dvignila visoka postava, se približala Anthonyju in mu ponudila roko. Bila je dolga, močna roka in njen krepki stisk marsikateremu moškemu ne bi bil v sramoto, in vendar je Anthony čutil stisk ženske roke.
Prvič, odkar je odrasel, je videl Anthony ženske oči v isti višini, kakor so bile njegove. Celo v poltemi je občutil čarobni učinek oči, ki so se upirale vanj.
Brez ovinkov je rekel:
»Saj dovolite, Mrs. Bronsonova, da prižgem luč.«
V mehkem siju je zažarela luč pod stropom. Skrivnostna tema je izginila iz vogalov. Soba je postala zdajci trezna in stvarna.
žena je stala skoraj natanko pod svetilko. Z enim samim, le na videz nebrižnim pogledom jo je An-thony vso zaznal.
Za trenutek mu je zastal dih. Samo dveh žensk se je mogel spomniti, ki sta že v prvem trenutku tako silno učinkovali nanj. Ena izmed njiju je bila Lucija.
Vtis preproste, obvladane veličine, ki ga je zbujala gospa Bronsonova, je menda le malo utemeljevala njena izredna velikost. Niti besede ni rekla, in vendar je bila vsa kakor roteča prošnja in ponosna zahteva hkrati.
Bila je brez klobuka in šele zdaj, ko ji je Anthony ponudil stol in sedel njej nasproti, je opazil, da imajo njeni lasje oni značilni bledi in vendar živahni zlati lesket, ki odlikuje severnjakinje.
Anthony je naposled pretrgal molk.
»Menda mi ni treba govoriti, kako zelo čutim z vami, Mrs. Bronsonova. Ali bom mogel kaj storiti za vas ali ne, še ne vem.« Topel nasmešek je čudno osvetlil njegov temni, okleščeni, nekoliko posmehljivi obraz. »Prosim — govorite!«
Njen glas je zvenel tiho in obvladano. In vendar je čutil Antho-ny trd, kovinski prizvok, ki prav zanesljivo ni bil prirojen temu glasu. Začela je:
»Moj mož sedi v zaporu. Obdolžili so ga umora. Obsodili so ga. Vložil je priziv. Priziv je odbit. Na tisoče ljudi je podpisalo prošnjo za pomilostitev. Prošnja Je odklonjena. Danes je četrtek, v torek ga bodo obesili.« Samo za trenutek je zadrhtel njen glas. »Obesili ga bodo... če ne pride pomoč. Pravijo mi, da ni pomoči...«
Iznenada je utihnila. V nastali tišini je njen glas zvenel kakor odmev.
Trenutek nato je dejal Anthony: »Bojim se, da imajo ljudje, ki so vam to rekli, prav. Seveda če bi se našla kakšna možnost, da se zbudi dvom o njegovi krivdi...«
Ni dogovoril. Hlastno in sunkovito se je bila žena dvignila. Tudi Anthony je vstal in zdaj je videl ves njen obraz. Na zunaj je bila gospa Bronsonova čisto mirna, toda Anthony je opazil, da stresa drget njeno telo. Govorila Je tako tiho, da so njene besede komaj prihajale do njegovih ušes, in vendar je bil njen glas tako poln moči, da se Je zajedel v njegove možgane kakor strel.
»Samo en človek mi lahko pomaga, polkovnik Gethryn. Dan n 1 umoril Blackatterja. Če pred... torkom pravega morilca ne dobe, ga bodo...« Njen glas Je zamrl; s kretnjo Je končala stavek.
Anthony je stal njej nasproti, visoko vzravnan kakor ona, in tiho je rekel:	**■
»Trdite, da vaš mož Blackatterja ni umoril? Ali to tudi veste?«
»Vem.« Brez poudarka je rekla to besedo. Njen glas ni zvenel niti za odtenek glasneje kakor prej. Anthony je prikimal. Nadaljeval je:
»Tako. In prav nič ne sumite, kdo ga Je umoril?«
»Prav nič.«
»Pa vendar ne nazadnje vi sami?«
J? odvrnila žena.
Za drobeč	Je trznila
senca nasmeška okoli ust. Tudi Anthony se je smehljal; bil je resen nasmešek, toda na-smesek je le bil. Potem ji je velel: »Ali ne bi spet sedli?
