DUHOVNO ŽIVLJENJE DECEMBER 1937 V LUJAN To pot gremo prvič Slovenci sami. Zato ste naprošeni vsi, da se potrudite za čim lepšo vdeležbo. Čeprav bi bilo morda komu ugodneje iti na kak drug način, vas vse nujno prosimo, da se pridružite skupnosti. Posebni vlak odide iz Plaza Once (postaja v ulici Bartolome Mitre) ob 7,40 h iz postaje. Se vstavi v Flores ob 7,53, v Liniersu 8,05 in tudi v Haedo. Vozne liste si preskrbite pravočasno! Vprašajte na Banc0 Germanico in Holandes, (seccion yugoeslava), na Paternalu pri g. Laknerju, v Prosveti in Taboru. Na Saavedri pri g. Oskerci, (calle Miller 4411), na Floridi pri Hlasniku (B. Irigoyen 8,60), v Lurdesu pri g. Pedro (Almacen Trieste, Excelsior 1500) in pri g-. Živcu. — Na Avellanedi pri g. Utrušu (Dean Funes 278), v Villa Devoto pri Misleju (trgovina šolskih potrebščin, Tinogasta 5135), in pri g. Drufovka. V Parque Patricios na stanovanju g. Hladnika, calle Caseros 2780. — Vožnja za odrasle $ 2, za mladino od 14 do 18 let' $ 1, za otroke pol pesa, tja in nazaj. Vozni listek pred odhodom vlaka. Obrne naj se na reditelja s slovenskim trakom na roki) Tisti, kateri ne morete od doma zjutraj, prihitite za nami popoldne. Ob deseti uri sveta maša s pridigo. - Ob 12. uri krščevanje. Potem oddih v romarskem domu. Ob pol 3 ure ogled muzeja. Ob 4 uri in pol se zberemo vsi pred cerkvijo za slikanje. Potem molitve in petje. V slučaju slabega vremena se romanje NE VRŠI La vida espiritual Caseros 2780 Bs. Aires j. DUHOVNO ŽIVLJENJE IZHAJA MESEČNO. — NAROČNINA LETNO DVA PESA Urednik: Hladnik Janez, Oaseros 2780, Buenos Aires, U. T. 61.4221 (Hladnik Janez stanuje na ulici Caseros 2760, kot kaplan župnije svetega Antona (Pnrquo Patricios). Kliče se lahko telefonsko vsak dan razen, nedelje, med pol 9. in 9. uro predpoldne, med 12. in 2. uro in po 8. uri zvečer. V sr do in petek ne, ker te dni ga ni domu. - Prilika za slovensko spoved pri sv. Antonu vsako nedeljo dopoldne 'io 9. ure. CERKVENI VESTNIK 28. novembra je celodnevno romanje v Lujan. Letos gremo sami Slovenci. Doslej ni napovedanega nobenega drugega posebnega romarskega vlaka, tako da se nam ni treba bati gnečo Mnogi so namenjeni v Lujan, pa pravijo, da bodo šli raje ob drugi priliki. Prosim vse tiste, ki ste namenjeni, da se pridružite sedaj. In vsi, kateri razumete vrednost tako lepe prireditve, storite vse, kar je v vasi moči, da pridobite čim več vdeležencev. Med tem, ko bodo dom* obhajali “Izseljensko nedeljo” in bo marsikatera molitev prosila k Bogu za nas, ki smo daleč, daleč.., stopimo mi tja v Marijino svetišče in naj se tudi naše molitve združijo z njihovimi prod božjim prestolom, da nam ne bo tujima postala v pogubo naše duše. Nad vse lepo^ prosim, da stori vsak, kar le more. Priporočamo, da ob priliki v Lujan opravite tudi sveto spovedi in sveto Obhajilo. Ker bo tam lo omejen čas za to, opravite spoved že preje doma. Prilika za spoved bo na Paternalu (kapela Avenida, del Čampo 1653, od 4 do 6 ure^ na Avellanedi od 3 do 4 ure 27. novembra popoldne. Prt svetem Antonu (Caseros 2780) pa po 6 uri zvečer.. Prvo sveto Obliafiio Otroci se lepo pridno pripravljajo. 19. decembra ob 8. url In pol se bo pa vršila slovesnost sama v kapeli, kjer je naša služba božja (Avenida del Čampo 1653. Poleg bolnice Tornti). Po končani maši bodo mali dobili zajtrk Prosim, da mi priglasite tudi tiste otroke, ki bodo prejeli prvo sveto Obhajilo že v svoji župniji. Tudi ti se lahko pridružijo s “Comunlön 2a.” Treba se je lo naučiti, da bodo skupno z drugimi znali lepo moliti. Vsi tisti otroci, kateri nameravajo pristopiti k sv. Obhajilu ob prilik1 slovesnosti prvega sv. Obhajila na Paternalu, 19. decembra, bodisi kot prvoobhajanci ali pa za “Comunlön segundo”, naj se zbero v kapeli na Av. del Čampo 1653, ob 3. uri in pol v soboto 18. decembra, da se pripravijo za skupno molitev in za lepo obnašanje. 19. decembra ob 4.30 otroška prireditev v prostorih kolegija Avenida del Čampo 1653) LUJAN, NAJVEČJA MARIJINA BOŽJA POT NA JUŽNI STRANI ZEMLJE. LU J AW Neizmerna planjava, kamor nese oko. Sem pa tam kako drevo, ki znači bližino človeškega selišča—eukalipti, čebelam obilna paša ljudem prijetna senca. Tamle med obdelanim poljem sameva skromna čakra, zasilna streha samotnim prebivalcem teh širnih planjav. Nikjer se ne ustavi oko na robu' gora, temveč sluti le še daljne dalje v motnem obzorju, Cesta, železna in kamenita in vodna struga orjejo svojo črto skozi naselje, med poljem in med zanemarjenimi pampami, koder se pase živad med bohotno bodečo nežo. Mnogo se je spremenil svet v trist,, letih, toda argentinska pampa svojega bistvenega obličja ni spremenila s tem, če sc je prepasala z nekaterimi cestami. Pred tristo leti je bilo, ko sta si trudoma utirala pot dva voza, ki so ju z dolgo volovsko vprego vlekli v notranjo deželo. Rilo je to leta 1630. Prenočili so, kjer jih je zaletela ngč. Ko so pa naslednjega dnq spet pognali, niso mogli ganiti z mesta. Pri-pregli so več volov. Vse zaman. Kot da je voz prikovan. Breme je bilo pretežko. ’/• cito so odložili polovico. Sc m slo. Odložili sc več, vsee zamanj i\a vozu je stal samo še en, sam zaboj. Ko so ga odprli, da vidijp .. kaj je v njem tako teškega, so našli kip Marije Brezmatitsžhe in so iz dogodka sklepali, da je volja božja, da se ji na tistem:mestu, postavi svetišče. Do tu legenda. Ali je točno tako res, ali je Ijiidskaa domišljija kaji pristavila, o tem si ne bomo belili glave. Resnica je, da segajo početki božje poti v Lujanu pra.v v tisto dobo. Resnica je tudi, da je* služila za kapelo sprva preprosta soba v bivališču najbližnjega človeka. Da je tam v samoti iz kapele zrastla cerkev, da je kraj sam vedno rastel in da je število obiskovalcev Marijinega svetišča, vse bolj rastlo, to je gotova stvar. Da je bilo središče vsega zanimanja v Lujanu vedno Marijino svetišče, to je druga- resnica), in zato je ne mogoče tajiti, da mora biti nekaj posebnega v pre--teklosti te Marijine božje poti, ki je postala naj slo vite j šari Marijina:, božja pot za Argentino, Paraguay in Uruguay. Ni bilo nobene zanimivosti, nikake naravne lepote; ni kake-, dragocenosti, nikakega zdravilnega vrelca. . . nič od vsega, kar privlači ljudi, le kip lujanske Marije je bil, kateremu so pričeli posvečati toliko pozornost, preprosta stvar, ki niti kaka umetnina ni. Okoli tega kipa je verno ljuldstvo začelo plesti dblgc venec,-čudežev in ni dvoma, da je moral0 biti marsikaj res, da je moral premnogi dobiti nekaj izrednega v Marijinem svetišču, sicer ne bi število romarjev vsako leto rastlo in tudi ne bi iz skromne, lesene kapele nikdar zrastla najveličastnejše svetišče na. južni, strani zemeljske oble. Kakor tisočletna zgodovina svete Cerkve vsem trezno, mislečim priča, da je sv. Cerkev božja ustanova za zveličanje duš, ki je kljub napakam s strani celo samih papežev in škofov obstala proti vsem napadom satanovim in človeške zlobe, tak,, je tudi lujanska božja pot bleščeč biser v vencu, kateri plete slavo Mariji in če moderni brezverni ljudje še bolj secirajo čudeže, katere si verno ljudstvo 0 Lujanski Mariji iz roda v rod pripoveduje, le ne more nihče zanikati, da je moralo biti nekaj posebnega, kar je dalo povod, da je tam daleč v deželi zrastla tako veličastna hiša božja, katero vsak dan obišče povprečno čez tisoč ljudi. Tisti seveda, kateri s seboj nikake vere ne prinese, teško, da bo kaj pridobil, ker Marija nikoli ni imela te naloge, dai bi “denar