P osamezne številke* Navadne Din «■—'‘75, ob nedeljah Din 1’—•
.TABOR* izhaja v*ak dan, rarven
nedelje in f7**ni]cov, ob 18. uri *
D ll*-** 9* izkaznice D 10*— vnw»£2 po dogovoru.
Naroča «e pri upravi »TABORA*4 MARIBOR Jurčičeva ulica itev. 4,
PoštninaDlaSaiia"v gotovini Cena dtanasrila šla v. 75 pi^a.
TABOR
T*iiiB*8WeaFu2i?^an<ineafc
s v ■*aro5aryiUrckTMS^C8™
Pecamezne številk« k Navadne Din —‘75j I ob nedeljah Din lv^
UREDNIŠTVO « ..h.j. v Vri boru, Jurčičeva oL it. 4» L oadk ctropje. Telefon inUrurH- iL 27^ UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritli&r, deano. yd*> fon žt» 24. — Sf&J požtnočAnW račun Štev. 11.787.
Na naročila' brez denarja ae m oziri«. — Rolcopiai ae «e uraJtai*
Naslov
Maribor, sobota 14. marca 1925.
Leto: VI. — Številka: 60.
CURIH, 13. marca. (Iz.v.) Sklepni tečaji Pariz 26.62, Beograd 8.35, London 24.82. Praga 15.40, Milan 21.02. Newyorlk 518.60, Dana j 0.007305.
ZAGREB, 13. marca. Pariz 320, S vrča 1195—1205, London 296.20—299.20, Dunaj 0.0868—0.0888, Praga 183.70—186.70, Milan 251—254. Newyork 61.67—62.67.
Ifelvedlnški mandati v verifikacijskem
©dfcore.
Na današnji popoldanski seji bo odločena usoda vadičevskih mandatov
BEOGRAD. 13. nrarca. Na današnji dopoldanski seji verifikacijskega odbora se je začela debata o mandatih v Vojvodini, ki jih je skupaj 34. Najprej je prišlo v pretres subotiško volilno okrožje. Iz tega okrožja je balo vloženih dvoje pritožb. Prvo jo vložila radikalna stranka proti volilnemu terorju Nemcev, drugo, opremljeno z 2000 podpisu pa so vložili Madžari. Razvila se je živahna in obsežna debata, Davidovičevec Šečerov je skušal dokazati, da so vladni organi v Vojvodini s ponjočjo snnaov-eev in komitašev smotre-no terorizirati volilce, hoteč jih zvabiti v vladne stran ke. Tudi dejanski napadi na Kratla,
Sekoliča in Stajhia so bvli bwe*adtega.
enotno zasnovanega načrta. Večerov odgovoril posl. Radolič. ki 3e nagla® da so bile volitve v Vojvodini svobodne in da terorja ni bilo-; o tem priča ze samo dejstvo, da je Davidovidevec Milan Grol dobil v tem'okrožju več glasov nego 1. 1923. Za volilne metode Nemcev pa je značilno dejstvo, ki ga je omenil posh Peter Grgim, da je nemški župnik v ne ' ki vasi pel javno vsenemško himno:
»Deutisehland, Deutsehland iiber alles.«
Tajnik Leva« je krmrstatiral, da so pritožb« Madžarov povsem neupravičene,
*,er na pritožbi podpisanih 2000 Madžarov sploh nima volilne pravice; dognano je namreč, da še niso naši državljani.
Po tej dolgovezim debati so bili potrjeni vsi mandati iz snboliiškega okrožja.
Debata o Spodnjem Banatu je bila veliko krajša in so bili -mandati soglasno
verificirani.
EBl	^ ^r?ru ®v‘ Eena-rt v slov. goricah name-
fe#<4£i<8IIH&g BBis	Slll0 razpuščenega občinskega sveta za
Ob 12.30 je bila seja zaključena. Popoldan se bo nadaljevala.
BEOGRAD. 13. marca. Za današnjo popoldansko sejo verifikacijskega odbora sc vsi politični krogi živahno zanimajo. Na tej seji se bo namreč razčistilo vprašanje, ali bode radičev slu man dati razveljavljeni oziroma bodo li razveljavljeni vsi ali pa zgolj najbolj kompromitirani. Najprej pride v prc-tres mandat dr. Mačka, ki je bil v Sremu msRec liste. Večina radikalov jeza to, da se mandati dr. Mačka in tovarišev razveljavijo. Radikali so nada.lje zato, da naj bi sc po razveljavljenju ne razpisale nove volitve za izpraznjena poslanska mesta.
BEOGRAD, 13. marca. Današnja-»Politika« prinaša doljše politične informia--cije o uacili radlčevekih mainidiatov. List naglasa, da so vladni Krogi za to, naj se ne verificira noben mandat HRSS. Verificirana pa bodo vsi mandati Hrvat-sfce zaje dulce, ki se je pridružila HRSS samo iz talk t ično-p-oilitičnih razlogo-v. — Brezpogojno bedo razveljavil j eni 'mandata onih poslancev, ki so bili člani prejšnje skupščine in so kot poslanci odobrili vstop stranke v ITT. internacij on al o.