Sedla Je. On je pa stal. Z rokami globoko v žepu je strmel v plamene kaminskega ognja. V tem trenutku je podzavestno občutje zadalo smrtni udarec trezni presoji,
žena je to čutila. Rekla Je:
»Verjamete mi, da Dan tega ni storil.« Ugotovitev, ne vprašanje...«
Anthony Je prikimal. »Verjamem vam.« Spet je trznil nasmešek okoli
ZAŠČITO PRED SONCEM
ubleva iudi Vaša koža. Sonce jo uiruja! Solea-krema pa jo varuje, hrani, hladi in gladi.
w
m
fonema
njegovih ust. »Zakaj vam verjamem, vam pa ne morem povedati, še meni samemu se niti ne sanja...«
»To je moč moje vere,« je tiho rekla žena.
»In,« je sam pri sebi dodal An-thony, »moč tvoje osebnosti...«
Spet je sedel Anthony v taksiju, s težavo iščočem pot skozi rumeno meglo. Iz Izkušnje je vedel, da Je v takšnem vremenu še tako počasen taksi hitrejši od lastnega vozila.
Avto se Je počasi pomikal ob ograji Hydeparka in zavil potem čez St. Jameski park; naposled Je obstal pred Scotiand-Yardom.
Anthony je zavil po kamnitnih stopnicah in potrkal na neka vrata. Ko ni dobil odgovora, je stopil skozi majhno sobo k naslednjim vratom. Spet je potrkal. Nekdo Je zaklical: »Naprej!«
Vtaknil je glavo skozi vrata: »Pri delu?« je vprašal. »Bom pa počakal.«
»Sveta nebesa!« je vzkliknil Mr. Egbert Lucas. »Kdo je prišel! Le nriprej!«
Anthony Je vstopil. »No, kako se ti godi, Lucas? In vam, Pike?«
»Človek Ima pač zmerom svoje križe ln težave,« Je zavzdihnil Lucas. Toda njegov nasmešek je bil zadovoljen kakor zmerom.
Tudi po oglatem obrazu višjega nadzornika Pika se Je razlil prisrčen nasmešek. »Hvala, sir. kar dobro je. In vam, če smem vprašati?«
Dalje prihodvjil
■ s tmsssmst msm hrbu	nsm	urosM	hrssu	r	■
5 S mtrzmm nran ■tvsmb man ar *swb mcs« mrsra e S
PREPROGA GROZE |
DETEKTIVSKI HOMAN
B^aSBjg NAPISAL LOUIS WEIHERT - WILT0H
27. nadaljevanje
Ne da bi bil trenil, je preletel listino, poleni jo je pa zvil in se nerodno priklonil.
»Hvala, gospod polkovnik. Pripravljen sem bil na to.« Pomignil je VVebstru in njegovim ljudem. »Gospodje, polkovnik Gregory je v službi.«
Železne roke so v trenutku izpustite Gregoryjeva zapestja, samo VVeb-strove ne tako hitro, ker nadzornik ni prav razumel, kaj se dogaja.
Burns se je začel spet ukvarjati z žrtvijo strela in je odkril kapuco, ki ji je zakrivala glavo.
Komaj je ujel s pogledom bledi, negibni obraz, ko je zamišljeno prikimal in vstal.
»Mre. Mabel Hughesova,« je rekel. Ne njegov obraz ne njegov glas nista izdajala presenečenja.
»S pravim imenom mademoiselle Ju-liette Renaultova,« je s poudarkom pripomnil Gregory in se pretegnil. »S sedemnajstimi leti kabaretna pevka v mornarski beznici v Marseillu, potem pu ljubica bogatega Američana, ki ga je okradla. Takrat je prišla prvič v zapor in postala pustolovka velikega kalibra, ko je kazen odsedela. Morala je spet dve leti za zapahe, potem je pa prišla vojna in lotila se je mračnih zadev. Šla je v Egipt, kjer je igrala pri veliki tatvini draguljev zelo čudno vlogo; od ondod je izginila s premožnim mladim Angležem, ki se je kmalu nato ponesrečil v San-Sebastianu, ko se je z njo vozil v čolnu.«
Webstcr, ki mu je bilo nekoliko nerodno in se je zato rajši začel prav vneto ukvarjati z Mabelo Hughesovo, se je v tem trenutku vzravnal in skomignil z rameni.
