19. december 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si	Občina Dobrova y|y - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 31
		
['h
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2012 vam želijo:
, PGD Polhov Gradec, PGD Podsmreka, Planinsko društvo Blagajana, KS Črni Vrh, PGD Butajnova - Planina, Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec - Horjul, Klekljarsko društvo Polhov Gradec, Društvo upokojencev Dobrova, KS Dobrova, Društvo upokojencev Polhov Gradec, ter OO NSi Dobrova - Polhov Gradec.
Rezultati izvajanja akc^'e Vodenje in skrb za živali
Kot smo že pisali v prejšnji številki, je medobčinski inšpektorat v času od devetega do petindvajsetega novembra izvajal nadzor nad upoštevanjem določb odlokov. Medobčinsko redarstvo je poleg nalog rednega dela izvajala preventivne naloge nadzora na podlagi svojih pristojnosti do lastnikov oziroma vodnikov živali, ki svoje živali vod^o znotraj nasel^. V času nadzora je bilo tako opozorjenih oziroma seznanjenih z določili odlokov 29 občanov (vodnikov psov). Seznanjeni občani večinoma poznajo stvarne določbe krajevno pristojnih odlokov in tudi ravna z namenom teh določb.
V času nadzora tako ni bilo ugotovljenih bistvenih kršitev odlokov, ki urejajo to skrb nad vodenjem in nadzor nad živaljo, saj občani vzorno skrbjo za upoštevanje določil odloka v naseljih. V pogovoru pa so občani opozorili na to, da bi občinske uprave oziroma javne službe morale za potrebe čiščenja iztrebkov zagotoviti javne zabojnike in vrečke, saj bi s tem še dodatno opozorile na to skrb. Preventivni nadzor je sodeč po vsemu temu imel pozitivne učinke tako na občane kot tudi na zainteresirano javnost, s tem pa je bil namen dosežen. (sa)
Ob praznovanju slovenske samostojnosti se bo spet oglasila
Pesem miru
Prepevali bodo vsi zbori iz Polhograjske doline.
Tema prireditve je Iz domačih krajev v tuji svet, saj želimo pokazati, kaj in koga imamo in kaj znamo tako dobro, da je za to izvedel tudi širni svet.
Prireditev bo povezoval Marjan Bradeško. Vabljeni v Polhov Gradec v kulturni dom Jakoba Trobca v ponedeljek, 26. decembra 2011, ob 18. uri.
Turistično društvo Briše
Predavanje o dobri komunikac^i
»Povejte z veseljem«
Takšen je naslov govorniškega priročnika, katerega avtor je Marjan Bradeško iz Hruševega. Priročnik je napisan na podlagi avtorjevih dvajsetletnih izkušenj v javnem nastopanju, pridobljenih tudi s predavanji na drugih celinah sveta. O tem, ali je retorika za vsakogar, na kakšen način in kako izboljšati svoj nastop ali pogovor in o drugih zadevah povezanih s komunikacyo je Marjan Bradeško spregovoril v petek, 18. novembra v Polhograjski graščini, po tem pa je nekaj časa namenil še nam, bralcem Našega časopisa.
Predavanje, ki ga je avtor poimenoval kar po naslovu knjige, je bilo razdeljeno v dva dela. Marjan Bradeško, nam lahko na kratko predstavite in opišete bistvene poudarke iz današnjega predavanja, da le-tega predstavimo še našim bralcem.
Predavanje, ki sem ga naslovil Povejte z veseljem, je bilo pravzaprav razdeljeno v dva dela - prvi del je bil namenjen odnosu nastopajočega do občinstva in do teme, ki jo obravnava predavanje. Namreč, vse preveč govorimo o tehnikah javnega nastopanja, vse premalo pa o odnosu. Če je nastopajoči rad pred občinstvom, če je navdušen nad tem, o čemer govori, če svojo temo obvlada, če spoštuje svoje občinstvo - potem se vse tehnike javnega nastopanja pojavno kar same od sebe. Nastopajoči gleda in komunicira z občinstvom, se navdušuje nad vsebino, nastopajoči na svoje občinstvo naredi vtis, ga očara in navdihuje, mu želi pomagati in ga narediti boljšega. Prav to je bilo tudi izhodišče prvega dela
-	kajti vsak nastop, vsaka izrečena beseda mora bodisi učiti (sporočiti občinstvu nekaj novega), tolažiti (razjasniti, dati upanje, spodbudo) ali navdihovati. Prav slednje, da se občinstvo še dolgo po nastopu spominja nastopajočega in tega, kar je povedal, je cilj vsakega dobrega nastopa.