delila’’. Delila je pa žalostnim tolažbo, bolnim zdravje, nesrečnim uteho, grešnikom poboljšan je, dvomljivcem) vero in prosilcem je izpolnjevala želje. PRVEGA DECEMBRA praznuje Jugoslavija praznik “Ujedinjenja". Pred 19 leti se je uresničil* stoletna želja združitve v skupno državo južnih Slovanov. Za nmoge je one leto spomin bridke žalosti, ker so nesrečne meje tako usodno raztelesile našo skupnost ... Toda, ni da bi radi tega postali malodušni. Upanje nam še vedno ostaja, in če zapravimo še upanje, steo si tega sami krivi, j Zato ne klonimo, temveč tukaj, daleč proč od naših svetih tal kujmo svojo usodo. Skušajmo spoštovati sami sebe, skušajmo žrtvovati kar je treba, da za plemenite stvari nastopamo skupno, da bo tako ime naše jugoslovanske domovine častno in bo to tudi nekaj pomenilo tedaj, kadar se bodo spet prestavljali mejniki zemlja. Prvi december bomo praznovali v cerkvi “De la Merced”, Reconquista 207, poleg Plaza de Mayo, v nedeljo 5 dec. ob lOtih. Vabljeni ste vsi rojaki in prijatelji. Uradno se vdeleže zastopniki oblasti ter društev, In, če se nevernim zdi, da danes nima Marija nič opravka več, ker vse zemeljske dobrote dele vsemogočni ministri, gerenti in ravnatelji, zdravje pa zdravniki... Enkrat nas čaka trenutek, ko bo treba napraviti zadnji korak — iz časa v večnost, takrat pa ne bo nikogar, ki ne bi živ0 občutil, kako neizmerne vrednosti so bile besede, ki jih ima veren kristjan vsak dan na jeziku: Prosi za nas grešnike, zdaj in obl naši smrti uri. Danes je postal Lujan ne le največja božja pot. temveč priljubljena izletna točka. V svežem zraku se je razvili tam vodni in gimnastični šport do viška. Ob vodi je umetna roka vzgojila prekrasne gaje, v katerih sc oko oddahne, kakor da počiva ob potokih, ki hite skozi trate in gozdove tam v naši domovini. Poleg teh naravnih lepot, ki jih je izvabila iz tal spretna roka, je pa posebna privlačnost Lujana tamkajšnji muzej. Vsa zgo dovina te dežele, od najdavnejših početkov se vrsti pred tvojimi očmi. Kako je sila osvajala deželo, kako, jo je kmet delal, kakšni so njeni zakladi, kaj ima zanimivega. Cele ure bi človek postal, da bi vsa jpribližno ogledal vse, kar nudi ta bogata zbirka. Vstop je ob nedeljah prost in bomo torej imeli tudi mi priliko, da si muzej čim natančneje ogledamo, posebno letos, ker bomo ta dan (28. novembra) edini romarji, in nam ne bo tako nihče oviral svobodnih stopinj, kakor je bilo lani. ko je bilo tudi drugih gostov za cele vlake. NADŠKOF SEDEJ Kmalu po moji vrnitvi iz Stične v Gorico, spomladi leta 1918, to je po kobariškem umiku italijanske armade s soške fronte, me je nadškof dr. Frančišek Borgia Sedej poklical v svojo pisarno kot uradnika. Spremljal sem ga večkrat tudi na raznih njegovih potih. Tako sem bil z njim nekega dne kmalu po nastopu svoje službe na Sv. Gori. Pot naju je peljala po razrušenih goriških ulicah proti Solkanu, ki je bil tudi še ves v razvalinah. Vojna ni prizanelsa niti solkanski župni cerkvi, niti stari cerkvici sv. Trojice, ki je znana iz časov velikega kmečkega punta. Pač pa je bilo še ostalo staro zgodovinsko obzidje pokopališča okrog te cerkvice, ki je tudi v svetovni vojni služilo marsikateremu vojaku v kritje kot nekdaj našim kmečkim puntarjem. Bila je pač žalostna ta pot pQ naši ranjeni in od vojnih grozot oskrunjeni zemlji. Čimbolj sva se bližala vrhu, temi večje je bilo opustošenje: nikjer nobenega drevesa, le tu pa tam je molel v zrak od granat prelomljen štor, cesta se je komaj še poznala, deloma je bila zasuta, deloma so jo križali napol zasuti zapuščeni streljski jarki, povsod s0 ležali deli najrazličnejšega orodja in orožja, italijanske karabinke, avstrijske puške, lopate, konservne škatle, ročne granate vseh vrst, jermenje, mitraljeze, metalci min, čelade, čevlji, obleka, itd. Kako je to vse izgledalo, ve pač, kdor je sam hodil po naših skalnatih krajih v območju vojne črte. Tu pa tavn je molelo iz ruševin truplo nesrečnega vojaka, ki ga je zimski mraz ohranil pred razpadanjem. Visoki sivolasi cerkveni vladika je stopal ves zamišljen in žalosten, zatopljen v molitve navzgor proti razvalinam nam vsem tako dragega svetogorskega, svetišča ih bivšega samostana preko strelskih jarkov po vse razritem in preluknjanem skalovju. Le redka nama je bila beseda, vse preveč naju je prevzelo to nesrečno gorje. Pri nepokopanih truplih se je nadškof ustavljal, ner koliko pomolil, jih blagoslavljal z desnico in po možnosti sva jih. vsaj za silo pokrivala s peskom. Kako pretresljiva slika! Mnogo sem doživel v teh burnih -časih, več neprijetnosti nego veselja, a ta doživljaj s Svete gore spada med tiste, k? so se mi najbolj vtisnili v spomin. Sveto goro ie globoko ljubil. Pogostoma je šel gori, da bi obiskal grob' svoiega velikega prednika, kardinala Missio. ki počiva na vrhu, v stranski kapelici romarske cerkve. Prav tam zraven njega je hotel biti tudi on pokopan. Že kot; dijak je zelo častil svetogorsko Marijo in že kot otrok je imel do nje veliko zaupanje. Tako mi je sam pripovedoval: Ko je študiral, še ni bilo železnice po soški dolini niti ne prave ceste in naši fantje so jo navadno mahali kar peš iz Cerkna čez hribe proti Gorici. Na neki taki poti s počitnic mu je nagljiva burja odpihala klobuk. Saj veste, da takrat v starih časih študentje še niso hodili razoglavi in klobuk je bil za takega fantiča že precejšnja dragocenost. Denarja je bilo komaj Za prav najnujše potrebe. Naš mladi študent je zat() z velikim strahom tekel za svojim klobukom, Ali šment, veter ga je naenkrat odnesel čez neko pobočje in — ni ga bilo več. Dolgo ga je iskal brez vsakega uspeha. Med iskanjem polnem strahu je zagledal pred seboj na hribu svetogorsko svetišče. Pokleknil je in prav otroško iskreno prosil Marijo, naj mu pomaga najti pobegli klobuk. Komaj je odmolil, vstal in napravil nekaj korakov, je zagledal v svoji bližini begunca. Nadškof Sedej je veliko molil. Ko sem mu bodil kot kaplan streč pri sveti maši, sem ga vselej že pred šesto uro našel v kapeli pri molitvi. Po sv. maši je še dolgo preklečal pred Najsvetejšim in navadno koj po zahvalnih molitvah v kapeli opravil še brevir. <Čez dan je stopil pogostoma v' kapelo molit. Bil je zelo delaven. Vodstvo nadškofije pa ni majhna stvar. JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJÜ" LJANI. (Najmoder lic j ša tiskarna na vsem Balkanu.) V mlajših letih je bil sotrudnik dr. Lampetovcga “Dom in 'Sveta”. Kot nadškof je napisal razne brošure bogoslovne vsc-bline v pouk svoji duhovščini. Vsako novo naredbo svete Stolice je sam v okrožnicah ali v listu duhovnikom tolmačil. Z izredno skrbjo je izdeloval pastirska pisma. Vsakega dela se je lotil kot znanstvenik. Bil je strokovnjak za vzhodne jezike. Latinščino je obvladal kakor'kak živ jezik v govoru in pisavi, tudi v grščini je bil zelo vešč, Slovenski jezik jc gojil z veliko ljubeznijo in nas je neštetokrat opozarjal na manj pravilne oblike. Mojstrsko je govoril in pisal nemško, pa tudi italijanščina mu je tekla gladko, toskanščina in naš tržaški dialekt, furlansko je govoril kot rojen Furlan. Ko je bil v Stični, se je tudi francoskemu jeziku zelQ privadil. Njegov stari sluga Miha mi je pripovedoval, da je nadškof marsikdaj pozno v noč delal pri svoji pisalni mizi. A Miha jc imel že mnogo pravic, prvič) je bil star škofijski lakaj, drugič je bil menda tudi s Cerkljanskega doma. Pa je prišel sredi noči, pogledal skozi špranjo pri vratih, pokašljal