»Ni ji več pomoči. Krogla jo je preluknjala nekaj centimetrov poleg srca.«
Polkovnik G regory je obžalujoče zmajal z glavo.
»Nerodno, a žal ni šlo drugače. Če je ne bi bil prehitel, bi najbrže zdajle vsi ležali zdrobljeni pod razvalinami.«
Menda se je iznenada nečesa spomnil; z veliko previdnostjo je začel tipati po blagu, odtrganem od stene, dokler ni zadel ob debelo vrv, ki jo je hitro preščipnil z majhnimi kleščami.
»Če pojdete za tem rdečim kablom.« se je obrnil k Burnsu, »boste odkrili majhno mino. Pametno bo, če jo izročite v varstvo ljudem, ki se na take reči razumejo. Že dolgo sem slutil. da mora biti takšna vražja reč v hiši, toda na načrtu tega nisem odkril, natanko preiskati pa tudi nisem vsega utegnil, ker ste mi bili preveč za petami. Ko sem potem iznenada zagledal roko, sem vedel, da mora biti še neki dohod v to sobo. ki ga nisem poznal, in vedel sem tudi takoj, kaj ta roka hoče. Zato sem ustrelil in bom znal ta strel tudi zagovarjati.«
Nekaj časa je gledal s prekrižanimi rokami obraz, ki je bil še v smrti lep. potem je pa začel kakor po nenadnem navdahujenju preiskovati moško obleko, ki jo je pustolovka imela pod plaščem. Toda razen denarja ni bilo ničesar v žepih, in Gregory je že hotel odnehati, ko je zapazil za vratom mrtve žene precej debelo zlato verižico, ki se je izgubljala na hrbtu.
Podzavestno je potegnil za to verižico in držal iznenada v rokah majhno usnjeno torbioo.
Burns in Webster sta radovedno stopila k njemu in tudi Reffold^ se je v napetem pričakovanju približal.
Ko je polkovnik odprl torbico, je prišel najprej na dan šop angleških in ameriških bankovcev, potem pa za lepo premoženje dragih kamnov in precej obsežen, raztrga® ovitek, ki ga je Gregory zmagoslavno zavihtel.
»Sinji ovitek.« je nehote zamrmral Harry in nejevoljno pogledal papir, ki ga je tako dolgo zaman iskal.
»Da,« je dejal polkovnih Gregory,
■ in s tem je moja naloga končana.« Z drobnim nasmeškom je pogledal lteffolda. »in tudi vaša, sir Harold. Dobro ste se postavili in nekajkrat sem se resno bal, da me boste prehiteli Toda naposled sem dirko le dobil, čeprav z majhno razliko. Zelo nesrečen bi bil, če bi se zgodilo drugače. kajti pri vas je bila to amaterska igra, pri meni pa r«;-5 jsoklic.«
Izr?:;', je uurnsu torbico, ovitek je pa skrbno spravil. »Dragocenosti izročam vam, višji nadzornik, papirje bom pa jaz oddal dalje. Zaradi njih sem se vrnil po smrti polkovnika Čolburna iz Indije in zaradi njih sem moral pred javnostjo pustiti svojo službo...«
Utihnil je in vprašujoče pogledal detektiva, ki je zmajeval z glavo in se dobre volje muzal.