BEOGRAD. 13. marca. Opozicija še ni sprejela -nobenega definitivne,ga sivi e pa-, kako se bo orij-enti-rnla, če bodo ra-diidovsiki mandati razveljavljeni.^ Voditelj muslimanov dr. Spa.ho je izjavil, da bi to prisilo Blok narodnega »porar zu-ipa k najobupnejšim sredstvom1.
Pr&dj sestankom $tele asitastfe
Na programu tudi habsburška prepagan da na Madžarskem in priznanje Rusije.
BEOGRAD, 13. marca. Pariški »Ma- tres nastopna - vprašanja; Romunsko
nemški konflikt habsburška propagan-
tin« javlja, da je'delovni program konference Maile antante, ki se bo sestala dne 23. trn. v Bukarešti, že definitivno določen. Predvsem bodo prišla v pre-
<da na Madžarskem, stališče Malo antante naprnm Rusiji in vprašanje me-1 zavezniških dolgov
Ženevski pp©fi®feol ko ©stal?
Razprava o ženevskem protokolu pred svetom Društva narodov. — Chamberlain ga odklanja, Briand in drugi pa s» zanj. — »Francija ostane zvesta pod-
pisu«.
ŽENEVA, 12. marca. Današnji dan je bil jako živahen. Razprava o ženevskem protokolu je bila dramatično napeta. Chamberlain je v svojem govoru ostro kritizirat protokol in njegovo.,po-samez-11 e določbe in ga v imenu angleške v-la-odklonil. Dejal je, da se sedanje me-ne smejo lahkomiselno in za vsako Ceno utrditi ter da bi Anglija ne mogla y vsakem slučaju ščititi državo, ki bi jo na podlagi protokola zvala na pomoč.
Briand je v daljšem in lepem1 govoru zavrnil Obnnnberla-inovo stališče in se zn ™a6o1a, na katerih sloni \ vi .. . ^Poeaaunn več kot 40 naro-• Z,1a«tl je povdiamU	A„	«o
male in velilke države enakopravne im
— Arkadij Averčenko. Po daljšem bolehanju je umrl v Pragi znani ruski pisatelj Arkadij Averčenko. Njegovi humo-risitično-s-atirični spisi i-m-ajo svetovni sloves.
— Aretacija v Ljubljani radi »Rdeče pomoči«. Beograjsko sodišče je potrdilo, da se ima zapreti Ivana Vuka, novinarja v Ljubljani, ki j© sodeloval pri komunistični akciji »Rdeča pomoč«.
— 59 letnica smrti Svetozara Markoviča. Dne 11. tm. je minilo 50 let, kair je umrl v Trstu znani srbski politik-ideo-log Svetozar Markovič, ki je imel velik vip-liv na srbske politične razmere. Bil je ustanovitelj radikalne stranke, ki je veljala v tisltih časih kot socialistie-no-mairksistična stranka. Skupina nje govih učencev je pozneje o-snova-l-a srbsko socialistično stranko.
— Josip Ornig umrl. V Gradcu je umrl dne 11. tm. bivši ptujski župain Josip Ornig. V politični zgodovini štajerskih Slovencev bo ostalo njegovo ime sramoten madež. - Daši slovenskega rodu, se je vdinj-ail Nemcem in po-stal strasten in brezobziren priganjač Slovencev. Ornig je organiziral Štajerci jamstvo in izdajal »Štajerca«, k-i je zastrupljali slovensko štajersko Iju-rMvo duševno, kakor ga je ptujski »Snope« zastrupljal telesno. Oboje je bil dobro pire-računjen 'nemški na-cid in Ornig je veljal kolt njegov »spiritius mmvens«. L. 1917. 'je vodil nein-čnr j e na Dunaj, da so protestirali zoper jugoslovansko deklaracijsko gibanje. Ko pa se je položaj temeljito preobrnil in so se sesuli v razvaline vsi nemški načrti na maši zem ]jii. je Judež pobiral svoje srebrnike in odšel v Gradec. In je nekaj časa še ro ■vari-l proti nam. ko. pa je bila p-odm-sa-na sanžemtiensikaj pogodba, so mu Nem ci rekli: Dor Mohr bat sein Tlioht ge tan, der Mohr so-ll gehen... Teka je u-sod-a rene raterv. Pred -smiPfijo- je Orni g lahko uvidel, da začenjajo izginjati nad nji sledovi njegovih uspehov. Prošti mesec so Nennci kljub podpori nemšku ta-rj-ev izgubili edin mlaufd-ait na Sl ocen skelm Šta-jerslč-emi — v pokrajini, o kateri so mislili, da je že zrela za nemštvo. Nekdanjim Štajercija.mSeurt so ‘se deloma odprle oči lin so se skesali, deloma. pa so šli med radičevo©. No se bo tudi ta oblika narodnega defetizma preživela, me bo o delu Orni-va 5-n njegove družbe duha in sluha več.
— Glavna skupščina Zveze za tujski promet v Sloveniji so -vrši 24. marca oh 10. uri v sejni dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. V slučaju nesklepčnosti se vrši skupščina pol ure kasneje istotann in z istim-dnevnim redom.