in če nadškof ni hotel slišati tega rahlega opomina, je odprl slednjič vrata na stežaj in službeno zanosljal: “Prevzvišeni! Ura je že toliko in toliko!” —• "Že prav! Kar spat pojdi, Miha!” A Miha bi ne bil pravi, če bi se dal tako zlahka odgnati. Če z besedo svojega namena ni dosegel, je kar električno luč ugasnil in pustil nadškofa v temi. Pre-vzvišenemu ni preostalo drugo, kot da se je smejal in odpravil spat. Oh, ta Miha! To Vam1 je bila zlata duša. Lepota hiše božje mu je bila zelo pri srcu. Nezaupen nasproti sočasni umetnosti, je smatral baročni slog za najprimernejšega v naših krajih. Predvsem je ljubil glasbo, slovensko pesem sploh in cerkveno petje posebej. Imel je lep bariton. Kadar je bil prav dobro razpoložen, sem moral na naših samotnih pešpotih marsikdaj z njimi prepevati naše lepe narodne pesmi, če se jc nama pridružil še kak dober pevec duhovnik, se je počutil kar pomlajenega. — Ako pravim, da je bil strog, moram dodati, da je bil sam s seboj še strožji nego z drugimi. Bil je pristen Slovenec posebno v tem, da je bil otroško iskren. Hlimbe ni poznal, pa čeprav mu' je včasih škodovalo. Kot tipičen zgled njegove priproste iskrenosti naj navedem tale doživljaj. Kmalu potem ko je italijanska armada zasedla Gorico, je bil naprošen, da krsti otroka nekemu veljaku. Boter je bil italijanski general. Po končanem obredu se je razvil pogovor, ki bi sc bil pri znani občutljivosti Italijanov kmalu nesrečno končal. General je v bombastičnih besedah povzdigoval zasluge in hrabrost italijanske vojske in končal neki stavek z besedami “dopo la gloriosa vittoria delle nostre armi”, ko ga prekine nadškof nekoliko nestrpno: “Ma, ehe vittoria?” Še prendo je mogel nadaljevati, sem se ga rahlo dotaknil v opozorilo, sc obrnil do generala in mu dejal, da je prevzvišeni nekoliko gluh, kar je bil v resnici, in da ga ni dobro razumel. Pričel sem nasplošno govoriti o Vittorio Veneto in tako dalje, pa smo srečno obšli nevarni školj. Sedaj počiva ta naš; zadnji slovenski goriški nadškof, kakor se je sam nazival, že šest let na Sveti gori zraven svojega velikega prednika kardinala Missia, počiva od nepopisne bolesti, ki jo je skrival kot junak skozi dvaindvajset bridkih let v svojem srcu. Vse prezgodaj nam je umrl. A njegov veliki duh, čigar spoznanje je bilo izredno obsežno in! bistro in čustvenost silno globoka, je preveč trpel in sočustvoval s svojim nesrečnim slovenskim ljudstvom, ki ga je ljubil kot sin in knez z vsemi silami svoje duše. Mi pa hočemo ohraniti vj narodu živ spomin na tega našega velikega duhovnega očeta. Po njegovem vzvišenem zgledu hočemo tudi mi ljubiti svoj narod, svoj jezik in1 našo drago domačo zemljo. David Doktorič Di. Frančišek Borgia Sedej je bil rojen dne 10. oktobra 1854 v Cerknem na Goriškem, posvečen v duhovnika dne 26. avgusta 1877. v goriškega nadškfoa pa 25. marca 1906. Umrl je dne 28. noveiEr brit 1931 v Gorici. MED INDIJANCI NA EKVADORJU (Piše Trampuž Bogomil, salezijanski misijonar med Kivarci na Ekvadorju) (Nadaljevanje) MED KIVARCI NA KOSILU Dne 10. septembra 192,9. — Kivarke so postavile predme krožnik kuhanih žab. Četudi se mi je jed upirala, sem se moral udati. Lakota je dober svetovalec. Toda po tem nisem mogel jesti skozi devet dni, tako se mi je vse gnusilo. Po tem bogatem kosilu sem prižgal cigareto, da preženem komarje in da zatrem revolucijo v želodcu. Medtem mi je pravil gospodar razne zanimive bajke. Pozneje bom opisal ono o “Ustvarjenju prvih Kivarcev”. — Razgovor je spremljal le žubor studenčka in pretrgano žvrgolienje ptičkov. Ob tri četrt na dve popoldan se je zaslišalo bobnenje “Tundulija’’. (Votlo drevo). Na njega tolčejo Kivarci, kadar jim preti nevarnost ali se bliža praznik, ali se jim pripeti kakšna nesreča. Sliši se do 2!> km daleč. Kot bi vdarila strela! Vsi so napeli uho, da bi slišali kaj neki se je pripetilo. Pozorno sem poslušal. “Moj prijatelj je umrl”. To je bil edini odgovor, ki mi ga je dal kivarec. — “Jaz grem, če hočeš, idi z mano,” Kar takoj sem bil gotov za triurno potovanje. Kivarec je vzel puško. Obila me je mučna slutnja. Pot naju je vedla med krasno zelenjavo. Ptički so ljubo žvrgo-leli. Pod nogo pa kača na kačo. Lovile so žabe. Ena, prav strupena, se je lotila tudi mene, Vendar dobre pete; in palica so me rešili. Povprašal sem, kako daleč je še. Nisem dobil odgovora. Šel sem za njim kot maljen deček, v upanju, da bova kmalu na cilju. Od daleč sem čul lajanje psov. Blažala sva se bajti, kjer je moral ležati mrtvec. Vspenjala sva se po pobočju neke gore. Nasproti je prišlo nekaj Kivarcev. Še nekaj korakov in bili smo na žalostnem prostoru. Več kot &0 Kivarcev je bilo zunaj — kateri so se razgovarjali prav glasno. V koči so jokale žene, klicali otroci, lajali psi. ŽALOSTNI DOGODEK Tedaj se je postavil na neko deblo poglavar kivarskega rodu. Tundulijevo bobnenje je dalo znamenje, da utihnejo. Starec je nagovoril množico. Iz besed sem razbral, da je bil predvčerajšnjim na obisku v tej Ki vari ji nek Makabejec. Na mnoge prošnje se je še več zadržal in sprejel vabilo na lov. Makabejec je šel s puško in Kivarec z “bodokero” (dolga cev za streljanje ptičev). Brodila sta po gozdu. Kivarec še je vzpel na deblo podrtega drevesa. Strah in groza! Pod deblom je ležal velik tiger. Kivarec je dal znamenje Makabejcu, naj ne dela šuma, in naj mu da puško. Kivarec pomeri. Pok!... Dobro je pomeril vi tigrovo glavo, vendar ranjena žival je planila nanj in ga pretrgala. Tudi Makabejec se je ubranil le s| silnim bojem. Nato je odšla zver. Kivarec je obležal mrtev. Ubogi Makabejec sam ni vedel, kaj mu je početi. Odločil sq je, da sc poda v vas, naj se zgodi karkoli. — Kivarci so se čudili in so ga vprašali, kje ima tovariša. Povedal jim je, kaj se je zgodilo. Tedaj so ga zagrabili in zvezali. Nekateri so namerili nanj puške in ugibali, kako da je tiger ubil Kivarca in ne Makabejca? — Hotel sem se približati Makabejcu, kateri se je nahajal v hiši zvezan. Nagovoril sem ga, pa me zgrabi v tistem trenutku nek Kivarec za roko in mi reče: “Padre, ti ne smeš govoriti niti ene besedice s tem nesrečnežem!” — Po nekoliko več kot enournem razpravljanju in razburjenju se je izgovorila obsodba. Kakšna? Zvezanega Makabejca smo povedli na kraj nesreče. Tam smo zapazili strašen prizor. Ubogi Kivarec je bil oblit s krvjo. Na prsih je imel globoko rano. Dal sem primerne ukaze, glede mrliča — ker sem. zvedel, da je bil krščen, — Hotel sem ga namreč pokopati z vso slovesnostjo drugo jutro. 4 Kivarci so ga odnesli v vas, medtem ko je vstal veliki poglavar in rekel Ma- kabcjcu: “Če nam izročiš mrtvega tigra, te izpustimo!” — Mi smo ostali na istem mestu, Makabejec1 in nekaj Ičivarcev je šlo za sledjo tigra. Ne daleč je ležal tiger mrtev. Vrnili so se vsi z zverjo, katera je pustila toliko grenkih spominov za Makabejca. — Zapustili smo končno kraj nesreče in odšli v vas, kjer je ležal mrtev Kivarec. Uvidel sem, da tisto noč ne bom zatisnil očesa, ker jok in stok je bil tak, kot ga nisem še slišal. Za večerjo je bila zopet “čiča”. Dne 10. septembra (Ponoči). — Jokom in stokom žen, sester in matere so sledili kriki otrok. Poskusil sem umiriti jokajoče, pa zastonj. Videl sem, da bo ta noč nekaj strašnega. Mrlič je ležal v sredini bajte na bambusovi deski. Prejšnjemu številu nad 80 Kivarcev se je pridružilo skoraj enako število, tako da nikdar nisem videl zbranih toliko Kivarcev pri enem pogrebu ali v eni kivarski bajti. Začel se. je žalostni obred. Kivar-ski čarovnik je bila duša vsega. Ostal sem nem in opazoval. Začeli so prepevati in plesati, medtem ko je čarovnik klečal pri mrliču. To petje in ta ples so spremljale| žene z jokom in stokom. Do tukaj nič posebnega. — Okrog 11. ure pred polnočjo sem opazil, da so se vsi tujci odstranili in prišli so okrog mrliča samo bližnji sorodniki: starši, bratje in sestre. Vsak je imel šivanko ali trn. Vsedli so se okrog mrliča in ga začeli ubadati po taktu petja. Šele ob 2h po polnoči se je to končalo. Ubogo truplo je bilo prebodeno od glave do pet. Vprašal sem svojega soseda, zakaj neki Kivarci prebodejo truplo mrliča in on mi je odgovoril: "Naša navada je talca. Tisti, ki ga ima v življenju najrajši, ga bode največ.” — Sledil je še ples, petje in jokanje. — Ob 4. zjutraj so dale žene vsem možem "čičo” in tudi name niso pozabile. Po pitju se mi je približal čarovnik, da se dogovoriva za pogreb. Kivarci imajo dvojen način pokopavanja. Ali denejo mrliča v jamo, ki jo izkopljejo v sredini bajte, ali ga zavijejo v bambus in ga izpostavijo v neki hišici blizu Kivarije. Tako da je mrlič izpostavljen dežju, soncu, komarjem in raznoterim ptičem. — Seveda sem odločno zahteval krščanski pogreb. Mrlič je bil krščen, zato bom jaz odločil, kar je najboljše! Dal sem potrebna navodila, kako naj odprejo grob na nekem mestu blizu Kivarije. Mnogi so se trmasto upirali — čarovnik jih je ščuval proti meni in končno so se udali mojemu ukazu in spolnili do pičice, kar sem zahteval. Čarovnik se je nato kmalu zgubil. Pogreb je bil nad vse slovesen in Kivarci so se čudili in bili zadovoljni, ker sem jih tolažil, da duša rajnega ni šla k hudiču. — Moj stari prijatelj me je nagovarjal, naj ostanem v Ki-variji še nekaj časa, vsaj tisti dan. Radoveden sem ustregel tej prošnji. Kot hvaležen dar Kivarcev so mi podarili tigrovo kožo. O VESOLJNEM POTOPU Kivarski rod se je? množil dan na dan. V enit bajti sta živela dva brata — bili sta siroti brez očeta in matere ter sester. — Nekega dne starejši reče mlajšemu: “Ostani danes doma. medtem ko jaz grem na lov!” — Tisti ki je ostal doma, je videl, da izpod trhlega debla, ki je ležalo v sredini bajte in ki je služilo za stol, se je' prikazala kačja glava. Zelo se je prestrašil radi te pošasti. Brž zagrabi ogenj in ga podtakne pod trhlo deblo, katero se je vžgalo. Kmalu čuti po vsej bajti dober vonj pečenega mesa, kar jej pričalo, da se je pekla kača v ognju. — Mali je bil vesel svoje zmage. Starejši brat se je vrnil tedaj iz lova. Že od daleč je dihal duh pečenke. Tekel je v bajto in našel svojega brata, od katerega je zvedel vse podrobnosti. Pečenka ga je tako mikala, da je zagrabil kačo in metal kos za kosom v usta. Mlajši ni hotel pokusiti ker se mu je gabila. Ko je bil starejši brat sit je čutil žejo. Blizu Kivarijc je bilo jezero. Šel je tja in začel piti, pa bolj če je pil, več žeje je čutil. Po nesreči se je prekucnil v jezero, katero se je vznecmirilo in začelo rasti. Mlajši brat je šel iskat starejšega. Opazil je da jezero raste in da se je voda dvigala vedno bolj in bolj. Kaj početi? Kje se nahaja brat? Voda je rastla — in poplavljala okolico. Splezal je na drevo in začudeno opazoval ta nenavaden dogodek. Vsa okolice je bila dolga ravan. Voda je zagrnila vse bajte in končala vse človeška bitja, razen tega Kivarčka, ki se je rešil. Iz vode je čul ta glas: Kača, ki je bila v tvoji hiši, je bila posvečena žival. Napravil si greh — ker si prižgal deblo — vendar tvoj brat se je pregrešil veliko več — ker se je drznil jesti njeno mesto. On je plačal svoj greh, tvoj jd odpuščen. Dolgo let boš živel srečen in vesel in moral boš povedati o tem potopu vsem tvojim sobratom. — Voda je upadla — Kivarec je splezal iz drevesa in živel mnogo let srečen in vesel. Alojz Bric iz Oblok na Goriškem se pogreša' že 7 let. Doma ima otroka in bolno ženo. Kdor bi vedel zanj, naj javi uredništvu Duhovnega življenja ali na Banco Germanico. O USTVARJENJU PRVIH KIVARCEV V začetku je Yus (kivarsko božanstvo) ustvaril prvega Ki-varca. Rcvčc je bil sam na svetu in je prosil Yusa, naj ga vzame k sebi. Ta ga ni hotel uslišati, tako da se je hotel vreči v reko. Prikazal se mu je tedaj Yus in ga nagovoril: "Povej mi prijatelj, boš li zadovoljen, če ti dam tovarišico?" Ves srečen je Kivarec takoj rekel: "Ako mi daš tovarišico, bom pa prav vesel.’’ V tistem trenutku mu Yus izroči Kivarko. Dal jim je tudi nekoliko navodil kako naj živita. Ni minulo mnogo let) temu, ko( se je Kivarec naveličal svoje žene. Več kot petkrat na dan je ta poskusila težko moževo roko. Neko noč je skozi odprtino koče govorila luna Kivarki, naj pride k njej. "Kako bom prišlaJ do tebe, dobra luna?” je vprašala ta. V tistem trenutku je videla vrv. Ovezala se je in kot blisk se je dvignila proti luni. Bila je tam. Mož se je zbudil in ko je poklical ženo, je ni bilo v postelji. Začel je tarnati in jokati kot otrok. Ves tisti dan jo je pogrešal, ker je moral sam kuhati. — Naslednjo noč ni mogel od bridkosti zatisniti očesa in ob sijaju lune se je ozrl na njo. — “Kaj neki vidim? Moja žena je tam. Kako se je pa splazila do lune?” Milo je prosil svojo ženo, naj se vrne. Obljubil ji je vsQ srečo in ljubezen tako, da nikdar več ne bo trdo ravnal z njo. Žena se je omehčala in z luninim dovoljenjem je prišla znova kot tovarišica k soprogu. Od tedaj sta živela srečno in Yus jima je dal mnogo sinov, ki se danes imenujejo — K i v a r c i. BOftA S® VIDEM (Originalno pismo o dogodkih v Rihenberkn- V velikonočni številki Duhovnega življenja sem čitala Papin ijevn molitev h Kristusu, naj zopet pride. In tako sem sc namenila, da bralcem D. življenja povem, da sem ga videla živega. Po vsej Goriški deželije šel glas: V Rihenberku živega Boga vidijo!” In tako, na dan sv. Petra je bilo dve leti, smo se odpravili kar pol vasi, drugi soj rekli, da pojdejo popoldne, če mi kaj vidimo. Zjutraj ob petih smo se zbirali, imeli smo dve uri hoda. Pa tudi iz dalj njih vasi so se nam priključili romarji. Vse steze čez Brje so bile polne ljudi. Neverno smo povpraševali Brice, če so Ga videli. In možje, resni, sivi že, so solznih oči pritrjevali. “Da videli ,smo Ga. Od povzdigovanja do obhajila se najbolj razločno vidi.’' — Hiteli smo. Ko pridemo blizu cerkve, je že stala tam tisoč glava množica. Vsi strašno razburjeni. Bil0 je tam avtojevr koles in omnibusov, da človek ni vedel kam stopiti. Tujci iz Trsta,. Gorice, Vidma Slikarjev cele kupe. Več kot dvajset duhovnikov. Prinesli So štiri moštrance, da preizkusijo, če ni sleparija. Karabiner je v cele vrste. Po mnogem trudu se nam je posrečilo priti do glavnega oltarja. Z menoj je bila mama, sestra, brat in moj desetletni sinček. Sina sem postavilal na stranski oltar, da ga ne pohodijo, ker taka gneča ne b0 niti na sodnji dan v Jozafatevi dolini. Porečete, no sedaj je pa žel čas, da pove, če je res kaj videla. No, le počasi, po vrsti, kot je bilo. Najsvetejše je bilo že izpostavljeno, ko smo prišli, tu pa tam je kdo vzkliknil na ves glas: O Jezus, jaz Te vidim! Kar nas je bilo v moji družbi, ni še nobeden videl kaj. Mama je rekla: “Ali vidijo samo hudobni, da se spreobrnejo, ali samo nedolžni!’ Sedaj pride tamošnji gospod župnik Strancar na prižnico. Naj prvo sc prav iz srca razjoka. Potem pa pravi: “Nevem, zakaj se prav v moji župniji to godi. Ne vem, kaj Jezus od nas zahteva, a kar je najbolj čudno je to, da ne vidijo vsi, pa tudi dva enako ne.” Iztegne roko proti moštranci ter reče: “Jezus, prosim te v imenu vsega tega ljudstva, povej nam, na katerikoli način, kaj želiš od nas... Jaz vidim, kar vidite vi, vi kar jaz. Vem, da je čudež, a nič več. Vsak naj ohrani svoje mnenje zase. A prosim tiste, ki nič ne vidite in ne verujete, ne posmehujte se iz svetih, nam nedoumljivih božjih namenov.” Do povzdigovanja sem strmela nepremično v eno točko, a st' vedno nič. Krog mene jih je na stotine jokalo: O Jezus, O Detece, O Presv,. Srce, O Krona na glavi, Na križu je..... Niti dva enako nista videla. Vse je vpilo, kričalo, jokalo, molilo. Tisti, ki niso nič videli, sQ se smejali, češ da so vsi znoreli. Bila je taka zmešnjava kod ob Babilonskem stolpu. Sedaj jo povzdigovanje. Kar zagledam, da se Hostija giblje, en čas je bila bela, siva, potem temna, en čas zelo velika, potem je zginila. Sedaj postane velika, temna.’ Notri je Jezušek, 121eten. roko je držal na srcu, drugo je imel iztegnjeno proti zakristiji. A malo časa. Sedaj je kot je prišel iz groba. Na rami je imel svetlo stvar. Mislila sem, da je zastava. Moj sin je rekel, da vidi jagnje. I otem je imel krono na glavi, a videla sc je samo glava in gornji del križa. Nazadnje, tik pred Obhajilom, je stal Jezus kot učitelj. Imel je rožasto haljo. Potem je prišla bela postava k njemu in se mu naslonila na prša. Nisem ugotovila • ali je bila Marija ali sv. Janez. Od prevelikega razburjenja mi je postalo slabo. Nisem videla nič več. Bila sem pozneje še štiri ure V cerkvi. Ves čas so videli, a jaz nič več.. Ko se je cerkev malo izpraznila, smo šli tik pred moštranco. Bilo jo dosti daljnogledov na razpolago. Mama je še videla, a mi drugi ne. Prišel je tudi poslanik odi Sv. Očeta, da u-gotovi, kaj je na stvari a zastonj. Bile so velike preizkave, ko bi kdo z aparati to delal. Pa tega ne more nikdo delati, kar dela Bog, ko kliče svoje zgubljeno čredo. Ker ni prenehal naval ljudstva, ko so videli, da ni sleparije pri tem, da je božja roka vmes, so posvetne oblasti prepovedale izpostaviti Najsvetejše. In tako je končalo, a ljudstvo še vedn0 čaka, da se bo kaj velikega zgodilo... Potem smo šli domov premišljevaje, kaj smo videli. Toplo je bilo, lačni smo bili in dež nas je ujel. Doma so nas čakali neverni Tomaži. Popoldne so šli pa še oni pogledat. Smo rekli našemu gospodu župniku: “Zakaj pa vi ne greste pogledat?” Odgovoril je: “Jaz verujem, da je Jezus živ v sv. Hostiji. Vi, ki niste verjeli, ste šli. in ste sedaj mokri.” Toda ni nam bilo nič žal. Tudi sedaj bi hotela iti, in videti moje ljubljene, lepe kraje. Mojo mamo, sestre, brate, a najraje moja dva draga otroka, ki se zastonj ozirata, od' kje pride mamica, in tatek, ki. ga niti ne poznata. Tukaj se solzim in hrepenim kot toliko drugih, oh domov, domov, vsaka moja misel velja le mojim otrokom, mojemu lepemu domu, ki mi ni mogel dati dovolj kruha, morda bo tujina bolj mila. Morda bom celo tako srečna, da pojdem v par letih domov in pripeljem otrokom 0četa. Srčno Vas pozdravlja Marija Troha. MORDA PA LE Dober dan! Saj mi ne boste vzeli za zlo moje nadlege?! Oj, nikakor ne. Prav nasprotno. Veseli me vas obisk. Pa zgleda, da ste prav sedaj nekam namenjeni. Res je. Pa ni tako nujno, da se ne bi malo zadržal, da katero rečemo. Torej kar naprej. Izvolite. In smo prišli v besedo in marsikatero uganili. Prišli smo na papeža. Prav res bi mi najbrže kmalu poslal kako odlikovanje, če bi vedel, kolikokrat mora mnjegovo čast braniti: Zares, kako bi bilo lepo, če bi bil papež svetnik. Pravi, živi svetnik, toda — — je že tako, da do svetniške časti nihče za življenja ne pride. In tako bi bilo dolgo poglavje o “papežu in kanonih’’, “papežu in Mussoliniju’’, “papežu in kapitalistih” . .. () fašizmu, Petrovem novčiču.. Brez konca je materije za debate o teh stvareh! In se včasih kar pograbimo. Pa ni treba misliti, da mene kaj tega spravi v zlo voljo. Kaj še! Človek, kateri pove kaj misli, kateri nič ne prikriva, tega kar v srcu nosim, ima prav gotovo eno prav veliko prednost, ki zadoščenje da. To je odkritost. Zato jo pa kar lepo vrežemo, z matetom zalivamo ali pa s čim drugim in končamo vedno kot prijatelji. Pa pustimo sedaj papeža na miru in Frankota in Mussolinija in naj sami svojo čast branijo. Poskušajmo Jezusovo postavo o ljubezni do bližnjega uveljaviti tudi v tej stvari. Za ras je bolj pomembno sedaj kaj drugega. Prav imate! Saj res ni vredno, da se o tem pulimo, ker navsezadnje bo le res, da papir enako prinese laž in resnic(l in je tceško ločiti eno od drugega. Torej nekaj drugega. Ali pojdete v Lujan? V Lujan? Da, saj res. Pravite, da 28. novembra. Veste, kaj Vam povem?... Ne vem, če bo kaj. Da neč No, lepa reč. Kaj se vam je pa zamerilo? Zamerilo ali ne... Sem odkrit in se nočem pretvarjati. Da bomo delali parado fašistom kot lani v oni procesiji? Tega pa ne! Glej ga no spaka. Sedaj sem pa notri. Tako kot tisti vrabec, ki je čez reko letel, pa je v vodo padel. Prav gotovo si ni želel, da se okoplje. Veste, kakof je bilo lani? Vem. Seveda vem. Saj sem bil poleg, Fašisti so nesli Marijo. Ali je bilo tega treba. , \Vi veste, ker ste bili poleg, jaz sem pa šele potem zvedet, iko je vse rrunilo. Mi smo šli na božjo pot, in ko so me prosili, tee bi se tud? naši priključili procesiji, mi še na mar ni prišlo, ikaj vse lahko iz tega pride. In kaj mislite, da sem imel malo drugih *skrbi » glavi. Pa vi bi to sedeti morali! Prav ste povedali. Še sto stvari bi človek vedeti moral, ki jih .rte ve. ,Če sem kaj kriv, bodi: Pa mislim, da sva si oba bratca: /Vii jniste »bili najbrže v procesiji? Jasneč, da ne. Skupina vdeležencev slovesnosti v Novi Pompeji. (31. okt.) kjer se je zbralo do 500 Slovencev, žal ni) bilo mogoče vzeti slike cele množice. Jaz pa tudi ne. In tako midva nisva nikomur parade delala. Letos pa le kar brez skrbi bodite, da je ne bomo delali nikomur drugemu kot Materi božji in Bogu in sebi. In papežu. Saj je bila njegova zastava tudi poleg. Spet papež. Le pustimo ga na miru. Da bomo kristjani dobrega papeža vredni, moramo zanj kaj moliti. Obenem si pa prizadevajmo, da ne bomo zamešavali vatikansko politiko in pa sv. Cerkev. Cerkvena zastava je bila že davno prej kot je bil Pij XI, preje kot fašizem in komunizem. In naše romanje v Lujan, kaj pa ima posla s papežem? Ne vem. Menda še kaj. Le kar brez skrbi bodite. To je naša stvar. Naša slovenska zadeva, za katero papež še zvedel ne bo nič. In če kdo proti temu naemu romanju dela, le meni delo obtežuje in življenje greni. Tq je le naša stvar. Človek bi želel, da se da prilika vsem, kateri imajo še pravo razumevanje za stvari, ki so nad nami, da spet 'stopijo v božje svetišče s srcem polnim otroške preprostosti, katero smo imeli nekoč, ko se niso še zajedli jedki dvoma v dušo. Lani je bila cela vrsta posebnih vlakov in zato so se videle tudi srajce, ki jih ne gleda vsak rad. Letos je pa že gotova stvar, da bomo ono nedeljo mi sami, ker ni nobenega drugega posebnega vlaka in tako bomo lepo v miru molili, in se tudi kaj lepega pomenih. Pač upam, da ne bo veliko takih, ki bi mi z nepotrebnimi besedami delo ovirali in bridkost napravljali. Saj s toliko dobre volje poskušajte podpreti moje prizadevanje, kolikor si jaz prizadevam in trudim, da drugim k boljšemu pomagam. Ali ljudi kaj prida pričakujete? Jasno da. Če ne, sc ne bi lotil s posebnim vlakom. Vsaj 400 jih bo. Sceveda z nami vred. Prav nekaj veselega in lepega bo. Gotovo še lepše, kot je bilo oni dan v Pompejo. Nisem bil tam. Pa so povedali kako lepo je bilo. Še od nekega Jožeta je bilo govora, ki se je baje tako srečen vračal, da se mu je kar samo smejalo. Da je bojda nevesto tam našel . . . No, tudi to se lahko zgodi. In kdo ve, če ni za vas že tudi čas, da s ipoiščete ženo.. Toda to bo le mimogrede, zakaj s tem namenom se delajo veselice. Pa mi je ravno včeraj nekdo pravil, kako je našel svojo izvoljenko na Sveti gori... In menda je že ravno tako prav bilo, zakaj res sta se vzela, čeprav šele veliko let kasneje, pa se kar nič ne skregata še danes, čeprav je že dolga vrsta let za njima . . . Mislim, da ima vsak dovolj zadev, katere kar za potrebo priporoči Materi božji. In še to pomislite, da se bomo tam srečali Slovenci od vseh strani. Ne le iz mesta, temveč vse tam od La Plate in iz cele provincijc Buenos Aires, tako da bo dan prav veselega srečanja. Ko smo bili oni dan v Pompeji, je bila med vernimi v cerkvi ženica, ki je po 39 letih že kar pozabila slovensko in ji je le še slovenski Očenaš in češčenamarija ostal. Le molila je še po slovensko, drugo že ni več znala. Pa glej, kar naenkrat se pokaže na prižnici slovenski obraz. A Vi de res, ali sanjam?, je pomislila. Zares, slovenska beseda. . . In je sledila še slovenska pesem . . . po 39 letih prvič! Nikdar_ se ni s Slovenci srečala. Tam v Črničah na Vipavskem je zrastla in tam je njena domovina ostala, njene otroške sanje in pesmi. Sedaj pa tu, daleč in glej čudo: slovenska beseda . . . Ona je pa prišla k španskim molitvam. In je prišla in povedala: “Quisiera abonar la revista.” iQue revista ?” — Zdres sem se začudil. Menda hoče kak španski list. — i“Quiere la revista de Pompeya o la de S. Antonio?” i "No! | La suya!” “Pero, icomo sera esto, Si Ud. no entiende el idioma?” “Saj sem Slovenka,” tako ji je vendarle prišlo iz ust; prvi stavek, ki ga je;čez toliko let po slovensko povedala.. . Takole si torej lahko obetamo marsikaj zanimivega in je prav gotovo da ne bo nikomur žal, kdor bo šel, tistim pa, kateri bodo zaostali, se bo gotovo milo storilo, predno bo noč 28. novembra, še bolj pa potem, ko b slišal, kak lepo smo se imeli. Zatorej le gotovo z nami, pa še kaj drugih privedite! Hladnik Janez RESNIČNA ZGODBA IZ ŽIVLJENJA Frida se je pripravljala z ostalimi otro-si, da sprejme prvo sveto Obhajilo. Prosila je stariše. — Odbito. Prosila je drugič. i Strašno jih je slišala. Prosila je tretjič. Lepo, s solzami v 0čeh. Do ki vi so jo pretepli. 13 let je že imela Frida. Oče je bil veri naravnost sovražen, mati podobno. V Berlinu je že dolgo tako. In je danes po vseh velikih mestih, kjer se vprašuje le po kruhu, ki daje telesno moč. Dušo so pa zanemarili ali celo zatajili. Prišel jc dan prvega sv. Obhajila. Kako zelo je trpela Frida. Ko je vendar tako jasno razumela, da je za človeka popolna sreča šele tedaj, kadar se bo z Bogom v nebesih združil za večnost in sveto Obhajilo je pa že sedaj na zemlji združenje z Bogom, z j c- zusom. ln kako bo mogel postati vreden, da se z Bogom v večnosti združi, kdor ga na zemlji prezira, omalovažuje... Kako umira svet duhovne lakote in samo na telesni kruh misli . . . Nepopisna je bila bridkost male Fride, ko je ostala ona sama. In vendar tako polna želje, da bi dobila njega, ki je sam rekel: "Jaz sem kruh življenja. Kdor mene uživa, ne bo umrl ... in jaz ga bom obudil poslednji dan.” Bilo je dva dnj pozneje. Ob 12. uri je pritekla deklica. "Prosim, če bi me spovedali.” In je opravila prvo sveto spoved. In prosila še za Sv. Obhajilo. Toda, tako pozno. Saj si gotovo že kaj jedla! Nič, gospod. Kavo sem zjutraj izlila proč in sem še tešč. Pač je otrok lahko z živim zaupanjem prosil Jezusa, kar si je želel. Zakaj taka vera in ljubezen nekaj velja pred Bogom. In česa je deklica prosila? "Ljubi Jezus, varuj me, da ne postanem tako nesrečna, da izgubim vero!” To je bila vsa! njena prošnja in upravičena. Mnogi menijo, da je sv. Obhajilo le ena izmed mnogih pobožnosti in nič več in vendar je Jezusova beseda sama, ki pove: Kakor je za telesno življenje hrana neobhodno potrebna in človek nujno opeša, če noče ali ne more jesti, tako je z dušo . . Vsa njihova nesreča pa korenini prav v tem, ker so pretrgali zvezo z Bogom, ker so zanemarili duhovno hrano sv. Obhajila, iz katere duša zajema milost in moč za boj zoper sovražnika našega zveličanja. In je vse drugo brezupno iskanje, razen besede Jezusove : Pridite k meni vsi, ki ste obteženi, in jaz vas poživim! FOTO “SAVA” SAN MAETIN 608 (Križišče Tucuman) Domov ne moreš. Vsaj verno svojo sliko lahko pošlješ. Oglasi se pri nas! — Fotografije vsake velikosti. — Povečave. — Razvijanje. — Hitro in točno. — Po slovensko. TEMLIN & GOMBOC RESTAURANT “VIENES” EDINI SLOVENSKI RESTAVRANT V CENTRU TUCUMAN 337 BUENOS AIRES K VPRAŠANJU SLOVENSKE K O L O N IZ A CI JE Spoštovani gospod Hladnik! Dolgo ste brezdvomno pričakovali glasu o meni. — Krivda je povsem moja, da se nisem nič zglasil, kajti ne morem si škoro predstavljati, kako da sem sc povsem zanemaril. — Prilagam za danes en dopis v španskem jeziku, ki bi ga lahko objavili, mislim, ravno tako' in to predvsem, ker bi rad z njim zainteresiral nekatere kroge v argentinski politiki, kajti, jaz mislim, da bi tekom par let lahko uspela obsežnejša akcija za “kompleksno” kolonizacijo Slovencev, če bi našel primeren kraj, kjer bi se lahku skupno naselili, in kakor imam že nekoliko na- V San Antonio de Padna sta se poročila 27. okt. Pepca Velikonja iz Kiomberga in Mario Zobij: iz Trsta. V skupini še nekateri prijatelji. Zobčevi imajo v Merlu sladoledamo. Tamkaj žive tudi Fer-ligojevi, ki so tudi na sliki. študirano in pripravljene načrte, o katerih bomo podrobneje raz-govarjali o priliki mojega prihoda v Buenos Aires, kar sc bo zgodilo okrog božiča. Imam že dokončan obsežnejši študij o Chacu, pripravljen za natisk in ki bo brezdvomno zbudil precej pozornosti. — Nemara m ga le objaviti še, ker pričakujem da se bo v prihodnjem mesecu potom ministrstva za agrikulturo objavil rezultat poslednjega “Censo agricola ganadero”, kar se bo gotovo zgodilo, kajti predpriprave so že dokončane, in te številke bodo dale stvari popolno verodostojnost. ai Ferfolja Srečko iADONDE DIRIGIRA LOS ESLOVENOS EN ARG$ENTINA Estüdiase actualmente en la Reptiblica Argentina con in-sistencia el problema de la inmigraciön y la forma de resolver la entrega de la tierra a los inmigrantes agricultores, lo que tiene enorihe significado, de trascedental importancia para la inmigraciön yugoeslava, compuesta.en su mayoria de los casos por' agricultores, acostumbrados a labranzas agricolas, gentc laboriosa y muy ‘ apropiada para. el progreso en ese ramo. Tiene Argentina ya firmados varios tratados de inmigraciön y colonizaciön con naciones del viejo mundo cuya fecha de vi-gencia se aproxima, habiendose firmado hacen no muchas sema-nas tambien el tratado reciproco cntre el gobierno yugoeslavo, representado por su Ministro Plenipotenciario en esta döctor Izidor Cankar y el doctor Carlos Saavedra Lamas, tratado de in-dudablc e incalculable valor para las dos naciones. — A pesar de no ser la situaciön cconömica, por! la que atraviesa Y ugoeslavia critica, igualmente inducira a muchos de nuestros compatriotas que hacen su medio de subsistencia del trabajo manual, a bus-car en este pais la soluciön del problema de la vida, lo que ha sido completamente demostrado con inmigraciones anteriores, di-rigidas en principio hacia Estados Unidos de Norte America y posteriormente hacia el Brasil y Argentina, pais este ultimo mäs apropiado y mäs adecuado a nuestro clima. — El problema de mäs serio estudio es la forma en que ha de ofrecerse a los inmigrantes agricultores cl pedazo de tierra para trabajar y de las condiciones por las cuales despues de un plazo de tiempo los harä propietarios de las mismas, buscando asi, la ma-nera de radicar estos agricultores en el pais, aumentando la po-blaciön y esta preocupacišn surge en el hech0 de q_ue la Naciön no tiene tierra sino en las Gobernaciones, que segün la erronea opiniön de algunos, son las regiones que “menos atractivos” tienen para los futuros pobladores. En muchos oportunidades, durante mis frccuentes visitas a la Capital Federal he podido comprobar cuän erroneas son las opiniones de nuestro Territorio, no ya cntre los inmigrantes, sino cntre Argentinos mismos, creyendo mucho que en el C haco pu-lulan las serpientes, de que se ven numerosos Indios desnudos, les tienen miedo a las fieras, hablan de calorcs insoportables. -A estos incredulos hay que hacer venir en el lugar mismo, sino no cambiarän de opiniön al respecto. Si hay lugares que pueden ofrecer perspectivas de bienestar a los trabajadores son prccisamentc las zonas quie el Gobierno mantiene en los Territorios Nacionales. Las inmensas 1 lanu ras de la Pampa, donde cxiste todavia tie-rra que en sus entrafias no ha rccil)ido la semilla que la fecundara, pucden ofrecer bienestar a las familias de agricultores y permi-tirles constituir un hogar donde la paz y la tranquilidad fomcn-ten el carino hacia estas tierras. Aqui, en el Norte del pais, hay lugarcs no solamente aptos a una variedad extraordinaria de producciön agricola c industrial, sino/ tambien de clima sano y de paisajcs maravillosos que recrean la vista y cl cspiritu. — Alli esta Formosa con sus te- Maternidad Ramör Sardä, aj moderne jšr porodišnica v Argen tini. Luca 2199, kjei je bil rojen že marši kateyi sldvenfiW. o-trok. V tej hiši vrš kaplanske posle kapi Hladnik, če kako na šo mamico tjakaj za nese, naj povpraša pr Padre esloveno aL Padre Juan. rrenos fertiles aptos a los cultivos mas variados; Misiones y este nuestro Chaco, donde el trabajo esta garantido por una justa remuneracičn. Como se puede dudar que cl Chaco no tenga atractivos para sus futuros pobladorcs? Se estan construyendo caminos que uni-ran los puntos mas lejanos. El hacha tira al snelo, los arboles de los montes virgenes y la mäquina potente de los establecimientos los trasforman en productos privilegiados, para ofrecer la tierra a la reja del arado fecundador que transformara esos lugares en algodonares o en campos de otros cultivos. L0 que necesita el inmigrante agricultor que vienen de Ultramar con el unico pa-trimoniq de la fuerza del müsculo y gran dosis de optimismo en el alma, no es solamente que el Gobicrno le de tierra para traba-jar sino la ayuda para crcar en esta tierra un modesto hogar; que le proporcione los instrumcntos necesarios, en una palabra, que le asegure el podcr modestamente vivir Kasta tanto llegue el momento de cosechar el fruto de su propio trabajo. • A pesar de que podemos constatar que es> precisamente el Chaco adonde mäs han prosperado los agricultores Yugocs-lavos, de los cuales podrla citar innumcrables ejemplares largo la vla de los Ferrocarriles del Estado, principiando desde Gancedo, ha sta llegar a Rcsistencia, pobladores que han dado con sus pro-ductos enorme impulso a las poblaciones de Charata, Las Brcaš, Čampo Largo, Presidencia R. Säen z Pena, Ouitilipi, Machagav, Villa Angela etc. El Argentino' abre sus brazos al inmigrante que viene aqul, a buscar trabajo y la tranquilidad que no encontrö en su patria, haciendole asi sentir menos la nostalgia dolorosa del pedazo de tierra donde ha nacido, y con la ayuda econömica para afrontar los primeros tiempos de su vida en esta tierra de promision, los inmigrantes yuigocslavos puedcn tener la scguridad, oue en los Territorios Nacionales los nuevos pobladores tendrän los atrac-tivos que estimulan) al hombre cuyo ünico recurso es el trabajo honrado. Hacen anos que vivo continuamente en el interion de la Re-publica y precisamente en el Chaco, al que conozco, en todas sus faccs, de un lado al otro. Hc estudiado a fon do los problemas quc aquejan al poblador chaqueno y he llcgado a la conclusiön «juc es precisamente este Territorio la tierra del porvenir para la colec-tividad yugoeslava. — He recompilado datos de induklable valor, los que empezare publicar en los numeros siguientes de “La VIDA ESPIRITUAL”, para que tengan repercusiön no solamente en-tre la inmigracion eslovena en la Republica Argentina, sino, y eso principalmente, entre nuestros hermanos en la lejana Patria. Pampa del Infierno — Territorio Nacional del Chaco, Octubre 1937 Ladijske vozne listke ZA VSE PAROBRODNE DRUŽBE PRI NAS DOBITE PO NAJNIŽJI CENI. Kabino zagotovimo vsakemu potniku brezplačno Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah CA. CENTRAL EUROPEA 469. San Mariin 469 ^ OQ ZGODBA O ŠIMU ŠIROVNIKU (Nadaljevanje) Osojniški birič, ki je bil prekanjen človek, pa je izpregovoril: “Je že prav, da gresta, ampak; kolikor poznam teega Martinča, ni bil nikoli nič prida. Lahko se nameri, da nam spotoma nalašč izgubi to" nadlogo, da jo odloži kakor prazno malho ter poreče: tu ga imate, zdaj pa glejte!” “Pametno si govoril Andrejce!” ga je pohvalil župan. “Le pojdi z njima in bistro glej, da se ne odsmoli ta biriška smola pri-sojniška ter ne pusti nadloge same na naši zemlji.” Spet je izpregovoril birič Andrejce. “Z njima pojdem, kakor si ukazal, župan, in bistro bom gledal ! Ali kje je zapisano, da ne čaka na meji velika prisojniška vojska! Poslali so nam nadlogo v sramoto in zasmeh, pa ji bodo, mislim, zagradili pot na svojo zemljo. Zakaj iblajtarji so vsi!” “Tudi zdaj si pametno povedal, Andrejce! Napotimo se torej, kolikor nas je, pogledamo, če je vse po pravici in postavi!” Tako se je napravila dolga procesija na pot proti Prisojniči. Spredaj Šimcn in obadva biriča, za njima župan in za županom pol občine osoj niške. “Kakor je božja volja!” je rekel Šimen v svojem srcu. “Oblast je oblast in človek je preslaboten, da bi se prerekal z njo!” Truden pa je bil hudo in noge Sq se mu opletale. “Hej, nadloga, kaj se maješ?” ga je posvaril, birič osojniški. “Star sem, počival bi!” jc rekel Šimen. “Roš počival, kmalu boš počival; tam, kjer je tvoja postelja in tvoj kruh ! Ampak tukaj, na tej zemlji osojniški, ni počitka zate! “Morda le pridem!” si je mislil Šimen. “Stojo ne bom umrl!” Tn je šel. Ker se je močno opotekal, sta ga prijela pod pazduho obadva biriča. Župan je videl dolgo, v dve gubo sključeno telo in ki so ob vsakem koraku odpovedavalc, ter je zaklical: “Le dobro ga primita ter varno ga držita! Če se mu na tej naši zemlji kaj prigodi, kar Bog ne daj, bo sitnost in nadloga naša. Kakor je bil Šimen truden, se je ozrl ter se nasmehnil. “Brez zamere župan; postava je naredila!” Tako so šli in so prišli skoraj do meje. “Prav nič se nisi zmotil, Andrejece!” je vzkliknil župan. “Glej jih tam, razbojnike!” Onstran kolovoza je čakala občina prisojniška, da bi videla,, če se je zgodilo po pravici in postavi. Ko sta se vojski ugledali, se je vzdignil na obeh straneh silen vrišč in trušč, tako da spočetka ni bilo mogoče razločiti nobene besede. Osojniški birič je porival Šimna preko meje, prisojniški pa ga je odrival. Šimen se ni branil in tudi ni zinil ‘besede. "Pa vendarle kaže, da bom stoje umrl!” $i je mislil. “Mirujte, ljudje božji, naj razsodi pametna beseda!’’ Obadva župana pa sta vsak zase prevdarila, da bi vesoljni tepež ne obrodil drugega nič, nego senen voz nadlog in sitnosti. Zato sta ukazala obadva hkrati: Občani so verno poslušali od obeh straneh, župana na sla se pomenila takole: “Ali se ti je zmešalo, da uganjaš take reči, kakor bi jih paglavec ne uganjal? Če postav ne poznaš, čemu županiš?” Prisojniški župan pa mu je takoj odgovoril. “Zato, ker postave poznam, sem to nadlogo tjakaj poslal, kamor sodi! Odpri oči nastežaj, poglej tisto kamenje tam in reci, na čegavi zemlji da leži!” “Tisto kamenje si vtakni v suknjo, če se ti zdi! Kar je pisano in potrjeno, ne izbriše tvoj jezik; pisano pa je, da se je nadloga rodila v Prisojnici. Oblastnija ti je nadlogo izročila; ravnaj se, kakor ti je ukazano 1" “Kako bi se nadloga rodila v Prisojnici, če je stala bajta na osojniški strani in stoji tam še dandanašnji njen spomin ? Oblastnija pa ne ravna po božji pameti, temveč po človeški, in človeška pamet je zmotam podvržena! Zatorej le udano sprejmi to nadlogo, kakor ti jo je Bog poslal!” Osoj niški župan pa se je tedaj hudobno zasmejal in je prašal: “Kaj pa bi storil ti, da se je bil pripeljal v zlati kočiji s štirimi konji in s srebrno vprego: ali bi ga suval čez mejo, če mu je prijetneje na oni strani? Ali ne bi rekel, naj plačuje davke in1 doklade, kjer ga je volja? Siromaka pa rineš preko praga, ne privoščiš mu suhe skorje!” Takrat se je obrnil prisojniški župan do svojih občanov. • “Slišali ste! Ni mu do pravice, d0 tiste suhe skorje mu je, ki sodi siromaku na stare dni!” Ampak tudi osojniški župan se je obrnil do svojih občanov: “Pravica mu je izročila žejnega, da bi ga napojil, lačnega, da bi ga nasitil, pa ga suje čez mejo! in tak bi drugim: očital lakomnost ?” Spet se je vzdignil od obeh straneh silen vrišč in trušč; spet sta se prerivala obadva biriča sredi kolovoza; Šimcn je visel med njima in se ni branil ne z besedo, ne z roko. Moški so gledali temno in so si vihali rokave, ženske so kričale in otroci so pobirali kamenje; vse je kazalo, da je huda ura blizu. Tedaj pa sta se spomnila obadva župana, da bi tepež ne bil koristen, že zategadelj ne, ker bi sirotni Šimen vendarle ostal na meji in bi pravica ne bila dognana. In obadva hkrati sta rekla: “Mirujte, ljudje božji!” Nato pa je izpregovoril osojniški župan: “Tukaj na tem kraju ne bomo dognali pravice, ker je beseda proti besedi. Oblastnije so zmešnjavo spletle, oblastnije naj jo razpletejo! Potrpite, občani, ne rogovilite in nikar ne stopajte na ta lakomni prisojniški svet, dokler ni zadnja sodba izrečena!” Izpregovoril pa je tudi prisojniški župan in je rekel svojim občanom. “Nikar se ne jezite ob takih besedah, temveč pomislite, da pes laja, kakor mu je od narave dano! Zatorej potrpite, da se pravica izkaže!” Takrat pa sta se oglasila obadva biriča, ki sta bila že vsa potna in zasopla: “Kam z nadlogo?” Župana pa sta se spogledala in sta pomislila. “Kaj bi rešetali!” se je zasvetilo prisojniškemu. “Tja ga oo-ložimo, kjer je prava njegova domačija, in tam raj ostane, dokler ne bo pravica potrjena!” In je s palico pokazal na golo kamenje. Osojniškcmu županu pa se je zdelo, da je hinavščina za plotom ; in zato je rekel: “Na osojniški svet bi ga položil ? Da bi se sklical: tam je ležal, tam naj leži — Ihlajtar modruje po iblajtarski pameti, mi pa smo kristjani!” “Naj1 oblastnija reče svojo besedo!” je odvrnil prisojniški. — “Motila se je, naj zmoto popravi: dajmo ji prilike in časa, da bo naša pravica slavno razodeta! Ampak dotistihdob naj ta nadloga, Šimen imenovana, čaka na tistem belem kamenju, ker viseti ne more do konca dni!” “Viseti ne more!” je spoznal tudi osojniški. “Naj torej leži na tisto kamenje, le da se ne gane! Andrejce, ti glej, da se ne gane! Z životom in obrazom pa naj bo obrnjen na prisojniško stran!” Tako sta sklenila in določila župana. Biriča pa sta podprla Šimna pod pazduho in sta ga položila na kamenje, ki je bilo vse vroče v opoldanskem soncu. Šimen je zavzdihnil in komaj da je dobro ležal, je zadremal. Obraz je imel obrnjen proti Prisojnici, naravnost v sonce. Ko je bilo to poglavitno delo opravljeno, sta se napotila župana vsak do svojega doma; in obedve procesiji sta se napotili za njima. Koj po kosilu sta župana napregla ter pognala proti mestu. Obadva koleslja sta divjala tako neznansko, da se ni po-legal prah pol ure za njima. Šimen je spal na vročem kamenju; na eni strani je ležal v travi prisojniški birič, na drugi osojniški. Prva slovenska babica FILOMENA BENEŠ DE BILEK z dolgoletno prakso v bolnišnici “Juan Fernändez v Buenos Airesu Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. Ordinira od 7 do 21 ure, tudi ob nedeljah Calle LIMA 1217 Buenos Aires U. T. 23 - 3389 DOMA IN PO SVETU V Sloveniji se je letco zelo poprar vila lesna trgovina. Zadnje mesece se je izvoz lesa podvojil. Cene so se znatno dvignile. Največ koristi ima od tega notranjski del bivše Kranjske V Ljubljani za Bežigradom je zrastla nova velika šola, ki je sedaj dobila tudi zavetišče. Na Štajerskem je bila letos zelo ži valma trgovina s sadjem. Izvoz gre posebno na Nemško in deško. V LJUBLJANI se je vršil te dni občni zbor prosvetne zveze, ki je ugotovil, da v vseli 40 lotili obstoja ni imela tako plodovitega delovanja, kot v preteklem poslovilen letu. Včlanjenih ima 250 društev s 23600 člani, ki imajo 204 knjižnice. Delo Prosvetne zveze so bili veliki tabori, ki so se vršili po vsej Sloveniji. V črneči vasi nad Kostanjevico je bil otvorjen vodovod, ki bo zalagal z zdravo vodo vas, ki j c morala doslej piti mlakužo. Elektrifikacija Dolenjske stalno napreduje. Vsa pripravljalna dola za daljnovod iz Krškega do Brežic mimo Drnovega v Kostanjevico in Sent Jeno j so gotova. Jugoslavija je sprejela povišanje prejemkov za. uradnike, katerim so bodo spet plačevale doklede, ukinjene leta 1935. Zlasti družinske doklade za otroke. Na Koroškem v Skofičah so pevci iz Gornjega Roža pripravili lep praznik slovenske pesmi. 5. okt. 70 pevcev združenih zborov je zapelo “Slovence sem’" in potem so posamezni zbori pokazali kako slovensk pesem na Koroškem še ni umrla. Na Poljskem so štrajkali učitelji, ker jim je vlada razpustila organira-cijo, ki je štela 53.000 članov. 300 učiteljev so aretirali. Stvar je v zvezi s protijudovskiln gibanjem, ki je zadnje čase postalo zelo živahno v deželi, kjer je Judov največ. Vse Jude so iz- ključili iz strokovne zdravniške organizacije. Na Poljskem je 40 o|o zdrav nikov-Judov. Po varšavskih srednjih in visokih šolali so uvedli meseca oktobra “židovsko klopi”. židovske dijaštvo je prisilila oblast, da so morali sesti na odrejena mi sta. Uzunovičevo in Ninčilevo sta dve vasi v Banatu, ki sta si nadeli imena v času, ko sta ta dva veljaka vodila jugoslovansko politiko. Danes je njuna fašistična politika tako kompromitiran a, da so vaščani zaprosili za spremembo imen. Pod policijsko nadzorstvo je bil postavljen župnik Peter Šorli, opominjan je bil godoviš] aretirali in izročili sodišču. Pa.r volov so ukradli neznani rlo črnci posestnici Mati Sčulac v Buzetu. Za tatovi ni nobenega sledu. Vola st« bila vredna 5000 lir. Iz konfinahije »e je vrnil Srečke Bajt iz Idrije. Leta 1934 je' bil areti ran, )