»Oprostite, gospod polkovnik je menil, »saj ste vse imenitno napravili
in zavidam vam uspehe, toda vaša oblastva so se le preveč resno vedla. Ko sem opazil, da nočejo imeti prav nikakšne zveze z zaslužnim upokojenim polkovnikom in da jim je bilo kar nerodno, če so slišali vaše ime, sem takoj vedel, koliko je ura.« Namuznil se je in se podrgnil po nosu. »Precej dobro sem bil tudi poučen o vseh vaših ukrepih, le nekaj mi je ušlo: kdaj ste se ranili na roki?«
»Saj sem že prej povedal, da pri nekem majhnem vlomu,« je rekel polkovnik in se nasmehnil. »Ko se je namreč Mrs. Mabel Hughesova ponoči pogajala s sirom Haroldom Russel-lom,« — vljudno se je priklonil Har-ryju — »pardon, z gospodom Reffol-dom, in pri tem dobila majhno prasko, ki jo boste še lahko videli, sem vzel iz njene sobe v Vanovi vili tale načrt.« Pokazal je papir na pisalni mizi. »Ko sem se vračal skozi okno, sem bil toliko neroden, da sem se zadel ob razbito steklo. Takšnih reči pač nisem vajen in se jih bom moral še c hi. Načrt prepuščam policiji, opozarjam vas pa, da ni popoln. Tako na primer ne boste našli poti, po kateri je ta žena pravkar prišla. To bi bilo utegnilo biti za nas usodno. V skrajnem primeru sem jo pričakoval po isti poti, kjer sem prišel tudi jaz,« — pokazal je steno v ozadju, kjer je zevala temna odprtina — »in kjer sem vse pripravil za sprejem.«
»Vse kaže, da se v tej jazbini dobro spoznate,« je otožno menil Burns. »Še sanjalo se mi ni, da vas bom tu dobil.«
»Saj se nisem prvič zanimal za- to gnezdo,« je pripomnil Gregory. »Pred kakšnim letom dni šmo imeli nekega Inda, ki nam je dal dosti dela...«
Ra\vje Bai...« mu je segel Burns živo v besedo in napeto prisluhnil.
Da. Vem da je spravil tudi |K>li-cijo na noge, ker je bil pri svojih junaštvih zelo podjeten. Najprej je v svoji domovini oplenil vse, kar se je dalo opleniti, zlasti stara svetišča, potem je pa preselil prizorišče svoje delavnosti v London, kjer so kmalu začeli govoriti o njem.«
»Žal ga nismo mogli zalotiti,« je priznal Burns z vidnim obžalovanjem.
Mi smo se zanimali zanj zlasti zaradi raznih političnih spletk,« je nadaljeval Gregory, »in zaradi široko zasnovane dobaviteljske sleparije pri dobavah za našo indijsko armado, kjer je imel prvo besedo. Svoje čase sem se nekoč že ukvarjal s preiskovanjem te zadeve, in sem že takrat prišel do zidov .Železnih vrat*. Zaradi drugih važnejših dogodkov so me pa iznenada poklicali nazaj v Indijo in vsa zadeva je mirno počivala do smrti stotnika Čolburna ki je bil očitno z njo v zvezi. Meni in tudi siru Haroldu je bilo v prvem trenutku jasno, da so Čolburna zahrbtno ubili zaradi nekih listin, ki jim je slučajno prišel na sled. Takoj sem vedel, da je v to zadevo vmešan tudi Rawje Bai. To je edini bistveni razloček med potmi, ki smo jih ločeno hodili, gospodje,« je nadaljeval polkovnik po kratkem odmoru. »Samo temu razločku se moram pač zahvaliti, da sem prišel prvi do konca. Sir Harold je našel spodnji konec niti in jo zasledoval z bistroumnostjo, vredno vsega priznanja, do tod, pri tem ste se mu pa pridružili še vi, Mr. Burns, in imeli lepo korist od njegovega dela. Jaz sem že slutil, kje je drugi konec niti, tedaj sem pa na lepem odkril nekaj, kar me je zadržalo.
Vzlic vsemu iskanju zločinca nisem mogel odkriti, pač pa sem večkrat ugotovil, da se je vmešala še neka druga roka. Precej tednov sem potreboval, da sem to roko našel, in s tem bi bili zdaj spet pri gospe Hughesovi. — Po Angleževi smrti v San-Seba-stianu se je naselila v Londonu, in tu se je seznanila z Ra\vje-Baiem in postala njegova ljubica. Toda Ind tudi kot ljubimec ni bil prijeten človek, in Mabel Hughesova je menda z njim precej pretrpela. Ni bil samo blazno ljubosumen, ampak tudi brezmejno skop, in če se je morda z njegovo prvo lastnostjo nekako sprijaznila, se ni mogla z drugo, ker je bila vajena razkošnega življenja. Pohlep po denarju ji je potem najbrž vdihnil misel, da bi se Rawje-Baia odkrižala in se polastila njegovega precejšnjega premoženja, temu se je pa morda n vidni žila še želja po pustctOVsčinah in volja do gOSpOuvVanja — skratka, trdilo sem prepričan, da je postal Ind njena žrtev. Izginil je namreč brez sledu in ni ga bilo več mogoče najti. Mabel Hughesova se ni polastila samo njegovih zakladov, ampak je tudi prevzela zločinsko tolpo, ki jo je vodil on. Pri tem je pokazala železno voljo, toda naposled je bila vendarle samo ženska, in vsi njeni načrti so imeli v zasnovi majhne napake, in ob njih so se razbili. Poslednji posrečeni pustolovščini sta bili tatvini draguljev pri vojvodki Trowbridge in pri gospe Fairfaxovi, toda tudi v njih se je že
„To je res pravi užitek, če more človek ležati v taki prijetni lenobi na vročem soncu brez strahu pred sončarico. Moja koža še ni bila nikdar tako lepo rjava.
