' L j' u n Leto XIV., štev. 47 'Jpravoišrvo; Ljubljana K.natijeva ulica b - leietau ŠL 3122. 3123, 3124 3125 3136. Inseratm oddeiek: Ljubljana. Selen-burgova ui. 3. - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica štev 11. - Teleton št 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica st 1 — Teleton št. 190 Račun' pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praga čislo 78.180. Wien št 105 241 Društvo narodov in Japonska V Ženevi se napoveduje odločitev. Spor zaradi roparskega japonskega vpada v Mandžurijo prihaja do svojega viška, toda samo, v kolikor se tiče Društva narodov, glede Azije same pa nihče ne ve, kake viške bo še dosegel. Reševanje spora se je v Ženevi odlagalo dovolj dolgo, Društvo narodov je delalo pač nad vse oprezno in se mu prenagljenost tudi od najtrših sodnikov ne more očitati. Pa je kljub temu prišel čas, ko se niti pred tem previdnim ženevskim forumom zadeva ne da več prelagati. Odločitev pač ni lahka. Najlažja jo še s čisto teoretičnega, načelnega vidika. Tu gre čisto enostavno za brutalno japonsko intervencijo v Mandžuriji, odnosno sploh na Kitajskem, gre za uporabo orožja, za samolastno vojaško eksekuoijo, kjer bi moralo govoriti mirovno orožje ženevskega razsodišča. Iz tega osnovnega dejstva izvira vse drugo, vse posledice, ki je med njimi ustanovitev samosvoje Mandžurije vsekakor najvažnejša in najusodnejša. Toda ta načelno enostavna pot se silno kompli-cira v nadaljnjem oostopanju, kakor hitro se namreč jemljejo v poštev raznovrstne ckolnosti. Pa še pri krepkem takem upoštevanju, je prišlo poročilo Lv tonove preiskovalne komisije do zaključka. ki za Tokio ni ugoden, in je odbor devetnajstorice prav tako postavil smernice za sklepanje plenuma, ki japonsko postopanje popolnoma zavračajo. In sedaj je na vrsti plenum Društva narodov, da končno izreče svojo sodbo v tej aferi in potrdi, odnosno sprejme sklep devetnajstorice ali pa poišče kak drugačen izhod, kar pa bi se moglo le težko posrečiti. Tu pa stoji že pripravljena Japonska, da reagira nemudoma na ženevsko odločitev. Ta reakcija se ne napoveduje v simpatični obliki, to se pravi, da se Japonska nikakor ne misli podrediti sklepom Ženeve, marveč napoveduje kratko in malo izstop iz Društva narodov. In diplomacija v Ženevi in drugod že prav resno razmišlja o japonski pretnji ter tehta, kolibo bi mogla nje realizacija prinesti bodisi škode ali koristi. Vsekakor pa je vsa zaaeva za Ženevo silno neprijetna. Če izstopi iz Društva narodov majhna država, učinek ni vr>-!ik, ali ako izstopi velesila, je to za dejansko in moralno avtoriteto Društva narodov huda preizkušnja, silno nevaren precedenčni primer, ki bi mogel dovesti za seboj nešteto nepnhk. Japonska bi se od tega trenutka čutila na-iram Kitajski popolnoma prosto. Če je že doslej, ko je itak imela komaj trohico obzirov do DN, nastopala tako brutalno, kako nastopanje je pričakovati šele v bodočnosti. Vojaška osvojitev Džehola, ki so priprave zanjo očividno že popolnoma končane in ki se napoveduje skoro že na ure podrobno, je izven dvoma. Uspeh ji je zagotovljen, o tem si ne smemo delati nikakih iluzij, naj se Kitajska še tako mrzlično pripravlja na obrambo, uspeh ostane pač zanjo nedosegljiv. Zakaj s preprostim orožjem, nezadostno organizacijo in neštetimi dru-Jmi pomanjkljivostmi, k: jih tudi narodni fanatizem ne more izbrisati, se kitajska armada absolutno ne more me-riti z moderno opremljenimi japonskimi silami. Zato se zopet ne čudimo, da re iz ženevskih krogov opozarjajo Kitajci, naj nikakor ne pričakujejo pomoči od Društva narodov ali njegovih članov, v primeru, da izstopivša Japonska navali nanje. To je zelo važno opozorilo, ki pa se mora seveda realističnemu opazovalcu zdeti samo ob sebi umljivo. Pri stvari je tu še drug kočljiv problem. Ako Japonska izstopi, ne more več opravljati mandata nad Karolinsm-mi in Maršalskimi otoki, nekdanjo nemško kolonijalno posestjo, mandata, ki ga ie dobila pač kot članica Društva narodov. Toda kdo bi pričakoval tolike logike od Tokia; nasprotno, nihče ne računa resno s tako možnostjo, marveč prej s kako aneksijo ali čim podobnim. In kdo pričakuje, da bo Društvo narodov resno poskusilo prisiliti Japonsko, da mu izroči imenovano otočje? Res, da je na Kitajskem nered in da občna varnost tamkaj ni zadostna, kaj šele idealna. Toda tudi to še ne upra-vičuje Japoncev, da posegajo po takih roparskih sredstvih, marveč jih vežejo še vedno ženevske določbe za mednarodno občevanje. To je logika odbora devetnajstorice. Sedaj gre za to, ali se bo tudi plenum Društva narodov postavil na to stališče logike in moralnega ter pravnega čuta, ali pa bo upošteva! dejansko stanje ter poskusil najti formulo ki bi ohranila celotno zgradbo, pa makar za ceno nekaterih prav zelo vidnih in za bodočnost zelo nevarnih razpok. Smrt generala Ristica Beograd, 23." febr. p. Dopoldne je v Beo-cčoo Dm 2*— Za mozem«tvo Dm 40 —. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor, Gosposka uhca 11. Telefon št. 2440 Celje. Strossmaverjeva ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se oe vračajo. — Oglas: po tarifa Mala antanta In tihotapstvo orožja Prvi komunike stalnega tajništva Male antante v ženevi — Nova avstrijska afera zaradi hirtenberškega orožja Ženeva. 23. februarja, e. Kot prvi življenjski znak objavlja danes novo tajništvo stalnega sveta Male antante ofieielni komunike o hirtenberški zadevi, ki pravi, da se je v javnosti po debati v angleški spodnji zbornici in v glavnem odboru avstrijskega parlamenta mislilo, da je zadeva zaradi ti' hotapstva orožja v Hirtenbergu zaključena. To naziranje ni točno, dasi je stvar na poti do ureditve. Vlade Male antante so najprej sklenile, da bodo spravile to vprašanje pred svet Društva narodov, nato pa so sprejele ponudbo francoske in angleške vlade, da se izvedejo diplomatski koraki. Pri tem so si pridržale pravico, da bodo afero spravile pred svet Društva narodov, če Avstrija ne bo mogla dati zadovoljivega odgovora. Trenutno čakajo vlade Maie antante na obvestilo angleške in francoske vlade, nakar se bodo šele končnoveljavno odločile za nastop pred svetom Društva narodov. Dunaj. 23. februarja, s. Zvezni kancelar je snoči izvedel, da je imel generalni ravnatelj avstrijskih zveznih železnic z zastopniki nameščencev razgovore zaradi prevoza hirtenberškega orožja na način, ki ne ustreza intencijam vlade. Zvezni kancelar je, dosleden svoji izjavi v zadevi tega orožja, obvestil o tem zvoznega ministra za trgovina in promet dr. Jakonciga, ki je sporazumno z njim in predsednikom zveznih železnic od- redil takojšnjo odstavitev generalnega rav natelja. Vodstvo zveznih železnic je bilo poverjeno ravnatelju, muiisterijalraemu svet- n'ku Schopferjii. .... , >Neues Wioner F.xtrablatt< objavlja o (xl-stopitvi generalnega ravnatelja zveznih železnic dr? inž. Egona Seefehlnerja senzacionalne podrobnosti. Po informacijah tega lista se ie generalni ravnatelj Seefehlner iz doslej popolnoma nepojasnjenih vzrokov od-ločil, da je stavil enemu izmed vodflnih funkcionarjev v železni carski h sindikalnih organizacij in članu Narodnega sveta Koni-gu čuden predlog, po katerem bi bil za odškodnino 150.000 š lingov pripravljen pristati na naslednjo zlorabo: Orožje, ki je še v Hirtenbergu, naj bi se podalo dalje na Madžarsko. in sicer naj bi se vagoni. naloženi s puškami, deklarirali k«t prazni, obenem pa nai l>i se prazni vagoni z deklaracijo orožja poslali v Italijo. Ko je zvezni kancelar dr. Dollfuss snoči pozno zvečer izvedel za ta nenavadni po:zk.is zlorabe generalnega ravnatelja SeefehiiifTia. ga je takoj pozval v svoj urad. Ker je bil dejanski stan nedvoumno ugotovljen, je bil generalni ravnatelj še v teku noči suspendiran iz službe. Kakor 6e ie izvedelo. j:> žel^zničarska sindikalna organizarja de i ar sk o že prej prejela omenjeni znesek za svoj podporni fond. 'rancija stoji na straži! Francoski senat je odobril finančni načrt vlade, odklonil pa je znižanje vojaških kreditov Pariz, 23. febr. s. Sonat je na nočni seji z 230 glasovi proti 70 sprejel finančni načrt vlade, toda z mnogimi izpremembami. Glavni predmet nočne razprave je tvoril člen o znižanju vojaškega kredita, ki je bil končno od sonata odklonjen. Poročevalci treh udeleženih ministrstev in sicor vojnega, zrakoplovnega in mornariškega ministrstva so se energično izjavili proti znižanju vojaških kreditov. Več govornikov jo omenjalo nomško oklepno križarko ..Deutschland« in italijansko vojno brodov-je, ki je po njihovem mnenju zelo močno. Najbolj ostro je govoril M i 11 e r a n d, ki je trdil, da se naravnost približujemo vojni. Obžaloval je, da je prišlo do izpraznitve Poronja, ki je bila začetek škandaloznih manifestacij. Nemčija se je osvobodila, bremen reparacij ter skuša danes doseči vojaško enakopravnost. Nemčija želi, da bi se druge države razorožile. Milierand je pozdravil novo organizacijo Male antante kot d-ragoceno jamstvo miru. Francija ne sme ostati pasivna ter se predvsem na razorožiti. M inistrsžu predsednik Daladier .je skušal v svojem odgovoru pomiriti govornika z izjavo, da se !bo kredit za narodno obrambo znižal le za 45 milijonov frankov Ako bi' pa kak dogode.k zahteval zvišanje vojaških kreditov, more senat računati nanj. Na namigavanje na nemško oklopno križarko >Deutschlandj jo Daladier odgovoril, da se že gradi francoska križarka »Dunkerquei:. Francosko zrakoplovno bro-dovje je močnejše kakor italijansko, ker ima na razpolago kredit od 2.5 milijarde frankov, dočim im- :'alijansko zrakoplov-stvro samo poldrugo milijardo. Daladier je poudarjal, da ima popo-lno zaupanje v varnost Francije. Kljub pozivu ministrskega predsednika, naj bi se člen sprejel brez izpromombe, jc senat sprejel predlog, naj se vojaški krediti znižajo le za 1000 frankov za proračunske dvanajstine. S to formulacijo, naj bi se zbornici omogočilo najti srednjo pot med zahtevami vlade in željami senata. Celotni finančni načrt je senat sprejel z 230 glasovi proti 70. dočim je redukcijo vojaških kreditov zavrnil s 170 glasovi proti 133. Hifierjevci se izgovarjajo na komuniste Gorrng zvrača krivdo za krvave izgrede na provokatorje, češ, da so se vtihotapili komunisti v narodno-socialistične vrste Berlin, 23. februarja. AA. Glede na izgrede na shodu centrumašev v Krefeldu, kjer so nnarodni socialisti napadli bivšega ministra Stegervvalda, je državni^ komi- sar za Prusijo in državni minister Gohring obljubil centrucnu. da bo izvršil najstrožin preiskavo in ukrenil vse potrebno, da v bodoče ne pride več do podobnih stvari. Obenem je izjavil, da ima v rokah zadosti dokazov, da so se v narodno socialistično stranko vtihotapile skupine provokaterjev, ki povzročajo sipopade s policiijo, in da so nedavno kemuniti v uniformah napadalnih oddelkov iu drugih nacionalističnih društev izvršili teroristična dejanja. Nadalje je Gohring poslal napadalnim oddelkom naslednje pismo: Trpeli ste kakor jaz 14 let zaničevanje in prezir, toda v bodoče ne boste več Nemci drugega reda. temveč svobodne in ponosne opore nove Nemčije. Zaupanje, ki ga imam v vas, je neomejeno, toda tudi vi mi morate izkazovati popolno zaupanje. Ker je vaša dolžnost, da me podpirate pri izvrševanju moje tako veliko naloge, vas pozivam, da dokažete nemškemu narodu, da spadajo disciplina, zvestobe, izpolnjevanje dolžnost« in tovariški duh med najlepše človeške čednosti. Odstranite iz svojih vrst vohune m provokaterje, ki so jih nasprotniki vtihotapili med vas, da vas k empr omi t i ra jo. Berlin, 23 februar j. g. Streljanje v Spandau in Moabitu. pri katerem sta bili dve osebi ubiti, več ljudi pa hudo ranjenih. je zahtevalo dve nadaljnji smrtni žrtvi. Danes »ta v bolnici umrla neki komunist in neki član »Reichsbannerja«, ki sta bila včeraj ranjena pri tem streljanju. Kot žrtev snopadfl med narodnimi socialisti in člani »Reichsbannerja« je umrl v Hanno-vru zaradi dobljene rane neki narodni socialist. Prijateljstvo med Poljsko in Francijo Varšava, 23. februarja. AA. V debati o ekspozeju zunanjega min stra Becka v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve je poslanec vladne večine Rubel ugotovil, da obstoje tri temeljna načela poljske zunanje politike, o katerih so si vsi Poljaki edini. To so: 1. ohranitev nvru; 2. nedotakljivost poljskega ozemlja in 3. ohranitev obsto:e-čih zvez. Nadalje je poslanec Rubel dejal, da zveza Poljske s Francijo ni nikaka umetna in turli ne začasna tvorba, temveč da temelii na življenjskih potrebah obeh držav. Opozic'jski poslanec Stronski je nato kritiziral zunanjo politiko ministra Becka ter je meel drugim izjavil, da nekatera določila francoskega razorožitvemega načrta nso popolnoma v skladu s poljskimi interesi. Nova ameriška vlada London. 23. februarja. AA. »Manchester Giardian« poroča iz Washingtona, da bo nova vlada po informacijah iz dobrih v!rov sestavljena tako-le: državni tajnik za zunanje zadeve Hull: zakladni tajnik Woodwin; voina Dern, bivši guverner Utaha: državni tožilec (attorney general) Walsh. 6enator z Montane: poštni minister (postmaster general) Farley: mornarica S\vanson, senator iz Virginie; notranje zadeve Ickes, odvetnik v Chicagu; kmetijstvo Allaee; trgovina Dro-per, ki je vodil ta resor že v Wilsonovem ministrstvu; delo miss France Perkinc. Čeprav še ni uradnega potrdila glede zasedbe resorov za pošto, državno tajništvo in za-kladno ministrstvo, smatrajo to listo kljub temu za točno. Listi eo jo z odobravanjem sprejeli. Najdišča zlata v Mandžuriji Tokio, 23. febr. g. V krajih ob spodnjem Amurju Ln Sungariju, v severni Mandžuriji so našli ležišča 3800 ton zlata v vrednosti 2.8 milijarde dolarjev ki iih je treba s strokovnjaki eksplcatirati. To vest je prinesel v Tokio neki profesor univerze v Kiotu z ekspedicijo v onih krajih. Profesor je z oddelkom številnih inženjerjev. ki je bil dodeljen štabu kvantunško armade, vršil tamkaj geološka raziskavanja .n je pri tem zadel na zaloge zlata. Sedaj se vr» šijo prve priprave za eksploatacijo 'eh naravnih zakladov in je v ta namen angažiranih 200 inženjerjev in rudarskih strokovnjakov. Rudarje za to delo bodo po ve« čini vzeli iz japonske vojske in sicer, ker je treba tamkaj samo zanesljivih ljudi in tudi zaradi tega. da dobijo delo ljudje, ki so služili v vojski Zlato bodo odvažali z letali, ker so dosedanje zveze preslabe in jo tudi varnost na železnicah trenutno še vedno zelo majhna. Razorožltvena pogajanja pred odločitvijo Francoski delegat Cot o gajanj in o stališču Ženeva, 23. februarja. AA. Po govoru francoskega delegata (Jota. ki je v velik;h obrisih podal ekspoze o internacionalizaciji civilnega letalstva, je odbor za zračno razorožitev sklenil, d-a prične podrobno razpravo o internacionalizaciji letalstva. Pariz, 23. februarja. AA. Davi ee ie francoski delegat v Ženevi, nrnister Cot, vrnil v Pariz. Zastopniku lisra »Pariš Midi« je izjavM: »Razorožitvena konferenca je prišla na tisto točko, ko se bo brezpogojno treba odločiti. Kmalu se bo videlo, katere države imajo iskreno voljo za razorožitev, pdd čemer je treba razumeti redukcijo vsega oboroževanja pod nadzorstvom takšnega Društva narodov, ki bo zmožno za jamčiti vsa&i državi varnost. Glede razorožitve v zraku, kjer sem v ;menu Francije posebno jaz angažiran, moram izjaviti, da je moj vtis dober. Francoska teza si pridobiva čim dalje več simpatij in zato moramo pr nj.=\j vztrajati. Naše edino sredstvo je, da postavimo skupno fronto vseh narodov, ki iskrpno žele organiziranje miru, prati nekaterim militarizmom. ki post-i-jajo posebno agresivni in vznemirljivi.« Ko je poročevalec omenil, da je sovjet- stanju razorožitvenih po-Rusije do razorožitve ski delegat L it v in ov nedavno zavzel ugodno stališče nasproti francoskemu načrtu, je Cot odgovoril: » Mislim, da tudi sovjetsko Rusijo vznemirja naraščanje nekateri' nacionalizmov. Odtod njena preorientacija. Tega se lahko samo vesebmo. lz tega se tudi vidi, kako prav smo imeli, da smo sklenili in podpisali pakt o nenapadenju, k' je dal svetu nov element stabilizacije. Ženeva. 23. februarja. AA. Na razoro-žitveni konferenci je v razpravi o francoskem načrtu reforme armad predsednik Hcnderson zavrnil Nadolnvjevo zahtevo po prioriteti razprave o vojaškem materi jalu. češ. da m v skladu s pravilnikom. New Vork. 23. februarja. A A. Roosevelt je izjavil, da bo tudi vztrajal na strogi delitvi razorožitvenega vprašanja od gospodarskih problemov. Naglasil .je. da je po njegovem znižanju oboroževanja na vsem svetu najvažnejši pogoj za gospodarsko obnovo. Razen tega upa. da bo ženevska konferenca v kratkem obrodila pozitivne usnehe. Norman Daviš bo tudi v bodoče ostal zastopnik ameriške vlade na razorožitveni konferenci in v pripravljalnem odboru za mednarodno gospodarsko konferenco. Zakon o občinah sprejet Narodna skupščina je sprejela zakon o občinah, senat pa je odobril zakon o volitvah narodnih poslancev Beograd, 23. febr. p. Seje Narodne skupščine, ki je bila dopoldne, so se udeležili tudi ministrski predsednik dr. Srškič in več drugih ministrov. Po prečitanju zapisnika je povzel besedo posi. dr. Bogumil V o š n j a k, da popravi vtis, ki ga je na. pravil njegov govor o Črnogorcih in Črno-gorkah. Ugotovil je, da so ^a nekateri napačno razumeli, ker ni imel namena žaliti Črnogorcev in črnogork. Svoj čas je v ljubljanskem »Jutru« objavil obširno študijo, v kateri pohvalno govori o Črnogorcih ter je citiral nekoliko črnogorskih na. rodnih anekdot. Od izvajanj o črnegerkah je prešel na žensko vprašanje in zahteval žensko volilno pravico. Zahteval je, naj dobi vsaka žena ki je dovršila najmanj srednjo šolo, volilno pravico. To svojo zahtevo je utemeljeval, da je v naših severnih krajih konfesionalizem zastrupil srca naših žen, zaradi česar je potrebna previdnost pri ureditvi vprašania ženske volilne pravice. Nato je bil definitivno izglasovan zakon o občinah. Glasovali so po paragrafih^ in končno o celotnem zakonu. Zakon je ril s 1P2 proti 15 glasovom definitivno sprejet. Nadalje je bil izvoljen odbor za proučitev zakonskega načrta o mednarodni !e_ talski konvenciji mod Jugoslavijo in Avstrijo. V odboiu sta tudi narodna poslanca dr. Stane Rape m Hajdinjak. V odbor za zakonski načrt o pobijanju spolnih bolezni sta bila med drugimi izvoljena poslanca Drmelj in Gajšek. V razpravi o zakonskem načrtu o zborovanjih, dogovorih in društvih je poročal poročevalec odborove večine narodni poslanec Milan Dobrovič, nakar je govoril zastopnik manjšine poslanec Milivoj Perič. Predlog manjšine pravi, da je treba orga. nizacijo politične stranke izvesti tako, da mora imeti stranka organizacijske odbore po najmanj SO članov v polovici skupnega števila srezov v državi, tako da so ti srezi na ozemlju vsaj dveh tretjin banovin. Večina zahteva nasprotno, da morejo biti ti srezi v vseh banovinah. Notranji minister žika L a z i č, ki je podrobno in jasno obrazložil ves zakonski načrt, je poudariak da se ta načrt razlikuje od dosedanjega z.»kona zato, da bi se z njim omogočilo tudi opoziciji sodelova- nje pri volitvah. Nato je analiziral sam načrt in prosil, da bi skupščina poročilo sprejela. Zavzel se je za poročilo manjšine. " Kot poslednji je govoril še dr. Ivan Lon. čarevič, nakar je bila seja zaključena m oagodena do jutri ob 9. dopoldne. Senat Beograd. 23. febr. p. Senat je imel sejo dopoldne in popoldne. Pred prehodom iri dnevni red je bilo prečitanih nekaj poročil, med njimi tudi dve poročili imunitetnega odbora. Odbor za proučevanje zakonskega, načrta o ukinitvi fidej-komisov je prekinil sejo, ker je vlada načrt že predložila Narodnemu predstavništvu. Senator Milojc Jovanovič je imel obširen govor, v katerem je zahteval od predsedstva, naj preskrbi, da bodo ministri odgovarjali na interpe^-cije senatorjev, kar doslej niso redno iz« vrševali niti v Narodni skupščini niti v senatu. Senat je nato prešel na dnevni red. Na dnevnem redu je bilo definitivno glasovanje o volilnem zakonu, ki ga je senat definitivno sprejel s 43 glasovi proti 5. Druga točka dnevnega reda je bila ra«» pra%a o poročilih imunitetnega odbora. Imunitetni odbor je zavzel stališče, naj se senatorja dr. Uroš Krulj in Toma Ko\ačevič ne izročita sodišču. Nato je bila seja pro~ kiniena Na popoldanski seji je bilo sporočei>c, da jo Narodna skupščina sprejela zakon o občinah, ki je bil predložen senatu. Senat je takoj izvolil odbor za proučitev tega. načrta, kar ima izvršiti v določenem roki' in predložiti svoje poročilo. Ta odbor b > proučil tudi zakonski načrt o zborovanjih^ dogovorih in društvih. Nato se je pričela razprava o poročilih imunitetnega odbora. Drugo poročilo imu* n'tctnega odbora se tiče senatorjev Šerifa Amautoviča in Miljutina Dragoviča. Senat je sklenil, da se senator Arnautovič ne izroči sodišču, senator Drago v ič pa na lastno prošnjo izroči. Senator Dragovie namreč želi pred sodiščem dobiti satisfokcijo. Nato je bila seja zaxljučena. Prihodnja seja se bo vršila 8. marca. Na dnevnera redu bo zakon o občinah ter zakon o zborovanjih. dogovorih in društvih. Izprememba v angleški vladi London. 23. februara. AA. Transportni minister Pybus je odstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji državni podtaj-nik za notranje zadeve Oliver Stanley, na čegar mesto pride Douglas Hackmg. Od-stop vši minister je poslal predsedniku vlade Macdonaldu pismo, v katerem ga prosi, naj bi razrešil dosedanje dolžnosti. Istočasno izjavlja, da bo v spodnji zbornici še nadalje podpiral nacionalno vlado. Prav tako je pripravljen prevzeti vsako posebno nalogo, ki bi mu bila poverjena v zvezi s trgovino in industrijo. Smrtna obsodba Jusoslovenke v Franciji Pariz, 23. febr. AA. Iz Niversa poročajo, da je tamkajšnje sodišče obsodilo na smrt jugoslovensko državljanko Ano Ve-lignošek, ki je lani junija v mestu Cha- , teau-Chinotu umorila svojo gospodinjo, ka- j teri je prizadela 24 ran z nožem. Ana Ve- j lignošek je stara komaj 19 let. Ko je sodišče izreklo razsodbo, so porotniki takoj podpisali prošnjo na predsednika republike za pomiloščenje. Prepoved levičarskih listov v Rumuniji BukareSta, 23. febr. g. Kakor se je izvedelo, je vojaško državno pravdništvo ra snočni' seji sklenilo, da bo prepovedalo vse levičarsko orijentirane liste v Rumuniji. Mobilizacija v Kolumbiji Buenos Aires, 23. febr. AA. Kolumbijska vlada je odredila mobilizacijo vseh vojaških obveznikov, starih 20 do 45 let. Novela zakona o agrarni reformi Beograd, 23. februarja, p. Odbor za preučevanje novega agrarnega zakona je po nekaj sejah zaključil svojo debato. Rezerviral si je za naknadno končno odločitev štiri člene te novele. Člani odbora, med drugimi narodna po»ianca Rasto Pustoslem-šek in Milan Mravlje, so na današnji seji obrazložili nekatere izpremsmbe in izpo* polnitve zakona, ki jih je minister sprejel ter odbor na to soglasno potrdil. Na današnji seji je odbor razpravljal o rezerviranih paragrafih. Mnogo so debatirali o cd» škodnini za razlastitev zemljišč. Odbor jc sklenil, naj se količnik za izračunavanje odškodnine zniža od 160 na 100. Ker vlada, kakor je sporočil odboru minister Demc= trovič, na io izpremembo ni pristala, je treba najti kompromis, da se omogoči sprejem novele v Narodni skupščini. Prihodnja seja bo jutri ob 10. dopoldne, ko bodo končno sklepali o noveli in rezerviranih paragrafih. Pogreb Nastasa Petroviča Beograd, 23. febr. p. Danes popoldne je bil pogreb Nastasa Petroviča, bivšega ministra in dolgoletnega parlamentarca. Cerkveni obredi so bili izvršeni v Vaznesenski cerkvi. Iz državne službe Beograd, 23. febr. p. Sprejeta je ostavka dr. Leva šavnika, asistenta v drž. ženski bolnišnici v Ljubljani. — Za eno položajno skupino je napredoval po odredbi finančnega ministra pomožni davkar Alojzij Vereš v Brežicah. RAZPRAVA O NOVEM BANOVINSKEM PRORAČUNU Včeraj se Je zopet sestal plentim banovinskega sveta in na dveh sef ah zakipeli splošno debato — Danes se prične podrobna razprava Ljubljana, 23. februarja. Po enotedenskem odmoru, v katerem je razpravljal in sklepal na zadnji seji izvoljeni finančni odbor, se je danes dopoldne bili tudi podban dr. Pirkmajer in načelniki raznih oddelkov banske uprave. Poslovodja banovinskega sveta dr. Senskovic ic prečital najprej brzojavki predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev v katerih se oba ministra -ahval!u« leta za poslane pozdrave in želita /a >e ia-niu banskega sveta najboljše uspehe. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, ki je bil odobren, je g. ban otvoril generalno debato o svojem ekspozeju, odnosno o proračunu Kot glavna govornika sta »c oglasi* la najprej k besedi člana banovinskega sveta dr Lipold in dr. Obersnei, ki sta se oba v daljšem govoru bavila z vsemi vpraša-n;i banovinske uprave in banovinskega gospodarstva. Prvi govornik dr. Lipcid, se je cz'ra! na vsa aktualna vprašanja z upravno« 'liričnih vidikov, dočim je diugi govornik razpravljal gospodarska, socialna in kr.lt._ir-na vprašanja banovine. Govor dr. Lipolda Dr Lipold je v svojem, s pozornostjo poslušanem in z odobravanjem sprejetem ojvorti med drugim 'zvajal: Na otvoritveni seji banovinskega sveta moo pod^/sali adresu na Nj. Vel. kraija. I mestno je, da natančneje ugotovimr, zali..:: j je biio to baš sedaj potreba. V znanih punktacijah se obravnava dejstvo, da imamo izven države slovenske narodne manj* .š'ne, na način, ko da ne bi imeli svoje lastne države Jugoslavije punktacije kot naše ti jmovine splol- ne omenjajo, ne omenjajo k alja in dinastije Tako se je zgodilo, da to sovražni nam inozemski listi tolmačili punktie\ie celo v tem smislu, kakor da -ir*.mnno Slovenci za osamosvojitvijo m zeclinjenjcm izven Jugoslavije. Z aktom od 1. decembra 1018 se je de-fir.itivno rešilo vprašanje državne skupnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov v kralje« ' sni Jugoslaviji pod vladavino dinastije Karadjordjcvičcv. O tem vprašanju ne pripuščamo nobene debate in moramo zlasti odločno odklanjati možnost povrnitve v ne-: z vestno stanje izza 1. dcccmbra 1918. Ob-vijamo vsako stremljenje, ki bi moglo oiri "aperjeno proti državni skupnosti, ker vc» ■n, da je edino v Jugoslaviji zajamčen narodni obstoj Slovencev. Kritika obstoječega stanja ni le dopustna. marveč je tudi potrebna, nikdar pa ne •sme dirati v naše državne temelje in nu K'.Iar ne more iskati leka izven mej naše držav. Zlasti moramo z ogorčenjem cdklo-ivti. da združitev v$eh Slovencev, ki žive izven naših državnih mej z domovino, ki J-j ideal nas vseh Slovencev, izrablja kaka ■ oklicano k sodelovanju. Naš proračvm ne more biti xrcaio naših želja glede uprave banovine, ker ga delamo v tako izrednih -asih, da smo -''imora« ni predvsem skrbeli le za to, da so ohranijo dobrine, ki jih imamo. Ob intenzivnem sodelovanju vseh slojev našega ljudstva s požrtvovalnim upravnim aparatom pričakujemo, da bodo v prihodnjem pro« računu, ki ga bo. upam, predložila bonska uprava že po predhodnem obravnavanju z zastopniki ljudstva, mogli že v večji meri voditi računa o potrebah ljudstva. Gospodarski pregled dr. Obersnela Za g. dr. Lipoldom je govoril o gospodarskih zadevah banovega ekspozeja g. dr. Maks Obersnei in izvaja*: Banovinski proračun, ki je predmet našo razprave, jc izdelan na podlagi osnutka, ki ga je pripravila kraljevska banska uprava, vendar j« že dopolnjen in popravljen aa podlagi intenzivnega pretresa v finančnem odboru . Izdatki, ki jih ta proračun predvideva, so sicer napram prvotnemu osnutku povišani za okrogilo 4,000.000 Din, vendar so pri tem po našem mnenju še vedno komaj zadostni, da se z njimi lahko zagotovi našemu narodu v območju dira v. banovino oni gospodarski, socijalni in kulturni eksistenčni minimum, ki se brez nepopravljive škoio za narodni organizem tudi v sedanjih težkih časih ne sme okrniti. Dohodki so bazirani večinoma na dosedanjo davčne viro, ki so se pa mora-li dopolniti z nekaterimi novimi davščinami, ker bi sc sicer ne bik) dalo doseči potrebno ravnovesje. Izpopolnitev k proračunu tvori osi: it<-R o ustanovitvi sklada za pobijanje brezposelnosti, ki naj v obvozni obliki nadaljuje ono nalogo, katero jo za dobo sedanjih zunrkib mesecev prevzela prostovoljna potnoži a akcija pod predsedstvom g. bana. Ta sklad s«; bo moral dotirati iz posebnih izrednih prispevkov in davščin, ki pomenijo sicor prav gotovo neko obremenitev *>un slojev, katerih eksistenca je zasigut »11, a bodo spričo izrednih razmer sed^n'e dcbc. vsaj v gotovih mejah, opravičene. živimo v izredno težavnih prilikah, ki označujejo sedanjo dobo kot dobo največjo gospodarske krize. Ta srba je zajela že skorc vsa področja go^vrlarslva tako, da je naša banovina pri svoii raz v k. i gospodarski strukturi prav posebno težko prizadeta. Kmetijstvo in živinoreja sta po nizkih cenah svojih proizvodov večinoma ie potisnjena pod mejo rentabilno«;i. Gozdno gospodarstvo in v rvozi z njim lesna industrija stojita pred poraznim dejstvom, da je izvoz lesa, v normalnih časih ena naših najaktivnejših postavk, napram letom dobre konjunkture nazadoval po vrednosti skoraj na četrtino. Delavstva je zaposlenega v toj grani le 30 J norm noga stanja, ki smo ga imoli približno pred petimi leti. Cena mehkega lesa. realnega in tesanoga, je padla na 40 j/o pr^d voiaie cene, računane po Zlati pariteti. <-.. 1929. je. pre je'a Slovenija za les izKUpiček 250 milijonov Din, leta 1932. samo še 80 milijonov Din. Naša najmočnejša industrijska panoga, naše rudarstvo, preživlja težke čase, kakršnih pri nas še ni bilo. Zlasti v na^ih premogovnikih je delo skrčeno v tako izredni meri, da proti ne samo rudarskemu dedavstvu, temveč tudi ostalim slojem prebivalstva resnična katastrofa. Tudi naša ostala industrija je večinoma skrčila obratovanje in ponekod j« delo tudi popolnoma ustavila. L»c nekatere industrije eo v zadnjem času zopet nekoliko boljo zaposlene, ker je bil konztim v njihovih izdelkih že več nego leto dni zelo rezerviran, vendar bi bil tudi pri teb industrijah Kak pretiran optimizem zelo neumesten, kajti zaradi obče depresije r gospodarstvu, posebno pa zaradi nelikvidnosti denarnih zavodov in zaradi kreditne krize je tudi v teh maloštevilnih granah industrije vsak čas mogoče, da pride zopet do redukcij in do zastoja. Obrt je večinoma nezadostno zaposlena in se nahaja istotako kakor drage gra-ne produktivnega gospodarstva, r težki krizi, ki v raznih njenih strokah že ni več zaeasua, ampak trajna in morda tudi neodpravljiva, ker je rasvoj moderne tehnike že marsikje odvzel c*rti njetie prejšnje eksistenčne pogoje. Znane so razmere, v katere so zašli vsaj po večini naši zasebni denarni zavodi; njihova nelikvidnost je tem težji pojav. ker so povoljni pogoji denarnega obtoka in kredit« obenem tudi pogoji resničnega ozdravljenja naših gospodarskih prilik, dočim je proce3 tihe, čeprav počasne likvidacije, v katero je del naših denarnih zavodov zdaj usmerjen zaradi medsebojne povezanosti gospodarstvo najres-nejša ovira ozdravljenja, ker razkraja gospodarsko aktivnost in ustvarja za finan-s-ranje proizvodnje vedno težje pogoje. Omejitve svobodnega plačilnega prometa z inozemstvom, ki ao upravičene, kolikor imajo namen preprečiti beg kapitala iz države, učinkujejo obenem skrajno škodljivo na produktivno gospodarstvo. ker ovirajo tudi gospodarsko utemeljene denarne transakcije, ki služijo uvozu potrebnih sirovin ali po izvoz-u nfiših izdelkov. Blokiranje inozemskih terjatev je našim narodno gospodarsk i n interesom močno škodovalo, ne samo radi protiukrepov, ki jih je izzvalo v iinozemstvTj, temveč zaradi toga. kor ovire izvoz, ki bi sc drugače še mogel v>rš:ti. Pri tem p« n°m mora biti jasno, da je pogoj na?e kreditne sposobnosti napram inozemstvu, da ee plačila iz blagovnega prometa ne smejo zadržavati in d« se bodo končno vse naše obveznosti napram inozemstvu morale poravnati v obliki izvoz« naših izdelkov. Karakterističen simptom za hudo depresijo vsega našega gospodarstva vidimo v padanju Števila zapcs.enega del-ivftva in v naraščanju insolvenc Od 'eta 1929. do I. 1932 je število zavarovanih delavcev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev padlo od 95.000 na 77.000. pri bnatovskih skladnicah od 15.600 im 10.000. Insolvence so v stalnem porastu m je bilo leta 1932. v območju banovine otvorjenih konkurzov 90 in razglašenih prisilnih poravnav 215, znatno več nego v prejšnjih letih. V skladu s težk:mi gospodarskimi razmerami nam nudijo tudi socijalne prilike v naši banovini sliko, k; nas navdaja z najrevnejšo skrbjo. Štcv-ilo brezposelnih se nahaja v stalnem porastu. Ceni se. da je v območju naše banovine že preko 100 000 oseb. ki ne morejo računati s kakim stalnim dohodkom kot podlago svoje eksistence. Podpore, ki jih dobivajo nezaposleni delavci iz sredstev javne borze dela in iz sredstev bratovskih skladnic so spričo velikega števila podpore potrebnih in z ozirom n« dolgotrajnost krize popolnoma nezadostna. Bati se je, da se te razmere v tekočem letu še poslabšajo. Padanje zaposlenosti v naših premogovnih revirjih jo združeno z nepopisno bedo med prizadetem delavstvom in nadaljnje redukcije, ki se napovedujejo, ee.. bi državne železnice ne izpranenile svoje politike pri nabavi premoga, nam kažejo bodočnost v najtemnejših perspetivah. Poleg tega moramo vedeti, da vlada tudi med podeželskim narodom ponekod že huda beda in pomanjkanje. Da mora pri takih razmerah trpeti tudi naše narodno gospodarstvo, je snmoobsebi umljivo. Prenatrpanost naših bolnic in absolutna nemožnost, da bi se nudilo zdravljenje vsem, ki so ga neobhodno potrebni, nudi logično dopolnitev žalostne slike, ki jo prikazujejo naše socijalne razmere. Da v takih prilikah tudi za našo prosveto, za raznovrstno kulturno udejstvova-nje, za znanstveno delo in vobče za vse možnosti udejstvovanja našega javnega življenja preko vsakodnevnih gmotnih skrbi pogoji niso zelo ugodni,, je razumljivo. Kjer prevladuje skrb za eksistenco, ugaša zanimanje za duševne dobrine. Ves ta položai moramo imeti pred očmi. ko presojamo osnutek proračuna, ki je pred nami ImeCi moramo pogum, da navzlic težavnim razmeram gospodarstva zagotovimo banovinski samoupravi ona sredstva, ki jih neobhodno potrebuje, da bo mogla vršit' svoje naloge tako. kakor to zahtevajo sedanje težke razmere. Pri tem pa ne smemo izgubiti iz vida kardi-nalne zahteve, d-n produktivnega gospodarstva ne smemo tako obremeniti, da bi mu izpodrezali se one možnosti udejstvova-ja, ki jih sedanje razmere dopuščajo Upoštevati moramo da ee je z novimi državnimi davščinami v zadnjem letu nategnil davčni vijak že do skrajne napetosti. Omenim naj samo podvojeni davek na poslovni promet, uvedbo izredno visoke državne trošarine na elektriko, povišanje zgra-darine za davka oproščene hiše. izredni prispevek kot pribitek k državnim neposrednim davkom po zakonu od meseca decembra 1932 m pa izredno ostro davčno prakso, ki ne zadene samo podjetij zavezanih javnemu polaganju računov, temveč v posebni meri tudi malo obrt. Zato je pri uvajanju novih banovinskih davščin vsekakor potrebna največja opreznost :n pravičnost Zlasti b; bila po mojem mnenju podana velika nevarnost gospodarsko in socijalno težkih reperkusij. če bi s kumu-lacijo davščin, ki bi zadele ene in iste davčne subjekte, produktivnim silam v našem gospodarstvu odvzeli vsako možnost, da nudijo vsph>u našemu socijalnemu sožitju tudi v sedanjih težkih časih zadostno oporo. Ne da;mo se zavesti po parolah in geslih, ki izvirajo mnogokrat iz nezadostnega poznavanja razmer Tudi kapital vrši izredno važno socijalno funkcijo, ki je n« noben način ne moremo nadomestiti z drugimi sredstvi, dokler moramo računati s sedanjim gospodarskim redom. Ob zaključku je govornik šc omenil, da so naše banovinske finance z ukinitvijo troSarine od alkoholnih pijač utrpele tako ogromen i»pad©k, da }e realizacija proračuna tekočega leta resno ogrožena Proti lifereneijaeiji banovinske doklade k neposrednim davkom v obliki 20odstotne rišje doklade k družbenemu davku, nego k dru- gim neposrednim davkom gororp tohtni pomisleki zaradi kršitve načela enakosti doklad že loti bi biio, da ostane proračun pri dosedanjem načelu enakosti doklad. S skladom sa pobijanje brezposelnosti sc tovornik r načelu strinja, ne strinja se pa « načinom pokritja. Splošna debata Po govoru dr. Obersnela je ban otvonl splošno debato, ki je izponila vso dopol-danaKo in popoldansko sejo. Govorili no dopoldne banovinski svetniki dr. Roš iz Laškega, Rudolf Golouh iz Maribora, Oton Detela iz kranjskega sreza, dr. Sajovic iz Kočevja, Gvidon Birolla iz litijskega sreza, Evgen Lovšin za črnomaljski srez. Flori jan Gajšek za šmarsk« srez, dekan Kuret za krški srez, župan dr. Režek iz Novega mesta, Iv«n Babnik pa za ljubljanski 6rez. Dopoldanska seja je bila zaključena ob 12.30. Na popoldanski seji, ki se jc pričela ob 16., so govorili notar Rado Jereb iz Konjic, Joško Pfoiter iz KršKega, Lavtižar za radovljiški srez. Ravnik iz Radeč, Gornjak za desni mariborski srez, Remžgar za logaški srez, dr. Bratkovič iz Slovenjgrad-ca, Snoj iz Tržiča, Janžekovič za desni mariborski. Piki za celjski, Skuhala za Ljutomerski, Eriavec za lendavski srez, žiupan Pire iz Kranja. Arko za kočevski sre?, Gortčar za gornftegraiski. BaJuK za metliški, Šolar za ptujski srez, notar Koder iz Murske Sobote, Mravljak za prevaljski srez. Krulej za brežiški in Jakob Zadravec iz Središča. Nekatere važnejše odlomke iz govorov gg. banovinsk:h svetnikov v današnji razpravi bomo objavili jutri. Seja je bila zaključena ob 20. Prihodnja bo jutri ob 9. Prosvetni zvezi v Ljubljani in Maribora razpuščeni Kakor smo izvedeli, ie ban dravske banovine g. dr. Marušič z odlokom z dne 17. februarja 1933 razpustil Prosvetni zvezi v Mariboru in Ljubljani, kakor tudi vsa v obeh prosvetnih zvezah včlanjena društva, na podlagi paragrafa 11. zakona o društvih, shodih in posvetih, ker so omenjena društva prekoračila svoi statutni delokrog, se kot nepolitična društva udelstvovala politično In strankarsko-politično ter se v mnogoštevilnih slučajih pregrešila tudi zoper pravni red v državi. Obdavčenje sadnih sokov Beograd, 23. febr. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal davčnim, upravam pojasnilo, da se po tar. t. skupnega davka 53 obdavčijo s skupnim davkom na poslovni promet samo malinski sokovi, ne prevreti, brez etra, alkohola in sladkorja, kuhani ali nekuhani, dočim se umetno izdelane malino ve pijače brez vinskega ali špiritovega alkohola in z etrora (maJinovec) obdavčijo po tarifi skupnega davka št. 142 po vrednosti blaga. Nezjroda nemškega pamika Reykjavik, 23. februarja. Nemški parnik :>Brigite St.uim« je izven pristanišča za-vozil v islandsko ribniško ladjo. 9 mož posadke ribiške ladje je utonilo, 8 so jih rešili. Volilna borba v Nemčiji Zahtevala je doslej 62 smrtnih žrtev — Ves državni aparat mora delati za hitlerjevce — Volitve bodo samo Sarza Berlin, 22. februarja. Predvsem ugotovitev, ki označuje ostrost bo-rbe bolj ko vse fraze in atributi: zadnje štiri tedne je na volilni fronti izgubilo življenje 62 < seb. Nič mainj značilna n.i oko-Iščina ,da so hitlerjevci med temi žrtvami v znatni manjšini. Krvavi spopadi in poboji so bili sicer tudi nri prejšnjih volitvah močno v navadi, toda prej ie bila varnostna oblast nepristranska ter je čuvala vse stranke v enaki meri pred nasilstvom nasprotnikov. Sedaj pa je najbolj nasilna skupina vladna stranka in o kakem varstvu političnih nasprotnikov ne more biti niti govora. Še več: novo>imenovani policijski ravnatelj v Dortmundti. hitlerjevec Schop-mann je ob svojem nastopu odkrito izjavil, da so marksisti državljani zadnje vrste in da zato ne bodo vživali policijskega varstva. Sohopmann je dejal: »Naj mi nihče ne priha'a s prošnjo, da nai čuvam moskovske emisarje na enak način kakor nemške so-narodnjake.« Pri tem seveda niso mišljeni samo orpi emisarji, ki jih menda Moskva pošilja v Nemžšio. marveč vsi komunisti nensške narodnosti, pa še rooialisti zraven, ker hitlerjevci namenoma mečejo oboje v isti koš. Kar se tiče svobode tiska, Nemčiia doslej še ni doživela enakega nasilja. Komunistični listi so zatrti, socialno-demokrat-ski smejo objavljati le zelo kratke proteste in pohlevne agitacijske članke, da jih no zadene ista usoda. Listi katoliškega ccn-truma pa smejo zopet izhajati, ker se je sam Gorimg potegnil zanj«. Razlog za ustavitev listov je dala znana volilna rzja-va vodstva katoliške stranke. Po treh dneh je .bila zabrana nad centra umskimi listi, ki so priobčili to izjavo, ukinjena. Kakor v zasmeh se je mirni!o nedeljo vršil v Berlinu kongres društva »Svobodna b*seda*, ki pa je biti takoj v začetku razpuščen. Ko je namreč znani nemški svobodoutrmi kulturni delavec VVolfgang Heine nekoliko iro-nizira' nekdanji režim Viljema M. in napravil dovtiip na račun hitlerjevskesra kljukastega križa, je policijski uradnik takoj zaključil kongres in stražniki so nato urno izpraznili dvorano. Isto nedelao je bil v Berlinu napovedan sestanek socialističnih kulturnih delavcev in za prireditev ie bilo prodanih že nekoliko tisoč vstopnic. Na prireditvi bi se bila morala prečitati izjava nemškega pisatelja Thomasa Manna. ki kliče nemške kulturne delavce v socialistične vrste. Vendar se prireditev ni vršila, ker nihče ni mogel do poslopja. Ob istem času so namreč hitlerjevci napravili promenadni koncert pred socialističnim domom. Policija je učinkovito zastražila hiitlerjevsko prireditev in je zaprla ulico, da socialisti niso mogli na svojo prireditev. Je razumljivo, da taka kooperacija med naciii in varnostno oblastjo silno bode in iezi socialiste, ali pomagati si ne morein ali ne znajo. Ol/ickovalci liiflenevsk.ih shodov pripovedujejo, da nacijski govorniki nimajo ravno najprijetnejšega posla, ker so doslej ve no grmeli proti vladi in gospod: iz Pape nove okolice, sedaj pa morajo naenkra'. hvaliti to gospodo in udrihati po socia:;-stih, od katerih si ie Hitler izposodil glavne točke svojega socialnega proirrama. V ostalem je notranii tmnister Frick. znan hitlerjevec. v Draždanah prav neprikrito povedal, da se narodni socialisti ne boje za volilni izid. »Prostovoljno ne bomo zapustili torišča.' je proglasil; »tudi čc ne dobimo večine, bomo nadaljevali delo na ozdravitvi nemškega naroda.« Organ stehi-helmovcev govori še raziočneje in prav., da bo weiir>arski parlamentarizem doživel čuden -'es, ako viadne stranke ne d-cbe 51 odstotko vseh glasov. Ni vprašanje 40, 50 ali 60 odstotkov, pravi »Stahlhelm«, pač pa je trotovo, da bo 6. marec začetek tra -ne avtoritativne vlade. Ta avtoritativni režim so napovedali tnd: že znani dogodki. Hitlerjevci so pod vodstvom psslanca Franka razbili parlamentarni nadzorni odsek. »Jutro* je o tem gotovo že poročalo, saj so v borbi med L6-bejem in Frankom padli očitki proti Adolfu. da je Slovak ali »Slovener«. Naciii so Lo-beja enostavno odstavili od predsedništva odseka in na mestu njega posluje zdaj neomejeno poslanec Frank. LSbeju ne pomagajo nikaka pisma in pritožbe na G5rin-ga. Na zahteva naučnega ministra Rusta 'e predsednik Akademije umetnosti pozval Heinrica Manna in zn3no grafično umetn--oo Kathe Kollvvitzevo. naj izstopita iz akademije Podpisala sta poziv za enoten nastop obeh marksističnih strank proti Hitlerju in v Akademiji zanju ni b».te> več mesta. Naisvobodnejše se lahko giblje še centrum. kj ima v vladi svojega bivšega pristaša Papena, vendar vse kaže. da tudi njegova beseda ne zaleže mnogo. Vsekakor ie predsednik wurttenberške vlade Bo::7. pokazal dovolj poguma, ko je odkloni', da bi se Hitlerjevi proglasi črtali po wir-temberških šolah. Boiz je tudi zada! vladi neprijetno vprašanje, zakaj še ni objavila načrta svoje štiriletike. Na to vprašanje je takoj sam odgovoril, češ da hitlerjevci nimajo mkakega načrta in so hvaležni za. vsako misel, ki pride od drugod ter sedejo kakor muhe na med. ki so ga znesli dragi. Zagrebška vremenska napoved za dane«; Pretežno oblačno, zmerno hladno, ponekci sneg. Situacija včerašnjega dne: Dva močna ciklona vplivata na vreme v Evropi. Sredozemski ciklon je v južni Evroj>i povzročil sneg in močne vetrove Dunajska vremenska napoved »a petek: Zimsko vreme bo ostalo. Glede pooblačil?« in padavin ni sigurno; najbrže bo še večinoma oblačno, ponekod z lahkim snegom. žrebanje v drž. razr. loteriji Dne 21. februarja so bOi Izžrebani naslednji dobitki: Din 2.000 srečke štev.: 22.794, 45.776, 80.250 » 1.000 » » 4.452, 4.453, 4.458, 5.939, 6.000, 10.867, 10.879, 10.897, 22.740. 22.755, 22.758, 23.414, 23.416, 35.551, 37.080, 37.092, 45.774, 45.789, 45.794, 51.584, 62.203, 65.356, 73.318, 73.372, 73.397, 84.488, 88.207 Dne 22. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 srečka fitev.: 42.306 y> 10.000 srečke štev.: 6.875, 11.954, 12.915, 22.760, 27.851, 35.796, 40.823, 53.097, 65.141, 68.426, 70.012 Din 8.000 srečke Stev.: 2.479, 9.823, 12.260, 13.814, 18.912, 29.447, 29.901, 37.011, 38.982, 40.997, 48.525, 50.046, 52.625, 70.615, 75.760, 77.937, 84.314, 85 042, 96.910. Din 6.000 srečke Stev.: 846, 5.868, 8.238, 25.885, 34.397, 44.438, 49.031, 51.149, 54.583, 61.369, 71.308, 71.387, 79.097, 81.093, 85.869, 87.359, 98.019, 99.760. Din 5.000 srečke štev.: 7.162, 48.626, 49.746, 52.266, 53.691, 57.945, 64.881, 68.034, 69.049, 73.737, 79.535, 91.828, 98.120. Paradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost Številk, žrebanje se bo vršilo vsak dan do 27. t. m Komur bo srečka Izžrebana za majhen dobitek, mu Jo oomo na željo zamenjali za Se nelzžrebano srečko, tako da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke Zamenjavali bomo le toliko časa dokler bo km nelzžrebonih srečk razpoložljivih Manjše dobitke bomo objavljali naknadno. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., LJubljana, Sv« Petra ci 19 p P : i i i &CHICHTOVO JELEN MILO r H 4 /t $ EJ • 'E? .. Si« : ! .SV'. A ti'-^;' ."- -1 v priznano kot odlično ■ jE *> - V ŠE Včeraj sta ASUŠEVANJE obtožencev :em procesu je končano drugimi zaslišana akademik Ilija in župnik obtoženci zanikajo vsako krivdo Beograd, 23. februarja. Danes jo bilo v procesu zaradi šenču-r-sfcih izgredov končano zasliševanje vseh obtožencev. Posebno pozornost je vzbudilo zasliševanje kranjskega župnika Matije skrbca in akademika Alojzija Ilije. Skoro b umoriš tično noto je dalo današnji razpravi zasliševanje Vombergerja, ki je razla. gal svojo pojme o avtonomiji in federaliz. mu in prepričeval sodnike, da je samostojna Slovenija Ž2 iz gospodarskih razlogov popolnoma nemogoče. Izpovedal je tudi, da se je priglasil v Sokola, da pa ga niso sprejeli. Po končanem zasliševanju obtožencev so zagovorniki stavili celo vrsto predlogov, naj bi se zaslišale še nove razbremenilne priče. Dr. Adlešič je med drugim predlagal, naj bi se kot priča zaslišal tudi dr. Korošec, češ da je to silno važno. Predsednik ga je zavrnil, da bo o važnosti odločilo že sodišče samo. Državni tožilec dr. ča_ drov se je zaslišanju novih prič protivil. ker je bilo zaslišanih že nad 100 prič, med njimi tudi skoro vse, sedaj cd obrambe predlagane, tako da bi pomenilo zopet.no zasliševanje samo zavlačevanje razprave. Razprava se je priče'a cb S.30. že zašli, žani obtoženci Brodar, Umnife, š tre in, Kos Grilc in Gregorin so zavzeli svoje prostore na zatožni klopi. Zasliševanje Predsednik dT. Bubanj je takoj otvorii razpravo in pričel z zasliševanjem sedmega obtoženca Petra Cerarja, ki ga zagovarja beograjski odvetnik Božidar Vlajič. Cerar je obtožen v zvezi z dogodki v Mengšu. Je še mlad fant ,star komaj 19 let. .nizke postave in precej slaboten; po poklicu je zidar in doma v Mengšu; na razpravo je prišel v čedni sivi obieki. Na predsednikovo vprašanje, ali je obtožnico razume., je odgovoril pritrdilno, odklonil pa vsako krivdo Na vprašanje predsednika .ali je nosil slovensko zastavo, kakor trdi obtožnica, izjavlja, da zastave ni no. sil. Imel je le v gurabnici majhen sloven. f»ki trak in klico! j2 »živio Korošec!