— Spomladanski poučni tečaji na drž.
da je s protokolom- voij.n-a žigosana kotiioznih in vočnili rasadnikih maribor-
zločin.
Italijanski zastopnik Sciialoja	je
takisto izrazil za načela protokola,
PARIZ. 12. marca. V govoru, ki ga j-e iim-et dnneis zaetepnik Francije Briand pred svetom Društva narodov, je de -'med druigi.in: Ge bomo zapustili načela., na katerih je protokol zgrajen, se bod-o narodi bolj'in bolj oprijemali prejšnjih navad in skušali vsak spor rešiti v o-rožjem1. Francija ostane zvešta podpisu, ki ga je dala prva na zapisnik, ždeč tako sebi kalkoir drugim narodom prihraniti grozote nove vojne.
Povdamil načelo, da
Nteuffiiiia	oIj	R®wu«
Zato je voljna skleniti z interesiraniml državami garancijsko pogodbo. — Tako bi preprečila ženevski sporazum in do bila proste roke napram Poljski in Če-
škoslovaški.
BERLTN, 72. marca. Državni zunanji m-inister dr. Srcsemnmn je dal dopisniku* »Koilnischer Zciitnng« velepomembno izjavo, v kateri pravi med dirugim1; Ker široke kroge fra.neoskega javnega mnenja še vedno obvladuje strnih pred mo-robitnim nomSkiim! mapaidomi, strah, ki je docela ne«miiiseln in odveč, so dobili naši poslaniki v Parizu. Londonu, Ri-mu im.Bm«lju naročilo, da naj sporeče . doti enimi vladam: Nemčija jo voljna
pristopiti k pogodbi o iviagnosti rotgjljei ^
meje, ne glede na to, aili naj se s to pogodbo sploh prepreči nova vojna ali pa naj se le zasigura sedanje posestno stanje ob Renu. Dalje je Nemčija voljna pokazati svojo mirovno voljo s tem, da. sklene z vsenni državami podobno pogodbo o razsodišču, kot -jo je biila že sklenila s Švico in Švedsko. S to ponudbo — izjavlja dr. Streseman — simo šli talko daleč, da dalje nemški čut Nemčev n,e dopušča:.,
ske oblasti. S pristojne strani nam poročajo: V smialu pravilnika o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, ozir. o pospeševanju sadjarstva, vršili s ob od o v času od 26. marca do 4. aprila tl. v drž. trtnih nasadih 1. v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru; (za vinarstvo in sadjarstvo); 2. v Šmarju pri Jelšah; (za vinarstvo) ozir. v drž. drevesnicah; 3. v Koujica-h: (za sadjarstvo); 4. v Ptuju, (za sadjarstvo); spomladanski poučni tečaji za kmečke in viničarske sinove ter druge interesente v svrlio izureuja v rezi vinske trte in sadnega drevja, v cepljenju trt in dre vos, siljenju cepljenk, napravi trtnio in drevesnic, zasajanju vinogradov in sadonosnilkov, pokončev-anju trtnih in drevesnih škodljivcev itd. Vsak udeleženec dobi prosto stanovanje ter dnevno 10 dim. kot prispevek za hrano. Razve-nte-ga se bo med najpridnejše razdelilo na 'koncu tečaja več^ na-grad, obstoječih iz cbpitnega orodjai, trtrnih in drevesnih Škarij itd. Udeležbo je prijaviti čimpreje (pristop je omejen), najkasneje pa do 24. mvaroa t, l. ustmeno ali potoim dopisnice pri dotičnem nasadu. ali pri pristojnem! s-reakent ekonomu ali pa pri vimainskem! iin sadjarskem mudzoruištvo v Mariboru.
— Gerentski sosvet v Št. Lenartu. — , Mariborski veliki župan je knonoval v
gerenta Franca Recerja, posestnika pri bv. Lenartu. Olani sosveta so; Jože Janžekovič, dekain, Anton Zabukovšek. učitelj v p., dir. Kramberger, zdravnik Jože Ceh, ki jučavničar. Fr. Breznik. velep„ Fran Ziigarda. višji sodni oficijal, Srečko Kraiine, veletrgovec, dr. Milam Gorišek, odvetnik.
— Tranzitni vlaki Maribor— Špilje—Radgoua—Ljutomer bodo ukinjeni? V-sled izgraditve nove železniške pro-ge Ormož—-Murska Sobota ni več nujne potrebe prometa čez avstrijsko ozemlje in poročajo, da se namerava dosedanji redni tranzitni premet ukiniti. Za obmejno prebivalstvo pa bi še nadalje veljale olajšave in sicer bi s© v Špilju oziroma v Gornji Radgoni pripravili direktni vozovi ter priključili rednimi vlakom na progi Maribor—Gradec.
— Prvo aktivno leto. Iz carinske starti,stike o izvozu in uvozu, ki jo je pravkar dovršila carinska uprava, posnamemo, da je bila naša trgovinska bilanca v lotu 1924 aktivna za eno milijardo 317 milijonov dinarjev. To je prvič po osvobojen ju aktivna trgovinska bilanca, kar jasno priča da se naše narodno gospodarstvo boljlinbolj konsolidira im da posledice vojnega in povojnega stanja izginjajo.