VERUJTE MI: ZA VAŠO KOŽO JE NAJBOLJŠA N I V E A1“
V
skrivala kal pogube. Pozneje je šlo vse narobe. V Milnerjevi hiši se je hotela polastiti draguljev, ki jih je bil Stone kupil od nje za šest tisoč funtov, in razen tega dobiti tudi dvanajst tisoč funtov, ki jih je Milner pripravil zanje, dobila pa ni ne tega ne onega. Tudi Milnerjeve ponarejene menice ni mogla vnovčiti...«
»Trenutek, gospod polkovnik,« mu je 6egel Burns- v besedo. »Kako je prišla preproga v Milnerjevo sobo?«
»Na prav preprost način. Fleshev šofer jo je tja prinesel, To je lahko napravil brez nevarnosti, saj ni nič čudnega, če pride šofer, ki mora zunaj čakati, tudi v hišo. Flesh sam je poznal načrt in je tudi vedel, kakšno vlogo je imel pri tem njegov šofer. Bil je v ,gospodovem* krogu, kakor so se imenovale skrivnostne osebnosti, ki jih je zbral Rawje Bai'in jih je potem prevzela Mabel Hughesova, toda bil je samo podrejeno orodje kakor vsi drugi. Bil je eden glavnih udeležencev sleparije z dobavami in si je pri tem pridobil ogromno premoženje, ki se ga pa ni mogel prav veseliti. Nič ga ni moglo rešiti iz ,gospodove* roke, in moral je pomagati povsod,
DRUŽINSKI TEDNIK' V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
•
kjer je bil potreben. Neprestano je bil pod nadzorstvom, in kakor njegov šofer, je bila tudi večina njegovih ljudi v službi skrivnostnega neznanca, ki ga je s svojini imenom kril Italijan Pe-rell:. Flesh se je že dolgo upiral tej moreči odvisnosti, toda dokler je imel neznanec papirje, ki bi ga bili lahko spravili v ječo, se je moral uklanjati. Zato je sklenil, da mora po vsaki ceni razkriti skrivnost .gospoda* in Cray-ton, ki je morda vedel nekoliko več. naj bi pomagal. Prisluškoval sem njunemu poslednjemu pogovoru, ki me je zelo zanimal. Mali zvočnik, ki sem ga pripravil v sobi nad Craytonovo pisarno, vam je na razpolago. Prav tako vam lahko do besede natanko ponovim poslednji pogovor med Milnerjem in Stonom. Tisti usodni večer sem namreč tik pred odhodom skril aparat za staro uro v Milnerjevi delovni sohi. Priznati pa moram, da sem takrat pričakoval kakšno drugo odkritje. — Dobro veste, kako hitro je pri Cray-tonu udarila ,gospodova* roka, toda Flesh je postal zato le še bolj razdražen in je s podvojeno vnemo nadaljeval svoje poizvedovanje. Vsekako je pri tem zašel na krivo sled in je menda mislil, da sem jaz .gospod*. Neko noč je celo prav natanko prebrskal moje stanovanje. Mislim tudi, da so vse njegove opombe, ki sem jih ujel tisti večer pri Vanu, veljale prav za prav meni. Toda Mabel HughegQ,va-je bila zaradi izdajstev v Rišlnem taboru, zar^u smole pri svojih pustolovščinah in zaradi mojega nočnega obiska v njeni sobi postala nervozna. Videla je, da ji grozi nevarnost od razburjenega Flesha, zato se ga je odkrižala. To je bil njen najpredrz-nejši zločin, poslednji. Kako je Flesha ugonobila, mi menda ni treba šele pripovedovati, kajti vaše vneto zanimanje za moj ožgani čevelj mi je takoj povedalo, da ste poznali njeno nevarno igračo.«
Polkovnik Gregory se je nasmehnil.