« Drugega čisto nič. Samo v cerkev Je šel Predsednik: »Po kaj ste pa šli na zborovanje ?« Nato se je začelo zasliševanje obložene* >a Jerneja Vombergarja. Vombergar je sobni slikar Obtoženec je visoke postave in zelo močan Tudi on odklanja vsako krvdo. Zagovarja ga dr. Ivan Ribar. Na poziv predsednika jc obtoženec na dolgo in široko pripovedoval, kod je hodil in kaj je govoril Obtožen je namreč, da ie širi' alarmantne vesti, da je propagiral samostojno Slovenijo in republiko Obto-:ec pripoveduje da je šei v Ljubljano ■ia proslavo Koroščece 60letnice v Union ker je pevec in muzikant in je hotel slišati lepo petje in dobro muziko. Po pro« / ii ~ Vombergar slavi v Unionu je bil na ulici, kjer je oila velika gneča Tam je pristopil k njemu neki gospod z očali, ki je pripovedoval, da je dr Korošec zelo zaslužen mož. da bo dosegel pri Društvu narodov, da bodo priključi' Sloveniji tudi Trst. Gorico m vse Primorje Obtoženec trdi, da je on na to še rekel: *E to bo pa fejst za našo dr» žavo « Predsednik: »Ali ste videli slovensko zastavo?« Vombergar: »Da. videl sem jo, saj so Korošca celega zavili v njo.« »MarinKovič dol, Korošec gor!" Iz Ljubljane se je obtoženec odpravil v Kranj kjer se ie udeležil gasilske seje zvečer pa ie še! domov in ie pripovedoval v Kernovi gostilni v Cerkljah, kako je bilo v Ljubljan; Pripovedoval je tudi o /nem gospodu ki e govoril o dr Korošcu in o orikliučitv: Trsta Gorice in Istre Obtoženec pravi da ie mislil da pripovedovanje takih stvari ni greh. da ni kazni- Cerar: »Nisem bil na zborovanju. Popoldne sem bal v cerkvi, ko pa sem prišel iz cerkve, sem videl množico ljudi in sem tudi jaz šel tja, da bi se zabaval in da bi kaj zapeli. Za zborovanje sploh nisem ve. del.« »Priče pa trde, da ste vi nosili zastavo, da ste tudi v množico vzkikali. rred dru. gim tudi: živela republika!« »To ni res!« »Ali ste nosili zastavo?« »Ne.« * ; »Orožnik šaruga je izpovedal kot priča, ! da se niste pokorili njegovemu ukazu, naj se odstranite ,in da ste se celo postavili proti njemu, tako da je moral zoper vas naperiti bajonet.« »Z orožnikom šarugo spVh nisem bil skupaj in ga sploh nisem videl. Vse to ni nič res.« Na predsednikovo vprašanje, ali je bil tisti dan dopoldne tudi v Domžalah, obtoženec to potrdi. Ko pa mu predeči pred sednik. da je v sodnih spisih listek, iz katerega je razvide ti, da je bila njemu do. ločena vodilna vloga v Domžalah .obteže. nec to zanika. Pravi, da je šel z dekletom v Domžale v cerkev in da je tam samr molil. Demonstracije v Domžalah Predsednik: »Zakaj pa ste šli v Mengeš?« Cerar: »Ker sem tam doma.« »Pa vi ste tudi tam vodili sprevod ln kričali- Živela republika!« »Ne, tega nisem storil.« Na vprašanje, ali je v Mengšu videl Gre* gorina, obtoženec to zanika Na vprašanje, kako kravato je imel, pravi obtoženec, da je bila »crvena« vendar pa takoj popravi, da je bila črna. Zelene kravate ni imel. Državni tožilec- »Ali ste slišali da so tudi drugi kričali?« Cerar: »Da.« Drž. tožilec: Kako dolgo so trajale demonstracije?« »Kake četrt ure.« »Ali ne več?« »Ne. ker so orožniki razgnali množico v petih minutah.« »Koliko ljudi je bilo približno v tem sprevodu?« » Okrog tisoč.« Cerar ev branilec predlaga nato zaslišanje treh novih prič, čemur pa se državni tožilec odkloni. Vombergarja vo in da se lahko pove kaj takega. V go» stilni je bilo .le nekaj ljudi. Ponavlja, da je govoril tamo o tem, kako je bilo v Uni-unu in da so tam peli »Slovenec sem« in druge take pesmi da pa je po končani proslavi bila velika gneča na ulici, da se je govorilo o veliki Sloveniji s Trstom in Go> nico Pripomnil j« še to, da se za priključitev Trsta, Gorice in Lstre ne bo treba vojskovati, ampak da bomo to dobili kar tako Predsednik: »Kaj naj bi potem postal dr. Korošec?« »Vombergar: »Pač ban. ali minister, ali ministrski predsednik.« »Na čigavo mesto pa naj bi prišel dr. Korošec?« »Na Marfnkovičevo, saj se je rekjo: Ma. rinkovič dol, Korošec gor!« Razgovor v gostilni Predsednik: »Kaj vse ste pripovedovali v Kemovi gostilni?« Vomberger: »Tako. kakor se je zgodilo.« »Ali niste stopili celo na stol in držali cel govor?« »Ne, rekel sem pa, če je Korošec res tak mož, je pač res treba da ga slavimo in sem zato zaklicai: Živel Korošec!« »Ali ste klicali tudi: Živio kralj?« Obtoženec nekaj premišljuje, nato odgovori: »Tudi to sem rekel.« »Kaj ste pa potem še delali v gostilni?« »Potem smo popili malo vina in zapeli.« »Kai ste pa peli?« »Pojmo na Štajersko in še druge take pesmi.« (Smeh v dvorani.) Na pripombo predsednika, če je res, ka« kor pravi obtožnica, razširial, vozeč se iz kraja v kraj. razne alarmantne vesti, pravi, da je pač iskal dela kot slikar in pri tej priliki govoril z ljudmi. Ni pa nikogar hujska 1.« Na predsednikovo vprašanje, kaj je govori! v gostilni Zorman v Zg. Brniku, pri« poveduje obtoženec, da je bil prejšnji dan v Vod:cah in ie tam" slišal dva gospoda, ki sta se pripel :ala z avtomobilom, pripovedovati da bo v kratkem času druga vlada, da pride zopet dr. Korošec na vlado in da se bo uvedla avtonomija. Avtonomija in federacija Predsednik: »Ali veste kaj je to avto« i nomija in kaj je federacija?« Vombergar »To sem šele sedaj zvedel, kaj je to Za avtonomijo sem že prej slišal. o federacij1 pa ni bilo pri naš nič slišati Jaz mislim, da je to vseeno.« »Kdo pa bi bil predsednik te avtonomne Slovenije kakor vi mislite?« i »Slišal Ali ste kriv?« Ilija: »Ne.< Kakšen predstavnik naj bi postal dr. Korošec Predsednik: »Ali ste bili v Predvoru?« Ilija: »Da, s tovariši iz Kranja sem šel v Predvor Pred Ljudskim domom som dobil Vombergarja, s katerim sva nato odšia na pivo v bližnjo gostilno Tam sva se raz-govarjala o raznih težavah Vombergar se je pritoževal, da gre njegova obrt zelo siabo. Jaz sem rekel, da se bodo gospodarske razmere kmalu uredile, ker upam in pričakujem, da se bo Slovenija uredila na federativni osnovi in da bodo takrat tudi gospodarske razmere postale boljše. Vidim iz zadnjih dogodkov v parlamentu, da moje domneve niso bile brez podlage.« »Kaj ste še govorili? Kaj bo Slovenija vse dobila.« »Da bo dobila... tega nisem govoril.c »Tudi ničesar o Primorju, Gorici in Trstu ?« »Ne, da bi to dobili, ampak da bi b»lo dobro, če bi bili Slovenci zopet skupaj, kakor spadajo.« »Ali ste pripovedovali nekaj o veliki Sloveniji in federativni ureditvi države?« »Da.« jKaj ste rek H o dr. Korošcu?« »Da bi bil dr. Korošec najbrže, a nisem mogel potrditi z gotovostjo, predsednik federativnega dela države, kakor naj bi se Imenoval, kakor je bil svoječasno dr šu-šteršič predsednik deželnega odbora, dr. Brejc pa predsednik deželnega vlade itd.« »Ali veste, kaj je federativna država?« »To je oblika, v kateri narod samega sebe upravlja.« „V dijaških krogih ni vse v redu!44 Predsednik: »Ali ste še kaj govorili?« Ilija: »Da sem čul govoriti, da v dijaških krogih ni vse v redu.« Predsednik je nato opozoril sodnike, da je obtoženec slušatelj prava. Obtoženec je nadaljeval: »Govorili so. da bo univerza okrnjena ali ceio ukinjena * Zaradi tega sem tudi šel na shod. da bi tam vpraša^ nos'anca. kaj je na stvari.« »Zakai tega niste vnrašali v Ljubljani?« »Ker stanujem «> Kranju« »KaZakaj ste pa vzklikali: živela svoboda?« »Pri nas ... Vsaj jaz tako razumem .. Proti šitkanam policije, proti odstavljanju županov, proti prestavljanju uradnikov, proti... Predsednik ga je prekinil: »Toda priče pravijo, da ste vzklikali samostojni Slove-niji.< Predsednik je nato prečital več iapovedi prič. Obtoženec: >Samo pred domom, preden smo se razšli, so ljudje vzklikali »Živela Slovenija«, toda ne: Samostojna Sloveni-nija.« »Nedolžni razgovori44 Predsednik: »Zakaj pripovedujete take stvari Vombergarjoi Saj vendar veste, da je Vorabergar znan kot klepetulja, ki raz-naša vse vesti po vsem okraju.« Obtoženec: ^Razpravljala sva o politič-a>h, oziroma gospodarskih vprašanjih.« >Toda vi ste inteligenten človek in bi morali vedeti kaj govorite.? -Govorila sva na štiri oči. To ni nobena. . -.-Saj vendar veste, kakšen č-lovetk je Vom-bergar.« >Jaz ga smatram 7,a dobrega človeka, ki Se ni pečal s politiko, marveč samo z gospodarstvom.« >Samo govoril in širil ter raznašal le take izmišljene in alarmantne ves-ti. Ali veste, kaj je on dalje pripovedoval o tem, kar ste mu vi povedali?« >Jaz ga nisem .podrobno poznal. On gotovo ni imel slabega namena.« »Toda on je stvari pripovedoval docela •T>o svoje. Vi lahko drugače mislite, on pa iPo svoje nadalje razlaga.« jJVli&Iim, da je bil razgovor tako nedolžen, da niti meni niti njemu ni prišlo na misel, da bi morala vedeti, kaj kdo izmed naju misli.* Kako so nastajale alarmantne vesti Predsednik: »Vi ste mu govorili tudi o dr. Korošcu, o Primorju, o samostojni Slove niji. Kako ste to mislili?« llija: »Mislil sem, da bomo dobili vrnjene naše slovenske kraje, ker je to gospodarska nujnsst, da se Slovenija združi, čemur se nobena politika ne bo mogla trajno upirati.« »Toda vi ste voe tako govorili, kakor fW gunnij iU V dvorano so privedii kranjskega župnika Matijo Škrbca. ki je s smehljajočim obrazom stopil pred sodnike, se ozrl Po obtožencih ter se tudi njim nasmehnil. Nato se je vsedel na stol pred predsednika in na stavljena vnrašania odgovarjal gladko in brez obotavljanja. Predsednik: »Ali ste slišali obtožnico in jo razumeli?« Obtoženec: »Ali ste krivi?« jče bi bil kriv. bi danes odkrito pevedal, da sem, ker smatram, da bi bilo za duhovnika neznačajno. če bi kaj napravil in se bal prevzeti za svoje dejanje posledice.« »Ali ste bili na shodu v Primskovem? Kako je bila vsa stvar?« Zakaj fe župnik šel na shod v Primskovo >Jaz mnogo delam pri zadrusah in vodim tudi v Kranju zadrugo Delavski dom, ki ima okrog 150 delavcev. Zadruga ima mnogo dolga, nam pa sta dolžna banska uprava m cestni odbor 95.000 Din že skoro tri leta. Jaz som že večkrat posredoval pri tanski upravi in cestnemu odboru, da bi se ta denar iz^načal, a tega dosedaj nisem mogel doseči. Tedaj sem si mislil, da bom javno interpeliral poslanca Barlsla. naj bi cn posredoval, da bi dobili ta denar. Zato sem šel na shod. Ko pridem tja — prišel sem med prvimi — sem sc vsedel v dvorani. Bila je približno taJta dvorana, kakor jo ta« Obtoženec nadalje pojasnjuje, kako se je vsedel, kako je bil blizu odra v prvi vrsti in kje so bili drugi, kdo je sedel poleg njega itd. »Polagoma se je dvorana napolni.a. Shod se je nekoliko zakasnil. S',ato so postajali ljudje nervozni. Končno se je zastor odprl in na oder je stopil poslanec Mravlje, poleg njega pa je bil Ivan Ix)kar, ki je predsedoval shodu. Lokar je shod otvoril pozdravil navzoče ter predstavil poslanca Mravljeta. Jaz sem pa takrat Mravijeta prvič videl. Takoj nato se začne šunder po dvorani. V tem je vstal akademik llija iu prosil za besedo. Zahteval je naj se voli predsednik shoda. Lokar jo navaden kmet in ni vedel, kako bi se branil, ter ni dal dovoljenja. Ljudje so postali zaradi tega še bolj nervozni in so začeli ropotati. Nato pravi poslanec Mravlje: >če niste organizirana banda, boste poslušali«. Takrat so se ljudje silno vznemirili, ker je rekel jbanda« in so začeli vpiti. Te daj dvigne llija roko in spet zahteva besedo. Jaz sem vstal in se obrnil proti množici ter rekel »Mir, mir!e Pri tem sem dvignil palico, da bi ljudi opozoril na se-foe Res je na.~tai mir. llija je rekel, da je povsod navada, da se voli predsednik. Mravlje je postal nervozen in se ]e obrnil k nam ter dejal: Po 6. januarju vas ne bodo več zapeljivci zapeljevali!« To je letelo name. Jaz si teea seveda nisem mogel pustiti očitati, zato stopim naprej in rečem: »Ali sem jaz zapeljivec?« On pravi: 5Davi zapeljujete ljudi!« Jaz se obrnem pto ti ljudem in rečem: »Ali ste ga slišali?« V tem trenutku sta prišla dva orožnika in Mravlje jima je rekel, naj mene zapišeta. Nato pravi orožnik, da v imenu zakona shod zaključuje Pozval je ljudi, naj se razidejo. V dvorani je nastal velik krik, ker se shod ni mogel vršiti. Ljudje so klicali >ži/io Korošec! in »Dol Mravlje!« ter slično Ko pa je orožnik zaključil shod, se j« začel sum in dvignil se je velik protest po dvorani. Zato sem stopil na stopnice, ki vodijo na oder in rekel: »Mi spoštujemo zakone in oblast. Zato prosim: »Razi(lite se in bodite mirni! živela Slovenija!« Potem sem stopil dol in polagoma šel proti vratom, kjer sem se pogovarjal z drugimi. »Naši ljudje44 »Ko smo prišli ven.« Je nadaljeval obtoženec. »se je naenkrat začelo govoriti, da se bo sedaj vršil v dvorani 6hod zaupnikov. Ko so ljudje to slišali, so hoteli zopet nazaj. Ko 6em šel ven za množico so zunaj nekateri vpili: Živela svobodna Slovenija. Ljudje so rinili v dvorano, ker eo mislili, da se bo shod vršil. Jaz sem jim rekel, naj o razidejo, ker shoda ne bo. da Je to že grtova stvar in da bo Jutri prišlo čisto nekaj novega.. Vi ste s tem razburjali in vznemirjali duhove in to vse takrat, ko je predsednik vaše stranke slavil 60 letnico.« >Saj to a i kaznivo.« »O, saj me dobro razumete, toda delate se, kakor da nočete razumeti. Vse stvari kažejo, da je vse to v zvezi in rdeča nit se prede skozi vse te dogodike.« Sodnik Stamenkovič: »Kdaj ste maturi-rali ?« Obtoženec: »Leta 1925.< »Pa še sedaj niste končali prava?« »Nisem, ker sem poprej študiral teologijo.« Drž. tožilec dr. Čad rov: »AH ste bili v Šenčurju?« Obtoženec potrjuje, zanika pa, da bi bil tam govoril z orožnikom in mu grozil. Drž tožilec: »Kaj ste tedaj napravili? Dejali ste: >Boste že videli, kaj se bo zgodilo z vami, ko pridemo mi na krmilo.« Zagovornik dr Djermanovič: »Kaj 8te govorili o federaciji?« »Kakor se spominjam, je inkriminiran en stavek Jaz sem rekel, da upam in pričakujem, da bo slovensko ozemlje dobilo novo ureditev in da bo s časom prišlo do federacije ter da se bodo takrat tudi gospodarske razmere Izboljšale.« Zagovornik predlaga, naj se zaslišijo nekatere nove priče. Zahteva tudi. naj se nekatere izjave obtoženca dobesedno zabeležijo v zaipisnik. llija fe bil na Barletovem shodu Nato je stavil obtožencu še zagovornik župnika škrbca nekatera vprašanja, ki so se nanašala na njegovega klijenta, prav tako pa tudi zagovornik Ar. Adlešič, na či-saTem bolj bi bila vaša dolžnost osebno stopiti k Mravljetu, ko ste videli, da ni Bar-leta.c »Nisem mogel, ker je bila polna dvorana.« ^oda taka vprašanja, se sploh ne morejo na shodu reševati, marveč se morejo samo osebno pojasniti.« : Jaz sein ga mislil lnterpeTirati in javno vprašati, da bi bil on bolj primoran posredovati, poles tega je še nekaj drugega, mislil sem ventilirati vprašanje skrbi za brezposelne, ker se 9 tem mnogo pečam.« »Zato ste hoteli, da bi bila dvorana polna. Razložite pa to, kako pridete do tega, ko trditev, da je bilo že vznemirjenje pa vi naenkrat zakličete: Živela Slovenija! Čemu je to potrebno?« »Jaz sem prej pomirjeval ljudi in ko sem končal tisti stavek, sem bil nekoliko razburjen in sem mislil reči: Živeli Slovenci! Pa je iz tesa nastala Slovenija. To je lapsus Iin?uae, sicer je pa to vseeno.« »To ima vse svoj pomen. Od vas se že lahko pričakuje, da to vse razumete. Ali ?te potem ostali pri Mravljetj sam v dvorani?« »Nikdar!« Inkriminirani vzklik: Živela republika! Predsednik: «Iz izpove>di prič pa izhaja, da je vse šlo ven. Tu je nastal prazen prostor med vami in ljudmi V tem ko ste tu stali, ste zaklicali besedi: »Živela republika«. Obtoženec: »Gospod predsednik, jaz sem stail sredi tiste gruče. Bilo je še kakih 20 ljudi v dvorani Jaz sem polagoma šel z gručo ven Nisem bil sam. Zunaj so ljudje vipili in se je tudi slišalo v dvorano.« »Pa tudi vas se je slišalo.« »Zunaj je bii tak kraval. da se ni roogto slišati v dvorani kakega razgovora. Jaz sem bii takrat pred Mravljetom. Tudi drugi ljudje eo ostali v dvorani, ker je Mravlje rekel, da se bo vršil zaupen shod. Bilo je kakih 30 ljudi.« »Kako daleč ste bili od Mravljeta.« »Jaz sem stal pred žandar jem, na strani pa je bil Mravlje« »Ali je bil žandar bliže vam ali bliže Mravljetu?« »Meni.« »Ce bi vi kaj rekli, ali bi vas orožnik slišal?« »Oba bi me slišala, ker smo bili Čisto blizu. Tudi Lokar je bil komaj dva koraka od mene.« »Mravlje trdi pod prisego, da ste vi za-klicaili: Živela republika. Zakaj bi si on to izmislil.« »Ko sem bil zaprt, si tega nisem mogel razlagati. Jaz 6em dejansko miril ljudi. Škrbec Razmišljal sem o tem. Tudi na policiji so me spraševali iri sem takoj rekel, da je to nemogoče. Samo Lokar. ki je moj osebni sovražnik, bi mogel to trditi. Šele pozneje sem zvedel, da je to rekel Mravlje. Kako je to mogoče, nisem vedel. Šele kasneje, ko sem izvedel, kakšen je Mravlje, sem si to raztolmačil.« »To bomo že videli... Tudi druge priče izpovedujejo, da ste zaklicali: Živela republika! Lokar je vide!, da ste vi nekaj zaklicali, a ni razumel kaj, ker je bil velik kraval v dvorani, kakor tudi vi trdite.« »Preje je bilo vpitje, a potem ko sem jaz rekel: Mir! Mi spoštujemo zakone in Oblastvo in se mirno razidemo. Tedaj je nasta.1 mir. Zunaj so sicer vpili. aH notri se je vse lahko slišat'o. kar sem rekel. Vsi so to slišali, samo Mravlje tega ni slišal.« „Od shoda do shoda44 Predsednik: »Bili ste tudi v Šenčurju, po kaj ste šli tja V« Obtoženec: »Napravili smo izlet in jaz sem iskal Barleta. da bi z njim govoril, da bi ga prosil za posredovanje. Ko cem se vračal z izleta, sem še! v Šenčur pogledat. Bilo je oicrog pol 6. Shod se je vršil že ob 2. V Šenčurju je tudi župnik Piber, ki je moj prijatelj, pa sem mislil obenem tudi njega obiskati. Radovedni frao tudi bili, kako je vse izpadlo in ali je bilo mirno ali ne. Ko sem pr šel v Šenčur, sem zašel naenkrat med veliko množico. Bilo je okrog tričetrt na 6. Množica je vpila: ži-vio Korošec! Živela Slovenija!« »Jaz sem vas hotel samo vprašati, zakaj hodite od enega shoda do drugega. Da vas ni vodilo pri tem samo to, kar vi pravite, je preiskava pokaza\a jasno. V Primskovem ste vi s palico komandirali in dirigirali ljudi.« »Nič ni res.« »Kateri stranki ste pripadali.« »Nobeni.« »Tudi Slovenski l judski stranki ne?« »Jaz sem bil disident SLS.« Kot duhovnik fe hotel le miriti Sodnik dr. Stuhec: »Ali so bili v dvorani Barletovi pristaši?« »Tega ne morem reči, ker jih ne poznam. Večina jih je bila proti.« Dt. Stuhec: »To dokazuje, da je bilo raz^ bitje shoda pripravljeno. Vi pa še stopite na stolico in tam dirigirate; to kaže, da ste vse vi vodili.« »Jaz sem povsod pomirjevalno vplival, ne kot voditelj, tudi ne kot politik, nego samo kot duhovnik, ker mi ni bilo ljubo, da so nastale demonstracije. Ali je bilo na> meravano shod razbiti, aii ne. tega ne morem reči Jaz sem vodil Delavski dom, kjer imam 150 delavcev. Če bi hotel shod razbiti, bi jih lahko pripeljal seboj. Tudi ni bilo nobene organizacije za razbitje shoda.« Predsednik: »Če vam je bilo toliko do tega, da se shod vrši, zakaj niste vplivali na ljudi, da bi bil: mirni Če ste jih pomirjevali in pozivali, naj se razidejo, zakaj niste predlagali, naj puste poslanca govoriti.« Obtoženec: »Za to ni bilo časa, ker le šlo sila hitro. Vse skupaj je trajalo samo nekaj minut.« Predsednik: »Ko so začeli rogoviliti, bi vi lahko rekli: »Pustimo mu svobodno be» sedo, pa bomo tudi mi govorili.« »Jaz sem zaklical, naj bo mir v dvorani.« »To šele takrat, ko jo bil shod že razpu-ščen.« »Tudi prej že, meni je bilo zelo neprijetno, da je nastal tak kraval.« Drž. tožilec dr. Čadrov: »Ali ste videli, da so metali kamenje na Mravljeta?« Obtoženec: »Nisem.« »•Ali ste to slišali?« »Tudi ne. Ko sem odšel, je Mravlje ostal v dvorani, kjer je imel še shod« »Ali ste se že naprej dogovorili z Ilijo. da boste volili predsednika.« »Ne.« »Ali vam je kaj rekel o tem, predno je predlagal?« »Se ne spominjam.« »Zakaj je bilo treba voliti predsednika na tem shodu?« Jutri premiera najnovejšega mo-n umen talnega zvočnega velefilma! Strah Indijskega oceana Križarka Emder JUTRI PREMIERA!! ».Zvočni kino Ideal44 »Jaz sem samo sedel...« »Pa tu je bil predsednik krajevne organizacije tu so poslanec in drugi.« »Meni ste je zdela stvar smešna...« »Ker ste že vedeli, da bo shod razbit« »Jaz sem želel, da bi se shod vršil. Ker so drugod shode preprečili, kakor so ljud» je govorili, so se tudi tu bali, da ne bodo mogli dobiti besed?.« »Vi ste organizirali svoje pristaše, pa se vam tega ni bilo bati. Ali so bili tu tudi Zabretovi delavci?« »To je ista občina.« »Po vsem tem se vidi, da so bili pri' pravljeni tovarniški delavci in da ste žnji-mi zasedli dvorano. Vse je Šlo za tem. da se shod razbije. Če niste bili pristaši Mravljeta, zakaj je bilo potem sploh treba iti tja.« »Jaz sem si stvar tako mislil. Nedavno prej je Marinkovičev govor napravil vtis, da bo svoboda zborovanja Zato so ljudje mislili, da je tako. če je kdo mislil razbijati, tega je vem.« Župnik škrbec in SLS Branilec obtoženega škrbca dr. Vladislav Pegan zahteva, naj obtoženec pojasni, v kakšnem razmerju je do SLS. Predsednik: »To je brez pomena za naš proces.« Dr. Pegan: »Ali ste imeli že prej s SLS ali z dr. Korošcem kakršnekoli politične stike?« ;>Nič.« Dr. Pegan: »Ali ste se v Kranju, kjer ste bili župnik, in v Tržiču, kjer ste bili peprej, sploh politično udejstvo-val: ? « »V stranki ne; to bodo potrdili tudi nasprotniki.« Dr. Pegan: »V Tržiču ste bili pozvani, da nastopite pri občinskih volitvah kot kandidat SLS.« »To sem odklonil jn izjavil, da pod firmo SLS nočem nastopiti pri volitvah, zato so pozneje dali drugo firmo.« »Ko ste odhajali iz dvorane, ali ste bili vi pred Zabretotn, skupno z njim, aii ka. ko?« »čisto skupaj smo šli, jaz sem bil na sredi.« Dr. Pegan: »Prej ste rekli, da ste hoteli obiskati Pibra v Šenčurju. Pojasnite to.« Predsednik: s-To ni važno, jaz sem ga že vprašal, zakaj je šel tja in je to tudi povedal.« Dr. Pegan: »Ali ste slišali potem, da so bili na shodu v Primskovem povabljeni vsi ljudje, tudi pristaši drugih bivših strank?« »To sem slišal in vem, da so še posebej vabili, naj pridejo tudi nasprotniki.« Dr. Pegan: »Obdolženi ste, da ste klicali: Žaveia svobodna Slovenija. Kakšna je razlika med avtonomijo in samostojno Slovenijo?« »Jaz mislim, da je to juridično vprašanje za rigoroz. Nepolitik o tem ne more razločevati. Mislim, da je samostojna Slovenija in avtonomna Slovenija isto.« Na vprašanje dr. Adlešiča, če je obtože. nec v Šenčurju videl Brodarja, pravi obtoženec, da je Brodar miril množico in da je bil sam nekoliko razburjen. Tudi njega Je naprosil, naj mu gre pomagat miriti ljudi. Branilec obtoženega Ilije dr. Djermano-vič je vprašal Hijo, zakaj je predlagal volitev predsednika. llija: »Hotel sem sprožiti vprašanje ljubljanske univerze in poudariti, da Slovenci moramo imeti univerzo, da smo je vredni in da jo zaslužimo. Gospod Logar, ki je zborovanje otvoril, je sicer rekel, da bo imel vsakdo svobodno besedo, toda ni. smo zaupali. Zato sem stavil formalni predlog za volitev predsednika.« Drž. tožilec: »S tem je bila vržena Drva iskra.« Predsednik obtoženemu škrbcu: »Kako pa to, da ste vi pohvalili vse ljudi, da so se tako dobro in junaško držali. Postavili ste »e na vzvišeno mesto in imeli kratek govor ter rekli, da se jim zahvaljujete, da so se tako dobro držalL« »To je čista laž.« Drž. tožilec: »Priče pravijo, da je bila to samo taktična poteza.« »To ni res, jaz sem s tem celo riskiraL da dobim kamen v glavo. To ni bilo nič taktičnega. Ofenziva proti posl. Mrav-ljetu kot glavni priči Nato zahteva dr. Pegan besedo z ozirom na izpovedi poslanca Mravljeta, ki je glavna obremenilna priča zoper župnika škrbca. Predlaga, naj se zasliši kot priča v tej stvari še sodnik okrož. sodišča v Ljubljani dr. Dolinar, dalje ban aravske banovine dr. Marušie in dr. Milavec, uradnik Zadružne zveze v Ljubljani v zvezi s prose. som, ki se je vršil leta 1925. na tožbo dr. Natlačena. (Predlog dr. Pegana se nana_ ša na proces iz leta 1925. Takrat je ljubljanski oblastni odbor pod vodstvom dr. Natlačena obljubil ljudem cementa in raznih kmečkih strojev, ki pa jim jih pozneje zaradi političnega nasnrotstva ni hotel dati. Zaradi tega eo se ljudje obrnili na Mravljeta kot tajnika takratne kmetijske stranke, da b: on v zadevi interveniral. Ker so bile vse intervencije pri dr. Natla-čenu biezuspešne, je Mravlje svetoval ljudem, naj se pritožijo na dvor. On je nato sestavil pismo, ki so ga mnogi izmed prizadetih podpisali, drugi pa so naprosili njega, naj jih v njihovem imenu sam podpiše. Zaradi tega je pozneje dr. Natlačen tožil Mravljeta in ljudi, ki so pod/pisali pismo. Vsi pa so bili oproščeni, ker se je dokazalo da je bila pritožba upravičena in r.a mestu.) Drž. tožilec: »Jaz se temu protivim, saj je bilo tu zaslišanih 43 prič in so vse po vrsti dovolj pojasnile.« Dr. Pegan: »če dovolite, meni ne gre za to, nego da pokažem, če in koliko je verjeti glavni obremenilni priči Mravljetu.« S tem je bilo zaključeno zasliševanje župnik* škrbca. Obtoženec Gregorin Kot zadnji je bil zaslišan obtoženi Gre gorin. Obtožen je zlasti zaradi žaljivih vzklikov proti kralju V preiskavi je vse priznal, sedaj na glavni razpravi pa je docela spremenil svojo taktiko in kratkomalo vse oporeka in preklicuje Zatrjeval je sprva, da so mu na policiji in pozneje ra sodišču obetali, da ga izpuste, ako prizna Dejal pa je, da ga k temu nihče ni silil.. Predsednik mu je predočil, da priče soglasno potrjujejo in da ga obremenjuje celo eden izmed soobtožencev. Drž tožilec: »Vi ste bili tudi pri Sv Trojici Ali Je imel pri tej priliki župnik Komljanec kak govor proti državi?« Obtoženec: »Da. zelo veliko Je govoril.« >Ali je župnik Komljanec Se tam?« »Ne, ker Je pobegnil v Nemčijo.« »Torej je pobegnil zbog teg* ker je tafco grdo govoril proti državi?« Kos in Gregorin Na vprašanje zagovornikov pove obtoženi Gregorin, da je pred povorko. v kateri se tako vzklikalo, spil četrt litra vina S tem je bilo zaključeno tudi zasliševat nje Gregorin a. Predlogi branilcev Ob zaključku današnje razprave, so zagovorniki vseh obtožencev podali svoje predloge, zlasti glede zaslišanja razbremenilnih prič Dr Adlešič je še v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog o -zaslišanju dr Korošca, glede prejšnjega političnega letovanja Brodarja in Streina Predsednik ga le zavrnil, češ naj predlaga kratko in stvarno, o važnosti ali nevažnosti predlogov pa bo že sodišče razsodilo Drž tožilec se protivi vsem predlogom poudarjajoč, da je bilo več predlaganih prič že zaslišanih in so bile nekatere ce;o v preiskavi, tako da ne morejo povedati nič novega V ostalem pa je na podlagi zbranega gradiva in prič. ki bodo še zaslišane. dovolj pojasnjen ves potek dogodkov. Predsednik je nato ob 1 15 zaključil današnjo razpravo z izjavo, da bo o vseh predlogih senat še sklepal in jutri objavil svojo odločitev. za Prejeli smo: Dnevnik »Slovenec« z dne 22. fc. m. fo prinesel v svojem poročilu o razpravi proti Janezu Brodarju in tovarišem tudi zagovor obtoženca Antona Umnika. Tako-le je stalo v »Slovencu«: Predsednik predoči Umni k 11 pričevanje priče M. Sušnika, ki Umnika najbolj obremenjuje, češ da se je drl na vse grlo in da je vodil množico, ki je demonstrirala. Um-nik na-to odgovori* »Ta priča je moj največji sovražnik. Ko sem po osvobojenju 1. 1918 radi manifestacij za Jugoslavijo dal postaviti mlaj pred svojo hišo z zastavami, mi je isti človek grozil, da me bo takoj ubil ali izročil italijanskim oblastem, kakor hitro bodo Italijani zasedli naše kraje. Ta priča je takrat vpila v Šenčurju: »Evviva Italia«. Ta človek je bil tudi že ponovno kaznovan. Tako »Slovenec«. — Resnici na ljubo pa moramo podati sledeče pojasnilo: Da bi bil M. Sušnik največji sovražnik Umnikov, ne odgovarja resnici, ker sta se ob priliki srečanja vselej pozdravila, ter tudi večkrat medsebojno razpravljala kako pereče vprašanje v tonu, ki ni zvenel na sovraštvo. Da bi pa Umnik postavljal 1. 1918 kak mlaj, kot manifestacijski znak za Jugoslavijo, ni res. Res pa. je, da sta mlaje postavljala, kot voditelja z drugimi M. Sušnik in M. Bulovc v ranih jutranjih urah, boječ se žandarmerije, da bi jim to ne prepovedala. Mlaje je dal Franc Molj iz Vogel j. Mlaji so se postavili za-to, ker je imel dr. Anton Korošec shod za jugoslovensko deklaracijo na Gašperlinovem dvorišču, torej ravno na istem dvorišču, kakor g. župnik Janko Barle dne 22. maja 1932. Mlaji so j bili postavljeni, dva pred vhodom na Ga-1 šperlinovo dvorišče, dva pred gostilno Blagne, kjer je Šenčur takrat slovesno sprejel dr. Korošca. Tudi smo mnenja, ako se v mladosti kak fant pregreši v kakšni praski na vasi, da mu rima po prestani kazni nikdo ničesar očitati. Iz tega sledi, da si je Anton Um nik tako 'asnoval svoj zagovor, tako da bi sebe razbremenil dejanj, ki jih je obtožen, ozir. hoče priče prikazati v luči največjih zločincev. V Šenčurju, dne 23. februarja. Kraj. org. JRK11, Novi grobovi V Ložu na Notranjskem je v lepi starosti 87 let umrl ugledni tamošnji častni meščan g. Gregor Lah, upokojeni poštni, upravnik, bivši dolgoletni župan in častni predsednik tamošnje Posojilnice in hranilnice. V juliju 1928. je praznoval zlato poroko s svojo zvesto družico Franjo, kateri po kratkem razdobju sledi v v^Cnost. Bil je po vsem Notranjskem spoštovan mož, ki je res mnogo storil za prospeh svojega kraja in žel tudi zaslužena priznanja in zahvale. Pogreb uglednega narodnjaka bo danes ob 15. — V Sevnici je po daljšem bc! hanju umrla v čestiti starosti 82 let gospa Katarina Zajčeva, vdova po finančnem svetniku in tašča predstojnika stvni-škega sodišča g. Rudoita Ročnika. Blago pokojnico bodo prepeljali v Ljubljano in jo jutri popoldne položili v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. — V noči od torka na sredo je v Pilštanju umrl šolski upravitelj g. Franc Staufer. Pokojnik je služboval na Pilštanju od 1. 1903 Bil je član načelstva in blagajnik ondotne Hranilnice in posojilnice, blagajnik mlekarske zadruge, občinski odbornik in pri drugih krajevnih organizacijah Pred dvema letoma mu je umrla soproga. Pokojnik je od takrat vidno pešal, zadnje leto se je zdravstveno stanje rapidno slabšalo, dokler ga ni pred mesecem položilo v postelj Bil je iz vrste najstarejših naročnikov »Jutra«. Pokojnim naj bo ohranjen časten spomin, žalujočim družinam izrekamo iskreno sožalje! Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Maši kraji in ljudje Nastas Petrovič f Beograd, 23. februarja. Sinoči ob 19. je umrl bivši minister gospod Nastas Petrovič, ki je bil že dalje časa bolan in so že nekaj dni vsak čas pričakovali njegovo smrt, ker mu je silno slabelo srce. Nastas Petrovič se je rodil kot sin kmečkih staršev 5. novembra 1867 v Cačku. Srednjo šolo m filozofske študije je dovršil v Beogradu in se je že kot dijak politično udejstvovai Bil je predsednik dijaških dru» štev »Nade« in »Pobratimstva«, ki je imelo nacionalno revolucionarni značaj ter se je zavzemalo zlasti za združenje južnih Slovanov, predsedoval pa je tudi odboru, ki ie zbiral spise Svetozara Markoviča, ideologa narodnega političnega pokreta tn idejnega začetnika narodne radikalne stranke Prvo svojo profesorsko službo je nastopil 1. 1892. v Užicah. zaradi udejstvo* vania v opozicionalni radikalni stranki pa jo bil kmalu odpuščen iz službe in precej časa tudi zaprt Za poslanca je bil prvič izvoljen 1. 1901 in je izvzemši presledka od 1 1903 do 1905. ostal narodni poslanec do 8. februarja L 1925 Leta 1907 in 1924 je bil tudi notranji minister. Do julija 1924 je bil prvi tajnik glavnega odbora radikalne stranke, takrat pa se je spri z vodstvom stranke ter izstopil tudi iz njenega poslanskega kluba Po smrti Stojana Protiča je bil "predsednik neodvisnih radikalov Pred sporom je bil v radikalni stranki važna osebnost, v poslanskem klubu pa zelo bor* ben govornik. Tudi novinarsko se je močno udejstvovai. Bil ie glavni sotrudnik »Radikala«. glasila neodvisnih radikalov, pozneje pa je dve leti v Jagodini urejeval list »Narodni pokret«. Njegovi govori in članki so bili polni ostrin in v njih se je izražala njegova trd« na volja, s katero pa sta se vedno družila tudi velika doslednost in ponos. Nas'as Petrovič je tudi svoje življenje vedno ravnal po mislih in nazorih, ki jih je zastopal v javnosti Koristoljubja ni poznal ter je živel in umrl v skromnosti. »Trije vaški svetniki« v Beogradu r.— Beograd, 20. februarja. Kulturi o-prosvetno društvo »Edinost« je v kratkem času svojega komaj trimesečnega življenja pokazalo s svojim delom, da ima vse pogoje ne samo za obstanek, temveč tudi za lep razvoj in napredek. Na štefanji dan je nastopilo z Bevkovim »Kaj. nora« sedaj za predpust pa nam je priredilo v soboto zelo zabaven večer s »Tremi vaškimi svetniki« in nato sledečo družab. no zabavo. Igra je bila res zelo srečno izbrana. Toliko veselega smeha, kot ga je bilo v soboto zvečer v češkoslovaškem domu, ga menda že dolgo ni bilo v naši beograjski slovenski družbi. Le žal nam je, da se na tako lepo uspelih takih naših večerih raz. veseljujemo in razvedrujemo skoraj izključno samo mi Slovenci in da so naši srbski in hrvatski prijatelji, ki drugače prav radi iščejo naše, mi pa njihove druž. be. zelo redki gostje pri takih naših prireditvah. V tem pogledu bi pač res bilo po. trehno z naše strani nekoliko več prizadevanja. da jih privabimo. Lahko smo prepričani, da bi prihajali taki povabljenci potem prav radi k našim gledališkim pred. stavam, katere, pa naj jih že prireja katerokoli naše društvo, stoje v vsakem po. gledu daleč nad onimi, ki se dajejo po raznih malih beograjskih odrih, kateri imajo Samo še danes ob 4., y48. in 9. Vi zvečer MARTHA EGGERTH nežno, dražestno, poje, pleše, flir-ta in ljubi v prekrasnem filmu vedno dovolj gledalcev in največkrat vsaj razmeroma več, kot pa samo narodno gle_ dališče pri »spomeniku«. In naši diletanti imajo po uradih in drugod toliko dobrih znancev in prijateljev med Srbi in Hrvati, ki bi se gotovo prav radi odzvali prijaznemu povabilu h gledališki predstavi, kakor se radi odzivajo vabilu h kaki drugi zabavi. A če bi bili gledali sobotne »Tri vaške svetnike«, bi jih v bodoče ne bilo treba priganjati; sami bi vpraševali, kdaj bo zo. pet kaj takega ali podobnega. Vsi trije »svetniki« so bili dobri, vsak po svoji strani, toda najboljši je bil vse-kako Lamprehtov jecljajoči šimen. Lo. gondrova maska za župana Porento ni bila posebno srečna in v nastopu naj bi bil vsekako nekoliko možate^i, bolj županski. Mati županja gdč. Ruše Fortičeve je bila imenitna, od začetka do konca dosledno, ali popolnoma naravno, brez kakršnihkoli izumetničenih pripomočkov izvedena vlo_ ga; samo malo starejša naj bi bila. Oba ženina, učitelja Tineta in Jakca, sta prav zadovoljivo podala Stanko in Lojze Savin-šek. Zlasti je ugajal Jakec s svojo naravno preprostostjo. Gdč. Eia Leskovarjeva naj bi bila v vlogo Marjance vložila malo j več resničnega življenja, kar se je drugi nevesti, gdč. Marjanci Mezetovi, bolje po. srečilo. Izboren je bil župnik g. Erraenca in ni dosti zaostajal za njim g. Leskovar v vlogi zdravnika. Prav dobri sta bili tudi gdč. Razbornikova v vlogi Lahajnarice in gdč. Kreuzova v potovkini. Gdč. Goršetova je s svojim originalnim nastopom v kratki vlogici dekle Micke s coklami vzbujala cele salve smeha, če se še doda, da se je življenje na odru razvijalo hitro, brez za-staoka. živahno, kakor je neobhodno po. trebno prav posebno za tako veselo stvar, kakor je ta, in kar je zasluga soretne režije g. Milana Pirnata. mislimo, da je tako vsestranski usipeh te predstave dovolj očrtan. Predstavi je sledila priietna domača zabava ob plesu, šaljivi pošti in prepevanju naših narodnih pesmi. Da je bilo poskrb. Ijeno tudi za domače »pustne krefe«. je ranljivo samo po sebi. Nekaj pa je bilo, kar nam nikakor ni ugajalo in kar se nikakor ne sme u vala ti pri naših zabavah: pobiranie za godbo. Preoričani smo. da se je to pobiranje na sobotni prired"'tvi vršilo brez vednosti in proti volji društvenega vod=ftva. in ujoamo, da se kaj Tv^doVie0^ re zgodi nikoli več na nobeni naši prireditvi. « Za pustni torek se nam je napovedala ponovitev »Treh vaških svetnikov« v če. škoslovaškem domu — Prosvetno društvo iz Krunske ulice pa isti večer prireja pustno zabavo v dvorani francoskega kluba v Ratničkem domu z uprizoritvijo trodeja.n_ ske spevoigre »Kovačevega študenta«, kompoz!cije znanega goriškega skladatelja Vinka Vodopivca na besedilo J. Kovačiča, rajanjem slovenskih deklet in nato sledečo domačo zabavo. Hermann Thimig, Ernst Vere-bes, Hans Junkermann V preasporedu: najnovejši »Ufa« zvočni tednik in revija sladkih arij in melodij Roberta Stolza Elitni Hmo Matica Telefon 2124. nesreča na razburkanem moriu Split, 23 februarja. Ko je včeraj okrog 4. zjutraj tLvjala silna nevin>ta mod rvuitvešo in Prusko, je iad^a t^etms^e piovidbe »Uetina«, ki je bila v siužoi soauiega potniškega prometa mod Metkovičem in bpUtom, nasedla na skalo. Pa.nik je bil na potu iz Metko vi ča v Makarsko, kjer je po vo-nem redu čez noč prestal, zgodaj zjutraj p-a krenil proti Splitu. Kapetan parnika, izkušeni mornar Lav-inovič, je poskušal vse, da izvede parnik iz nevarne situacije pri Vrirjjd, kjer je v viharnih nočeh zadeia nesreča že več ladij. Ker pa je bila burja vedno močnejša in je tako močno snežilo, da se ni ničesar videlo, je parnik na tem nevarnem mestu nasedel. S toliko močjo je udaril ob tikale, da so na spodnjem delu nastali dve veliki odprtini, skozi katere je voda s silno močjo vrela v notranjost adje. veliki hladnokrvnosti kapetana in moštva se je treba zahvaliti, da ni prišlo do panike in žrtev. Potnike so hitro lai v vzornem redu izkrcali na najbližje iz morja štrleče skale, za njimi pa so se tja rešili tudi vsi mornarji. Parnik se je polagoma pogrezal, dokler ni trdno obstal na skalah pod vodno površino. Ob 5. zjutraj je prispel na pomoč parnik »Jadran«, ki vrši redni promet na Rraču. Parnik »Jadran« se je dve uri trudil, da bi se približal »Cetini«. kar pa mu zaradi silnih valov nj uspelo. Tudi iz Splita so takoj, ko so zvedeli za nesrečo. odpluti na pomoč parobrodi. Ponesrečena ladja, ki je trdno nasedla, bo ostala tam, dokler se burja ne umiri, potem pa jo bodo od premi li v splitsko ladjedelnico. * Usoda največje jadrnice »Sv. Nikola« je zapečatena in n' več nad, da bi se bili mornarji pri nesreči po kakem srečnem naključju rešili. Mornarji, ki poznajo Sredozemsko morje in posebej še dele med afriško obalo in Malto, so prepričam, da je vsa posadka našla smrt, ker bi se drugače gotovo kdo tekom 40 dni javil 6vojim sorodnikom ah pa bi bile tudi oblasti, ki so toliko poizvedovale za nestalo jadrnico, med tem že davno ugotovile podrobnosti nesreče. Jadrnica se je morala potopiti v hudem viharju na samotnem morju. Prva srednja šola v zapadni Hercegovini Mostar, 22. februarja. Mala naselbina Capljina v zapadni Hercegovini se je začela naglo razvijati, ko je bila zgrajena leta 1885. železniška proga Me-kovič^Mostar. Par let pozne:e so začeli v Capljini graditi veliko tobačno skladišče., dandanes pa je tam že 6 takih skladišč, kajti Capljina je postala ena najvaž* nejših tobačno-monopolskih postaj v Hercegovini. Pred 30 leti je postala Capljina sedež okrajnega glavarstva. Tudi v gospo* darskem in trgovskem pogledu je ta kraj mnogo pridobil, ko je bil preko Neretve zgraj;en najprej lesen, pozneje pa vel:k železen most Sedaj urejujejo v Capljini tudi moderno kopališče in higienski zavod. Veliko poslopje, v katerem bo nameščen higienski zavod, pa je v prvi vrsti name« n eno prosveti. V pritličju bo ljudska, v p^-em nadstropju pa srednja šola. Ni še odločeno, ali se bo otvorilo za enkrat nekaj razredov gimnazije, ali pa bodo za s-ednjo šolo odločeni prostori služili popolni meščanski šoli, ki je kraju in okoli* ci še veliko bolj potrebna kakor nižja gimnazija. Poslopje je v glavnem že gotovo in tudi pokrito. Doslej so gradbeni stroški znašali preko 800.000 Din, za notranje ureditve pa bo potrebno še na manj enkrat toli» ko. Na področju velike čapljinske občine je doslej že 7 osnovnih šol, za veliko občino in okolico pa je zelo potrebna srednja šola, ki bo s prihodnjim šolskim le* tom otvorena kot prva v vsej zapadni Hercegovini. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozira. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Lep nastop pevskega zbora učiteljiščnikov Novo me^to, 22. februarja V nedeljo dopoldne je dospel 120 članski mešani zbor ljubi anskih učiteljiščni* kov v Novo mesto. Na kolodvoru ga je pričakovala večja množica z ravnateljem meščanske šole g. Mervičem na čelu Zbor je odšel v osnovno šolo. nato pa takoj k službi božji v frančiškansko cerkev Ze p ed 11. uro je bil cerkev nabilo polna, tako da so ljudje ostali celo pred vratmi in v vestibulu samostana. Tako mogočne-; ga zbora v naši cerkvi že dolgo nismo čuli. i Peli so sodobne pesmi Premrla, Jobsta. ' Kimovca in Sattncja v tako mogočni in dovršeni obliki, da bi ljudje posluTali še in še. To pač ni samo srednješolski zbor. marveč korpus odlične umetniške kvalitete. Petje pri maši je bilo najboljši uvod in prednaznanilo koncertu. Po kosilu v kuhinji PRK so si člani zbora ogledali mesto. Točno ob 15. pa se je pričel koncert v osnovnošolski dvorani, ki je bila nabito polna Zbor je pozdravil upravitelj osnovne šole g Skebe in zastop* nik UJU g Menard nakar je zbor zapel državno himno 2e prva izredno lepa. globoko zamišljena Ferjančičeva pesem »Tone, sonce tone« je napravila mogočen vtis Skladatelja je občinstvo hurno aklamiralo Nato je sledil Adamič-Pavčičev »Jezdec«, višek pa je pokazal zbor v Adamičevi »Zabučale gore« po kateri je tudi dvora* na zabučala od odobravata Ženski zbor je izvajal Sattnerjeve mladinske pesm> in Grobmingovo »-Dekle pod oknoriK< Izvedba je bila eksaktna in precizna. In z-op-rt je nastopil moški zbor ;n izvajf.l B vo »Oblaki so rdeči« izrec o č vstveno. Mirkovo »Karanjil-e« so morali zaradi e-nenajočega odobravanja ponovi: Vodo* pivčeva »O večerni uri« je zak! .e po i)5—35 Pin ma&% kuhinja Ubrana naravna mu Vehi » W«o«l Trt. Pn tMTanjx preko 24 H 15 % PWUSta- -poroto m a^t-ait DJUR0 PAJIC-__ HOTEL »ASTORIA« ZAGREB, Petrinjska Najmodernejši notel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora 'Najmoderneje s vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315 ______ HOTEL MILINOV ZAGREB, NA JELACICEVEM TRGU Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. —-ZMERNE CENE. 99 KURJA OČESA KaJt>oljže »redetv« proti ktirjrm oč-eeom je masa »Gaven« E>ob»e jo v lekarnah, drogerijah aii naravnost iz mirni ce in glavnega, skladišča. — Čuvajte se poairedb! M. H R N J A K, lekarnar - S1SAK. Največja ugodnost je osvežitev s kopeljo, kateri ste dodali naravno sol za kopeli: Isla Koniferen kopalno sol ali Isla Chvpre kopalno soL Dodatek teh soli da vodi za kopanje in pranje posebne dobre lastnosti, da osvežuje in krepča mišice in živce ter dobro učinkuje na kožo in na splošni občutek. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. legiji samo od kakih potepinskih tovarišev, jih prikrojil po svoje in prišel v Ljublja« no, da bi tukaj koval iz nje primeren kapital. Lesarja bodo na policiji še zasliševali. Pregnani vlomilci Krško, 23. februarja, V zadnjem času se prav pogosto pojavljajo v okolici številni brezposelni, ki se na račun resnično potrebnih okoriščajo z ljudsko dobrosrčnostjo. Gotovo je namreč, da so med tak mi brezposelnimi tudi potepuhi in lenuhi, ki jih kmalu spoznate, ker jestv.ne odklanjajo in jim je samo zA denar, katerega potem zapijejo. Tako so v ponedeljek okrog 20. ure prišli v gostilno g. Edvarda Kriegerja v Krškem štirje neznani postopači, že nekoliko vinjeni. Zahtevali sc pijačo, kar pa je gostilničar gladko odklonil. Pa so iz takrat nerazumljivega razloga zahtevali, da jim navije gramofon. Iz previdnosti j'm tudi v tam oziru ni bilo ustreženo in so bi-H čez kakih dvajset minuit odslovljeni. Okrog polnoči pa. ko je bilo v Krieger-jevi hiši vse tiho in mirno, so za čiri i trkanje na oleno in sirov gla-s. ki je os; ilni-čarja pozival, da odpre in da preno2iš'e, češ da ne bodo na cesti spali. Ker jih je gostilničar primerno poučil, da ima s-obe zasedene, mu je neznan glas zasrozi!: »Cak, hudič, ti bc«no že pokazali!« Komaj je zopet legel k počitku, jo začni zunaj etrel. Urno je vstal in poklical pomočnika in vajenca. Na svoje presenečenje pa je. vračajoč se opazil v temi pred seboj dve človeški postavi, ki sta se ns^loma potuhni'.! za mize r.a verandi, na katero sta prišli skozi vdr'< vrata. Puške pa sta se neznanca le zbala in io z os-laSmi urnih nog pobrala v trdo temo. ki jih je dobro zavarovala pred zas'edovfl*ci. Tako se je 'o vlom -rrerreSiti, Dvakrat žalostno v« !> ia čuva ia. Tu se neha po ' zaslugi? Prosimo g. • 1 n - sovaročI nuino potreb : ■ Kavo - Grenčica riursv^lf j -.............«anos je oai£anesIJI> vejte in najideatoejše odvalatoo sredstvo.' Ija^rog. -jgsgf.; j ..Tfc-^.