Drugi del predavanja je bil namenjen samim tehnikam - od stika s poslušalci do tega, kako in koliko povedati. Ampak - če je odnos pravi, potem vse drugo pride več ali manj samo od sebe. Nekaj stvari je sicer dobro poznati, ker je govorec potem bolj samozavesten, ampak prva stvar je - veselje do nastopanja in velika želja
-	obiskovalcem pomagati, da bodo boljši ljudje - da odidejo navdušeni, veseli in si žel^o ponovnega snidenja z nastopajočim. Sami v vaši knjigi pogosto poudarjate pomembnost vzpostavitve stika z občinstvom, ki naj bi po vaše prerasel kar v pogovor. Glede na moje izkušnje sem bila kar malo skeptična, ali vam bo to pred Polhograjci uspelo, pa vendar vam je. Kako? Tudi sam sem imel občutek, da mi je uspelo odlično. Videl sem pozorne poglede, videl sem nasmejane obraze, slišal sem odgovore, komentarje, videl kimanje. Skratka, nihče ni spal, dremal
-	vsi so bili - z menoj. Stik pa sem vzpostavil s tem, da sem gledal vse (se obračal v vse smeri) in predvsem z začetnim vprašanjem ob sliki, ki sem jo pokazal. Namen je bil, da sporočim, kako slika ni vse - da potrebuje besednega opisa. Da besede (še) niso mrtve. Polhograjci so se kar oglasili in pomagali. Kasneje sem okrepil stik s tem, da sem nekatere, ki jih poznam, poimensko omenil, omenil sem tudi gostje, ki so prišle od najdlje, iz Novega mesta. Še nekaj vprašanj sem postavil - in dobil nanje tudi odgovor. Skratka, ko nastopaš, vključuješ ljudi - od tega, da jih gledaš, preko tega, da jih omeniš, do tega, da spodbudiš sodelovanje - pa četudi je to le kimanje in strinjanje s tem, kar poveš. Mislim, da sem s Polhograjci in vsemi, ki so se nam pridružili, vzpostavil dober stik. Menda se nihče ni počutil izključenega. Tudi, ko je pri-
jateljevi ženi postalo slabo, sem opazil, da se tam pri oknu nekaj dogaja, nisem pa točno vedel, za kaj gre. Če bi bilo kaj hujšega, verjamem, da bi brez odlašanja pomahali in bi ukrepali skupaj, če bi bilo treba.
Glede na to, da veliko potujete in obiskujete predavanja o ko-munikac^i po mnogih državah in celinah, me zanima, kam sodimo Slovenci, kakšno občinstvo smo in kako nastopamo?
Zelo malo se udeležujem predavanj - veliko pa predavam. Dvajset let izkušenj, stanja pred ljudmi, mi je pokazalo, da smo Slovenci kot občinstvo nekje v sredini. Japonci se ne odzivajo, srepo bolšč^o vate in ne veš, kaj si misl^o. Američani sodelujejo najbolj
Da je dobra komunikac^a v našem vsakdanu zelo pomembna in da se tega zavedamo tudi Polhograjci je bilo razvidno iz lepega obiska.
Po predavanju so obiskovalci imeli možnost nakupa knjige Povejte z veseljem, ki jih je avtor Marjan Bradeško dopolnil še z osebnim posvetilom.
in so najbolj odprti. Ja, Slovenci bi lahko bili bolj sproščeni - saj ne bo nihče nikogar pojedel, če bo kaj vprašal, komentiral ipd. Torej, kot občinstvo smo malce zadržani, nekaj več navdušenja in veselja lahko vedno pokažemo. Tudi kot nastopajoči smo premalo dejavni - nenazadnje to, o čemer govorimo, dobro poznamo, torej pokažimo navdušenje, pritegnimo občinstvo, pokažimo, da je tema našega nastopa zanimiva, koristna, dobra, lepa, zabavna. Kako naj bo naše občinstvo navdušeno, če še sami - kot nastopajoči - nismo?
Pogosto za naš nesuvereni ali pa slab nastop krivimo tremo ali strah, mnogi zaradi teh dveh lastnosti niti ne žel^o pred občinstvo oziroma se javnim nastopom izogibajo. Imate kakšne uporabne napotke in nasvete, kako se treme otresti in kako se spopasti s strahom?
Najprej osnovno pravilo: kdor res ne želi pred občinstvo, je bolje, da je le - v občinstvu. Prvo pravilo je - želeti si moraš pred ljudi. Komaj čakati, da izza odra stopiš pred obraze, polne pričakovanja. Seveda je nekaj strahu vedno prisotnega, ampak to je tisti zdrav strah, ki te prisili, da stvar vzameš resno. Vse ostalo pa je, kot sem že rekel: če veš, kaj želiš povedati, če verjameš, da bo to pomagalo tvojemu občinstvu - potem v tebi kar gori želja po snidenju z njimi. To je tako kot takrat, ko si doživel nekaj imenitnega in želiš to povedati - vsemu svetu. Trema in strah sta potem povsem v ozadju. Seveda pa se, tako skrivoma, še vedno pokaže-ta. Ne boste verjeli, ampak prav domače občinstvo me je očitno najbolj »prestrašilo« - kdor me je pozorno opazoval, je videl, da sem prvi dve minuti imel nekaj treme. Kako se je to videlo, pa ne povem.
Glede na to, da so za nami predčasne državnozborske volitve, vas lahko prosim, da v splošnem pokomentirate nastope naših politikov, kaj se lahko od njih naučimo, čemu naj se v svoji praksi izogibamo?
Vsa soočenja sem več ali manj ošvrknil, ker sem bil v ZDA, kar pa sem prebral, bi lahko povzel v naslednje. Ljudi moraš vedno jemati resno - in jim dati najboljše. Če si javno nastopajoči (in to vsi politiki so), je tvoja dolžnost biti pred njimi in z njimi. Nobenega izogibanja, nobene ignorance ali arogance! Če misliš iskreno (vsaj tako je bilo slišati), potem tudi delaj iskreno - in s polno paro. Ni lahko tekati s televiz^e na televiz^o, s prireditve na prireditev, toda - to je v predvolilni kampanji politikovo delo. Govoriti z ljudmi in delati za ljudi. Letos je bilo sicer menda manj napadov in izključevanja, še vedno pa preveč vsi govorno, kaj je kdo naredil narobe - prav je, da politiki opozor^o, kaj je kdo drug naredil in ni bilo prav, vendar pri tem manjka kultura - še vedno prepogosto vidimo cinizem, aroganco, izključevanje. Korak naprej je morda tudi nekaj javnega izpostavljanja, zavedanja, da si kot politik pač zelo na očeh javnosti in da le-ta želi in mora biti obveščena o tem, kaj si počel, kaj počneš in kaj boš počel. Kazali so nam neke pogodbe, izpiske ipd. V primeru zaupanja tega ne bi bilo treba. In največji dosežek politika (in vsakega javnega nastopajočega) je gotovo zaupanje, ki ga pridobi od ljudi, svojega občinstva. Zaupanja pa je pri nas mnogo premalo, žal očitno so (še vedno) tudi resni razlogi za nezaupanje. In še nekaj, kar bi rad povedal - naloga vsakega javno nastopajočega, vsakega javnega delavca, kar politik zagotovo je, je prinašati nekaj dobrega, veselje, upanje, spodbudo, zaupanje, varnost. Ne sejati strupa, pač pa navdihovati - z lastnim zgledom, z iskrenostjo in spoštovanjem do vseh. Predvsem pa s poštenostjo!
Nadja Prosen Verbič
^^^ ^OPIS	Občina Dobrova LiJ - Polhov Gradec	19. december 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
		
21. nočni pohod na Grmado
Že 21. leto zapored PD Blagajana organizira tradicionalni nočni pohod na Grmado. Lahko rečemo, da je to prvi nočni pohod posvečen samostojni Slovenji.
Kako se je vse skupaj začelo? Leta 1991, na dan razglasitve samostojnosti, so slovenski planinci nesli slovensko zastavno na Triglav. V Polhograjski dolini pa se je porodila ideja, da bi zastavo odnesli na sam vrh Grmade. Trye sosedje iz Srednje vasi, Rajko Zalokar, Stane Dvanajščak in že pokojni Tone Oblak, so se na omenjeno sredo dogovorili: "V petek ob polnoči odnesemo zastavo na Grmado!" Zal do tega ni prišlo, saj se je ravno takrat začela vojna in so bili sosedje porazporejeni po enotah. A ideja ni zamrla. Čez 6 mesecev, ko preneha Brionski moratory, so začele države za državo priznavati mlado Slovenyo. Največji val priznavaj je bil med 13. in 15. januarjem 1992, ko so vse večje države priznale neodvisnost Slovenye. "Ali je to naključje ali ne, 15. januar je bil ponovno sreda," se dogodkov spominja Dvanajščak: "Eden izmed sosedov je zavpil naj se odpre buteljka." Ponovno je na sredo padla odločitev, da se zastavo ponese na Grmado, v čast samostojnosti.
Skupina treh sosedov z njihovimi družinami, skupno 12, se je tako v petek, 17. januarja 1992 iz Srednje vasi ponosno napotila proti Grmadi. Na Gontah so počakali do pol polnoči, takrat pa pot nadaljevali proti vrhu. Točno ob polnoči so stopili na vrh Grmade, razvili slovensko zastavo in odprli težko zasluženo buteljko. Kot se prvega pohoda spominja Stane, je bila noč mrzla, hladna in zaradi ivja pravljična. Svoj pečat pa je pustila tudi polna luna, ki je druženju dodala noto čarobnosti. Splet okoliščin in občutek čarobnosti sta privedla do zaobljube: "Naslednje leto zopet!" Na prvih pohodih so se odločili, da pohod organizirajo vsako leto tisti petek v januarju, ki je bližje polni luni in še to raje na petek pred polno luno. Naslednjega leta se je pohoda udeležilo že 32 oseb in tako iz leta v leto več. Zaradi velike mase pohodnikov, trye niso bili več zmožni organizirati varnega pohoda, kljub temu, da so jim pomagale družine.
Leta 1996 je Stane Dvanajščak prevzel vodenje PD Blagajana
Na enem izmed prvih pohodov je zapadlo toliko snega, da je bilo potrebno predhodno narediti gaz do vrha.
in sosedje skupno predajo pohod v organizacyo planinskemu društvu. V vseh teh letih se je zvrstilo mnogo pohodnikov s celotne Slovenye, celo iz sosednjih držav ter Francye in Kanade. Dolga leta je pohod obiskoval tudi Milan Kučan.
Da pohod poteka varno in v zadovoljstvo vseh pohodnikov, skrbi 30 članov planinskega društva, v vlogah redarjev, vpiso-valcev, vrvašev, idr. Za morebitno pomoč poskrbi 20 - 27 članov Gorske reševalne službe Ljubljana. Skupno na noč pohoda za varnost skrbi 60 oseb, vsi na prostovoljni bazi. Društvo se lahko pohvali, da se je v vseh teh letih pripetilo le nekaj nesreč (padci, zlom noge, zlom reber), kar je pri taki masi ljudi še zmeraj zanemarljiva številka. Vsako leto se po neuradnih podatkih, kot ocenjujejo vrvaši in člani gorske reševalne službe, pohoda udeleži preko 3000 pohodnikov. Od tega se jih na začetku poti vpiše le nekje od 400 do 500.
Uradna pot se prične z vpisom pri gostilni Pratkar. Po vpisu poteka pešpot za Pratkarjem skozi gozd do planinskega zavetišča, čez vas Ravnek in mimo lovske koče. Vremenske razmere določajo nadaljevanje trase, ki jo določyo vrvaši in gorska reševalna služba, glede na dostopnost čez Malo Grmado. Pot lahko nadaljujejo tudi čez spodnjo pot do belške poti na vrh Grmade. Cilj je vrh in vrnitev po isti poti. Največkrat se pohodniki zadržujejo na Gontah in pri Mehačku. V šali rečeno na noč pohoda na Grmado zaživyo vse turistične kmetye, ki stojyo na poti do Grmade, s polhograjske ali medvoške strani. Vse doker domov ne odide še zadnji pohodnik.
Pri vsej množici pohodnikov so uradno na pohodu le tisti, ki svojo pot začnejo z vpisom pri Pratkarju. Vsi so na pohodu na lastno odgovornost. Vpisnina je minimalna, 2 eura. V vpisnino je vključen čaj, koledarček, kartonček pohodov ter nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici Tilia, v času pohoda. Za vsak osvojen vrh nočnega pohoda prejmete v kartonček pohodov žig, ki vam po desetih obiskih zagotovi pisno potrdilo o dosežku.