»Iz tega vidite, da se človek ne sme zanesti niti na še tako zanesljive in-dicije, kajti moj čevelj je res po nesreči zgorel, in misel, da bi lahko prišel zaradi takšne majhne nesreče
Dobro obrit-dobre volje!
ZaSč. znamka
f
ROTBART
na vislice, ni preveč prijetna ... Moram še povedati, da je tudi meni Mabel Hughesova že nekaj tednov posvečala svojo pozornost. Vtihotapila mi je bila enega svojih ljudi kot šoferja. Moža, ki je bil sicer neroden, delal pa je z veliko vnemo. Piše ee Nutt. Danes sem ga dal prijeti in jutri ga bom izročil Scotland-Yardu. Paziti pa morate nanj malo bolj kakor prvič na policijski stražnici v Ber-moudseyu.«
Polkovnik je zlobno pogledal Web-stra, ta je pa menda njegovo nami-gavanje preslišal, ker se je strašno živo zanimal za razne malenkosti, ki so ležale po sobi, prav tedaj je potegnil iz skritega kota za pest debelo bambusovo palico in jo začel ogledovati z vseh strani.
32
Gregory je kar planil k njemu in mu s krepkim udarcem izbil težko palico iz roke, da je odletela v zid.
»Sem roke,« 11111 je ukazal, in ko je presenečeni nadzornik podzavestno ubogal, mu je polkovnik zlil celo ste-kleničico razkuževalne tekočine po orjaških rokah.
»Tako, in zdaj si roke dobro otrile, potem jih pa skrbno obrišite. Toda vzlic temu pazite Imeli ste namreč v rokah eno najnevarnejših reči, kar jih je bilo kdaj na svetu.«
»Preprogo?« je vneto vprašal Burns in radovedno pogledal teinno in na videz nedolžno cev.
Konec prihodnjič
Radio Ljubljana
od 6. do 15. julija 1959.
ČETRTEK 6. JULIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20:	Radijski orkester
14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Slovenščina za Slovence 20.30: Reproduciran sinfonični koncert 21.15: Poje in spremlja s kitaro g. Costelo Gristiano-vici iz Bukarešte 22.00: Nane.",^^ p0_ ločila 22.15: Radijsk^ orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 7. JULIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: O vzgoji plezalnega naraščaja 19.40: Nac. ura 20.00: Čajkovski: Uvertura 181*2 20.10: Ženska ura 20.30: Koncert opernih arij 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče, Konec ob 23. uri.
SOBOTA 8. JULIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.80: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50:. Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Beseda h kongresu Kristusa Kralja 19.40: Nac. ura 20.00:
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Strltarfeva ul. 6
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna očala, daljnogledi, loplomeri, barometri, hvgrometri, itd. Velita izbira ur, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika!	Ceniki	brezplačno	i
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
O zunanji politiki 20.30: Živalski krog 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 9. JULIJA
8.00: Klavir in harmonij 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Venski govor 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve 10.30: Plošče 11.00: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe 12.15: Narodne pesmi 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 17.00: Kmet. ura 17.30: Cimermanov kvartet 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Koncert pevskega zbora »Cankar« 20.45: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 10. JULIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20:	Radijski orkester
14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Zanimivosti 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Zdr;<';;,n,ena predavanje 20.30: HaydI10Va „ra2l.30: Plošče,22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radini orkester. Konec ob 23. uri.
TOREK 11. JULIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20:	Radijski orkester
14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Kulturna zgodovina koroških Slovencev 20.30: Koncert Učiteljskega pevskega zbora 21.15: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA 12. JULIJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila I3.0S: Napovedi 13.20: Šramel »Škrjanček« 14.00: Napovedi 18.30: Sinji šport v Sloveniji 18.50: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.30: Violinski koncert g. Mirana Viherja 21.15: Bežigrajski pevski zbor poje narodne 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Vesele in žalostne pojeta Jožek in Ježek. Konec ob 23. uri.
Izdaja za honsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani