Odgovorni vrednik Ur. «Jtotte? ttieiteeis. Tečaj sredo 24. kimovca (ranojesna) 1851 List 39 Poljske pritiige stoje sti. kako se rede in V • f zive ? kako se spreminjajo v rà Kemija je zvesta prijatlica kmetovavca. P e r va p r i d i ga. Dvéh reci si je že od nekdaj vsakdo na svetu že- prememb kako se da njih rast pospešiti itd. In po ti poti je v kmetijstvo, odkrila je kmetovavcam notranjstvo mnogih prigodb in segla kemija tudi 9 od kterih se našim sprednikam še sanjalo ni ? lei, in si jih še dan današnji želí, namreč: da bi vedno mlad in zdrav ostal, zraven tega pa bogat bil. V starih pripovedkah se bere; da je neki pod zemljo čudo- razsvetila je, kar je poprej tamna noc zakrivala ! železo v ognju razpade v oku Vsak vé da • f jmo > da se na zraku ali mokrotni zemlji spremení v delen kamen skřit, ki ima moč v sebi, tište zelje spol • i > njo da (r te kamen modriga". Připisovali so a'i jesih, svinec v zlato spremeniti in zdravila ponuditi, đar goré niti ; imenovali so ga mu moč rojzdni sok postane vino, iz vina pa kis olje v lampi zginejo ka- da derva v da se vse živalske in A V . peci, juu moc, sviiieu v ziaiu spreiiieuiu m zuruvjia puuuuiu, — m i ktere obvarjejo člověka vsih bolezin in še cio smerti. sama spridijo, razpadejo in poslednjič rečisča zginejo. Ta tega kamnja iskali Tisuc let so Našli so pa pri tem iskanju, čeravno ne kamnja. vunder nekaj, kar je veliko veliko vredno, ali našli ga niso. cih sprememb ni konca ne kraja pod nebesam na zemlji m o d r i g a kakor tudi pod zemljo in v • r 9 globocinah morja le vuna- in rekli bi, da ne veliko manj, kakor tišti čudapolni ka- " je podobe stvari, temuč tudi njih notranje men 9 in to je: nova vednost kemija! b i t j e 9 so kemijske epremembe; po njih se spre Po ti najdbi je komaj 80 let preteklo, in že jeta niinajo vse stvari tako, da iz njih popolnama no v e reci nova vednost k taki imenitnosti in taki slavi dospe'Ia, postajajo s ekozi in skozi novimi lastnostmi. ktera Vidi se, kakor da bi o teh spremembalr marsi- ali temu ni taka: na svetu reč popolnama zginila ; da jo omikane ljudstva castijo kot eno nar većih do-brotnic človeškiga roda. Ni tedaj celo prazno, ako se kemii zares taka moč prilastuje, kakoršno so „kamna ne zgine, ampak se le spremení v drugo stvar modriga" připisovali, zakaj po vodilih kemije je že mar- iz gnjusniga gnoja zraste nov prijetili sad, in kar je .. _ _ , . ... ... ___,____ '__• • I .1 1.1 , . v V V . i ., 9 sikter fabrikant malovredno rudo v zlato premenil in poprej gnjilo smerdelo, je sedaj lepo diseca, zlahnajed. marsiktero zdravilo smo po kemíi pridobili, ktero je v Kako pa se te spremembe godé ? zakaj se godé stanu, nas mnogoterih bolezin rešiti vkrotiti. ? Zakaj pa je kemija o tako kratkim času tolikšno čeravno ne vsih m P° kterih postavah, nas učí kemija, ktero tudi ločbo imenujejo, zato ker loči in kroji vse stvari v njih obstojné dele, dokler se ločiti dajo; neločljíve veljavnost zadobila, ni teško spoznati, ako se le enmalo imenuje pervine okoli sebe ozremo. Kamor koli pogledamo: v delavnice fabrikantov in obertnikov > v rudarije in lekarnice, in ka mor koli, povsod vidimo, znane reci Ijudem odkrila. da j luč kemije poprej ne O pervim začetku, koje začela kemija svoje nauke Mmetijske poskušnje. ( Pomoček zoper bolhe na zelju in repty. Dolgo se ni vedilo: od kod da repne in zelne bolhe pridejo razodevati, so se ljudje čudili nad skrivnostmi, ktere in kako bi se dala ta škodlj žival er te otovo pokončat je razodevala, vunder še niso spoznali, da bi njeni nauki zdaj se pa ve. Noben kmetovavec poprej kedaj zamogli tudi vsakdanjim potřebám clovestva has niti ? ? ni mislil, da m ? čislali so jo kot zalo deklico, ki je le postavljena, in se čudili nad njenim lišpam bi kaj prida od nje bilo, niso verjeli. na ogled z repnim ali kapusovim s em en a m tudi bolhe seje, vunder je taka. Ja jeka bolh so v semenu samim ? ali da in le v njem se dajo čisto pokončati, takole : Eno 9 uro Dan današnji pa je začela kemija razjasnovati last nosti zemlje, želiš in žival, iz kterih delov one ob poprej, preden séme seješ, ga namakvaj v sol (to je , v vodi, v kteri si dovelj ali pa v ne prehudim lug d kuhinsk 1 topil) j Po namaki skozi 1 uro, daj séme spet posušiti, m suniga potem sej Gotov znaš biti, da si s tem vso zalego bolh pokončal * Slavniga profesorja dr. Stockhardt-a kemijske poljske pridige (Chemische Feldpredigten) so povsod na Nemškim in poslednjič tudi v velikim kmetijskim zboru v Solnogradu s takim veseljem in s takim pridam zasli-šane bile. da se je vredništvo Novic namenilo, nektere teh pridig svojim bravcam posloveniti. Ceravno nam je naš rajnki Vertovc v svoji neprecenljivi kmetijski kemii zlatiga denarja vredne »poljske pridige« zapustil, njim Ogerskim suhiga potem tišti ( Važna skušnja pri krompirju). Kako naj se • ii v * i *■ i r i • i • i krompir odloči, ki ima drugo leto za séme biti, da pozimi ne bo gnjil 9 svetje v „Slovenskih Novinah" neki g. Fleming, eden nar imenitniših kmetovavcov na zgor 9 tole: „Berž ko si krompir přidělal, od bojo ravno Stockhar dtovi govori razodeli veliko ceno loci tistiga , ki ima za séme biti, od tistiga, ki je za Vertovcovih bukev in izuoviga dokazali, kako potrebne so za modro in koristno kmetovanje saj nektere kemijske vednosti. Nadjamo se, da bo marsikdo, ki je še dosih- povzitek namenjen. Njegove skusnje so ga učile, da le tišti krompir, ki visi na bolj debelih steblicih t ÇUUUoVl» Il u U J U lil yj } VIC« uv iiiwt onvuw ^ IVI jv W mal to vednost kot »puhlo modrovanjeC zaničeval jvaiijct» iuniucvai , pO r _ ~ ---- ... Sedaj pa prosimo, za je gnjilini podveržen 99 segel. Vertovcovi kemnu pažljivo poslušanje Stockhar dtovi h pridig. ravno pod krompirjevcam (krompirjevim zelišem) 9 Vred. licih 9 vès drugi na str an ski h steb-pa ne gnjije; naj se tedaj za séme odloči in za 196 pozneji vžitek, ker se bo brez gnjiline čez zimo dobro dobar nek petik zvecer na goro, ki je v Ribniški tehantíi ohranil. Za séme odločeni naj se shrani na posebnim nad Soderšico na južno- zahodni strani, kjer stanuje tako Imenovani kmetovavec kraj u. naj se prepričajo nje prosi druge kmetovav imenovano ma knj dekl nasveta. Ako se ta skus Po govorici smo zvedili, da se o petkih tù ka nja poterdi, bi se dala po nasvetov ioči t krom- mor ljudje vedno obilno zahajajo, nar imenitnisi reci pirja, in če bi se tišti 5 ki je S njilini bolj podverzen, po Tišti večer je bil res kaj ugoden; mesec je pri prej povžil, ta bolezin mocno odverniti . A . « • # # i » • V (Z biti da je gnjijenje krom pir j e viga zelisa s tem v nekakosni zvezi). Poskušnje je ta svčt gotovo vreden. godé. jazno svetil in obzor je na tej gori lepo razprosten. Pridsi na goro zagledamo že mnogo ljudi večidel od K ope, in tudi nekaj iz Goriske in Teržaske skofije. Zdaj nas nar bolj mika zvediti y je stanovanje ča olezin na grojzdji ze blezo pri nas. stene deklice. Polni svetiga straha stopimo v njeno le seno prebi • V in ker je ni bilo domá, smo z dovo Iz Notranjiga. Te dni sim vec kmetam pripove- ljenjem hišnih njene lepe v dar ji prinešene tablice pre doval, kako da casniki od posebne bolezni ali plesnobe gledovali ter skerbno spraše y kdaj bi tako srečni pripovedujejo, ktera se je v Itali in v Tirolih na biti mogli, da tisto vidimo, zavolj ktere se je že toliko ts> ojzdji pokazala. Na to mi eden od y da se stopinj storilo nekaj posebniga žé tudi na brajdi njegove domače hiše Gremo vkupej gledat, in res je grojzdje vse več Povedó nam , da se le zvečer o Ave Marii, ker je ona zdaj pri duhovnu ali pa gori v cerkvi, kamor kaže. ali manj z nekako belo stvarjó převlečeno bilo, in ko se po velikonoci skorej sleherni dan pelje Be je jagoda obrisala, se je kožica z rujavimi lisicami Toraj odidemo in kar pazlj omaro vidila: tudi duh in okus stražimo, kdaj da 5 jagod je nekako se bo povernila. Med tem pa vidimo množico ljudi na plesnjivost občutiti dal, enako skorej kakor pri korunu. i; zapa-drugi so goro iti, ki so popotovaje, kakor za Gledal sim potem na terti pri svojim stanovanj zil sim tudi kaka dva ali tri bolne roženkranc molili kak božji pot, sveti grozde , Kadar deklico dvoje majhnih deklet na vožičku domu bili zdravi in po redu debeli. Popoldne grem iz Pod- pridedrá in jo k mizi vmesti lipe er ona jame nektere po v Sent-Jošt nad Polhovim Gradcam (precej visoko dobe matere božje vredovati, se mi brez obotavljanja je) , obiskat g. fajmostra, svojiga prijatla. Ko po raz podamo y hrepeneči ž njo se pogovarjati. Ona se da nim govorjenji v zadnje na vinsko terto prideva y mi na posteljo prenesti, kjer sede moli in se našimu nad pové ta prijatel od terte na steni svoje hiše, in mi jo ležnimu spraševanju odtegne. pokaže. Tukej je bilo grojzdje sploh vse bolj ali manj . - « . « 1 " V. 1 • « 1 • «V« Deklica je tanjka, suha in bolestne barve , precej y sivkasto pod sivkasto stvarj je, in jagode so bile večidel drobne y in kozica velika , ker ze sestnajsto pomlad stej tudi marogasta. Kakih sest tednov Med tem smo pozvedovali, če bo nocoj kervavi mi reče na to prijatel, kar je kakor nekakosna huda pot pri njej viditi, kar je nam v naso žalost odi rosa na terto padla, in od te dobe si grojzdje kar nic ne pomaga. Tudi listje ali perje na terti je v obeli bilo Prašali smo , če bo ona nocoj obhaj smo zvedili, da bo, smo daljej prašali, od in ker ktere straní y krajih semtertje z belo stvarjo poraseno; pomniti pa pa sveta hostia pride? Ker ste nam dve strani zazna 9 da terta je ena bela muškatelovna, druga pa španj je, ska, ali kakor ji v več krajih pravijo vipavska, ino eno movane bile, smo tje, kakor je ljivost nategnili. lahko misliti, vso paz narezlj pei y kjer pri nobeni po navadi ni kaka N porasena, in mehka volnica po listih in peelih na teh tertah do zdaj sad vselej pozorel do zdaj pri nas ta prikazin zapazila mrak spodrine. Deklica se vleže po postelji 3i razsvetljenje izbe memo navadniga nadle 9 da se je mi za bolj Da se ni žujemo, in tudi seboj smo nekaj sveč imeli, kterih fr rojzdje, kakor pravijo v moki y y pride od tod, ker je sploh z nekako belo • V eno smo pnzgali y Kadar se je ker smo stali nar bližej pri postelji, ljudém , ki so zunej stali, dovolilo v stvarico potreseno; vender imenovana plesnjivost je ve- hišo iti, jo hipama, kakor da bi cerkev bila, klečé liko bolj očitna. Ako niso drugi že tudi te prikazni zagledali, naj bolj pazijo; blezo da bo taka z njo. kakor polnejo okna , pa se z glavami zunajnih gledavcov za da se skorej dihati ne da. Kmalo potem de iprejetno zakřičí, » y y s korunovo boleznij da ondi je S Po nekim Alpav sim slisal maše klica y se • v zvija, oci okro rozdje vedno terdo, in se nie ne zori ; vec sim mogel zvediti, ker nisim sam z njim govoril; morebiti bo že tudi tamkej taka bolezin H £ suce, pravi da so ozke vrata in da je ojstra pot v nebesa; se urno k gležnam oključuje in spet poravna, noge premika kakor da bi jo terne zbadalo nim ponavljenjem zaupiva : u 9 y En večer na gori nad Sodersico. Ljube Novice, ve dalječ okrog slovite. Vas mno-goteri rad posluša. Ve zatirate škodljive pomote in ste krepka bramba resnice. Ve ste od draverhaste smereke na Štajarskim, kjer je zmotljiva domišlija hotla mater z kvisko, Kristusa priti, da okama okrog lomati i zlo neprejetno s stokrat-u, u itd.; zdaj plane na , dopovedovaje, da vidi z mecem proti, da vidi Mario, ki ker vave solze toči itd. Vès njeni govor pa je slabo zve • ^ • 1 1 1 « - m božjo ljubno y viditi, povedale opominjale, da 9 da je prazna reč in ste brato-naj ljudje nikar z nepotrebno hojo zastran tega draziga časa in na sto druzih strani po-trebniga denara ne zgubajo. Tudi ste ve že enkrat ravno to reč , ktero zdaj zan . in večidel le v zdihljejih obstojí. Med to dobo tudi nek odločen molivec službino prične moliti žalostni del svetiga roženkranca, deklica pa se po postelji vêde kakor da bi skrivnosti roženkranca na-njo posebno moč imele. Tišti pa, ki je sveti roženkranc molil, nas svari, da naj pokleknemo (vsi drugi so že od začetka klečali) in nam jezno zabavlj vzeti, pretresovale. Vém, da Vam po- predmetov drugih hočem v misel greta kaša ni zaželjena, ker imate dovolj. Pa vendar se nadjam, da bote to, kar je nas petero pred nekimi tedni dobro slišalo in pri treh[lju-čih natanjko vidilo, v radost većini bravcov, ki tudi nehotama o ti reci razne govorice slišati morajo, brez-zamudno razglasile, ker malikovavske komedije na ti gori še vedno ni konca. smo neverniki y da (Konec sledí.) ogled po Senozeski okolici na Jtfo trqjn sk it#i . (Dalje.) Spustimo se po derči k cerkvi sv. Brica, kijen uni plati Nanosa. V tej cerkvi je prebivalo o franco Podali smo se trije duhovni, en zdravnik in en po- ski vojski mnogo konjikov, ki so jih Francozi podili V teh krajih dobro znan gospod Matevž P...., ki na znesel, znese podnožju Nanosa prebiva, jih je vec tednov s potrebno v ze vec kot 200 goldinarjev, in kdo je ki se z odertijo pečá Tak jedjó in pijaco svetinjo. preskerbel, in dobil je zavolj tega zlato vsiga tega kriv? Cesionar , požeruh prodá kmetu zemljo in ga spodí iz očetoviga doma : ubojri kmet na mora od hiše do hiše živeža is- V dolini ne delječ od sv. Brica je vas Veliko kat. 9 © Varite se tedaj kmetje ! takih pijavk in požreš-Ubeljsko. Vse hvale vredni kaplan te vasi je šolo nežev, ki se ce si on ar ji imenujejo, iu prosite v svo-vstanovil, v kteri sam otroke sploh v slovenskim jeziku jih zadregah rajši poštenih in usmiljenih možihza pomoč v f UC1. Iz velikiga Ubeljskiga se pride v vas Strane, V Buko vj ah in Gor en j ah kmetje le večidel od kjer pred cerkvijo dřevo z imenam tisa (taxus baccata) bliznjiga jamskiga gojzda živijo, ki okolj 7000 jutro v raste, ki se na Krajnskim po redkim najde, in ki je v ima. S tem gojzdam so v letu sredi med jelovim in listnatím drevjem. Stranci! zvedili smo, de ste se čez sostavik, ki smo ga v 32. Vtolažite in ohladite lali ? BR listu Novic brali, močno togotili. se v dobri in merzli stranski vodi ! Ne delječ od Stran je jam ski grad. Spomnimo se pri ti priči na Miroslavovo Ivanko, kteri se prav za malo zdi 1848 grozno gerdo de zdaj pa plačujejo, de se sami sebi smilijo. (Konec sledi.) 9 de je v se niso v slovenskim gledišu igrali. cr © lediše? Kje pa imamo obljubljeno slovensko Cez St. Mihel pridemo v jam ski grad. Era zem L u e g e r je že večidel bravcam „Novic" dobro grada po- znán , in hočemo le nektere imeniínosti 55 tega pisati. 80 sežnjev visoka in še več kot še enkrat tako široka skala pokriva grad kneza grofa Kobencelna. Vindisgraca, ki je bii nekdaj Na podnožju skale voda v jamo teče, kteravlpavi zopet iz zemlje izvira ; okolj 6 sežn. od vode visoko so vrata, ki so bile o časih Erazma narejene. Skozi nje se gré v jamo, ki je pol ure dolga, in iz ktere se 60 sežn. visokejši vun pride. Kapnik te jame je in lepši kot v Postojnski, ker ni tako močno vkajena 5 več 1000 topirjev, ki na stenah visijo i pride se po mnogih stopnjah v jamo , ki je nad prebiva v nji Drugo nadstropje grada je gotovo okolj 25 sež. od tál vi soko, streho grada. Ta jama, ki je okolj 50 sežn. od tál visoka ima za več kot 500 ljudi prostora, in tukaj je Era zem Lueger s svojo množico prebi val, in v letu 1482 5 Iz zavolj nezvestobe svojiga sluzabnika smert storil. jame je bila podzemeljška pot v bližnji gojzd , pa ne v Ipavo 9 kakor nekteri mislijo, in po tej poti je Erazem s svojo mnozico potrebno jed in pijaco dobival. Jamski grad, ta čudež narave se ne da lahko dobro popisati, svetvamo tedaj popotnikam, de naj ga sami pogledajo. V skalovju jamskiga grada imasta dva krokarja £corvus solitarius) vsako leto mlade. Ko mladiči odra-stejo, vstane med njimi in starišimi hudboj, stariši pre-magajo mladice , in ti morajo v ptuje kraje pobegniti. Dobro bi bilo, ako bi se to z marsikterim kmetiškim otrokam zgodilo i kteri svoje stariše, ki so mu celo premoženje izročili, iz hiše preganja Iz doline jamskiga grada se pride na goro 9 kjer ste vasi Bukovje in Gorenje. V ti vasi pridsi se moramo marsikteriga reveža spomniti, ki je v neusmi-Ijene roke tacih ljudi přišel, ki se cesionarji imenujejo; ti so take stvari, ki od kupovanja dolgov > • Z1VJJ0 M ramor, zival grozno škodljiva zelisam na polju, je kmetam dobro znan; še bolj nevarni kot mramor so pa cesionarji za premoženje in blagostanje kmetov. Cesionar nosti za-nj ne da , kupi dolg, in V se polovice vred V ce kah ? uboziga dolžnika ima odstopni list Çcesion) v ro precej prime toži in zarubi. 'Kmet, ki si ne more pomagati, prosi cesionarja za od pa kako? Kmet, ki je 100 goldinar Ino-1U© 9 da mu «•a jev dolzan, mu mora, ako noče , de mu bo zemlja pro dana, samo za poterpljenje 20 goldinarjev plaćati; po terpi oderuh majhin čas, pa kaj to pomaga. Kmalo re veza spet prime; dolg, ki je poprej 100 goldinarjev Naprava noviga gled # V ki m jeziku nar veči kim (poglej v P Zagreb) pa v kaj časa pričakovali kim jeziku, kteriga bomo že še Vred. Noviéar iz slovenshih hra jev. XP. lz Celja. 5. in 6. t. m. sta stala pred po in rotno sodbo Gašper Stražek, 24 let star šivár, pa Matija Friedl, 20 let star tkavec , obá iz Pileta-nja ; Friedl je bil obdolžen. da je mesca svečana 1850 y kmeta Klakocarja napadel in mu nekoliko usnja obropal Anion in Gašper Stražek pa sta pri tem ropupri-čujoča bila, da se Klakočar ni upal braniti, in sta se še tako ropa deležna storila. Anton Stražek je bil dalje obdolžen, da je z Matijam Friedelnam o pu stu leta 1S50 Gračnarja in Gračnarco za 4 gold. ob ro pal i in Matija F rie del poverh tega , da je Rebei šaka za 18 gold. vrednosti pokradel. Friedl in An ton Stražek sta poprej te hudodela obstala in se s poskodovanim tudi P°g odila 9 pozneje sta pa vse tajila, rekoč : da sta le v strahu in zmešnjavi tište hudodelstva obstala in da sta nedolžna. Anton Stražek, ki je med tem umerl, je poslednjič na smertni postelji vse obstál in skesàn tega hudodela pred večniga Sodnika stopil; Matija Friedl, grozovit ropar celi soseski, kteriga obraz že kaže prekanjeniga hudodelnika, pa je terdovratno in vsim pričani vkljub od konca do kraja vse tajil; Gašper Stražek je zastran ropa le toliko obstál 5 da bi se mogel vdeležbe tatvinstva dolžiti. Deržavni pravdnik cr Teischinger je v lepim jasnim (nemškim) govoru krivico zatožencov dokazal; zago vornik or © dr. Forregger je rekel ? da za Fr i e d el na noče ne besedice ziniti, ki naj zapade brez milosti roki ne pravice; Stražeka je pa deležnika tatvinstva, pa ropa, spoznal. Porotniki so Friedelna „ropa kriviga" spoznali, ki je bil nad Klakočarjem doper- vdeležbe ropa nad nesen; čudno pa je bilo, da so ga Gračnarjem „nedolžniga" razsodili! Friedel je bil potem na 6 let v teško ječo obsojen. Gašper Stražek je bil vdeležbe ropa „nedolžen" spoznan in berž izpušen; — mende so porotniki to razsodbo bolj po občutku milosti, kakor po pravilih merzlokerviniga pre sodka izgovorili. Vesel je odsel z obljubo, da se bo vedno kot dober člověk obnašal. moramo zopet ponoviti, kar smo V ze Konec tega spisa večkrat rekli. Oba zatožena 5 vsih prie in vsi porotniki razun izvo ljeniga verhovnika so popolnama le slovenski jezik razumeli, cesar priča je očitno to, da porotniki njim vsiljenih nemških besed prisege: „leh schwôre so wahr mir Gott helfe" niso mogli voriti nik nič 9 kaj prav izgo 9 , — in vunder je bil pri ti poroti deržavni pravd-ki Ie nemški jezik razume, zavoljo kteriga se je mogla vsa obravnava po tolmaču iz slovenskiga v nem ški jezik prestavljati, kar je silo mudivno bilo; škoda tudi za njegov da zares jasni in pripricavni govor na po- dobro niso razumeli. kakor ga gotovo tako rotnike, bi ga bili zapopadli v slovenskim jeziku 9 kteriga bi bili pažljivo poslušali, ne pa pri njem dremali. Ali ni se očitnih dokazov dovelj, kako potrebna je deržavnim pravdnikam na Slovenskim znanost slovenskiga jezika?! Poslednja povzema g predsednika Kopper-ja v slo venskim jeziku pa je pazljivost porotnikov mocno spodbodla. ✓ 198 Od 9. do 16. t. m. je bila tista glasovita sodba splesnije. Naj bi vender vsi domorodci to dobrotljivo zoper Ano Alexander, ki jeobdolžena, da je .v Mar- zelise poznati si prizadevali! Kako lahko bi si ga na -burgu svoje druge stariše zavdala. Drugo pot bomo brali poleti, ko med s. Petram in s. Jakobam po popisali obširno to sodbo; danes le povémo: da-so jo nekterih travnikih skorej v vsakim germu cvetè ! In porotniki enoglasno ,,nedolžno" spoznali zavdanja kako dobra, neprečenljiva pomoc bi bilo ono v sili za njeniga oceta-reditelja, in da c. k. deržavno pravd- domaće in sosedove potrebe, za ljudi in živino! Bi ven ništvo samo je tožbo zavolj zavdanja njene ma ter e-rediteljce nazaj vzelo. der sčasama tisto vražno in nevarno „zagovarjanje" zgi nilo X/>. Iz Celja 21. sept. Roke se mi tresejo, ko če bi grozno žalostno naznanilo pišem, da přeslavní gadov ali kačji pik vstvaril y Vam knezoškof Lavantinski g. Slomšek, p/idši iz Ljubljane so pri nas tako hudo zboleli, da so bili danes s sv. smertnimi sakramenti previđeni. Oče nebeški ! ohrain nam toliko ljubljeno življenje neutrudljiviga duhovniga ktero se pri kmetih tam pa tù še pogostama najde, ljudje spoznali pravo zdravilo, kteriga je Bog za V/ J. K. pastirja in krepkiga podpornika nasiga miliga Daj milostno! da prestane smertno nevarnost slavo , domovini v blagor ! naroda! Tebi v r 5 okolice Frauheimske na nas je ta letina slaba. Sternina je puhla Pri ku- ruza ne morete zoréti, grozdje je v se iz vekšega terdo zdaj 20. kimovca in gre vidoma v kvar, korún neko liko Vreme imamo zlo deževno skoro celo po- letje. Ljudje ne morejo otave spraviti, ne oziminesejati. Sadja je na nekterihmestih precej; sliv se stertinjak po 10 gold, prodává. Tudi toča, ktera je pol fare ji obila, HUH! iHHffeHlllMllfeMMMMHHf I in ure neprenehama šla in tù in tam 6 dni obležala > povodenj, da je staro drevje derla in golemo kotala , smo imeli. šolarjev vekših malo y slabo nekaj kamenje Naša šola še je vsa po starem ; obiskovanje zapisanih strašno Rajši nekoliko so tega nemškutarji krivi. posebnega Dvé rčženi stebleci ste se med /> y vec v r samorascrumi v vinogradu jem klasu izpod zern se 7 , in drugo našle, edno je imelo ob svo celo 14 dru V se gih velik klasov s zernjem ; na polji se je nasel en kuruzin ( klas ali vlat), kteri je imel venec iz 12 ro uj^uu nuon u i u u i m ^ q i iii a u i v « , ktera ima s „kačjo sme rt jo" enako zdravilno moč. ■ 1 V . « • • -m V • 1» v < le suhiga zelisa imamo na Pa izlečka iz nje nimamo braniga. To na drobno razrezano pristavimo k ognju da dobro in nekaj oželi vala časa y y zavrč, prevreto smo ocedili in in ta oceja se je kravi vsako uro v gobec vli-za pol pitniga glaža na enkrat, in z njo se je tudi rana močila. To prekuhanje v ze ožetiga zeliša s pridjano novo se je večkrat zgodilo, vselej je pa bolj vrela, kot pervič. Zvečer o devetih smo začeli dolgo v z e mimo zdravilo rabiti, zjutrej ob štirih je krava ležala, oteklina je bila pomanjšana in omehčana đveh dneh je vsa oteklina do dobriga splahnila. 11. dan y V t. m. je krava ze z drugo živino na pašo sla. Vém da je zdravilna moč kačje smerti (naj bo že antra mon tana ali inula germanica) sta rim bravcam „Novic" dobro znana ; pa vender ta sre cen dili izid naznanim, da bodo vsi stari in novi bravci ve y da ne le izlečik iz kačje smerti, ampak tudize lise na vodi kuhano ima to zdravilno moč , kar bo tovo vsim V v vsec zvediti, zato ker se čaj ali kuhana voda lozej napraviti in ohraniti da, kakor izlečik, kteri rad Ljubljane. Dunajski časopis v češkim jeziku 53 Ze „Vídensky den nik" 29. aug. t. I. tole piše: večkrat sim bil slišal iz uat neprijatlov slovanskiga na roda, da je Ljubljana nemško mesto. Mislilsim, da bode morebiti to blezo tako, kakor je Praga nemško mesto. Pervi poduk o ti reci sim prejel od nekiga pri jatla, kteri ni bil ravno prijatel slovanski. On pride u y Ljubljano in mora do polnoči svojiga stanisca iskati, ker nobeden med temi, ktere je srečal, nemško ni razumel. Ta žalostna lastna skušnja je mojiga prijatla prekerstila in sedaj on proti vsim napadam terdi, da je Ljubljana slovansko mesto. čati zamore, da le nektere ulice prehodi in slovenski y Tega se vsaki lahko in hitro prepri govor od nemškiga bolje zna razlociti, kakor tista da ma Berolinska, ktera je nemško narečje na Ceskim imela za jezik češki, kteriga bi se lahko bilo naučiti. Ako uradništvo in tak meš imenovano „Intelli genz a izuza y je Ljubljana mesto skoz in skoz slovensko y pa tudi med tistimi ljudini, ki se radi za nemske sujejo, je slovenski jezik prodrla © globoko ukoreninjen. Tù prav po resnici veljá: „naturam expellas furca, tamenusque recurret". Dve žlahtni gospodični, ki ste z menoj iz Laških toplic (TuíFerJ šle , ste nekako posmehovaje od y slovenscine govorile, in niste ne trohice na znanje dale po kterim bi bil jaz dvomiti mogel, da bi nemkinji ne bile. Obernem se tedaj od nju, začnem se pridno po- govarjati, poslusam pa kakor bistri potocek je tekel med nju skrivšni govor iz ust naših krasotinek slovenski. Drugi dan gledam zjutraj iz okna y tù vidim nekoliko gospodicen iti iz cerkve po oblačilu in obnašanju so stanů mestjanskiga šepetajo sloven sko takoj da se jim rudeče lica tresejo in ne dajo se motiti s tem, kose jim pomigne, da jih ptujic posluša. To lepo dokaže, da se je mlajši rod slovenšine že bolj poprijel, kakor postarané dame, ktere se slovenšine le tedaj poslužijo , kedar na tihim u lepi prijaznosti bliž njiga gospo y obirajo. Zvečer sim sedel u družtvu dveh ki sta mi pravila, da se pri porotah vse po nemško in odgovori pre-, zagovorniki, dov obravnuje , in da se le samo prašanja stavljajo , ako ravno sodniki, porotniki priče in obtoženci slovensko razumejo. Čudil sim se slišati to napako s tem odgovarjati: „da slovenski jezik še ni dosti izobražen, da bi se sodnijska obravnava u njem imeti zamogla".* Tudi sta gospoda terdila, da slo venski kmet večkrat prosi, da bi mu uradije dopise in razsodbe dajale u nemškim jeziku; zakaj ..to mu potle učitelj na slovensko prestavi, — slovensko pa, ki iz uradij pride, nobena duša zavoljo novih besed in neiz-obraženiga jezika ne razume". Prederznul sim se tema gospođama reci, da bi se temu lahko pomagalo, ko bi se uradni spisi koj od začetka tako slovensko pisali kakor jih potem učitelj prestavlja; dalje sim pristavi! y t ■i da tak jezik nemore biti tako sirov in neizobrazen, u kteriga se daj o nemski spisi tako prestavljati, da jih ljudje razumejo. Mislilsim si, da se more sirovost in neizobra- ženost kje drugod iskati, ne v jeziku. Pri tej pri ložnosti se je tudi mnogo kvasalo od tega , da je slo venski zakonik nerazumljiv, da ljudstvo slovenski pre klad manj razume, kakor nemški original. Tako praz Veseli nas, da smo to novo srećno skuinjo zvedili. Vred. nih 199 nih in puhlih besed je žalibog! pogosto slišati, pa ne rinv» P samo tu, temuc iz vsih kotov našiga cesarstva, dariio 20.000 svitlih cek pa mašina je bila v Monak přejel ? ta 5 kteri drugim oci povsod in vsigdar iz ust tacih ljudi tajo narodski fanatizem , med tem so pa ravno oni naj hujši prenapetneži. zvedilo, da gré iz milion te našiga narejena Ker se je cesarstva vsako leto okoli 10 sreberniga denarja v Serb za p • V je dalo ministerstvo kmetijstva poduk za um Ađ Ljubljane. Ravno zvemo po slavnimu g. prof, p izdelati, ki se bo Ogerski V ej Hlubeka , ki je iz Londona přišel, da naši kozelci kmetam podělil za povzdigo domaće reje in Erdeljskim Ker se je (stogi) kterih model od or te Jurja Pajka izdelan, je plat zvona ze večkrat za puntarske poklice zvonilo kmetijska družba v Londonsko razstavo poslala, so An- pravijo Dunajské novice, da bo prišla postava gležem in zlasti Francozam tako všeč , í kmetovavci ondi berz napravljati zaceli. župan je predvčerajnim v Ljubljanskim nemškim časni da jih bojo kteri se sme le za bozjo službo in ob ognju zvoniti Mestni g. po Ker se sem ter kuj županije združiti branijo, se priča postava, ki bo to zedinj zapovedala; kakor je ku novo naznanilo g ministra denarstva od 18. t. m. denár tolikrát zaderzek te in une reci j tako tudi pr razglasil > po kterim je podpisovanje za razpisani der- mozne županije nocejo premozenj z zimi deliti žavni zajém (posojilo) noter do večera 27. tega akoravno je ovorjeno, da ves panijn denar ne m esca p o dalj ša no ? zato i ker se je naznanilo tega pride v eno kaso Znani ogerski vremenski prerok koristniga zajéma v vec daljnih krajih prepozno zvedi lo, ki se ga z-avuij uciijavt; mou uiugu vu ^ i v ^ 111 , »oi —— r~ r - "J -r? - - - -------- dobički tega zajéma, ki so bili zatogovljeni deležni- velikim snegam ; za to svetje ga zavolj daljave niso mogli vdeležiti vsi El tem pa bo po nje prerokuje lepo in suho vreme mesca grudna dom ? po grozno huda zima s sila > naj ljudje z dervami in vižo za krušno moko previdijo, ker se pozimi ne bo dalo mleti kam do 16. t. m. veljajo tudi na imenovano deržanim deležnikam noter do 27. t. m. : podpisuje se Oj preroki ! —Zastran plesnôbegrozdja, ki se letas mno v Ljubljani ali pri magistratu ali pri °*osp te bertu Luk man u. Gosp. dezelni poglavar Lam- gib dezelah prikazuje, zvémo iz R i m a tole : Od ministerstva komisija, ki to bolezin preiskuje , meni: da grof Cho rinsky je ravno sedaj v slovenskim in nemskim je- MH MÉM naj bi vse kar je v njih moči ziku razglasil nagovor „učiteljem na Krajnskim ? postavljena iz taciga grozdja narejeno vino ni zdravju škodljivo da je pa vunder prav, ako se bolno grozdje in perji skerbno obere, v graben položí, z apnéno vodo poškrop ? v kterim jih spodbuja za obujenje Jjubezui do sadjoreje v sercu šolske in za čevelj debelo s perstjo zakrije. Ostalo grozdje mladine storili; ta nagovor se nam toliko važnisi zdí, naj se z vodo poškropi, v kteri je bilo nekoliko apna V ker smemo pričakovati, da bo přišel sčasama saj per- vgaseniga Iz P pa zastran te bolezni zvémo vinski nauk sadjoreje v ljudske šole ? ktere se *a bolezin grozdje,- zlasti na Francoski 5 v ze vec bojo le takrat na boljsi stan povzdignile in tudi zau panje pri naših kmetili zadobile, kadar bojo vidili, da se otroci v njih zares mnogo ? koristniga let hudo nadlezva, in se s tem nar boljši vbrani , če se o lepim gorkim vremenu brez veti dje, perj za svoje V • Z1 V ljenje naučé. Drugo pot bomo natisnili ta v Novicah. Iz pisma Aleksandrie pisal, zvémo > ki ga je g „ nagovor K o ci a n či č iz zgorej šk r o p štupo in spodej , in pa terta nar poprej z > brizg d lo) P pljenig po tem pa berz s prav drobno s pihavnikam) postupa. t da razun že znanih duhov- Vodja veliciga verta v Versailu je na to vižo nih gospodov tudi učitelj iz Bruna poleg Dunaja, g o letu svoje terte plesnobe obvarov dvakrat Ko je letos Daninger, bivši dvorni vertnár, rojen Ceh g.Hruška, skoraj povsod dezevno vreme je in pa g. Hu d a j s (T te* dr.Knobleherj em grejo 5 Hudaj susa; v Madridu ni 4 mesce ne kapi S p a n j s k i m grozna v • r dezj je rojen v Alepu v Mali Azii, je bil pa sedaj 10 let v Europi korektor orientalskih jezikov; Zavolj povodinj na Ogersk padlo in Erdeljskim je or te* Knobleher ga za senó tako slabo, da cent sena na Erdeljskim že 2 je za 5 let vdinjal za tolmača in učenika arabskigaje â « m -m 1 -i • V "w • i ■» • • • m m Cr old. 24 krajc el já V Ostend v Belgii je bil zika. Na zidu neke hiše v Ljubljani se najde tole 9- otrok ™jen s 4 rokami in 4 nogami, pa je naznanilo nabito y> Anzeige! In diesen Hause werden Kinder unterrichtet fur aile 3. Classen, und in der Arbeit: von einer gepriiften Lehrerinn um einen willigen kmalo umer eseliga noviga Iz mnogo h dezela ni ta tedeu nič se bere od zmešnjav in preku- cij na Ger s kim, Kitajskim itd Preiss; beyderlej Geschlechtes". „UTi Hishi bojo Otro zhi poodetzeni od ene pohfkufene Uzhenize za eno meihnu Plazhilu sa ufe 3. Clafse inu per Deilih: obojga :í. Vrabce podé iz prosa z nastavljenim strašilam JUTa znanje castitini gosp. đopisnihani Novic. predragi domorodci ;,No ali ne bo tudi ta učenica s samim tem ozna- vice" s prijaznimi dopisi, in večkrat se primeri, da se Od vsih strani podpirajo Spola", na njivi : ni lam vse učence spodila, kakor uno strašilo vrabce? jih toliko nabere, da ne moremo z vsimi berž v perve voljo za zlo ]%roviear iz mnogih hraiev. Novice: prosimo tedaj naj nam za tega ne vzamejo , ako kak sostavek vcasih pozneje ali na Dunajské novice naznanijo, da je bilo za razpisani vec kosov razdeljen v Novice pride, kakor je časti deržavni zajém fposojilo) do 16. sept. v našim cesarstvu tim g. dopisnikam pa tndi vredništvu drago, podpisano: v banki na Dunaji 36 milionov 584700 Vred. v spod. Austrianskim 145,100 fl., v zgornjim 308,600 fl., v Solnogradu 73,100 íl., na Štajarskim 894,000 fl., na Koroškim 31000 fl., na Krajnskim 79500 Terstu 2 mil. 32300 fl., na Tiroljskim 345300 fl., na Češkim 4 mil. 129900 fl., na Marskim 1 mil.292300 fl., na Sležkim 223300 fl., v Galicii 46100 fl., na Oger- V JLJ »16 ij fin » Jàffijnjt Kititi kup (Srednja cena). kimovca kimovca gold. I skim 1 mil. 432500 na Horvaskim 23000 Sku mernik pšenice domače banaške turšice ....... pej 47 mil. 640700 fl. Gotovi znesek podpisov v ptujih v • deželah ve. Cesar bojo iz Laškiga, kjer telegrafiških naznanilih z veliko slavo spre Hlapón „Ba oktobra Dunaj vernili. sorsice 1 V f rezi • • jećmena prosa • 36 varia skusnjah na železnici čez goro Seme ovsa c Natiskai záložník ef Blaznik v Ljubljani.