— Ljubljanska kreditna banka Y Ljubljani. Dne .11. tun. se jo vršila_ bilančna seja Upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, na kateri je bila odobrena Po Ravnateljstvu, predložena bilanca zavoda za leto 1924. Bilanca izkazuje v vseli panogah poslovanja napram oni za leto 1923 znaten napredek, vkljub hudi denarni krizi,v kateri se je nahajalo tuii tekom minulega leta celokupno gospodarstvo v naši državi. Zlasti so znatno uarastle vloge na knjižice in vezare vloge na! tekočih ra-šumih, ki znašajo preko 153 milijonov din. napram 100 milijonom! din. v letu 1923. Skupni promet ^minulem letu je presegel zn;sek 29 milijard din., blagajniški promet pa znesek 13 milijard din. Izkazani cist; dobiček za poslovno leto 1924 znjsa din 8,690.36974 napram din. 8,210.756.14 v .letu 5923. Sklenilo se jo, predlagati Onnue!uti zboru, ki se vrši 'h aprila ob 15. uri popoldne v palači Ljubljanske kreditne uvnke v; Ljubljani kot lani, izplačilo 12% dividende v znesku 18 dim. na delnico. ^
— Paliluska politika. Pred beograj« ski.m sodiščem sta stala pred nekaj dnevi dva dobra prijatelja, ki ju je. tožil tretji dobri prijatelj radi razžadjen.ial časti. Zadeva je malo tragična im -mailo k-omičina, malo osebna in malo politicnal — vseh albo-r pa značilna za srbsko »Bier-b-a-ntopnlitilk«. Stavra G.iorgjev.ič, mož košatih buk kakor Vuk Karadžie, sedr V kavarni kafedžije Lj-ubo-mira in srebal kavo. V njegovi družbi je prijatelj Mi-lorad, okoli njiju pa se suče sam »ka-fedžija«. Vsi so male© vinjeni. Mal« kramljajo o vremenu, potem pa — Seveda — o politiki. Miiorad im Ljubomir sta radikala, Stavra pa je David-ovlc^-vec, pristaš »narodnega sporazuma«. Pa v-zaim-e Stavra cigareto tu- jo iioč© zažgati a glej, vžigalic nima. Jadrno priskočita prijazna prijatelja, vsaik z %°' re-čo vžigalico v rolki- Miiorad prehiti Ljubcmdra in naržge; cigareta jame g<^-reti — z njo ipa tudi levi del Stavrovin junaških brk. Vražja smola! Kaj sedajT Stavra je veis osupnjen in z.me-deao strmi v prijatelja. Ne bodi- len, ^ zgrabi •brihtni kafedžija škarje im odreže otav-ri desni del brk, ki je še ostal po pogorišču na levi strani. Ko je Stavra vstal iu se vzrl v ogledalo, bi ga bila skoraj! zadela kaip, tako čuden se je zdel samemu -sebi. Kud de Stavra bez brka junac-kog? Mož se je močno raztogotil in zagrozil prijateljema s sodišče®.. Miiorad i-n Ljubomir sta sc preplašila j n ker stal že rekla bev. je bilo treba reči tuldi mov. Pograbila sta. ubogega Sta-vro in ga odvedla v siosedno brivnico, kjer so ga za silo obrili, tako da so razen posameznih kocin izginili zadnji- ostanki bikov Vuka Karadžida. Prijatelja in brivec so Stavri zlorado govoci-U: »Ej, 1© obarii s®*
Strah! S.
;t afi
V Mariboru, one 14. marca 162'.''
Stavra, tako j« eporazuimtajšu treba. Če si za monarhijo angleškega tipa, moraš biti tudi po olbraBU Anglež.« Ko so Stav-ro privedli domov, je bilo v hiši joj, kaijti žena je bodeta »Angleža« maideveit-majstiti, talko »e ji je zdel zoprn. Prihodnji dum je Stavra vložil tožbo. Prijatelja sta bila obsojena na globo, hkrati pa srfca morala plačaJtl Stavri 500 dlitn. odškodnine za brke.
Mariborske wesiL
Maribor. 13. marca I9i5 m Veliki župan dr. Pirkmajer je danes v petek odpotoval sL.ižoeui* v .Beograd, vsled česan- do nadaljnega odpade sprejem strank.
m Za Masarykov večer v soboto zve-čei vlada živahno zanimanje in je pričakovati, da bo udeležba kar najčast-nejša. Začetek ob 20. uri (.restavracija »Narodnega doma«.)
m Klub dcbrovoljcev poživlja vse 'svoje člane, da se udeleže sobotne Ma-isarykove proslave v Narodnem dcmu, kateri se klub oficielno pridružuje. — Masajryk je vzor legijonarja in njegov duh je p rož el vse le.gijonarskef vrste. — Predsednik.