-t—M-f-J. gvei v svoji najboljši vlogi, v nfjboljS. vojaški veaeichrri m m Hi st82(r Smeh veselje, sabava kot nalašč za sadn1"- dni nredDt^*:-!!! V. .ii "ttjF"r ~ SV H * s- 7 - j. —- '.ta.t. — —*--. v • J a. stie B) S gfe m j Casu<, št 2. in 3. ter 4. in 5. je priobčil a- Jan. P 1 e s t e n j a k daljšo razpravo >K osebnosti Antona Aškerca«. Avtor se v t-lavnem poslužuje ob Inega in v celoti dot-lej še neobjavljenega vira, ki ;n-timno označuje Aškerčevo življenje in delo: korespondence med Aškercem in dr. Turnirjem. Dr. Turner je zares bil Aškercu najbližji izmed vseh prijateljev, vendar pa z rezervo sprejemamo piščevo domnevo, da mu je »Turner... kajkrat moral prilivati v brlečo leščerbo liberalne miselnosti, zakai Aškerc je bil bolj ley:čar in je bil radikali-zem v vsem njegovo življenjsko geslo«. V slavnem pa pisec dobro karakterizira odno-šaje med obema slovenskima veljakoma. Plesteniak je svoje razglabljanje posvetil morda najazanimivejšemu vprašanju Aškerčeve osebnosti, usodnem tudi za njegovo pesniško delo- njegovemu počasnemu razhajanja s Cerkvijo in njenimi nauki, ki je naposled privedlo skoraj do popolnega preloma fVezi. ki so ostale, so bile pač le še bolj formalne in zakoremnjene v najintimnejši Suvstvenosti) Tako je pisec — priznavamo, z zadostno objektivnostjo, ki pri katoliških publicist b ni najbolj razširjena čednost -sbral prav interesantno gradivo za to zna-Slno duševno dramo slovenskega duhovnika. Dobili smo globlji vpogled v Aškerčevo borbo med vero in nevero, v njegovo trdo vrtno iskanje resn:ce preko budhizma v racio-nalistično odnosno materialistično svetovno naziranje. ki je bilo najbolj razširjena filozof ja 19. veka in je tako našlo pri nas v katoliškem duhovniku Aškeru na-izrazitejšega pesniškega oblikovalca. Aškerc se morda ne bi bil razvil v toli radikalno svetovnonazorsko smer, če ne bi bilo dr. Antons Mahniča in njegovega »Rimskega katolika«, ki je neizprosno deva] v nič vse, kar je nasprotovalo po njem for-luliranemu katoliškemu naziranju o estetskih in jmetniških vrednotah. Tako se je Mahnič v svojih kritikah »Ljublj. Zvona« večkrat spodtaknil ob Gorazdove pesmi, in ko eo izšle njegove »Balade in romance«, v katerih ie Aškerčeva svobodomiselnost dobila že dokaj viden poudarek, je Mahnič neusmTjeno udaril po njem. kar je hudo zadelo Aškerčevo. nedvomno malce preveč samoljubno na-turo. Ze 26. avgusta 1890 je pisal Aškerc Turnerju: »Ako bo goriški »dohtar« še par let pisal v tem tonu, to se moramo bati za zdravje njfegove pameti. To je že delirium verskega fanatizma. Saj njegovim na;vno estetskim »pridigam« bi 6e človek samo smejal, ali da pod »svetoj« firmoj rimoka- toličanstva sme tudi nesramno zavijati i lagati — to je pa interesantno. . Smeh človeka sili, ko misP Mahni'-, .-» ee ga trie boji! Svetovali so mi nekator pisatelji. ' < bi bil jaz svoje reči izdal pod psevdonimom... »U jednom se selu groze, a u dm-gom se boje,« pravi Hrv t. Da je s takim človekom vsaka disputaciia nemogoča, ie jasno, a najbolj ga fc-zJ baš 'o. da inu nobeden napadenih pisale!iev ne mara odgovarjati. Čudim se g. Gregorčču, se je rea zbal...« Dt. Mahnič pa ni odnehal in je 1. 189(3. spomnil Aškerca dolžnosti, ki jih ima kot katoliški duhovnik. Aškerc tud ni popustil, in če Plestenjak pravi, da ga njegov »nač;n boja z Mahničem kaže le majhnega in čistokrvnega otroka tedanjega liberalizma«, mu moramo dati z današnje perspektive prav le v tol ko. kolikor se beseda liberalizem nanaša na tedanjo slovensko liberalno miselnost. Le-ta je zares bila zaostala, pro-vincialno in malomeščansko pobarvana, v vsem nedosledna, po večini plitva in cesto le kopija dunajskega lažiliberal zma. Ni imela onih velikih idealov in močnih duhov, ki so v osemdesetih in devetdesetih let h še gibali liberalizem na zapadj, da6i se je tudi tu nagibal k zatonu. V nadaljnjem Plesteniak podrobno razčle- 1 nia Aškerčeve orientalske motive, zlasti njegovo nagnjenost v budh zem; ta nagnjenost je značilna za prvo fazo Aškerčevega oddaljevanja krščanstvu in približevanja tedanji t panteistični, odnosno ateistični 6vobodomi- I selnosti, P'sec domneva, da ga je v to smer napo;:! dr. Turner, k j se je »prisloni! teoso-fičnemu gibarr u l'-danj-? .obe«. — Pi^-iiaja-mo p:e'co teh. sicer p -;.».■ zanimivih P1p--:°-niakovih izvajanj k dob, ko se začenja Aft-kerrev stvarni prelom s Cerkvijo. Kako ne-prijetno fe ta štajerski Kaplan, vneti prouče-valec iztočnih verst v in oboževalec budhi-etičnih legend, občuti na sebi duhovniško obleko in ž njo zvezane poklicne dolžnosti, priča ta-le odstavek iz pisma Turnerju z dne 2. aprila 1896- »Danes sem šele rešen najd ihomerneišeea dela. ker je post in n jegovo opravilo (Budha je vpeljal to opravilo že 500 1. pred Kr.) takurekoč pri kraju. Vse me boli n ves sem fizično in duševno potlačen. 0 Budha!« Na str. 88. citira Plestenjak Aškerčevo pismo Turnerju. v katerem je dobesedno naveden tudi dekret kn. šk. lavantioskega konsistorija v Mariboru z dne 19. januarja 1896«. Konstitorij je poklical velenjskega kaplana Aškerca na odgovor, češ da je v svojih »uradnih in neuradnih spisih rabil po-hujšljive io v versko nravnem smislu vsesa obžalovanja vredne izraze« in ker je bila zoner njega vložena tožba, da je >tjdi v 6voiem uradnem poslovanju začel trositi nauke, ki nasprotujejo sv. kat. ven" in motijo liudstvo v niega krščanski pobožnosti.« Aškerc označuie v pismu Turnerju konsistorij kot »inkviviciiski tribunal« in pravi, da so »neuradni »nisi« njegovi verzi v Zvonu, »uradno poslovanje« pa je pridigo o Loret.i. v kateri ie dejal da je prenos Marijine hi- \ ' w '••>-• pobož"Aškerc pravi nadalje: »Vi. g. doktor, sle 'priča, da sem se miks in skleoal kompromis in premiriet l '■ • " se je dalo; sem se, kakor do eč p-m smel... Aki se^a; pcekličem kaar sem pisal od 1893. do danes: leta 1893. n:Gem »vnjih »nisov »preklical« —, s!t reoem »roti svojfemu prepričanju, da ie Lor.-tski čud«i z-godovinski fakt, potem sem vreden, Ja me vsak značaien mož zaničuje.. Ne. dalie ne morem recitirati. Sim. dt sum, aut ne eim!^ Pusti, naoredku. svobodnemu nol. razvoij "in življeniu sovražni klerikalizem dviga ne ea-mn na Slovenskem, nego oo vsei Evropi svo-io temno glavo«. V nadalinjem pravi, da bo zani najbolje, če »čisto t ho slonim v privatno živlienje. izstopim iz dušeskrbja. kier ne bi imel do smrti nobenega miru .. Svoie zasliševanje pred »inkvizicijskim tribunalom« ie podrobno opisal v pismu Turnerju z dne 6. februarja 1896.. ki ga ironi6-no začenja: >Se živim! Pred kakim 400 leti bi bili bržčas z menoi napravili arto da f6 no danadanes ..« Aškerc ni ničesar orekli-cal in ponosno pravi Turnerju: »Veseli me in ponašam se. da stojim pred Vami kot mož ki rti preklical tega. ker je prej javno trdil pred ljudstvom. Kaj pride, teea seveda »e vem « Ivan Hribar fe v svojih Spominih navedel še ostrejše, za Aškerca na prelomu zelo značilno pismo Končno je kaplan Aškerc res stekel duhovniško obleko in prevzel službo mestnega arhivarja v Ljubljani. Poslej je. Vinko Zajec - pol stoletja v službi črne umetnosti Naš Vinko Zajec — »Jutro« in vsa Na* rodna tiskarna se ponašata z njim. Dan za dnem sedi zvesto pri svojem stroju, posluša njegovo sekljajočo pesem in padanje črk, prav nalahno je sklonjen pri delu. A samo pri delu, -saj je drugače krepak, zastaven, zravnan, neupogljiv mož. Le redko kateri jubilej beležimo s tako radostjo ka* kor njegovega. Celih petdeset let je že v -službi črne umetnosti in še si ne moremo misliti, da -se poslavlja od nje. Tisti neutrudni šklepet Imotvpa mu j-e postal pesem življenja, pesem najzvestejšega dela. V našem dragem Zajcu pa ne cenimo sa* mo prvovrstnega tipografa, temveč predvsem tudi zlata vreden značaj, ki se je z lastno pridnostjo in žilavo krepkostjo dvignil iz borne mladosti do polnega, vsega spoštovanja vrednega moža. Srčno rad ga človek posluša, kadar pri« poveduje o svojih težkih mladih dneh. Rodil se je 22. januarja 1868., kot sin železničarja, ki je bil sila strog oče. Po ljud-ski šoli se je šel učit pekovske obrti k tedanjemu Nemcu Foderiu, pa mu je bilo za* malo, da bi hodil — kakor pravi — za nemške pujske s košem na rami krast mestno steljo in hrano v Tivoli, dočim njemu samemu ni."*) privoščili drugega, kakor plesni v fižol. Pa je hitro premenjal branžo ;n .se šel učit trgovine k Engelsbergerju v Kr* ,ško. Šibak je bil in je zbolel. Vrnil se ie k .staršem, nato pa si je sam dokončno izbral svoj poklic: 10 februarja 1883 je bi! sprejet v uk v Narodno tiskarno s 14 dnevno po-.kušnjo, oproščen pa jc bil 24. februarja 1887. Neka nemirna žilica mu že kot vajencu ni dala mi<"u in tako je bil ob odkritju spomenika Anastaziju Griinu areti* ran zaradi protinemšk:h demonstracij ter jc moral 17 dni presedeti v zaporu, ker ga je nekdo ovadil, da je polil zastraženi spomenik s kemičnim črnilom. Nemirna punta r-k a žilica se je potem lc polagoma umirila. Vinko Zsjec je dozorel v zavednega naprednjaka, neomajnega narodnjaka. Iskreno prijateljstvo ga jc od miad:h nog družilo s sošolcem in vojaškim tovarišem pokojnim dr Ivanom Oražmom. V balkan« ski vojni se je Zajec z velikim zemljevidom etabliral pri »Belem volku« in vodil jugoslovensko strategijo, obenem pa zbiral denar za balkanski Rdeči križ ter ga pošiljal dr. Oražmu. Inteligenten po prirodi >e je -sam nadalje izobraževal, ni pa žal mogel slediti nasveta svojih dobrih znancev profesorjev Lcvca. Vrhovca, Šubica in V iesihalerja. ki so mu kot vajencu v ve* černi šoli na realki večkrat svetovali naj opusti tiskarsko obrt in se vpiše na srednjo šolo. Namesto, da bi postal faliran študent. pra vi naš Zajec, sem se raje izučil tiskarske obrti in tako srečno dočakal -svoje 501ctmeo. Res. prav je imel! Koliko drag h spominov ga veže na vso to dobo! Kako rad sc spominja pesnika ( impermana, h kateremu je hodil s korekturami na Žabjek i.n dobival od njega pr* ve cigarete. Pisateljica Luiza Pesjakova mu je dajala po 20 krajcarjev, pri Levcu pa je za korekturo običajno zaslužil po 10 krajcarjev in potic, vina in jabolk kar po cele jerbase. dočim ga je prof. Trstcnjak ire redno odlikoval s cigaro... Od vse svoje poklicne dobe se je naš Zajec polnih 40 let udejstvoval v Narodni tiskarni 1'žival je polno naklonjenost pokojnega dr Ivana Tavčarja in vseh drugih tr.kratnih odločujočih mož. Cim pa je »Ju ro« najavilo svoj zmagoviti pohod med slovenski narod, 'e bil Zajec med prvimi sodelavci, ki mu ostane — to vemo vsi — neomajno zvest Z njim živi a mi si tudi le težko predstavljamo, kak"na bi bila »Jutrova« tiskar* na brez dragega ^eniorja Vinka. Tisoče rokopisov so že njegove spreine roke pre-tipkale v svinec, od uvodnika do feljtona, od kulturnih člankov do najnatančnejših statistik v gospodarski rubriki. — vse je že preizkusil moj-ster Imotvpa, ob njem je kakor doma, neutrudljiv, nezlomljiv v svoji čilosti, spretnosti in preudarnosti ne- precenljiv živ vzgled svojim tovarišem hi vsem sodelavcem pri »Jutru«. Njegovo vzorno delo je bilo nedavno počaščeno tu* di z najvišjim odlikovanjem, ki ga upravičeno nosi z moškim pono.som. Srčno draga pa mu je lahko tudi zavest, da ni živel zaman in da uživa najgloblje spoštovanje vseh svojih dragih tovarišev in prijateljev. — Poročil se je 10. februarja 1895., rodilo se mu je šest otrok, od katerih pa mu živi samo še ena hčerka, navdušena Sokolica sedaj nameščena v Beogradu. Neopazno, a vendarle neizogibno stopa Vinko Zajec v objem jeseni življenja. Naj mu bo zlata! Zaslužil je to s svojim delom in svojim poštenjem. Ali končno — saj se še ne poslavljamo, saj le praznujemo! Zlati jubilej Vinka Zajca je vsem nam, ki ga poznamo in vemo ceniti, kakor soln* čen praznik. Nikar še v jesen, dragi naš Vinko — živi z nami, bodi nam zdrav in veder mož. kakršnega te globoko spoštuje* mo v svoji prijateljski sredi. Se in še — na mnoga leta! Domače vesti ♦ Priprave za proslavo 25 letnice Narod-no-strokovne zveze. Iz vrst narodnega delavskega pokreta, ki se bo vršila v dneh 13. ki 14. maja v Ljubljani. Več posebnih olsekov je na delu in skrbi za vse priprave, ki so ogromne, če se pomisli, da bo na proslavo prišlo na tisoče narodno zavednih de-lavcev. Proslave se ne bodo udeležili samo Slovenci, ampak se jim pridružijo tovariši iz vseh krajev naše države. Posebno živo se zanimajo za to proslavo srbski delavci, ki se pripravljajo, da v večjem številu obiščejo svoje slovenske tovariše ob njihovem jubileju. Udeležbo pa so prijavili doslej tudi zastopniki češkoslovaških narodnih delavcev in se pričakuje še prijava poljskih narodnih delavcev. V vrstah narodnega delavstva v naši banovini je zavladalo veliko veselje, tko se je zaznalo, da je tudi Nj. Vel. kralj daroval večjo vsoto za centralni prapor NiSZ. Zaradi tega najvišjega priznanja svojemu pokretu se delavci z največjo vnemo pripravljajo na svoj veliki praznik. ♦ Spremembe v banovinski zdravstveni službi. Z odlokom kr. bans>ke rnprave v Louibljami so bili imenovani: honorarna zdravnica na Golniku dr, Pavla černe za banovinsko uradniško pripravnico; dr. Slavko Grum za banovinsikega zdravnika združene zdravstvene občine Zagorje ob Savi; dr. Ivan Raj,šp za upravnika javne bolnice v Celju v 4 položajni skupini 1. stopnje; Josip Stognar za ekonoma splošne bolnice v Mariboru v 5. položajni skupini. Premeščeni so: dr. AMonz Honigmann iz Marenberga kot banovinski zdravnik združene zdravstvene občine v Cankovo; dr. Josip Smola iz Žužemberka kot banovinski zdravnik združene zdravstvene občine v Cerklje; dr Vekoslav Vrbnjak iz Maribora kot sekundarni zdravnik k javni bolnici v Murski Soboti. ♦ Krajevni organizaciji JRKD pri Mali Nedelji in pri Sv. Duhu na Stari gori priredite svoja občna zbora v nedeljo 2*5. t. m. in sicer prva ,po rani maši, dTuga pa ob 2. popoldne pri g. Verzelu na Stari gori. Kot govornika nastopita na obeh gg. posla nec Zemljič in banovinski svetni.k Skuhala. ♦ >Ufa-film< pride v Jugoslavijo. Naša državna filmska centrala je bila ustanovljena v glavnem zato, da pospeši produkcijo domačega filma. Zaradi težkega gmotnega stanja se doslej ni mog.io mnogo storiti. Vendar ,pa se je državni filmski centrali posrečilo, da je za našo državo zainteresirala tuji kapital. Tako bo v kratkem prišel v Jugoslavijo zastoinik največjega filmskega koncerna v Nemčiji — >Ufa-film«. že prihodnji mesec prispe dir. Schntz, šef produkcije kulturnih filmov s celim štabom režiserjev in operaterjev ter Ufin avto za snemanje filmov s stabilno aparaturo. Ufa-film se bo v prvi vrsti bavil s snemanjem najlepših krajev Jugoslavije, snemal pa bo tudi ljudske šege ter našo industrijo. Ker ima Ufa 288 lastnih kinematografov po vseh kontinentih, bo predvajanje naših filmov dragocena propaganda za našo državo in našo industrijo. ♦ Deklica je zgorela, V sarajevski bolnici ge umrla petletna deklica Sonja, hčerka Hamdije Zufooviča. Preteklo nedeljo, ko se ,ie ostala sama doma in se igrala pri ognjišču, se ji je vnela obleka ter je kot živa bakla hitela iz hiše. ♦ Stekla mačka ogrizla celo rodbino. V Seln Žabnici pri Ogulinu je rodbina Galac imela mačko, ki je v zadnjem času kazala simntome stekline. Mačka je ogrizla otroke, ki so se radi igrali z domačo >mueo«. Kakor se je pozneje domalo, je mačka bila stekla. Otroke so poslali v zagrebški Pa-steurjev zavod. ♦ Svatovščina in mrlič v isti hiši. V nekem selu splitske okolice se je pretekli ponedeljek vršila svatovščina ob žalostnem dogodku v hiši. Mladi nevesti je umrla mati. ki so jo položili na mrtvaški oder, dočim se je po poroki v sosedni soibi vršila svatovščina, ki se ni več daila odsoditi. * Imenovanje v duhovniški službi. Kakor javljajo »Službene Novinec;, je g. Ivan Kot nik, doslej župnik na Cetinju, imenovan za konzultorja barske nadškofije v zetski banovini. + Vpisovanje za poletni semester na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani bo trajalo od 1. marca do 10. marca. Ob in-skripciji se bo ravna'o takole: Dne 2S. febr. dobi lahko vsatk slušatelj -pri službujočem organu pri vhodu v glavno univerzitetno poslopje listek s tekočo številko. Nato dvigne pri vratarju potrebne tiskovine in po-no in izpolni dokumente. Naslednij dan, 1. marca, se javi v k ve s turi s pogoščenimi tiskovinami in ipriznanicami o plačani šolnini in takso za zdravstveni fond. Prav tako veljajo odtred/be pri poslovanju za prihodnje dni: listki s tekočo številko naj se jemljejo dan pred inskripcijo. + Službeni list dravske banovine objavlja v 15. letošnji številki: Uredbo, s katero se zakon o kmetijskih kreditih spravlja v sklad z zakonom o Privilegirani agrarni banki in z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na u.nravna območja; pravilnik o upravljanju fonda za podpiranje zadružništva in zniževanje obrestne mere, ki je pri Privilegirani agrarni banki; odločbo ministrskega sveta za denarne zavode ter objave banske uprave o pobiranju Občinskih trošarin v letu 1933 + Oče desetih otrok utonil. V bližini Tešnja v okolici Banjaluke se je pripetila huda nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečil veleposestnik O mer Džonlagič iz Koleševiča. Na čolnu je preko reke. ki je bila deloma zamrznjena peljal v mlin vrečo koruze. Ko je na cM ju dvignil iz čolna tež-ko vrečo, se je pod njim udr.l led in nesrečni veleposestnik je izginil v vodi. Omer zanušča ženo in deset otrok. Z MASKAMI S Potop sveta »Noetova barka« Alegorija borbe narodov, kateri so v vsakem času poznali samo edini idol — zlato! — Velika požrtvovalna ljubezen dvoje mladih ljudi, kateri pridejo s trpljenjem v boju na pravo pot. na pot, ki jo je rekel Gospod: . . sreča, ljubezen in blagoslov!! Monumentalni filmski umotvor. ki se predvaja danes ob 4.. V28 in 9 uri zvečer ob znano najnižjih cenah Din 2.—, 4.—, 6.— v KINU »LJUBLJANSKI DVOR«. ♦ Dar C IVI D Josip Zupančič iz Ljubljane je daroval družbi sv. Cirila in Metoda 100 Din o priliki svoje srebrne poroke Iskrena hvala' ♦ Prometne knjižice za motorna vozila in za fijakarske in polfijakarske vozove. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike navedenih vozil, ki še nimajo prometnih knjižic, nai se nemudno zglase pri upravi ■policije na Bleiweisovi cesti 22 v sobi 11 v svrho prevzema. Rok za vplačilo prijavne in letne takse poteče 28. t. m Zamudniki bodo v smislu zakona o taksah občutno kaznovani ♦ Prej so mislili, da je hladno in suho vreme najbolj zdravo, sedaj pa ni več tako. ker se tudi v takem času pojavlja hri-pa s svojimi nevarnimi posledicami. Letos ko je hripa zavzela spet tolike dimenzije se je ponovno dokazalo, da je učinek Aspirin taiblet >Bayer« proti hri.pi neprekosljiv To pa velja tudi pri raznovrstnih prehladih, ki se sedaj pojavljajo tako številno ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz LfaMfone u_ Proslava rojstnega dne prezidenta češkoslovaške republike dr. T. G. Masary- ka. Kakor vsako leto. bo tudi letos Jugo-slovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani skupno s češkoslovaško občino v Ljubljani posebno proslavo 83 obletnice rojstva pre-zidenta češkoslovaške reoublike, dr T G. Masaryka in sicer 4 marca s slavnostno predstavo Dvofakove opere »Rusalka« v Narodnem gledališču v Ljubljani Po predstavi bo v prostorih restavracije »Zvezda«-sestanek vseh prijateljev češkoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti u— Koncert Cirii-Metodoveaa zbora. Na sporedu bodo samo skladbe širokega stila najnovejše in novejše ruske glasbe, ki jih ie zbor izvajal že pri svojem koncertu v Zagrebu lani 8. decembra. »Cecilija* priznani najboljši glasbeni list v Jusoslaviji, niše o tem koncertu v svoii prvi letošnji številki: vZbor je glasovno in intelektualno odličen Imamo prvorazredni reprezentativni zbor Omenjenega dne se ie vršil v ka- Smo pred poŠto se dobili, tozadevno se zmenili: naj god svetega Matije se pri Slamiču zalije! tedrali pred par tisoči izbrano koncertne publike izredno zanimiv in usnel koncert. Poedine skiaube so bile izvedene izredno lepo. Zbor jc discipliniran, kar se nosebno •kaže v lepi deklamaciji teksta, v jasni ritmiki, ki je ponekod zanimiva in težka. Zbor jc pokazal svoje življenje v dinamiki kakor i v brzini, pevajoč vse rezistre od PPP... do fff, vodno na solidni ba-si basov, ki so uprav grmeli kot pedali. Vsekako s tem nastonom odlični Ciril-Metodov zbor 1P0 enem letu dela dokazuje izredno sposobnost svojega Zborovodje, ki je znal v svoj zbor vliti toliko logike in toplote iz svojih prvovrstnih duševnih glasbenih zmožnosti, a dokazuje tudi resnost in razumevanje vseh pevcev in pevk kolektivno, ki so s svojo nesebičnostjo in marljivostjo dosegli tak uspeh«. Koncert bo 4. marca (sobota) ob 20. v Unionu. Vstopnice in sporedi so že v predprodaii v koncertni posredovalnici Glasbene Matice. V nedeljo ob 3« popoldne OTVORITEV nove smuške SKAKALNICE NA SISENSKEM HRIBU u— O zaščiti civilnega prebivalstva proti vojnim plinom bo predaval za zdravnike sanitetni podpolkovnik dr. L. Debeljak v soboto 25. t. m. ob 18. v sejni dvorani mestnega magistrata. Gg. zdravniki so vabljeni, da se predavanja gotovo in polnošteviiuo udeleže. u— Precorodovci! V soboto 25 t. m. ob pol 5. popoldne bo predaval g. ravnatelj Lovšin o sodobni politiki in gospodarstvu doma in drugod. Vljudno vabljeni čia-u SOP Za člane udeležba obvezna! u— Prosvetno-družabni večer. >Krke« bo drevi pri Mikliču. Predavanje o razvoju mode s skioptičnimi slikami in filmom Predavatelj A. Paulin. Godba jazz Odeon. Vstop vsakomur prost! Brez vstopnine! u— Jadranašice! Danes ob 2 popoldne se bo vršil važen debatni sestanek zaradi zabavnega večera Prosim Dridite vse! n— československa Obec v Ljubljani prosi opetnč svč členy, aby se co možna v nejhojnčjšim počtu sučastnili Valne hro-mady, ktera se kona dne 25. unora v sobotu v osm hodin v restavraci Hvečzda. Vybor. u— s Revna kot cerkvena miš« ZKD je nam pripravila za zadnje pustne dni najboljšo veseloigro po znanem istoimenskem gledališkem komadu. V filmu nastopajo znani igralci in igralke filma: Charlotte Ander, Grete Mosheim, Paul Horbiger, Paul Morgan, Fritz Griinbaum, ki skrbe za obilo smeha, veselja in zabave! Predstave bodo danes in jutri vsakokrat ob 14.15 in na pustno nedeljo ob 11. uri ob najnižji vstopnini u_ V delavski zbornici bo prihodnji torek zvečer družabni večer društva »Tabor« Program te pustne prireditve, ki ga bodo izvajali društveni odseki, med njimi priznani mešani pevski zbor, bo izredno privlačen in ples, ki mu bo sledil ob zvokih izvrstnega jaza, bo nedvomno privabil mnogo dobre zabave željnega občinstva. Toliko bolj pa je to pričakovati, ker je čisti dobiček namenjen brezposelnim u— Matija led razbija. Od sobote naprej je v dravski banovini počasi snežilo brez večjih snežnih viharjev. V splošnem je padlo po raznih krajih banovine 20 do 70 cm snega, največ v Kranjski gori in na Kočevskem Po Notranjskem in na Krasu še divja burja V Ljubljani je padlo snega do 25 cm. Splitska proga od Karlovca na-preij je še vedno zasnežena. Na železniških progah v območju dravske železniške direkcije pa je promet povsem normalen Tudi avtobusni promet jc v naših krajih reden Včeraj se je vreme preokrenilo in zapihal je jug. Pravijo, da bo letos Matija dobro led razbil in da nastopijo kmalu prav topli dnevi. Februarja letos sploh nismo imeli kdove kako hudega mraza, najnižja temperatura jc bila 13. t. m., namreč —8.7 C, dočirn je bil lani ob istem času hujši mraz, ko je toplomer beležil —23.5 C. Od one silovite zime 1. 1929., ko je bilo mraza do —34 C, je letošnja zima ena najmilejših. Najboljšo obrambo proti prenosu nalezljivih obolenj potom dupline v ustih in grlu tvorijo okusne ANACOT PASTILE DR. WANDERJA Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega omota Din 8.—, velikega Din 15.—. u_ Uporaba dvigala v nebotičniku brezplačna. Opozorjeni smo bili, da se jc na dan otvoritve kavarue v nebotičniku, dne 22. t. ni od nekaterih strank pobirala nekaka odškodnina za uporabo dvigala, in sicer po 1 Din od osebe. Opozarjamo občinstvo, da je prevoz po dvigalu brezplačen in nima nikdo pravice zahtevati od kavarniških gostov kake odškodnine. Omenjeni primer je prijavljen policiji, ki preiskuje zlorabo. u_ Spremembe posesti v Ljubljani. V ljubljanski zemljiški knjigi je bilo februarja doslej zaznamovanih 24 kupnih pogodb, ki se nanašajo na spremembe posesti hiš in zemljišč V Ljubljani sami je bilo 11 takih transakcij. Gre v prvi vrsti za nakup stavbnih parcel in v drusi vrsti za nakup niš Na pomlad je pričakovati najbrž živahnejše stavbno gibanje u— Občni zbor Splošnega ženskega društva in njega odseka Zveze gospodinj se bo vršil S marca ob 10. v prostorih Splošnega ženskega društva na Rimski cesti 9 u_ Čigava je obleka? V nekem stanovanju v Florijanski ulici jc policija zaplenila celo košaro najrazličnejše obleke in perila V hišo je zanesel košaro neznan človek in jo pusti] tamkaj, ne da bi povedal, črpava last je Košara je na ogled na policijski upravi V KAZINI (VELIKA IN MALA DVORANA 2816 KONN1-JAZZ SOKOL II. u_ Dva surova napada. Čevljarja Miho Kamplja, stanujočega v Jaršah, je včeraj dopoldne napadel lastni sin Janez. Fant je prišel domov hudo vinjen in ga je oče pokaral, kar pa je Janeza silno razjezilo. Skočil je v očeta, ga pobil na tla in mil prizadejal poškodbe po vsem životu. Hudo jo je izkupil tudi mlinar Anton Renko z Brezij na Gorcuiskcm Napadel ga je njegov pomočnik, ga obdelal s polenom po glavi ter mu prizadejal tudi hude notranje poškodbe V splošno bolnico so včeraj pripeljali še IG letnega trgovskega vajenca Konstantina Kukoljana iz Radeč, ki si je pri padcu na zmrzli cesti poškodoval levo oko. v restavraciji »Emona« u_ Namesto cvetja na krsto blagopokoj-nega g. Gregorja Laha v Ložu daruje za dijaško kuhinjo , Domovino*; 200 Din rodbina Trošt-Tavčrrjeva. u_ Za taborsko maškarado >Bela noče so v predprodaji vstopnice od danes naprej ob uradnih urah v društveni pisarni, isto tam se tudi rezervirajo lože. Električna cestna železnica bo imela ta večer svoje postajališče na križišču Sv. Petra ceste in Fugnerjeve (škofje) ulice. u— Rega, rega, kvak, kvak tako nas vabijo mične žabice, lahkokrili metuljčki, pestre cvetke, brhki mladci r narodnih nošah ter dimnikarčki, klovni, urne sobarice in vsa ostala pisana mladež, na ringaraja TKD Atene, ki se bo vršil na pustno nedeljo ob 16. v Unionu. kjer nam ob zvokih Cvirnove godbe pokažejo, kaj so se naučili v ritmičnem tečaju Atene, ki ga z vso vnemo vadi gospodična Maša Slavčeva. Vse informacije v pisarni Atene, Prečna ulica št. 2., pritličje, istotam tudi prijavnice \ ^ H^tVi M" '•. '••. ;}; . .•.. it.--. Jutri premiera najnovejšega mo-numentainega zvočnega velefilma! Strah Indijskega oceana JUTRI PREMIERA!! „Zvočai kieo Ideal" kakor 6am pravi, sveto služil samo literaturi. V nadaljnjem delu svoje razprave skuša Plpstenjak na osnovi korespondence s Tur-nerjom osvetl ti Aškerčevo osebnost v času, ko je bil nasproti Cerkvi svoboden, a se je moral boriti z novimi literarnimi struiami. ki so med tem prodrle v slovensko književnost. Naravno je, da so mladi modernisti takoj trčili z Aškercem in pa skušali kot itrlavarjat: dotlej veljavne književnosti in nje miselnosti kritično pretresti ter si izbrati samo to. kar se je prilecralo njihovemu estetskemu in umetniškemu nazira-nju in vrednotenju. Dr. Turae.r je postal med tem že prileten mož z ustaljenimi nazori in z nekakim liberalno - aristokratskim pogledom na ljudi. (Tudi tu vidimo, kako vse življenjske forme nujno prehajajo v neko shematično«t. ki io v slikarstvu imenujemo akademizem, v poeziji pa bi jn morda lahko označili klasično, in kako hitro se ljudje in stvari postaraio). Zdaj se oba veljaka- Tur-ner in Ašker strinjala v sodbi o ' modernih?, Aškerc tem bolj. ker je bil začp] konflikte ž njimi. Plesteniak citira zanimivo Vterarno izpoved Aškerčevega mariborskega prijajelja in svetovalca, ki štpje mo.l osovražene mo. derniste. polp domačih začetnikov Zolaia. Verlainea, Maeterlincka. Ibsena. Harmana Bahra. Nietscheja — imena, ki so delno literarni generaciji 1. 1933 že npsodobna in zastarela... Iz Aškerčevih pisem Turneriu navaja Plestanjak tudi ta-le odstavek o Cankarju (iz pisma z dne 24. februarja 190G): »Cankarjevih spisov ne čitam več, odkar je bil (1 1900.) objavil proti meni podel pam-flet. Pamflet st je subjekt najnižje kategorije — in zato za mojo osebe; sploh ne eksisti ra. Da hvalijo na vse pretege vse vprek, kar Cankar napiše, se nikar ne čudi. Med najmlajšimi literati obstoji namreč nekak kar-tel. katerega anonimni člani drug drugega povzdigujejo. A kdor ni član te »wechsel-seitige liter Versicherungsgesellschaf«. temu Bog pomagaj, če hočeš... Jaz sem tem kartePstom »luft? in ker vrhu tega celo na Krnniskem nisem roien. me ne morejo videti. Vid š. take razmere vladajo ned ljubimi Slovenci... Razočaran, zagrenjen in užaljen, občrtljiv za vse. ker se ie le malo dotikalo njegove o^ebe. se je Aškerc počasi pogrezal v tiho sovraštvo do svoje literarne okolic? n v gorjupi pesimizem. Jezilo ga je, b' niso o njegovih novih knjigah, ki so nedvomno kazale vedno večji minJ6 v razmahu njegove stvarjalne. umetn:ško - oblikovane sile. list) takoj na dolgo in široko pisali. V tej užalje-nosti, v občutiu, da je zanostavlien in pr°zi-ran. je Turnerju izpovedal tudi svoje mnenje v žurnalistiki: »Vse napreduje, samo naši žurnalisti so ostali — no večiV! —stari zaspanci in nevedneži napram domači literaturi. Po tedne in tedne moraš čakati, preden ti izkaže tak go«pod redakteur posebno milost da lakonično omen: tvojo knjigo, ki se mu je poslala na ogled in v naznanilo. Seveda za vlome, pretepe, amore in druge škandale imajo pač več interrea. Ali imaš kaj respekta pred temi drvarji?« Ni čuda, če je tako zagrenjen človek moral naposkd obeod ti tudi sebe in svojo mladost. V pismu Turnerju 21. februarja 1911.), kakor ga citira plestenjak. pravi Aškerc: »Tisti elavospevi mladosti se mi zdijo pretirani. Mlad človek je neveden kakor tele na paši. Dela neumnost1, ki ee jim v zrelejših letih sam smeje. Ne zna iobro izkoristiti časa in misli če je dovršil take in lake šale. da že ve do?ti al; celo vse. Ne, najvišja šola je življenje in najlepši sad zrelih lel je modrost, ki uči človeka, kako zanimiv je svet. pa obenem tako ničev.« Tako pravi oni Aškerc, ki je nekaj let pred tem meril svoje nasprotnike po tem, ali imajo maturo al! ne in ki ie nekoč, tolikanj veroval v življenje. v ljudi, v razum. Vsekakor je Aškerčeva osebnost zanimiva. Tiha drama njegovega ž vljenja. njegova borba z okolico in z usodo je poleg Prešernove. Levstikove in Gregorčičeve ena najznačilneiših duhovnih dram slovenskega človeka. Jan. Plestenjali je s svojim obiavljanjem Aškerčeve korespondence s Tarnerjem in z razpravo v »Častu. ki smo iz nje posneli nekate-e zanimvosli. mnogo pripeval k spoznavanju intimnega Aškerca in k večjemu razumevanju onega elementa Aškerčeve poezije, ki je neposred. no oseben in umljiv samo tako. da oozna.no tudi osebnost, katera se tu -viraža Zelet' b' b;lo. da bi dobili rim nrei izčrpni in zaklin čeno. docela objektivno monografiio o Aškercu in njegovem delu. ki b' avtorja »Balad in romanc« pravično osvetlila z vseh strani, ga pokazala v njegovem okolju, pa tudi v njegovi psihološki svojstvenosti. —o. O gledali^i krizi je pričel objavljati Gledališki list ljubljanske drame daljši članek prof. Osipa šesta. Pisec med drugim ugotavlja: »Od leta 1913, ko je bil položaj tak, da je bilo gledališče do malega zaprto in je bila sezona 1913_14 le inte-rimnega značaja, pa do danes, ni bil položaj nikoli tako težaven in, morda ne rečem preveč: celo obupen! Kako to pride? Prvi del odgovora je lehadt. Gledališče se je leta 1920. podržavilo, ves obseg delokroga se je ugotovil in iz tega se je določila dr žavna letna subvencija. Ansambel in potrebe so se prikrojile po subvenciji vsa or. ganizaedja je bila zasnovana v dobri veri. da je to trajno ali pa vsaj za dobo. v ka teri se lahko izvede in upelje redno poslovanje takega zavoda, ki za enkrat še ni imel tradicije. A že po dveh letih se izka že. da se na te letne dajatve države ni zanesti in na to se zmanjšuje jubvencija od !eta do leta in to znese skupaj letno 2 mi. lijona dinarjev. Taka je ena p'a t Druga pa je ta da so ostale vse druge zahteve do malega iste kot so bile pri izdatnejši subvenciji — oeobja skoraj ni mogoče re ducirati. vsega ostalega ne spreminjati kajti spremembe znižujejo nivo dela Ob činstvo, ki je imelo skozi toliko sezon vzgledne predstave, se ne bo zadovoljilo z besedo »štednja«, ako bo gledalo slabo predstavo — občinstvo hoče popolnoma upravičeno dobro robo.« — K članku prof. šesta se bomo vrnili, ko bo zaključen. Pesniški uspehi Alojza Gradnika. Knjiga izbranih pesmi Alojza Gradnika '•Svetle samote«, ki jc izšla za božič v Ljublja_ ni, beleži že sedaj izredno lep uspeh. O nji je poročala vrsta srbskih in hrVatskih listov, ki sicer ne beležijo slovenskih književnih novosti, zlasti ne pesniških. Tako je prejšnji teden priobčil prav simpatično daljšo oceno zagrebški »Obzor«. Dne 23. t. m. pa y objavila beograjska »Politika« skoraj dva polna stolpca z naslovom »Poezija Alojza Gradnika« (s pesnikovim portretom) Referat je spisal književnik in profesor Trifun Gjtrkič, znan po svojih prepesnitvah Prešerna Gjukič uvodno ugotavlja, da jezikovne razlike otežkočajo Srbom neposredno uživanje starejših slovenskih pesnikov pisateljev v izvirnem tekstu da pa se po zedinjenju »u zajed-ničkom životu govorne razlike izmed ju nas i Slovenaca osetno smanjuju; da se jezik meša. a književnost sve više i sve lakše upoznaje. Današnje slovenačke pesnike mi več lakše čitamo nego one stari je.« Gjukič karakterizira Gradnikov pesniški raz. voj in samo poezijo ter izreka zelo ugodno sodbo o njem umetniški vrednosti. V poročilu je vpletenih nekoliko, zdi se, dokaj srečnih prevodov Foto.amater. Prejeli smo februarsko številko mesečnika Foto amater, ki ga izda. ja drogist Benon Gregorič v Ljubljani, ureia pa prof. inž. Leo Novak časopis je na strokovni višini in dostojno opremljen* BCLd NOC JB NASLOV MASKAKADI, KI BO NA I«jstB3 soboto 25« II* 1933 V VSEII PROSTORIH NA TABORU. u_ Ples »Grafike« bo jutri v soboto ob 20. v veliki dvorani Kazine. Dcrtojne maske dobrodošle. u_ Bela noč na severnem tečaju, letošnje pred pustne prireditve so skoro vse v znamenju krize, kajti tudi princu Karnevala ni prizanesla ta šiba božja. Najpopularnejša naša prireditev, taborska maškara-da pa jo tudi letos ostala zvesta svojemu slovesu. V soboto 25. t. m. zvečer jih bo a-seli princ poDeljal na serorni tečaj, prav na os. okoli katere se vrti naša zemlja. Cela velika taborska dvorana bo izpreme-■ it-a v uno samo ogromno severno deželo, ''••d snežnim m'»težam — naročenih je nn *>iili..;one snežink — st- >bosTe izneb>!i vs«*^ ? :rbi ;n ledene core in do'?«" sveče vas bo-<'r> očarale, (ia bosTe še dolgo poinniii to krasno noč. V svetlobi severnega sija si bosTf. lahko oeledali izgubljeni Nabilov z-akoplov pa tndi Nabila samega v njego-vr-m rdečem šotoru. V gornji stranski dvorani pa 1» krasno dekoriran ,Bar pri lede-ceni sreči-.-. Načrte za d<'ko.ra<-ije jo tudi Ie--f.»> napravi! br. Tirof Sič, ml. izdela! pa f <=a slikarska rWa ros umetniško g. Mago-'■<■. Deviza maškarade je Bela noč. Vsiap-it iD-a 15 Din. u_ Srčkov večer Sokola Vič na pustno ■c "bnto v Sokolskem domu ho največja družabna prireditev lo-tošnje sezone na Viču. Sijajne dekoracije v dvorani, bar, dve god-ri. prvovrstna pijača in jedila, volitev nao--pše maske in kraljice srčkov, poleg mo-eruib plesov tudi valček in končno bla-iin>«ki pios. vse to bo nudilo posetnikom osa no kaj uric neprisiljene zabave. Po-• a.iališče cestne železnice bo ta večer tudi -..red Sokolskim domom. aa kar onozar jamo ljubljanske goste. Skratka, večer bo ružatoen iti prijeten, zato naj nihče ne izostane. Vsi bratsko in vb; ud do vabljeni! Zdravo! u__Preporod bo imel jutri svojo rodno esno vajo. Začet-k ob 20. v Trgovskem '.ima. Igra priznani in priljubljeni Ronnv- ;azz. LEP TRGOVSKI AL se odda s 1. aprilom 1933 •. hiži Jadransko podunavske banke, Se-Imburgova ui. št. 7. Resni interesenti naj se obrnejo na ravnateljstvo Jadransko podunavske banke, fiiijaie v Ljubljani. 2S47 Maribora a Voiašfti pt«sr!ed starejših letnikov. (' pr.Vk: JetoSnjega glavnega nabora bodo •:omi*l-j-sko pregledani tudi vsi vojaški ubežniki starejših letnikov, k,i se čutijo za i.iaško slaižbo nesposobne. Zaradi tega -e morajo vsi v poštev prihajajoči obvez-ki rojstnih ie ni i kov 188.3. do 1906., ki so " i ni iu se čutijo za vojaško službo nespo-v>bne, javiti od 1. do 8. marca med uraa-;ni urami v mestnem vojaškem uradu na Somškovem trgu 11. S seboj jc treba pri-r.csti vojaško i spravo in dcmovTM-co. fnva-■'Om iti stalno «•£soosobnim se ni treba javiti. d— Mctooc-ološlra postaja Aenokluba na Pohorju. Mariborskemu Aeroklubu se jo .osrečilo izposfcrvati od vojaške uprave ;'ostavkev meteorološke postaje v »Se--;orjevem domu* na Pohorju. Postaja bo najvišje v vsej državi ter bo velikega pomena ne e za znanost ,temveč tudi za ie-ta'stvo .prav .posebej pa še za bre-zmotor-ie-tanje na Pohorja:, ki se je izkazalo kot ;:a. dealnej?e za te svrlie. Dnevna vremenska poročila bodo nedvomno rzborno ••/../.:-. a tudi našim zimskim športnikom in tu-istom a— Upokojeno učiteljstvo se sestane zopet v četrtek 2. marca ob 15. v dvorani Nabavljale zadruge državrJh nameščencev na Rotovškem trgu. a— Iz gibanja državnih upokojencev. Novoizvoljeni odbor Društva jiugoslove-n--"•<.'h državnih upokojencev v Mariboru ima -sebinsko se vedno razvija Ln izpopolnjuje. V februarskem zvezku so izšli članki: Fotografiranje z najmanjšo zaslombo (Andri-;ja Dvonrki: Sredstva za razstavljanje in .-ustavljanje televizijskih slik (univ. prof. .Marij Osana); Globinska ostrina in upo. raba zaslonke (prof. inž. Leo Novak). Na. ifiije oblega števil'ka vr°to rubrik in lepo število ilustracij, delno na posebnih prilogah. Razori: Ust za odraslo mladino. Pravkar je izSla prva številka novegs> sioven. skega mesečnika iRazorii, ki ga je začeto izdajati v redakciji Toneta Gasparija .Udruženje jugoslovanskega učiteljstva meščanskih šol, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani«. List je namenjen mladini meščanskih šol in oni. ki ^odrašča in dorašča«. Na uvodnem mestu je izšla pe-ffm Toneta Seliškarja ^Mladina sporoča svojemu narodu«, nato se vrste: začetek zgodovinske povesti like Vaštetove ^Zaklad v Emoni«, črtica Jože Herforta ^Beli jezdec«, članek Albina Lajovica »Kaj de_ lajo tržiški meščani«, Rudolfa Pečnjaka kulturno-zg^-dovLnska primerjava >Sv. «a-va A. M. Slomšek, J. J. Strossmayer«, Pavla Kunaverja prispevek »Med skavti«, Branimirja Kozinca članek »Zlata Praga«. Rubrika »Naša delavnica« bo posvečena ročnemu delu. Tu se začenja daljši članek Drag Humka »Izdelki iz protja«. številko zaključuje obilen drobiž raznovrstnega značaja. Časopis je seveda ilustriran. Ce mu bo uspelo zajeti doraščajočo mladino izven srednjih šol in jo zainteresirati za samoizobraževanje in posebej še za domačo literaturo, bo novi slovenski mesečnik opravljal pomembno kulturno delo. — 'Za. beležimo naj zanimiv pojav, da imajo "'Razori« urednika na Rakeku, izdajatelja v Ljubljani, upravo in tiskarno (Mariborska .iskarna) na v Mariboru. do nadaljnjega! svoje redne seje vsako soboto ob 14.30 v Cankarjevi sobi Nabav-Ijalne zadruge na Rotcrvšem trgu kjer se dobe tudi vsa. pojasnila iai vpisujejo novi člani. a— Cvetje v snegu. Na nekem vrtu na Pobrežju pri Ma.riboru se ]e te dnL, ko je zapadlo okrog 35 ar. novega snega, raz-cvela češnja, kakor da smo sredi maja. a— Nočui napad na Pohorju. V sredo zvečer je napadel na Pohorju neznan kmečki fant z nožem nič hudega slutečega oskrbnika »Senjorjevega doma« 24!etnega Ludvika Rajšpa in ga večkrat zabodel v glavo in prsa. Ranjenca so prenesli v dolino .nakar ga je mariborski rešilni avtomobil prepeljal v mariborsko bolušnico. h Celja e— Krajevna organizacija JRKD za mesto Celje je imel v sredo 22. t. m. zvečer v ktebevi sobi v Celjskem domu dobro ob- iskan San5ki sestanek, na katerem so bil« obravnavane razme aktualne m zanimive z 3. (j^ v 6 e— Celjski občinski bo imel danes ob 18. redno sejo. e— Dve neSrečL V torek zvečer je žerjav zadel 291etmega. pri gradnji Gostilničar-ske pivovarne v Laškem zaposlenega so-daria Antona Hanžla v desno ramo in ga občutno poškodoval. V Št. Juriju ob južni žel. si ie 101e>tna žeie-značarieva hčerka Jožica Jeričcva 21. t m. zvečer pri padcu po stopnicah zlomila desno podiehtn.ico. Hanžei in Jeričeva se zdravita v celjski bolnici. — V celjski bolnici je umrl v sredo 601etni brezposelni rudar Karo] Rajk z Lavo pri Celju, včeraj pa 20!etna Jožefa Van-ovškova iz Zavodne, delavka v tovarn: Brauns. e— Elitni kino Utrfon. Danes ob po« 17 in pol 21. zvočna veseloigra »Kiki« ia zvočna predigra. (n O S p O češkoslovaška bo aajela notranje posojilo Praga, februarja, kreditne razmere v Češkoslovaški kažejo v novt»n letu »nailie vidnega izboljšanja, kar mu n potrjuje na eni strani znižanje diskonta Narodne bnake na izredno ni/.ko mero 3.5 odst (15. januarja od 4.5 na 3-5 odst.), na drugi strani pa zlasti okoinost, da češkoslovaška vlada vrši že priprave za najetje notranjega investicijskega posojila. Težikoče, ki so v zvezi z mednarodno kreditno krizo in s ponovnim poslabšanjem gospodarske d kovnost i nastopile lani tudi v češkoslovaškem kreditnem gospodarstvu, sicer še niso docela odstranjene in so denarni zavodi pri kreditiranju (zki-sti dolgoročnem) nadalje precej ireservi-r«ni, vendar je povsod opažati povračanje v normalne razmere. Nezaupanje v denarne zavode sc je pojaviilo le v omejenem obsegu, pa ie kmalu zopet popustilo, tako da češkoslovaški denarni zavodi v celoti ne bodo niti z:: preteklo leto ;/kazali znvnnj-šanja hranilnih v Ion. Pa tudi pri onih denarnih zavodih, kjer so lani dvigi presegali dotok novih vlog, nazadovanje ri zavzelo večjega obsega. Zaupanje v denarne m vode, ki je za redno gospodarsko življenje tako neprecenljive važnosti, se je kmalu znova utrdilo, kar je v znatni meri pripisati okolnosti, da ni priso kakor v mnogih drugih državah, do nikakega večjega poloma in je tudi uspelo prebroditi krizo brez kakega zastoja v izplačevanju vlog. V Češkoslovaški sami morda podcenjujejo v tem pogledu pomen žrtev, ki jih je prevzela češkoslovaška država, da prepreči kakršnekoli pojave, ki bi bili zmožni neugodno vplivati na zaupanje naroda v denarne zavode. Posojilo, ki ga namerava sedaj najeti država na notranjem trgu, ima predvsem namen, pridobiti sredstva za investicije, ki naj blažilno vplivajo na nezaposlenost. Ra-piden padec češkoslovaškega izvoza v zadnjih letih, ki v odstotkih presega povprečje v drugih državah, je zaradi precejšnje odvisnosti številnih industrijskih panog od izvoza povzročil povečano brezposelnost, ki v industrijaliziranem zapadnem delu države ne zaostaja za brezposelnostjo v velikih zapadnih državah. Za konec februarja, ki običajno prinaša sezonski mak^-muin 'brezposelnosti, pričakujejo, da bo vsega okrog '»00.000 brezposelnih delavcev. To je ogromno število /a državo s 11 in pol milijona prebivalcev. Za konec preteklega leta je statistika izkazala 7-19.9CO brezposelnih nasproti 4S6.400 ob -koncu leta 1931., 239.600 ob koncu 1. 1930. in 52.800 ob koncu 1. 1929. Razvoj brezposelnosti narekuje odločilnim ein tember 50; turščica: za maj 25.375, za julii 27.125. za september 28.875. + lVinnipeg (23. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za maj 4S.75. za julij 49.625. za oktober 50.75 + Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca ta žito zelo čvrsta Nudijo se: Pšenica (mlevska voznina slovenska postaja, plačilo 30 dni): baJka 76 k« 290 - 292.50: baška. 77 ksi 297.50 - 300; tiiršrica (mlev. voz!, slov postaja, plačilo 30 dni): času primerno suha. promptna 122.7/) — 125: za Februar 127.50 — 130; moka (mlevska voz nina. slovenska postaja, plačilo 30 dnu: baška. >0« 450 - 455: banatska. s02« 460 + Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca mirna. — Promet 36 vagonov. Pšenica: baška okolica Novi Sad, baska, potiska, srednje- in gornjebaška. sremska 234 — 236; baška, okolica Sombor 232 do 234; gornjebanatska 231 — 233. — Jefmen: baški in sremski. 64/65 kg 110 2« 335 do 350; >5« 315 - 330; >6z 290 _ 300: >71 200 - 210. ,8« 90 - 95 Otrobi: bahaški v j itastih vrečah 70 — 75; banat-ski v jutastih vrečah 67.50 — 70. Fižol: baški m srunski beli 117 50 - 120 -b BudlmpcSlanska terminska borza (23. t. m.). Tendenca slaba. Promet sre-den. P Š e n i c s : za marc 12.70—13.71, za maj 13.85—13.86. R ž : za marc 7.06—7.07, za maj 7.57—7 58. Turščica: za maj 7.34—7.36, za julij 7.75—7.7S. SIVIM* -f Zagrebški živi;iski Sejem (23. t. m.) Dogon bolj slab Cene zaradi večjega po- vpraševanja nekoliko krepkejše. Trgovali so se za kg žive teže: biki po 3.50, krave za mesarske svrhe po 2-50 do 2.75, krave za klobase po 1.70 do 2. junice za mesarske svrhe po 3.75, voli I. po 4.50 do 4 75. II. po 4. junci po 3.25 do 4. svinje pitan* p j 8.50 do 9. teleta po 4 do 4.25 Din Zaklane svinje sremske so bile po 10.50 do II in zaklana teleta po 7 do 8 Dn za kg žive teže. Cena krmi: detelja po 65 do 85, ota-va 60 do 85 Din za 100 kg. a d Petek. 2L februarja. LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Med brati muslimani (V. Pimat). — 12.15: Ploš-e. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30:: Valčkova ura salonskega kv nteta. — 18.30: Slovenske govorice. — 19: Francoščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Večer češke glasbe: Saloa-ftki kvintet in samosp. cdč. Marenlre ITanševe. 21.30: Prenos iz Zvezde. — 2215: Cas. poročila. Sobota. 25. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. — 17.30: Salonski kvintet,- _ 18.30: Angleščina. — 19: Delavski zaupniki in pravica združevanja delavcev. — 19.30: Iz zgodovine filozofije. — Prenos opere iz Zagreba. — 22.30: Čas. p<>-roč la. plošče. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 15: Lahka godba. — 16: Narodne pesmi. — 19.30: Plošče. — 20: Prenos iz Zacrreba. — '-:>FB 1° 30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz gledališka. — PRAGA 19.35- Koncert in ogreta iz Bratislave. —1 22.4.": Tlošče. — BRNO 19.25: Program kakor v Prniri- — VARŠAVA 18.25: Lahka glasba. — Karnevalska mtizika. — 22 05: Chopinove klavirske skladbe. - 23: Plesna glasba — DUNA.T 11.30: Lahka godba orkestra. — 16.15: Koncert orkestra mandolin. — 17.30; Lahka sodba. — 20.30: Operetni večer. _ 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20: Predmetno veselje. — Prenos plesne glasbe. _ KoNIG^-BERG 1S.40: Pesmi. — 20: 11) let karnevala. _ 22.15: Program kakor v MiihlafkeTju. - 23.30: Godba za ples. _ MCIILACKKR 19.30: Pevski koncert. — 20: 111 let k:>rm--vala v Kolnu. — 22.40: Pripravljalna kini varska konferenca. — 23.30; Prenos pletin"-ga koncerta iz Londona. — BUDIMPEŠT\ 18.45: Koncert orkestra. — 20.15: l"ra ugan\\ Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani števil&e za označbo kraia pomeuiCo: L. Cas opazovanja, 2 stanje barometra. 3 temperatura, 4 reiat^na vtasa v %. 5 smer i«t 1 —l". 7 vrsta padavin 8 padavine » mm Temperatura: prve Številke pomenijo najviše, iruee najnižje 'emn^-sturo 23. februarja Ljubljana 7, 753 3. —2.4, 92, mirno, 10, 2.:!. sneg; Ljubljana 13, 754.1. 0.?, 85, SV2, 9. Maribor 7, 753.5, _3, 90. mirno, 10. 2.0 snos Zagreb 7. 753.6, —3, 90. NNE1. 10. 7.0. sm-ir. Beograd 7, 751.8, 0.0, 90. mirno. 8. 2, dož: Sarajevo 7, 751.8, -3. SO, Wl, S. 1.0, sn^g Skoplje 7. 754.1 2, 80, mirno. 9, -: Split 7, 748.5, 7, 90, SWS, 10, 4. dož; kum-bor 7. 749.1, 8. 80, mirno, 10. S. dež; Ka'.> 7. 750.8, 2, 90. N4. 10. 2, sneg. Temperatura: Ljubljana O.L —2.9: Maribor 0.6, —4; Zagreb 10, —3: B^oarnd 5. —1; Sarajevo 3. —3: Skoplje 7. 1; Split 7, G; Kumbor —, 6; Rab 2. Sonce vzhaja ob 6.50, zahaJ« veselili prijetna zgodbe. Znižane cene. Premiera operete »Hieiski bo drevi. Libreto je napisala go.?pa Viarv (uir-den, u glasbil pa ga je prof. Saša Santel. \ opereti nastopajo: Milan, vitez Kozj-dolsm, upokojeni politik in navdušen športnik g. Zupan; Alenčiča, njegova hči ga. Ribičeva; iiiiss James, gjvernantka pn Gorniku, bivša cirkuška jahalka ga. Kogejeva: Napoleon Briand, rent r iz Pariza, bivši živinski trgovec, sedaj navdušen športnik in nabiralec starih kamnov a. Janko; njegova hTi Viviene .--ta postati sobotna premiera >Boga maščevanja«. efektne drame židovskega pisateiia Schalomn Ascha. Delo je prevedel Karlo Kocjanfič. režira VladimT ^krbinšek. Godi se ta drama v današnjih časih v Varšavi. A Iz življenja in sveta Največja in najhitrejša ameriška lokomotiva Model največje in najhitrejše ameriške lokomotive, ki je razstavljena na veliki razstavi britske industrije v Londonu Mož s potujočim srcem Senzacionalno odkritje po strelu v prsni koš 22 letni dijak Konstantin Diu je dvoril hčeri uglednega bukareškega odvetnika. l>ekle mu je ljubezen vračalo, a ko je zvedela. da dvori Diu tudi neto mladi prodajalki, mu je pokazala vrata. Dijak si je stvar vzel tako hudo k srcu, da si je nabavil samokres in si je doma pred zrcalom pognal kroglo v levo stran prsi. Veliko je bilo presenečenje zdravnikov, ko so mu mnlo nato v operacijski dvorani odprli prsi. da mu potegnejo kroglo iz src« in — srca niso našli To se pravi, Japonski Rockefeller našli so ga, a čisto na drugi strani nego pri normalnih ljudeh. Ugotovili so, da ima Diu tako zvarno »potujoče srce«, kar mu je prišlo prav, kajti tako si je bil nevede rešil življenje. Ta redka lastnost in morda tudi Diujevo pogumno iskanje smrti pa je na odvetnikovo hčer tako vplivalo, da mu je odpustila njegovo nepremišljeno koketiranje s prodajalko in se je vrnila v njegovo naročje, tako da se je stvar končala vsestransko zadovoljivo. baron Hačirumon Miči obvlada polovico japonske trgovine in ima velikanske interese na zavoievanju Mandžurije in Džehola Medved ga je razmesaril V Avstriji gostuje nekaj m leže na samnjačo. astmatičen napad, ki traja, dokler ee ne dvigne z ležišča V nekem zdravniškem listu poroča dr. Karenberg še o dveh nenavadnih prime.rih idiosinkrazije, kakor vnenujejo preobčutljivosti s tujo bestdo. Zdravnik pozna moža, ki časih povžije rt'r koščkov oranže. Posledice nastopijo taikoj. Pojavi sc astmatičen napa/d m revež ge poti. kakor Si k orači 1 na najvišjo goro sveta Isti zdravnik jc imel še drugega pacienta. Ce je pojedel slanika. se je jel znojiti na življenje in smrt V obraz je postal rdeč kakor kuhan rak. Kaj je mogel svetovati obema? Nič drugega, kakor: »Ne jejrte oranž, oziroma ogibajte se slanikov!« 2S0-letnica velikega fizika y kopališču Flinsbergu v šleziji trenirajo bodoči tekmovalci za tekmo na smučeh z motornim kolesom Renč Antoine Ferchault de Reaniaur sloviti francoski fizik, se je rodil pred 250 leti 28. februarja 1683. Njegova začetnica stoji še danes na naših toplomerih, nad skalo 80 stopinj Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi udov, zaspanosti, povzroči kozarec »Franz Josefove« gren-čice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« grenčico kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Akademija za ženske Ker nesmrtnikti v Francoski akademiji odklanjajo vstop žensk v to institucijo, eo si francoske d; me same osnovale organizacijo, ki jim bo skušala dati takšen vide/ kakor ga kažejo akademiki. Pisateljica Marija de Varlly je osnovala društvo pisateljic za ženske. De Yaillyjeva je pisateljica romanov »Solze ljubezni«. »Brez dote« in drugih. Pri ustanovitvi društva jo je vodila misel, da je treba osnovati organizacijo, ki bo pospeševaa žensko književnost, ki ne prikazuje življenja zgolj v konvencionalnih oblikah. Društvo ima tudi fond. iz katerega se bodo podeljevale uspešnim pisateljicam prmerne nagrade. Prvo nagrado je prejela pisateljica Aleksandra Berrv za roman »Moj svak gusar«. Društvo šteje med svoje članice tudi Zolajevo nezakonsko hčer Deniso Lcb-Icnd-Zola. Avstriji grozi železničarska stavka Kakor smo že poročali, bodo prejemali nameščenci avstrijskih drž. železnic letos od 1. marca dalje mesečne plače v treh obrokih, in sicer vsakega 1., 10. in 20. v mesecu. Zaradi tega so sklenili avstrijski železničarji protestno stavko, ki bo trajala 1. marca od 9. do 11. ure predipoldne. Via. ki, ki bodo v tem času na postajah, bodo morali dve uri čakati. Dunajska vlada se trudi, da bi stavko odvrnila, toda zdi se, da ji to ne bo uspelo. izišla Številka ifostrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje naslednje zanimivosti: Naslovna slika: PETER 2MITEK »ZARADI PLENA« Slika na ovitku: Havajska lepotica RERI, ki je sodelovala pri filmu »TABU«, nastopa kot plesalka v evropskih središčih Vladimir Bartol: DON LORENZO (5) NA NOHTIH JE ČLOVEKU ZAPISANA BOLEZEN Rudolf Dostal: ZGODOVINSKI RAZVOJ POUKA IN VZGOJE GLUHONEMIH (1) DRUŽINA IN DRŽAVA V ŽIVALSKEM SVETU *Lewis E. Lawes: ŽIVLJENJE IN SMRT V SING SINGU (9) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA N. S p i r i d o n o v: SAMOTNI ŠOTOR (PO SNEŽNEM METEŽU) TOLEDO, NEKDANJA ŠPANSKA PRESTOLNICA Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (91 MOČ ORKANOV — VENTILATORJI NA KRILIH ŽUŽELK — HLADILNIKI V FOTOGRAFIJI — MRAZ, VROČINA IN ČLOVEK — CESTNA RASVETLJAVA Z NATRIJEVO LUČJO — CISTI SPOLNI HORMONI — MORSKI PES. DOBROTNIK ČLOVEŠTVA — GOVOREČE PISMO — ANOMALIJE V SVETOVNEM GOSPODARSTVU — ČLOVEK IN DOM (Nakupovanje živil) — O »PREROŠKIH SANJAH« — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — FOTOAMATER — Na platnicah: O CENCAH — ANEKDOTE — HUMOR »ŽIVLJENJE FN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.--. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Divja lovca na gozdarskem plesu Prišla sta v smokingih — V Kdnigsvvusterhausnu so priredili pred kratkim gozdarji m njih prijatelji plesno zabavo, h kateri so imeli dostop samo povabljeni gostje v predpisani obleki. Na prireditev sta prišla tudi dva elegantna moška, ki ju je bila kmalu polna plesna dvorana. Plesala sta z gospemi in gospodičnami, animirala goste in zbujala splošno veselost s svojimi nastopi. Nihče ni vedel, kdo sta in odkod sta prišla. Ko je bila plesna zabava na vrhuncu, sta tujca izginila s plesišča. Izvedela sta bila namreč, da je mnogo plesnih gostov najelo sobe v hotelu. To jima je prekriževelo ra-čun ga je ranil, se mu je iztrga! iz rok. Njegoš tovariš je skušal storiti isto. a je imel manj sreče. Pobegniti ni mogel. Gozda "ji. ki so slišali iz dvorane streljanje na ulic-so pogledali v noč, kaj se godi zunaj. V -deci. da leži stražnik v krvi, so telefon i r: li po pomoč. Kmalu so ujeli beguna, k r je priboril prostost s samokresom, iskava je pokazala, da sta bila oba ne -ma« i-ca, ki sta prišla v smokingu na gozda rs i ples, divja lovca. Hotela sta se maščevati nad preganjalci zaradi kontrole, ki jim, ne dopušča živeti na tuj račun. Spomenik divjemu lovcu V gozdu pri Oldenburgn po odkrili spomenik divjemu lovcu Hinnerku Ahlersu, ki je bil zaradi prepovedanih ekskurzij tridesetkrat kaznovan, a so ga kljub tenru imeli vsi ljudje radi KARIKATURA Ženevska razoiožitvena IronJi-vnoa Odložene reči ANEKDOTA Bjo Je bil Napoleon L na vrtounau s»oie mo&, se je nekega dne raagovarjal x Du-rocom, »Ali ni res, da me imajo ljudj* za ■ek) častihlepnega?« je vpraSal oefar. »Da,« je odgovora Duroc, »®o ljudje fc" menijo, da bi radi zavzeli božje mesto, če bi se dalo napraviti.« — »Tega bi pe re? ne hotel, to ibi bila zagata.* je odvmfi Napoleon. Vsak član Hirtenberg s svojimi tvornicami, ki je postal svetovno znan zaradi transporta itatt- | janskega orožja proti madžarski meji »Moja žena hodi ves dan okrog in potem toži o glavobolu.« »In vi ne ukrenete ničesar proti temu?« »Pač, mašim si ušesa z vato.« J. R. Harrer Biseri v Moate Carin Alfred Briveux je zelo prijeten člo* vek, ima pa dve veliki napaki: rad dvori damam in včasih se udeleži majhnih sleparstev. Zdaj poizkuša svojo srečo v Monte Carlu. S smeh* ljajcm na ustnih stopi v igralnico. Igra in sreča mu je naklonjena. V listnici ima šestdesettisoč frankov. Na drugem koncu mize sedi neobi« čajno grda dama najzrelejših let. Me« žikne lepemu Briveuxu, ki pa se okre* ne v strun, ker ni niti trohico vablji* va. Zdaj opazi, da je sedla kraj nje» ga najljubkejša blondinka; njen beli vrat krasi dragocena biserna ovrat« niča. Mlada dama prične igrati V krat? kih minutah izgubi petsto frankov. Žalostna ostane in odhaja. Brivcux tudi konča igro. Mlada dama mu uga> ja. Nagovori jo. Dama se ustavi in se molče ozre v simpatičnega moža. Ali jo srne spremljati? Nato gresta mimo grde stare dame, ki sc zopet nasmeh' ne Alfredu Briveuxu. »Kaj hoče ta stara?« — »Stara?« meni mlada dama. »Saj to je vendar kneginja Limckovska, ena izmed naj' bogatejših žen! Ali niste opazili, ka« ko se mi je nasmehnila?« Briveux se silno začudi. »Mislim sem, da velja smehljaj meni. 2e med igro je.hotela z menoj koketirati.« »Vi se motite, gospod. Smehljaj je veljal meni, ali bolje rečeno, moji bi* serni ovratnici.« Alfred Briveux se zagleda v njeno ogrlico. Ne ve mnogo o biserih, viii pa, da so prekrasni. »Kneginja bi rada kupila to ovrat» nico. Že večkrat sem jo zavrnila, to« da starka ve, da sem brez denarja in da imam v zadnjem času še smolo v igri. Zdaj pa jo moram prodati, vendar sem preponosna, da bi jo sama ponudila.« Alfred Briveux jc nekaj trenutkov pomišljal. Dama je morda v resnični sili! »Ako želite, milostna, prodam bise* re za vas!« »Res? To bi bilo pač preljubeznivo.« Snela je bisere in jih dala Briveuxu. Dolgo jih je ogledoval, nenadno pa se je zamračil: »Biseri so ponarejeni.« Mlada dama skoro da ni omedlela. »Ni mogoče, ni mogoče! Dobila sem jih v Parizu od svojega zvestega ča« ' stilca in ocenili so jih na dvestotisoč frankov. Tudi stara kneginja jih je imela v rokah ter je bila zaradi njih vsa iz sebe.« Briveux se je zasmejal. »Draguljar, ki vam je to rekel, je bil menda pri* jatelj vašega častilca. Ocenil jih je visoko iz same ustrežljivosti. Ce pa je stara kneginja prepričana, da so biseri pristni, potem je vse v redu Prodam jih za pristne in izkupiček dveh stotisočev frankov si razdeliva na pol.« »To je vendar sleparstvo!« Briveux se za to opombo ni zmenil in je le zamahnil z roko. Mlada dama je zaprla oči ter se težko dihaje op!« rala ob steber. Brivcux je bil navdušen, segel je v žep in ji dal petdeset« tisoč frankov. »Jaz sem pošten slepar. Plačam, preden prodam. Drugih pctdescttiioč vam prinesem za uro v vašo sobo... Ali smem?« »Da«, je zašepetala dama in zardela. »Soba štev. 37, Hotel de Pariš.« Briveux se je vrnil v igralnico Pr:--stopil jc k stari kneginji in dejal: »Kneginja, ali bi mogel govorci z vami v neki nujni stvari?« Starka po-kima pritrjujoče, vendar igra še pol ure dalje. Rada bi priigrala izgub jc« nih trideset frankov. Potem vstane »Za kaj gre?« »Za biserno ovratnico.« ie odgovo« ril Briveux. »Za boga, zakaj niste rekli tega ta« koj! Pojdiva, dragi gospod, pojd.va! Nakupe draguljev izvršujem samo pri svojci prijatelju, draguljarju.« Spotoma ogleduje bisere. »Uboga dama, da jih mora vendar prodati! Pa čemu potrebuje vas pri tem? Si« cer pa jc to postranska stvar. Koliko zahteva za ovratnico? »Tristotisoč frankov.a »To je mnogo denarja — nu, tu smo zdaj pri draguljarju.« »S čim vam morem postreči, gospa kneginja?« »Ocenite mi. prijatelj, tr> biserno ovratnico. Rada bi jo kupila. Kaj je vredna?« Briveux je «iejal vljudno: »Zahte« vam tristotisoč frankov.« Draguljar ogleduje bisere od vseh stran:, poki« mava in reče naposled: »Ovratnica je ponarejena * »Ponarejena?« vzklikne stara dama. »Ali ste me gospod morda hoteli oslepariti? Pokličite policij«/...« Briveux prebledi. »Pa to ni mogo« če...« Draguljar: »Menda se ne spoznate mnogo na bisere. Imitacija je imen;t= na. vendar pa so ponarejen* * Briveux vzame ovr^meo .n .uti do Hotela de Pariš. Tam izve. da je mla« da dama pred pol ure odpotovala. Tri dni kasneje se sestaneta star i kneginja in mlada dama v Genovi. »Tu je pristna ovratnica. Ta bedak niti ni opazil, da sem na potu do dra« guljarja zamenila pristno s ponare* j eno.« »Vse je torej šlo gladko? Koliko duplikatov ponarejenih ovratnic še irr ava?« »Pet.« Dobro, še danes odpotujeva v Zo= pott.« »Pa naj bo! Samo to ti rečem, da ?e ne bo še kakšnemu bolj prebrisa* m mu sleparju posrečilo te oškodova« ♦i. Kako si mogla neznanemu človeku zaupati pristno ovratnico? kaj, če b; ti zaljubljeni Francoz ne vrni! ovret« niče in bi z njo pobegnil?« Mlada žena se nasmehne in re. e: »Nekak riziko je potreben, drugače vse to zame ni dovoli privlačno.« In v mislih si je dejala: »Čc bi le starka sedela, da je pristna ovratnica — tu< di ponarejena!« (Prevedei j. B.) O R Zanimiva skakalna tekma v Ljubljani Guttormsfn in vsi naši prvaki na startu. V nedeljo bo imela tudi Ljubljana priliko. da vidi na novo otvorjeni skakalnici Ilirije skakalno prireditev, kakršne še nismo imeli v Ljubljani. Najboljši naši ^ke-kači z Gutte-rmsenom na čelu bodo izvedli okoli 100 skokov. Skakalnica dopušča skoke do skoro 30 m. Palme, ki se je tako odlično plasiral v hiomoshi, dalje šramel, Jakopič, Sod ja. Žen. Ženiva, od mladine I'ribovšf*c, Bevc in vrsta drugih 1v>do pokazadi v Ljubljani svoje sposobnosti. Dohodi tki skakalnico bodo vsi markirani. K d tri vr-.di od odcepa poti od Dre-nikovea« vrha proti Bellevue (približno 5 minut od tam), drugi od Bellevue po vozni poti. pod staro skakalnico do Mosteca, ♦retj-i s tramvajem do Gasilskega doma v ŠiŠlri, od tam mano $tepica skozi Zg. šiško na mostec (15 minut). Smučarska Ljubljana n« smo manjkati pri tako zanimivi prireditvi. Mladinsko in juniorsko drsanje na drsališču SK TU rije. V nedeljo ob 9. dopoldne priredi SK Ilirija na svojem drsališču ;x>d Cektnovim gradom interno mladinsko in juniorsko drsanje, ki bi Fe moralo vršiti 5. t. m., e ie moralo takrat zaradi južnega vremena od pa-sti. Razpisane vaje so razvidne n* Jglasni deski v garderobi na drsališču. Drsalna sekcija SK Ilirije daje dnevno navodila in pouk v umetnem drsanju, najlepšem športu, ki pri nas vsako leto vidno napreduje. Sestanek sodnikov pred drsanjem ob 8.30 v garderobi na drsališču; istotam se bodo sprejemale prijave tekmova'c*v. Smučarski tečaj zn začetnike. Smirčar«-ski klub Ljubljana priredi smučarski tečaj /a začetnike za svoje člane kot tudi za neorganizirane smučarje. Tečaj vodi gospod Jelen K:. Zbirališče v soboto ob 14. pri Čadu. Tečaj je brezplačen. Natančnejša pojasnila pr: g. Kiirnerju v trgovini Goreč v palači Kreditna banke. Nadaljevalni smučarski tečaj v Ljubljani. Slovensko planinsko društvo priredi v prihodnjih dneh drugi smučarski tečaj, in sicer za že nekoliko izvežbane smučarje. Pričctek tečaja danes. Prijave za tečaj v pisarni SPD, Ljtubljjana, palača Grafike, Masarvkova c. 14/L Cas in kraj se izve istotam. Tečaj vodi g. Janez Kved-er. Motoskijoring. MK ilirija razpisuje za nedeljo 26. t. m. motoskijoring v Kranju ua progi Naklo—Kranj oziroma Straž išče Bitnje km 3. Razpis in prijave, ki so bile izvršene za 2. t. m., veljajo v polnem oh->e>gu za 26. t. rn. Izvršitev tekme je odvisna od vremenskih prilik ter se bo vse točneje objavilo v športni rubriki »Jutra«. Športno društvo Vrhnika priredi že razpisane smučarske tekme v nedelo 5. marca, in sicer mladinske, primorske in se-nSorske za prvenstvo Vrhnike. V nedeljo 12. marca p;i priredi smučarsko vzrrajnost-no tekmo na daljavo 15 km od Vrhnike, Sv. Jošt, Ži.ri, Sv. Trije kralji — Rovte — Logatec in nazaj na Vrhniko. Ker je LZSP začasno prepovedal sta-rt drugim smučarjem, ob javlja.n-o, da bomo pravočasno poravnali članarino, tako da bo dovoljeno starta t i vsem verificiranim članom. Prijave za vse tekme je oddati s pri-javnino društvu a-li v trgov,oi Fr. šušteršič na Vrhni ki. Smučarski klub Dovje—Mojstrana priredi 12. marca svojo tradicionalno vsakoletno medkluhsko štafet no tekmo v zvezi s skakaino tcKmo. Natančnejši spored sledi. Klubi se že sedaj opozarjajo na to veliko in zanimivo prireditev. Smučarski odsek SPD \ Trbovljah razpisuje smučarsko tekmo za prvenstvo Zasavja (18 km) 26. t .m s startom t»0 9. pri Planinskem domu im MrzFci (v šina 1100 m) in ciljem v trgi Trbovtije (v:š;na 300). Pravico udeležbe lnri;.. vsi tekmovalci verificirani pri JZSS. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Vsak tekm>va'ec tekmuje na lastno odgovornosc — Prijavnina znaša 10 Din. Razpisana so darila tako za prvaka Zasavja za leto 1933 (darilo SPD Trbovlje), za prvo plaši ranega tekmovale« Zasavskega kiuba (darilo ravnateljstva TPD). za tekmovalca, ki bo prevozil progo v najboljšem času in brez padca (darilo g. dr Baumgartna itd.) — Ker je start določen ob 9. pri Planinskem domu na Mrzlici, je potrebno, da dospek tekmovalci že v soboto popoldne v Planinski dom. P~pnočnina za tekmovalce v zakurjenih sobah na skupnem ležišču brezplačna Prevoz prtljage iz Mrzlice na cilj oskrbii brezplačno =*nucarski odsek. Dohod na Mrzlico je najbolj prikladen ia Trbovelj oziroma Hrastnika, kjer s« vrši prevoz od postaje do podnožja. Pota so dobro markirana. Priiaviti se le najkasneje do sobote zvečer v Planinskem domu Mrslica. Vsa pojasni- la so na ra-zpolago pri Šipu Gustavu, Trbovlje. SK Reka. Smučarska klubska tekma, ki bi se morala vršiti 5. t. m., bo 26. t. m, ob 10. dopoldne. Start in cilj pri strelivu pod Rožnikom. Tekmovalci naj se prijavijo gg. Hartmanu, Marinčiču ali Furlanu. Žrebanje startnih številk bo pol ure pred ■tekmo. Starta lahko vsak član kluba. SK Tržič. Napovedano tekmo za prehodni pokal na Zelenici, ki bi se imela vršiti v nedeljr, je SKT pre-ložU z ozirom na prošnjo SK Lesce. Tekma bo predvidoma v nedeljo dne 5. marca. Vsa nadaljnja obvestila slede v dnevnem časopisju. Ilirija : Hermes. V soboto in nedeljo se bo vršil table-tenis dvom a teh med cme-nienima kluboma. Moštvi nastopita v svojih najboljših postavah z igrači, ki so dosegli že doma »n v inozemstvu vodike uspehe. Ta dvomateh bo prvii med Ilirijo in Hermesom po prvenstvu dravske banovine in bo brez dvoma jako napet in zanimiv. — Turnir prične v soboto ob 16. v salonu restavracije »Keršič«. Ljubljanski zimsko-sportni podsavez ima drevi ob 20. v damski 6obi kavarne Emona sojo upravnega odbora. Smučarski klub Ljubljana. Dane* ob 19. zelo važen sestanek tekmovalcev v domski sobi kavarne Emona. Zaradi obsežnega nedeljskega programa in novih te-enrev se tekmovalci pozivajo, da se sestanka zanesljivo in točno udeleže. ASK Primorje. Seja starešinskega odbora danes ob 18.30 v posebnri .sobi restavracije Slamič, prvo nadstropje. Zaradi važnosti udeležba in točnost obvezna. — Predsedstvo naproša članstvo, da v čim večjem številu prisostvuje danes premieri operete »Blejski zvon«, ki jo je kompo-niral skladatelj prof. Saša Šantel, nas ugledni in zaslužni član. — Nogometna sekcija i.ma. danes od 15. naprej obvezen trening za prvo skupino Zemliak. Pišek Matija sigurno. TSK Slovan. V soboto ob 20. redna odborova seja pri Sokolu. Važno! NKS *Sparta« sklicuje danes ob 19. v kavami »Vcspernik« sestanek teh odbornikov: Kok^vc, Novak. Vlaj, Klančar, Gabri-jan. Roje, Konča r, Narobe, Beden, Nov sel, Zupan, Novak II. Vabijo se delegati Marsa. Vremenska poročila. Rateče—Planica: —4, teho s.ieži, snega l m, smuka manj ugodna, izgledi dobn. — Kran^ka gora: —7, visoki megla. 50 cm prš-ca na staro podal go. — Mojstrana: —4, oblačno, 40 cm suhega snega, smuku idealne, izgledi prav dobri, koča v Krmi za soboto in nedeljo oskrbovana. — Bled: —6, drobno medc, 45 cm pršiča na staro podlago 20 tm. — Kofce: —12, 30 do 45 cm pršiča, sneži. — Bohinj: —5, drobno med«, 60 cm pršiča. — Kočevje: —4, mede, 50 cm pršiča. — Velika planina: —6, sneži, vreme mirno, brez megle in vetra, snega l m po robovih 6pi-han, snog suh, upanje, da bo smuka za nedeljo idealna. — Koča na Krvavcu: —9, sneži 50 cm novega snega pršiča, «nuka dobra. — Rakek: —A, 30 om novega snega, oblačno, sneži, mirno, sneg suh pršič, smuka dobra. — Zaplana: —7, sneži, veter jugovzhodnik, snega na podlagi 60 eni suh pršič, smuka idealna. — Borovnica: —0, snega na podlagi 20 cm, južen, anuka dobra. — Boke: —A, veter vzhodnik, suhega pršiča 40 cm, smuka idealna. ■— Rakitna: —5, sneži, jugovzhodnik. snega 40 suh pr-šič. smuka dobra. — Škof j« I.ofka: —3, burja, snaga 40 cm južen, smuka dobra. Vsako nedeljo za Gradom brezplačen smuški pouk pod strokovnim vodstvom. — Mariborska koča: —3, novega snega 20 cm na podlago 40 cm, sneg pršič. — Ruska kočn: —4, noveg?i snega 25 cm na 3ta.ro podlago 40 cm, sneg pršič. — Klopni v.rh: —5, novega snega 25 -m na staro podlago 50 cm. sneg pršič. — Pesek: —7, novega snaga 30 cm na staro podlago 60 cm, sneg pršič. — Senjorjev dem: —S, novega snega 25 on na staro podlago 40 cm, sneg pršič. — Rimski vrelec: —3. novega snega 20 cm na staro podlago 50 cm, sneg pršič. — Peca: —S, novega snaga 40 cm na staro podlago 50 cm, sneg pršič. — Zaplana: —7, sneži, veter jugovzhodnik, snega na podlagi oO centimetrov, suh pršič, smuka idealna. — Borovnica: 0, snega na podlagi 20 cm, južen, smuka dobra. — Bloke: —4, veter vzhodnik. snega na podlagi -10 cm. suh pršič. smuka idealna. — Rakitna: —5. sneži, veter jugovzhodnik, snega na podi a tj i 40 centimetrov, suh pršič, smuka dobra. — Škofja Loka: —3, burja, snega na podlagi 40 cm, južen, smuikfl dobra. Vsako nedeljo za Gradcm brezplačen smuški pouk pod strokovnim vodstvom. Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Ne po®aWte na »Eno noč v Kranju« mašltarado, ki bo jutri v Narodnem domu. Kongres vseh, ki bodo vlekli letos »ploh«. Prvovrstna iin csnena postrežba. Konkurenca mask. Jo-jo tekma. Bar. Vojaška godba in splitski zbor j>Jezerana<;. Posebna dekoracija. Maske! Predprodaja vstopnic v trgovini A. Adamič. Iz Litije I— Jutri zvefter maškarada v Sokolskem domu. Najavljene skupine mask. Iz Zagorja %— Brezposelni so dobili zatočišče. Po cestah je bilo dnevno opaziti veliko števL lo mladih zdravih fantov, ki niso vedeli kaj početi. Pretekli teden so že 3 dni delali pri zasipanju stare struge Kotredešce, pa jih je odgnala nova zima. Seveda se radi zbirajo in pogovore o svojih nadlegah, ali dosedaj niso imeli pripravnega lokala, v gostilni pa itak brez cvenka ni prostora. G. Mirko We:nberger Jim Je zdaj dal dve sobi brezplačno na raajpolago. V eni bo pisarna Prehranjevalnega odbora, v drugi pa zbirališče brezposelnih in obenem ogreje-valnica. željni so Časopisja. Obračajo ee na prebivalstvo, odnosno tudi na uprave listov, da jim po možnosti vsaj nekoliko ustrežejo. z— Učiteljski zbor v zagorski dolini. V februarskemu zborovanju se je v soboto sestalo učiteljstvo iz litijskega sreza v Zagorju, kamor so dospeli domala vsi Zasav« ci, častno pa so se odrezali tudi Višnjegor-ci. Pozdravno besedo je spregovoril predsednik litijski učitelj g. Jože Zupančič. Za« gorski učitelj g. Netko Adamič je zatem podal pregled zgodovine zagorske doline, kjer je doma razna industrija: steklarska, premogovna, cinkarska itd. Zatem je čital g. Adamič poglavje iz rokopisa svojega romana: »Hiša pod uro«, ki govori o pestrem življenju »glažarjev«. Za oboje je bil deležen tople zahvale. Prednji del male dvorane Sokolskega doma, kjer se je vršilo zborovanje, so nato napolnili zagorski in tonliški šolarji, ki jih vežba v okrilju Glasbenega društva agilni zagorski učitelj g. Janez Kopriva. Tako spored kakor tudi izvajanje sta pokazala vse vrline Koprivo-ve pevske družine, najstarejšega mladinskega zbora v Zasavju, ki ga tvori rudarska deca. Del koncertnega programa e spremiial na klavirju topliški učitelj go-i »pod Culot. Z obilno pohvalo nagrajeni mladi pevci bodo priredili pomladi več pevskih nastopov v vsem Zasavju. Pri obravnavanju društvenih zadev je podal situacijsko poročilo predsednik g. Zupančič, tajniško upravitelj g. Kovačič Maks iz Šmartna, blagajniško pa g. Kopriva. V ime« nu domačinov je spregovoril v pozdrav š--upravitelj g. Levstik Janko :upravitelj g. Perko Matija iz Toplic pa je predlagal več resolucij, ki so se živahno obravnavale. Popoldne so si zborovalci ogledali Zagorje ia njegove znamenitosti. Iz Novega mesta n— Najpotrebnejše je druStvo Rdečega križa, ln vendar je pravi pastorek. Dasi je namenjeno vsemu našemu srezu, ima komaj toliko članov, kakor šibko krajevno društvo. Druga društva prirejajo zlasti v predpustu razkošne veselice s plesom. Občinstvo obiskuje take prireditve v velikem številu in jim naklanja gotovino in blago. Društvu Rdečega križa pa se godi kakor nebodigatreba. Krajevni odbor RK priredi s pomočjo pomladkov na tukajšnji realni gimnaziji, meščanski šoli in deški osnovni šoli zim siti dan 25. t- m. ob pol 20, v telovadnici osnovne šole. Vstopnina Je niaien, kostna: 4 Din za sedež in 2 Din za stojišče. Naj bi Novomeščanl vsaj to priliko porabili, da se oddolžijo Rdečemu križu in podpro njegove blage namene s tem, da pokupijo vse vstopnice. Ako to store, bodo opravili dobro delo, kajti omogočili bodo krajevnemu odboru, da bo mogel ugoditi vsaj najnujnejšim prožajam. Krajevni odbor je prepričan, da bo pokazalo Novo mesto to soboto svoje zlato in usmiljeno srce. n— I>ve hudi nezgodi. 6(Metni posestnik Franc Ude iz Smihela se je podal v gozd po drva in so se mu na potu splaSili voli. Pri divjanju volov Je par sto kilogramov težki voz šel nesrečnežu čez prej ter mu povzročil sila hude notranje in zunanje poškodbe. V istem kraju se je isti dan pone_ srečil TOletni FraiuC Zupančič. Bil Je zaposlen pri Berzinu z nakladanjem sena. Po nesrečnem naključju mu Je spodrsnilo, da je padel ia si zlomil levo nogo v piščali. Ponesrečenca sta v bolnici usmiljenih bratov. n— IJcenoOvanja ln nagrade, v ponedeljek dopoldne se je vršilo na kolodvoru llcencovanje žretocev, ki so bili pripeljani iz našega in krškega sreza. Komisija je ii-cencovala samo štiri žrebce. — Tudi letos je kr. banska uprava dodelila nekoliko na- grad za najboljše bike_.p!emenjake. Moramo pa žal ugotoviti, da so bili v več primerih bikorejci zaradi pomanjkanja krme prisiljeni prodati svoje najboljše pleme-njake. Spričo tega so bile nagrade dodeljene tudi manj vrednim živlnčetom. n— Pomanjkanje semenskega krompirja se v našem srezu zelo občuti. Dasi ie flala kr. banska uprava možnost nabave po minimalni ceni 1 Din za kg. vendar so bila naročila povsem neznatna, ker si ga naš poljedelec tudi pri tej nizki ceni mosrel nabaviti. Spričo tega dejstva bi bilo umestno in potrebno, da se v pomožno akcijo uvrsti tudi vprašanje nabave dobrega se_ menskega krompirja, že zaradi tega, ker je po večini ves krompir, kar ga posedujejo naši kmetovalci, zaradi degeneraciie nesposoben za seme. Iz Trbovelj t— Ustanovni občni zb©r Jadranke »traže bo 24. t. m. ob 20. v Sokolskem do. mu. Vabljeni vsi. t— Smuška tekma za prvenstvo Zasavja na 18 km dolgi progi se Izvede v nede. Ijo 26. t. m. Tekmovanje priredi srmiSki odsek SFD. Start ob 9. url pri Domu na Mrzlici (1119 m), cilj v Trbovljah, trg, okoli pol 11. ure. Iz Ptuja j— Tragična smrt otroka. Neka viničarka 7. Vel kega vrha v Halozah se je v nedeljo 19. t. m. odstranila 7. doma ter pustila doma v postelji komaj dva meseca starega otroka. Ko se je vrnila domov, je našla otroka v postelji mrtvega. Orožniki so zadevo prijavili sodišču, ker so bili na glavi in po hrbta znaki nasilne smrti. Trupelce je bilo preneseno v mrtvašnico k Sv. Barbari v Halozah, kamor je odšla sodna komisija. j— Nevarna poškodba. 18 t. m. se je zbrala v neki gostilni v Šikolah družba fantov, ki so bili v medsebojnem prijateljskem razgovoru. Ker ie bilo v gostilniški sobi precej hladno, so se preselili v kuhinjo, kjer pa so se začeli v šal!" med seboj prepirati. Babšek Frančiška in Berglez Alojz sta zadela v Per-nata Mihaela, ki fe. misleč, da gre zarfs in da je napad namenjen njemu, segel po nožu ter zadal Štefanu Berglezu iz Š kol veliko rano v levo roko. Prtrezal mu je žilo in so ya morali še tisto noč spraviti v bolnico v .Maribor. Pernat pravi, da je pač tako storil v naglici. s:per pa da 60 si bili prijatelji, j— Kino predvaja v soboto in nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri zvočni film >Rasputin< ★ ORL.A VAS. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet in Sokolska četa sta igrali 12. t. m. v Mozirju TLranovo igro >Razbojnik G-uzajc. Dvorana je bila popolnoma zasedena in sme med gledalci opazili večino mozirske inteligence. Igra je občinstvu zelo ugajala.. V prijetno dolžnost si štejemo, da se mozirskim bratom Sokolom najpri-srčnejše zahvalimo za njihov tTud in požrtvovalnost, ker so nam pripomogli, da je prireditev, tako častno uspela. Nismo se megli načuditi vzorni disciplini in redu, ki vlada med tamošnjim članstvom; presenetila nas je njihova neprisiljena naklonjenost, ki so nam jo ves čas izkazovali. Vsem vrlim bratom Sokolom še enkrat prisrčna hvala! ŠMARJE PRI JELKAH. Poročil se je 19. t. m. g. šolski upiravib-lj Polde Smeh z gdč. Marijano iz ugledne rodbine Ogrizko- vih v Erjavici pri Rogaški Slatini. Bilo srečno! — Sokolska župa Celje je odobrila društveno upravo s starosto dr. Hrašov-cem na čelu. 26. t. m. zvečer priredi sokolsko društvo zabavo v sokolski telovadnici. Na prireditev vabi vse članstvo in prijatelje. Na pustni torek popoldne pa bo istotam rajanje sokolske dece. — Strelska družina vadi v zimskih mesecih svoje članstvo v sobnem streljanju. Vsako nedeljo je pri Gradtu mnogo vnetih strelcev, s katerimi tekmujejo članice strelske družin«'. S O li O I - Smučarski odsek Sokolskega društva r Hotedršici pri Logatcu obvešča v*> sokoi» ske smučarske odseke in športna društva, da priredi v nedeljo, 26. t. m. tekmo v smuškem teku na 15 km Prijavnina 5 Din. Prijave se sprejemajo do nedelje do 12. ure. Naknadna prijavnina je dvojna. Žrebanje in objava proge ob 13. uri v gostilni sestre Marije Logarjeve. Start ob 1430 uri. Po končanem tekmovan ju < bjava ie» zultata in razdelitev nagrad. Del proge vodi tik ob italijanski meji, ostali d-el proge je razmeroma lahek z višinsko razliko 2(*» m. Zapadlo je preko 30 cm pršiča. Vabimo vso prijatelje smučanja, da se udeleže v čim večjem številu naše prve ietošnje smučarske prireditve. Zato v nedeljo vsi v ob* mejno Hotedršico! Smučarske tekme celjske sokolske župe. ki so bile določene na 12. t. in., so bile zaradi slabih snežnih prilik takrat odgude-ne in se bodo vršile v nedeljo. 5. marca dopoldne v Velenju. Prijavnice je treba po« slati najkasneje do 2^. t. in. načeistvu Sokolske župe v Celju. Vsak prija vljenec sc naj da po možnosti že duma zdravniško preiskati in naj potrdilo istotako pošlje na omenjeni naslov. Tekmovalce, ki se res n — so mogli dati doma zdravniško preiskati, bo pred tekmo preiskal zdravnik v Vele« niu; ostali ne bodo pripuščeni k tekmam. Odhod iz Celja 5. marca zjutraj pod vodstvom br. župnega načelnika v železniških vozovih, ki bodo zanje določeni. Tekmovalci od Brežic naprej morajo prisp:ti na predvečer in bo zanje pripravljeno preno« čišee. Župa je prosila za polovično vjžnjo. da se lahko te ugodnosti poslužijo dr:tšt\a. ki se zaradi premalega števila prijavijm-cev ne morejo poslužiti pravilnika o zn.žan: vožnji. Sokolsko društvo v Rogatcu priredi v nedeljo 26. t. m. naraščajsko smučarsko t-ekmo pod vodstvom br. Čurina. Zbirališče bo cb 13. na mostu pred sodiščem. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo ob 16. pri br. Marincu. Izrazi »impatjj našemu sokolstvu prihajajo Savezu v Bf.ograd še vedno iz vseh krajev Jugoslavije. Med drugimi so se postavili ob bok Sokolstvu z izrazi največje, ga priznanja: žensko dobrotvorno društvo v Baru. pododbor narodnih železničarjev v Vinkovcih, Vršcu. Baru in Subotici, skupščina naroda v okraju Bileča, društvo Jugoslovenski skup« v Tijesnem. oruladina v Zagrebu, učiteljstvo sreza Brtko, Narodna odbrana v županji, občine Metkovič in Devica Marija v Polju, dalje društvo >Kara-djordje« v Senti. slušatelj-, pedagoškega, te_ čaja v Beogradu, intelektualci in kmt-tje v Donji Draguši, itd. Zapustil nas je v globoki žalosti, star 87 let, naš predobri oče, stari oče, prastari oče, stric in tast, gospod GREGOR L poštni upravnik v pokoju, večkrat odlikovan, bivši dolgoletni župan, častni meščan mesta Lož, častni predsednik Posojilnice in hranilnice Stari trg-Lož, itd. Pokopljemo ga v petek ob 3. uri popoldne na domače pokopališče. V Ložu, dne 23. februarja 1933. 2840 Globoko žalujoče rodbine: Lah, Premrov, Kaffež in ostalo sorodstvo, j) I Cene malim oglasom ianltve te dopisovanja, vaaka beseda Din 2*— tm enkratna pristojbina sa iifro ali ta dajanja naslova Din 5.—* Oglati trgovtkega reklamnega enačaja: vsaka beseda Dtn f.—s Po Din L— sa besedo ea tm-ačunajo nad al fe vsi oglasi, ki »padajo pod rubrike »Kam pa kam*., »Auto-moto*. »Kapital«, »V najema. »Posest*. »Lokali*, »Sta movmtja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije»Živali*, aObrt* b» »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki« bi »Zašlo-teke, te *e t oglasom nudi tasluiek, oziroma, če te tiče potnika JUor ei pa pod tona rubrikama tiče zaslužki ali tluibe, plača za v znamkah vsako besedo 50 pat Pri vseh oglasih, ki te taračunajo po Din i.— ta besedo, ee taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi tocialnega enačaja te računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pnstofbma ta tifro ali ta d a fante naslova pri oglasiti, ki ee taračunajo po 50 par ta vsako besedo, znaka Din 3.— Najmanfii metek pri oglasih po 50 ota ta besedo, fe Din 10.—, »rt oglasih po I Din ta besedo oa Dm 15,—. V te pristojbina ta mate oglasa fe plačati pn predali naročila, oziroma hh te vpnslaH v pismo oheneen • naročilom. Vsa*« beseda SO mr; ia dajanje naaJova aH u pa S Dia. (1) Perfekt. servirarico in podnatakarico popolnoma zmožni sJovrn-fkt-Gn in nemškega jezika, : š « e m za večji hotel t Soverrji. 1'ornidbe n* ogl. oiMeiek »Juura« pod šifro Šoferja in skladiščnika «'■ »Mi<-3$jtT«-gift trgovskega jn>flK-M>'k.a s 15—20.000 Dio ka-veilj* v gotovini. proti i;,b-: p'a i': sprejm. m takoj , f-n^ros trgovino. — Po- imdfce ju p..-dražnic--, Jura r O-ijti p' d »Zanesljiv«. tf!50 1 Dekleta •Mi." rsarke. r rnanjem tpn. roč. dela, zaposlim pn '■era-jc-i pr»k*i. Nimov im-vs i"'.•»<:« oddUck ^J litra«. 6IC0-1 Več gospodinjskih pomočnic t-udi k-uharie razlifnfli sposobnosti. priporoča gospodinjam posredovalnica v Šelenburgovi ulici št. 7/T. Brezposelna dekleta dobe prenov'.3?*. Karoma se list »G1 >r iliii' - k a poinoCni-ca«. U' Oglasu trg. značaja po 1 Dia beseda; sa da janje naslova »14 » iifi« i Din. — Oglasi socialnega «na6a;a voa ka bffeda 30 par; ta dajanje naslov« al' za Šifro 3 Dia. (6) Pas (gurto) velhl 'i.;i. iS cm ln 15 m prodam aP zamenjam. —-Vprašati: obor, Ljub- Kaiia. 6H0-6 Ali že veste tla so »Jalta« pomaranče v-t_h vrst. tudi čez 'A kg t>-/ke najceneje v deli-kn-;n specr-riji F. H. Kovat-ič. Miklošičeva c-s;a. 6013-6 »ii*. plača ."» »salto HO par; m da mnj-e ir^ior« »i: ja »ifri 3 — K d m aprcJe-t**A uor^ikt^ p!a Ja b*«edo {K, ! tta; ie dajtmj« naslov* »Ii is k !ro pa 5 Din. (S) { V'?ak» i>>»eda S Dui; i dajanj« <>;irv* J ta Šifro pa 5 Dio. (10) • Tovorni avto ii-vot>i'!i-.k:. po ugodni p»«t prodam. X.->«!ov v nejasnem odd»-iku ».Jutra«. (>130--10 Trg. zastopnika k. r<*too povoje d'm. I' m u-i n« j e:-!n>-Jmrac na Je-ii r> •! • tO ".'« p r : ■ nt; a c. ©06-5 Vpeljanega potnika , * '.•;•!) v Ljub janri n M.i-ib^^ru. ^rojnirin za ,-.* pr?*dme: I>in. }»«• ii. "•• p?-I r'-. »Ju't: 3« ! t Ce'.'u pod »V;>-ljan«. t>:i Avto ali motocikl n»jognxtoi»-je kupite ali prodajte p'vt-om av4o.t-Tru M. 0(fiASl trg. tuača> [>o 1 Dia b-:wda; 3 Posestvo rt • IKlJirn. a' r-iprfjme službo majeria t, v- h •;•; k.J-n ki«, j .,'00-2 j Vrtnar * v-<«h m'Karali , t :r.:i>; v:i. i v eč-.J t n o t, -ks-o. \ii;-n 'aic^tojiie- ] »:ir!r-•-. ,;i:. b " a i i (-..-a^no i»meščenje. PtCT-'.:■!>:- I« 'n-il v»a v vina r- Kamin iz niarmor?a is-ta riii-^k". kupim. Ponudbe s na I*ui)Iieita«s, Za- greb. a ft — pod 85tS?>. 30 ti-7 Pisalni stroj ■p.br-o ..hran.'en. kupim 3li /xtme-n auv za fotoaparat. P.-rni.ii.e n-a oglosni n-dde-:..k ».Jirra« sPisa-ini .i.'.. 6.1112-7 f« r.r»«te 1 Din: sa tavinj« OMloTa ali »s *ifro pa 5 Dra. flS"! 'ka d a. i' wM<.'.Jr -'i; I 3=frn r.. 47IS-2 Ekonom vse : •krneuj-*tva. e služi-o :ia po-- >r ; XasHv r n - n - m »Jutra«. +j*1'25-2 Vllada postrežnica pr-Mna in za4it*.ji:va. i-^" /:\ip.->Ptve. — Ponudbe na od-1 »Jutra« pod Šifro -1'ridca«. Miad trg. pomočnik /jnoa.-n tudi eaimost«>jinega v-nii-stra tram-vi.iK', = 6000 IV.ti kavr-t;.. ž. ii prf-nieirt: m.vt.o. Cen>ne ponudbe na podružnico -.Jutra- t Celju p>d značko -l>ober prr.da-"aiert. ©nO-© Družabnika z v - " j o vsoto denarja t-:t-.-'f v.-'etrgov-ina in t.o-Min.a na Gorenjskem. Vso-- i zasigurana. Ponudibe na • ••rti.4. o-d.l.''r-k »Jutra« pod »Hcdkfl prilika«. 3073-10 Hranilno knjižico Po=d«vn proda [. R- Stara va= štev. 1W, Videm pri Krskent. 5074-16 Hranilne iaijižice kupite ali prodajte najbolje pri M. Jankole komand it na družba. Ljubljana.. Šelenburgova ulica štev. 6/II. telefon 3052. — Pm^mo. de se pred nakupom ali prod njo »brnet« »aux>no ne naž naslov. 3643-16 Za vloge in knjižice denarnih zavojov prodam kra^n« gtavbne pareele pri k o' .dvom Dev. Marije v 1*04ju. P.fia&ni a daje Jože Seme, Tržič, Metov a t. 5&T8-16 25.000 Din posojila v gotovi ni, iščem proti vknjižbi na prvo, ali 1U.0O0 Di.n na dms.> me^t-o. P.v nudbe -na oglaem odde ek »Jutra« po>l »Trgiovin« in poee^t.vo«. 6KM--6 Hranilne knjižice j 11 a venske banke kupim p..n,ud.be na oglasni odde-Ui. .Jutra« poč »3i.l.0n0«. ai37-t6 V&aia lxweda 1 Din: u cLa.joiit« usUtva aii ta Sifr« pa 5 Din. (iX>) Radi preselitve prodam a-ii odaam v na-j»-m svojo hiš« s 1. aprilom. Inž. A. Stebi. Rožna dol ima. eesita X štev. 6. Na ogled vsok dan med 14. in 15., raze® nedelje. 5JSS-20 Prodam vilo ob boiodvorn. goienjs-ke proga, proti goto vi-r.i alj vložni knjiži«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood ši.fro »300.KV>«. 4G80 20 Hišo v Ljubljani novo. &vo- ali trietano-va.aJ.sko kupim. 65.000 Din plačam s Kinjižie« Mestne hran.ii-nice, ociai« v mesečnih obrokih. Ponudbe na ogln.^ni oddelek »Jutra« pod z,vki;> »Nd »SO.OOO«. 615312 Kice Burroughs: Tarzan, fcral? džisn^le DRUGI 213. Mlekarno aH vinotoč dobm vpejjann, kupim. Ponudbi- n« oglasni odde-luk »Jutra« l>cd značko »Prom<-tiua točka 22-. 5064-10 Trgovino s peskom vpeljano, z vsem inventarjem prodam. — Pojasnila daje K r a n z o t, vinot-oi, F r a ako.[ >a nsk a šte v. 2H. 6o.ije*je«. 0138-19 Viaka beseda 1 Din. «a dajanj« mi »lova aH ta Šifro pa 5 Din. f 17j Trgovino v večjim kraju blizu mesta oddam v najem p"d ugodnimi poboji. Promet 8H0.1100 Din. Naslov pove podružnica »Junas v Celju 6004-17 J Vsaka bosed* 1 Dui. ia dajanje oaalova aH n S;fr.-> p« 5 Din. (331 Brusnice ^kotepot). mole gobice v kisu in s.ušeue gobi- ku •»: m. Po-nudbe oa u^l&sa: ►ddelek »Juua« pod šifro • P.rusfticei. 5204-33 Fižol raznih vrst. eea 1 vagon ali tu.li m-sn-jše količine ugoa.no prodom. Protivrednost v špecerijskem a i drugem blagu. Vprešamja na oglasni oddelek »Jutra« značko »F-ifžol n. 6103-33 Vsa.ka beseda | pm. ia lajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Dm. (15) Ia bukovino parjen-o in neparjeno. po dobrih cenah kupim. Ponudbe na naslov: >I?nk(*vi-na«, hotel Kajfež, Ljub!.;«-no. C0ci4-'io HUKUUiZ; S8BK m m® i Vsaka besuda 1 Dtn: i m da.ja.Dt« aa-!ova aH j u tifro pa 5 Din. (SI) Dvosob. stanovanje i vsem modernim komfor-tom oddam s 1. mojem. — Istotam oddam tti.di dva lokala fbu.paj ali posamezjin. Naslov povg oglas-ui oddelek »Juitra«. 6it>4-31 Stanovanja* Vsaka besed« 50 pa.r; aa dajanje naslova ali ta Ši.fro 3 Dio. (21-«) Sobo s kuhinjo in elektriko, iščem s 1. a.pri'.tn. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutro« pod čifro »Pcvceni«. 0021-31/a Dvosob. stanovanje event. s kopalnico, v sredini mesta išče mlad zakonski par. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 23c. 61č7-21/a SoboMd* Vsaka beseda 50 par: ia dajanj« nafilo-ra ali ta šifro 3 Din. (23) Lepo solnčno sobo s separatnim vhodom s stopnjic. z eno ali dvema posteljama, blizu opere oddam s 1. marcem. — Ogledati v Knafljevi ulici št. 13/11. 5035-23 Opremljeno sobo lepo in solnčno. oddam r.n Fr:škovc.u 3a. 6163-33 Mirno sobo R poseb. vhodeui. elektriko in pnrketam, v centru mes-ta oddam. — Na-iov t oglasnem oddelku »Jutra«. 6161-il Informacije Sobo IVsa^a tHoeda 1 Dui: sa dajanje naslova ali , ra šifro t>a 5 Din. (31) j Svarilo Pod,p:?ana nisva plačnika ntkeni.ur, ki v najinem imenu vrši kak nakup ali si izposodi denar. Theodor in R. zi Ctieohak, Novi Vod- prijazno opremijc.no. s po »e-bnim rli.nl.>m in el-k". ko. zelo zračno in č:*to. t h'a»io, ozir. vso o. ikri-nud m gospodični «:i pro. SDodu 7-i'io pi.cen.i! Na-,., j T otjiasiiMU o-ddi.-:ku .lir'.-. 6162 -3 Kabinet v vili čfdcn in z-ačen, na M'r. poceni oddam solidni s-a'ni osebi. Na*^v po\. | oglasni oddelek »Jutra«. 5167 2" Vsaka o&seda 1 Din w dajn-tije naslova a!5 za šifro p« 5 Din (87 Vaa.k» beseda 50 par: za dajanj« naslova ali ta iifro S Dio. Telefon 2059 PREMO (i suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št 5 Separirano sobo f s+opnoišča, iščem v centra nx:--ta. — Ponudbe n:i oglas, oddeb-k »Jutra« p u šifro »Oprenulj-eno«. 6170-23/a V^aka beseda 1 Dm: za dajanje naslova ali ia ii Trn p« 5 Din. (18) Kopalci in kopalke! Na pustao ne-leijo na £"ir novo kot|»lišče na Ježico, k iiiisn.i prireditvi i.ev>ki-osmerke. Igra znani ljub-Uaiiski šramel-kvartet. lil 38-1 Vsaka bt^eda g Din. ia dajanj« naslova ali fcifr« pa 5 Din. (2-1) Odsovor V vreden pisma. Zadevo ij-eo? ' 6117-24 Opremljeno sobo solnč-no in prijazno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ai'13-23 Separirano sobo r ceniir-u me«ta oddam 1 ali 2 osebama. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« 6131-23 Prazno sobico sepa.rirano, odda špedicija Petan, Dalmatinova ul. in. 6123-23 Večje pisarniške prostore 3 sobe iti predsobo takoj oddam vi--o vis pošte. — Naslov v oglasnem oddellkn »jubra«. 61cm-23 Sobo s štedilnikom prazno ali opremljeno ta koj o. F"m. Gotovina 10.000. Gfovtns 388, Getoivina 777. Gotovina 22. Gospa. Gospodirns. Inventar. Izknh. Inštruktor Jadran 13. PL 15. marec. Išče, Izredna prilik«. Jesen. Let 20. L:.'ib: :ana. I.e-pa pomlad. 1007 K. Kuharica, Kavc':a. Ka-v«-!. i Din 5000. Koralniea. Mar'"va. Murska Snboi«. Mor's';n a Ma;«itor 1. marec P. O.. Mesto, Mestna. Maver. 1.. marec. M:zar. Mirno. M'r-ni dom 20. Mirna 150 D:n. Ma.iJtna na !cnunf-na Nastop p<> dogovoril. Na-obraž".na. Neodvi^nfl. Nemka. N. N. 71-iP. Nu;no 22. 0=eb-ui avto. Odrasli. Po-,.p-stvo. PrMna in rostria. Poštena 22. Prijateljica. Pri.Ima - poštena, prometna toi%a M. PrlešVa klet. Po t.reb-no kavcije 5000—10.000 P.>m'ad 0.10 Priiika 80. Petdeset, Pe-fek+en. Pisil na mizo. Pod:e*na. Po šten mladenič. Pošten. Pr vi marec, plačnik tofen. Par"e-a 700 P-ašted. Po m'a-1. Pisarniška pr?k=i Rer-^oVnos-t. RetuSer. Rep no Pe=n.osf Redka prilika 73. Stalno mesto. Skromna P:?urna zatoga. Skrbna ?ioijrfried. §tr»!nilc. Sreča S'roikovn.:ak. Srnd,niih let. ?:minati.J.na 1(5. Spomini. Snubec. P.V nčmo. Samo s^oina moč. Širil-a 202. Števc. Trgovska hiša. T" čen p'nčn:k. Tudi deže'a. Tudi d-ugi materiTakojšen nas-t op 13. Tra ki o. Tajnost. l>adnik 33. Ugodno 22. Upo.kotrii.ka -(2. Udobno. Varno 22. Vi'olica Varčna go«r>nd:n;a. Varna naložba. Vkn;.i7ibn. Vrtnar poštni pr-?. Vestma r.n dobra. Vseskozi zmojen. V:nter. Varčen. Vesel ie 13 Vila 100. Va jonsk o. Vrč'i Vložne kn;*/.:ee. Vodstvo pn'1 -u/Ti-ef. Zanes Ij.iva 88. Zaur>no. Zdrava i.n čista. Za tekni. Zmožen ' konkurence. Zmožem in vir>e!;a.n. Zmerna no'emniia Za ;.v«.td. Z."ies":va ?0. Živl;on«k,i sreča. ?»nitov l mosroča. železna pe*5. ? p -| 'ezničar 5. 250. 175.0TIO. .">. 2".ono. to.o-m. i«-«? si. ifin ooo. 40. 953, 37. SOO.lViO. 500.000. Glasbila Čez pol ure sta se priplazUa na kraj, s katerega sta, zagledala oddelek črnih vojščakov, ki so drug za drugim korakali proti zahodu. Ko jih je Tarzan pogledal, je zavrisnil od radosti. BUi so njegovi dobri Vazirci! Tudi Buzudi je bil med njimi in vsi ostali, ki so ga bili spremili v mesto Opar. Ko so ga opazili, so jeli plesati i in vriskati od prevelikega veselja, že nekaj tednov so ga iskali! » OpremHeno sobo zračino. z elektriko, takoj odda K. Tavčar. Karlov Sk» cesta štev. 15/11. levo. GL40---3 Opremljeno sobo z elektriko in posebnim, vbodom oddam v Cernetovi ulici 3 — Ljubljana VII. 6149-23 Solnčno sobico z elektriko im posebnim vhodom, event. z rso oskr bo oddam v Kolezijski ul. it. 31/1. 6163-23 Vsaka be»»*ia l Difl: I za dajanj« oa-vlova ali I ia iifro pa 6 Din. (Sfi. j Kompleten jazz dobro ohranjen, kupinr. — Ponudbe :ia oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jazz«. 6 »1 / Vsaka basala i Din. ia dajanj« naslova at: ta Šifro oa i Di«. Sušilnico nemške anamike »K.vpress« za sušenje lesa, proda tudi proti hranilni knjižici, ali zamenja za ie,*, ojtir. izgotovljeno pobištv-o Ig. Repše, Ljubjana. Trsarska ulica 7 (Karlovška cesta). 6072 20 Štajerske mGšas&čke stalno dobite po najnižji ceni pri GOSPODARSKI ZVEZI dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. S PEKARNO blizu Celja z enonadstropno hišo in 4 orali zemlje ob hiši prodam za 250.000.--dmarjev. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 2849 Prvovrstni enobarvni in vzročast baržn si kakor vso raanufakturo prodaja tudi na hranilne knjižice članic zadružne zvezt v Ljubljani Oblačilnica za S!cveas]o LJUBLJANA. Dunajska ccsta 29 (v hiši Gospodarske zveae) 2Sol Tovarnarjem na znanje Trgovec išče zastopstvo ali skladišče za mesto Beograd. Dam brezplačen lokal v centru mesta v lastni hiši in jamstvo. Ponudbe na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d. Beograd, pošt., pretinac 409 pod >;A 121". 2760 HI Zapustil nas je naš dobri stric, svak, brat, gospod Stuup cr grdite šolski upravitelj, član načel, in blag. Hranilnice in posojilnice, obč. odbornik, blagajnik mlekarske zadruge itd. v 56. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb blagopokojnika bo v četrtek, dne 23. februarja 1933 ob 9. uri dopoldne. Pilštanj, dne 21. februarja 1933. 2846 ANIKA GUBENŠEK, v imenu žalujočih« Posojilnica za Stari trg, Lož in soseščino v Starem trgu naznanja pretužno vest, da je njen soustanovitelj, dolgoletni predsednik in častni predsednik, gospod poštar v p oho ju, posestnik, tmejitelj zlate kolajne za državljanske zasluge itd. danes mirno v Gospodu zaspal. Vzornemu predsedniku bodi ohranjen časten spomin. Stari trg, dne 23. februarja 1933. 2844 ODBOR, V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nadvse žalostno vest, da se je danes, po dolgem in mučnem trpljenju, v 82. letu svoje starosti, preselila v večnost naša ljubljena in dobra mamica, stara mamica, tašča itd., gospa 5E3%£/t' ^ Pi m M M ll UM ■ \i>fr, p • h: V > ~ ~ 1 v si? starin vdova po finančnem svetniku Zemeljski ostanki bodo prepeljani v Ljubljano, kjer bodo v soboto popoldne, na pokopališču pri Sv. Križu, položeni v rodbinsko grobnico. V Sevnici, 23. februarja 1933. 2SSS Otroci in ostali sorodniki. it * '' ' :-v Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.