mLjudska univerza. G. Zorzut je včeraj predaval o naši izgubljeni Primorski, Zbralo se je lepo število občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo zgodovini našega Primorja o preteklosti, za časa svetovne vojne _ in pa predvsem po okupaciji. Ta zadnji del je posebno zanimal. V njem je predavatelj obrazložil, kako pritiskajo politične in gospodarske razmere na naše južne brate, kako predstavlja posebno fašizem za nje najhujšo preizkušnjo a neumorno veliko kulturno delo naših ljudi, o katerem nam je govoril predavatelj, na.s upravičeno navdaja s tolažbo. da se naši bratje kljub vsemu nasilju ne bodo izgubili. V prsih našega kmeta in delavca utriplje še dalje zvesto slovensko srce! G. Zorzut je žel za svoja izvajanja pohvalno odobravanje občinstva. Pomen predavanja je posebno povzdignila zbirka časopisov in knjig iz Primorja, ki jo je dal preda vatel j na razpolago. Prihodnja prireditev je velezanimiv večer »Slovenskih narodnih namevov«, ki bo ponedeljek 23. tm. ob 7.45 uri zvečer. Prireditev predstavlja nekaj popolnoma svojevrstnega. Naš prvovrstni strokovnjak profesor glasbe g. "Druzovič je zbral vele interesanten materij,al slovenskih narodnih napevov, kakor se pojedo po celi slovenski zemlji. V uvodnem predavanju bo podal Druzovič zgodovino slo venskega narodnega pet la. nato no ho naš priljubljiemn. požrtvovalni <r. Ž;vko v spremstvu g, Dnvoviča zapel pnjleo-še narodne pesmi. 'TVke prireditve še menda, ni bilo _ua Rloven=kp-m in h m z dvourno bo nudil ta ve“or velik užitek
yg.e(rn	n	o	pP^mi.
m NovJ tečaji Ljudske univerze. Tečaj iz slovenske stenografije «e začne v sredo 18. tm. o:b 7. uri na realki. Raz-ven priglašenih, mri pridejo še oni, ki bi želeli ta tečaj obiskovati. Tečaj 'z praktičnega risanja, se prične, brž ko se ■ j.fivi dnvo.ljno interesentov, kar se mora čimpreje zgoditi, ker =o le še 2--3 umse ci na razpolago. — Namerava se .nd' ciklus predavanj iz etike, a ko se priglasi dovolj interesentov. Prlglase sprejema ustno in pismeno tajnik prof. Fa-vai. realka.
m 7In sklad Ljudske univerze so darovali- Prva, hrvatska švedioeie-i ‘’'0 D Podr. T, juhi j. kredit barke 200 D, An-glo-aukstrian banka 150 D, trgovec M Hosner 100 D. Pr. Majer trg. 50 O. Skupaj 750 D. — Na jlepša hvala' Odbor.
m Občni zbor SlovansV- čitalnice v Mariboru. Ponovno opozarjamo posebno še člane društva, da so vrši v soboto, dne 14. tm. ob 21. uri po predavi 75. letnice rojstva g- preži flori »n Mesnrgka OP. občni zbor Slovanske čitalnice v restavracijskih pro*tr"'h Nar-vipegn doma. Na dnevnem redu so važna, poročila, posebno o delovanju »Ljudske knjižnice« v preteklem' letu.
m Na Nušičevem večeru, la ga priredi Sokolsko- društvo v Mariboru v nedeljo,, dne 15. tm1.. z začetkom ob 211. uri v restavraciji Nar. doma, bo predaval znani dobri predavatelj g. ppuk. D. Petkovič o Nušiču. ki j,e slavil nedavno svečo 60-letnico. tor o njega delu in snovem ju. — Prečitalo se ho tud’ nekaj odlomkov iz njegovih spisov Med posameznimi točkami in po izčrpanem sporedu s.vira da 23. tivp solkolski orke st er. — Na. ve'er omozarjamio zlesti rojake Srbe in Hrvate. pa tudi Slovenci bodo radi kaj več izvedeli o pi-seu komedije -Navaden človek«, ki smO jo imeli priliko videti tudi Že v mlarlborskem gledališču.
m D odboru Jugoslov.-češkoslovaŠke lige. Ker sta me kar dva ljubi lanska dnevniku, objavljajoč, imena odbornikov Jč. lige. imenovala za profesor-
ja, izjavljam, dia sem sicer jako priza-| 9. Josipina Blažič, obrt galanterije, nesljiv naprarn slabostim tiskarskega' pletenin, igrač, drobnarij in strugar-škrata in vem, da se rad spodcakne. če skiih izdelkov v Mariboru, Grajski trg v družbi doktorjev in profesorjev sledi 4. Ana Hobacher, trgovina s konfekcij-ime, ki nima »nič spredaj«, vendar pa sfcim blagom v Mariboru, Aleksandrova za take slabosti iz lahko umevni® raz- c. št. 11. Aloja Podliessnig, izdelovanje logov nisem odgovoren. Božidar Borko. J in prodaja papirnatih vreč v Mariboru, m Hudomušni telefon. Danes je tele-j Aškerčeva ulica št. 9. Arnold Vydra, tr-fon jako svojeglav, kakor da bi se bil govskia agentura in ko '.nisi ja v Mari-zmo'ti'1 v koledarju in slavil 1. aprila, boru, Orožnova ul. 11. Gjuro Val jak, Prav v trenutku, ko smo začeli razgo-. branjarija tr prodaja viiaa, piva in sad-vor s tukajšnjim uiredništvim »Jutra«, jevca v zaprtih steklenicah, Maribor, se je oglasil germansko trd nemški glas: Cafova ul. 1. Olga Zawesky. igranje na »Bier Union... Bierbrauerei Gotz do-rtl glasovir v Mariboru, Gregorčičeva ul. O, ioh babe dio Ehre, Herr Wagner..« 23. Janez Kristl, godčevska obrt v Ma-Mi smo seve široko odprli oči iu napeli | riboru, Ruška cesta 43. Katarina Karl, ušesa. češ. kakšen poslovni intermezzo trgovina z jajci in perutnino v Maribo-se je "vpletel v naš neposlovni pomenek, nu, Glavni trg. Horvat Magdalena, trg. A ni nič pomagalo: neprostovoljna te- z zelenjavo, sadjem in slaščicami na lefonska hudomušnost je hotela, da sta Glavnem trgu. Karol Piirch, inštalacija morali dve slovenski redakciji slišati,1 in popravljanje .strelovodov v Maribo-kako se dogovarjajo med sabo naši pi- ru, Tomšičev drevored št. IS. Anton Rot-vovarski magnati, ki so si tako složno ner, mesarska obrt, Maribor. Erjavčeva razdelili grla in žepe pivopivcev v naši ul. 10. Klemenčič Antonija, izdelovanje ljubljeni Sloveniji.	j umetnih cvetlic v Mariboru, Danjfcova
in Nemški polom v okoliškem Olep- uh 85- Drevenšek Jožef, čevljarska obrt sevalnem društvu. Olepševalno društvo v Mariboru, Vrbanova ul. 19. Divjak & za Magdalensko predmestje je bilo do- Gustinčič, elektromehanična delavnica sleij nekaka tiha ekspozitura Nemške v Maribora, Vojašniška ulica št. 3. — gospodarske stranke. V odboru so bili Nadalje so bile v^ februarju odjavljene namreč sami zagrizeni Nemci, izvzeinši obrtR Ketzl Mariija. trgovina s sadjem, „ Ellinigerja, ki je opravljal blagajni-j zelenjavo, surovim maslom, smetano, ške posle. G. Ellinger je imel v odboru Južnim sadjem in cvetlicami v Maribo-kot zaveden Slovan težko stališče, tem-j ra na Glavnem trgu. Skoberne Anton, bolj ker so se ga hoteli nemški odbor-1 izdelovanje patentnih, komičnih proiz-nifci* odkrižati. Za včeraj ob dveh poool-j vodov v Maribora.^ Smetanova ul. 23. dne je bil napovedan občni zbor. Stari Gril Štefan, igranje na harmoniko v
odboir je nalašč določil skrajno neugodno uro, ob kateri se doslej menda n- vršil še noben občni zbor; da pa bi imeli člani še manj veselja do udeležbe, je od
Mariboru. Radvanjska c. 9. Polak Minka, izvozna trp-ovina čipk, Maribor, Meljska c. 15. Klippstatter Frainc obrt
špedicije v Mariboru, Strossmajerjeva
bor izbral skrajno oddaljen lokat na, ul. 10. Ruibbia Rudolf, trgovina z lesom
na debelo v Maribora, Vilharjeva ul. 6. Rayer Karol, trgovina s kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki na debelo v Mariboru, Aleksandrova c. 57. Dergas Ana, izdelovanje oblek v Maribora, Trdinova ul. 16. Hect Josip, čevljarska obrt v Maribora, Koroška cesta 8-5. Horvat Magdalena. trgovina z zelenjavo in sadjem na Glavnem trgu Po.š Ludovik, pekovska obrt v Mariboru. Pod mostom št. 16. Krois Avgust, čevljarska obrt v Mariboru, Vodnikov trg št. 6. Medica Olga, modna trgovina v Mariboru, Gosposka ul. 15.
m Zlet Orjun Mariborske oblasti in razvitejc prapora dne 22. marca bo privabilo v Maribor mnogo odličnih zunanjih gostov, tako glavni odbor in drugih članov in depntacij iz vseh oblasti naše države. Obračajmo se na meščanstvo jngosl. Maribora z vljudno prošnjo, da prijavijo Mestni Orjuni naslove, če so voljni vzeti enega ali drugega gostov na prenočišče. Zdravo!
ni Triglavanski sestanek. Sestanek mariborskih Triglavanov in dam. ki so sodelovali pri minulih slavnostih, napovedan na dne 18. tm, je preložen na dne 20. marca ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Dne 18. tm. ho namreč konrert slovitega češkega pianista Ji-raneka.
m Ž1 ah tiče v morilski tovariš Cič že
tici^v mariborskih zaporih kar oo pospešilo premkavo o bestijalnem zločinu v Studencih, ki je pred meseci tolikanj razburil mariborsko prebivalstvo.
ni Dan beračev je v Mariboru petek, ko hodijo od h;še do h 'še kar v procesiji: stari in mlad', pohabljen” in nepn-habljeni. Kr-ž jo z njimi in vsi .hlastni ukrepi navi lno nič ne zaležejo, ker
periferiji predmestja. Kljub temu so narodno zavedni člani, ki so že poprej poravnali članarino, prispeli v takem številu, da je navzočim nemškim odpornikom kar jemalo sapo. Ko jim jo minila prva osuplost, so •skušali slovenske člane zavrniti, češ, da jih odbor ni sprejel za člane. Vendar jim je ta izgovor slabo pomagal iz zadrege in so poskusili s trikom, da blagajnik nima v redu računov, jpa je treba zbor orel od i.
P robi t emu je energično protestiral g. Kejžar in zdaj nerrškmnu "ire Isednihu g. Siraiku (mariborski obe. svetnik.) m preostajalo dragega ko kapitulacija. Udal se je tedaj v voljo božjo in voljo naroda in je vodil občni zbor še nadnije. Volitve so biile precej burno, ker so Nemci zopet skušali razvel hivid slovenske glasove. Ko so uvid-di, da tudi tu ne ho šlo. 80 se ahidtiinirnli od glesovanijSj Za predsednika je b;l izvoljen ključavničar Kumare v odbor pa:	stavbenik
Sne«. učiteHa Dominira« n Lampe. Sev-nik' 'dr Mahkovec, steklar Kovačič, u-raduik ' Kavčič- Ivan Kejžar, uraduik \p,i„ tTgover HiocbrruuDer in žel. urad-nik Pavom. Triko so Nem"! ;zgnh:i(^ zopet eno prora u	dn’ • 1
ne,m živlienb'. ,Te to posilediea naravnega, procesa: Slovenci smo v medu in v ok.-KP	močni da ne moreto obsto-
tati javn!,m int-re^orm n ometu jena društva. ki bi imela čisko nemški 7nač'ri — Mm,!.) h^ilo mora1'! že uvideti, da (”)lep-Suvalno društvo ni nri-nravno za uem-Kko nacion.alno politiko. 81 t°m. da ^m tpdl nkoll'kn OleniMevailn/M drn'tvO ore^O v spira roke. to nns+mia mn»no,et ozke-
pcv-inNvarria z enakim društvom za miP,«tn Maribor. Troha bo. da oba 0'd:l' 'ra izdelata enoten načrt za smoitreno delo tr.» poskrbita za izvedbo sle n nn i h nr,hvx. Preverjeni «mo da bo živo.hno In velikopotezno delo še težU udarec nemrkiin z? grizeneeiin nego je bil nijihov polom J* odboru. Videli bodo. da gre tudi brez njih in sicer še boljše...
m Prolitubcrkulozna liga v Mariboru. V petek din e 20. marca tl. ob 20. uri se ho vršil v mali kazinski dvorani IV. rodni občni zbor PTL s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. poročilo tajnika. 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo pregledovalcev računov, 5. dopolnitev odbora. 6. predavanje g. docenta dr. I. Matka o postamku, pomenu in zdravljenju golše fkrofa). Z ozirom na. človekoljubno delovanje lige se pričakuje, kakor vsekikrat, tudi letos obilnega obiska, posebno pa z ozirom na zanimivo1 predavanje, ker je bas v mariborskem okrožju golša jako rajširje-
11 n m’ Pomotoma so izostala v letnem noročiln društva za podporo revnih u-čemeev imena sledečih dobrotnikov: tvrullk-n P^heirbntuirh' poslala 25 mlečnih V^itlnegil 120 iu Melink 100 žemelj z" božičnico. Udarno zahvalo izreka —
Odbor.	.
m Obrtno gibanic v M^mbom. V mesecu februarju 1925 so bile prijavljene sledeče obriti: Tvan Horvat, peilcovska obrt v Splavarski ul .št. 5. odnosno v Taktenbachovi ulici št 1. Rus Andrej, prevažanje tovorov Maribor, Pod lipo
je že tako na svetu: kjer veliko b.u;a-| tašev, tam tudi veliko beračev. Sola?« in senca. Danes jih jo policija, aretirala kar 8. ki so prišli iz okolice v mesto, da bi sii kaj naprosili za karizmam post. ko se mora vsem dobrim kristjanom ari® skrčiti želodec. Nekateri so bili takoj izpuščeni, ker so stari čez 80 let, nekaj pa jih je pridržanih v zaporu. Aretirana je bila tudi brezposelna ženska, ki se je sama javila policiji, ripomnila s® je namreč, da ima odsedeti o d n e v n o zaporno kazen, pa se je sama prijavila, češ, zdaj je še nekaj časa za to in —S® prihraniš si lahko kako paro od svoj® beračijo, ker živiš tri dni na tuje stroške ...
m Rabijaten delavec. Ivana G., d el a V; ca v pivovarni Giitz, so včeraj zasačili in flagran/tii, da je hotel na skrivaj odnesti sodček piva. Delovodja ga. je takoj odpustil iz službe. To pa je moža tako raztogotilo, da je začel pretiti z nožem, n,alkar ga je stražnik aretiral i® odvedel v zapor.
m Podružnica Maribor UJNŽ priredi dne 14. marca 1925 ob 19. uri 30 min. svojim vpokojeniim tovarišem družabni večer v Narodnem domu (mala dvorana! Iv obilni udeležbi vabi vso tovariše i® prijatelje — odbor.	It5
m Mestni kino. Od petka dne 13. do vključno pondelijika 16. marca se pred' vaja film »Skrivnost starišev« veleza-niimiva drama v 6 činih v glavni vlo^l Jackie Coogan.
Narodno gledališče.
REPERTOAR
Petek, 13. marca »Mignon«. Ah. D (k®*
poni).
Sobota, 14. marca. »Trubadur«, Ab, A. Nedelja, 15. marca, »Vdova Rošlinkah
kuponi, zadnjič v sezoni.
Znamenito Strindbergovo delo n® mariborskem idru. V najkrajšem čas® v prizori mariborska drama eno najzu®' menite;š’h Strindbergovih pravljic 'B m”cer »Peterčka« (»u1 •ickspoter«V Ne avemno bo ta vprizorvtM lep in pomi t®' ben dogodek v mariborski drami. Del®' ki je razdeljeno na sedem slik, zahtev® zelo velikega aparata; nastopi ves drari ski ensemble; baletne točke študira S' Harastovič, posebne težke zahteve stavi »Peterček« na režiserja. Režira ravnatelj Bratina, ki je dal, da bo vpriz°j ritev čim dostojnejša. nabaviti nekaj novih kulisnih delov. Skratka: ponovno opozarjamo občinstvo, da bo »PetcrčcTr" na našem odru svojevrstna vprizoriitev, zelo zanimiva za odrasle kot za decotef naj nihče ne zamudi prilike ogledati sl te interesantne predstave. — Obširneje bouno poročali o »Peterčku« v sobotni številki »Tabora«.
Prihodnja premijera v drami »Peter* ček išče srečo«. V najkrajšem času vprj' zori naša drama v režiji in inscenaciji g. V. Bratine eno najlepših In na j pop®' larnejiših Strindbergovih pravljic »P®-terček išče srečo« (»Gluokspeters«). d®' dro tega dela je: »Življenje je dobro 1® življenje je hudobno; ljudje so bolj ne' sp amid ni kot pa hudobni; najvišje, naJ' mlogočneiše v življenju pa je ljube* zen...« To delo je bilo prvM vpr’zrirjc' no decembra 1883 v Stockholmu. Usipeh je bil izvanreden: 76 zaporednih vpri' zoritev. — Vsi tedanji in poznejši kriti' ki so se izražali o tem Strindbergove®1 popularnem delu zelo pohvalno. — 0 delu bomo še obširneje poročali.
V najem »e vzame vrt v hli* -ai kolodvora Prnudbejepodv na kavarno Jadran. 547
Mehanik, kater; je izvelban tudi v speci'alnih Šivalnih tro-| iih se sprejme. Pred-taviti soboto dopoldne Singer Boum<‘ & Cio , Šolska ulica. 573
Zastopniki za prodajo šivalnih strojev za Maribor in okolico se spre mejo proti polovi plači in proviziji. Oselmo predstaviti soboto od 10—12 ure dopoldno. Singer Bourne & Co. Šolska ul. 2.	•	565
Radi selitve postehe, omare, divan, madrace. mize. stoli in dr. na prodaj. Kotorski trg R 1. nad. levo.	571
60 vrtnih stolov in miz na
prodaj v kavarni Jadran. 546
Učenca iz bolpe hiše iifem. Foto-VlaSiC Gosposka ul. 23
538
Izdelovanje in podpletanje
nogavic po nainižji ceni dobro in nrantirano delo prevzame strojna pletarna na Tržaški cesti st. 3.	555
Novo upeljano!
Novo upeljano!
Moške klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
AngcaTraun,MarSborGraIfkžtrg1.
Radi sobotnega navala pri nakupu ccnih klobukov, perila, nogavic, paifumov, pudra itd., sc prosi p. n. občinstvo, da sc potrudi	‘
posečati trgovino
B
Sloji
žc med tednom, ker ro me iitcu I ( solidne Klobuke 90-120 itd. ženske nogavice 15 itd., 'ke nogavice 10 itd., srajce 90 itd.
Samo Še neka? dni ostanejo v Mariboru univerzalni umetniki
THE TVLLIS ELLA FREUDENBERG
in
ESTERRV MIMI DES11NY ROSA BAUER
13e petek 13e
VELIKA KAVARNA
specijalnl koncert z umetniškimi vložki
marca^ marca
nov senzacionelen spored v
KLUB-BARU
Ne pozabi naročnine!
Juastmk 1* izdajatelj. Koniocdj.Tabor«. Glavi in odgov^mi iredaik; Vekoslav Špindler. - TiS»« Mariborska tiskarna d. d.