Ker se naslednji pohod že približuje, je morda to pravi trenutek, da so množici ljubiteljev Grmade priružite tudi sami. Občutite čarobnost noči, kot so jo pred 21 leti začutili ustanovitelji pohoda in kot jo občutyo vsi pohodniki, ki se na nočno Grmado vračajo vsako leto. Bodite pozorni le na primerno obutev, oblačila in opremo. Vse kar dodatno potrebujete s seboj je dobra volja. Čarobna Grmada bo posrbela za vse ostalo! Vabljeni v petek, 6. januarja 2012 med 19. in 22. uri na 21. nočni pohod na Grmado.
Špela Arh

Pogled na dogajanje po maši - ljudje so bili deležni okušanja blagoslovljenega
Blagoslov novega vina med Martinovo mašo v podružnični cerkvi- novega vina m prigrizkov; vsekakor zadosten razlog, da so si vzeli čas za dru-
ci na Setniku
zenje.
Blagoslov novega vina na Setniku
Vsako leto 11. novembra praznujemo martinovo - po ljudskem prepričanju dan, ko sveti Martin iz mošta dela vin'. To ni praznik le za vinorodna območja, pač pa tudi za vse, ki cenimo in radi okusimo domačo vinsko kapljico.
Tudi na Setniku je že dolgoleten običaj, da se na nedeljo po godu sv. Martina popoldne zberejo ljudje v podružnični cerkvi, ki je posvečene temu svetniku. Letos je čudovito vreme še posebej pripomoglo, da so se številni spreho-
dili do nje, počastili njenega zavetnika, vojaka in pozneje skromnega škofa ter blagoslovili novo vino. Kot navadno je bila sveta maša ob 14. uri. Že od pol druge ure naprej pa je bilo lepo opazovati procesye »romarjev«, ki so se
z vseh strani približevale cerkvici na hribčku, ki se je do svete maše dodobra napolnila. Prav gotovo pa je letošnja številka prekosila prejšnja leta. Med sveto mašo je župnik Bogdan blagoslovil novo vino, ki so si ga na koncu maše vsi zbrani natočili kozarček in z njim nazdravili, domače gospodinje pa so poskrbele za sladek prigrizek. Vzdušje po maši pred cerkvyo je bilo zelo pryetno in je trajalo, vse dokler jih ni pregnala noč.
(npv)
NOVICE IZ KS Polhov Gradec
Krajevna skupnost Polhov Gradec obvešča krajane, društva in druge uporabnike prostorov v Kulturnem domu Jakoba Trobca, da je Svet KS Polhov Gradec sprejel nova Pravila za uporabo dvoran v Kulturnem domu Jakoba Trobca. Pravila o uporabi prostorov so objavljena na občinski spletni strani in na oglasni deski KS. Vse uporabnike prosimo, da zaradi lažje organizacye, prireditev najavite pravočasno. Želimo vam pogosto in nemoteno rabo prostorov.
KS Polhov Gradec

Svet KS Polhov Gradec želi vsem krajanom Polhovega Gradca, doživete prihajajoče božične in novoletne praznike, v novem letu pa naj vas spremljajo zdravje, veselje radost , zadovoljstvo in predvsem .....srečno 2012!
Svetniki KS Polhov Gradec
Punčka s cipko in praznično voscilo
Klekljarsko društvo Polhov Gradec je konec aprila odprlo svojo 13. razstavo z naslovom Punčka s čipko. Ko govorim o punčkah, sešitih iz ostankov blaga, iz cunjic, s tem mislim na splošni pomen te besede. Povedati želim, da niso bile vse punčke. Med več kot šestdesetimi razstavljenimi, unikatno izdelanimi lutkami, ki so vse imele na oblačilu čipko, je bilo tudi pet fantkov.
Poleg članic društva so punčke šivale in čipke dobilo dvainštirideset punčk. Zbrani denar
klekljale tudi klekljkarice iz ljubljanske skupine z Ledine in naša podporna članica gospa Helga Kuclar.
Ob odprtju razstave je bilo povedano, da so punčke ponujene v odkup. Ves zbrani denar smo namenile v dobrodelni namen. Čez poletje in v jeseni so posamezniki in javne ustanove z donacyami skupno prispevali 3000 evrov. Posamezni prispevki so znašali od 50 do 350 evrov. Več posameznikov je »posvojilo« po dve punčki oz. parček, nove varuhe je
smo razdelile takole: tisoč evrov smo nakazale Misyonskemu središču Slovenye za s. Andrejo Godnič, ki deluje v Peruju. Ko je bila na obisku v Polhovem Gradcu, smo ji osebno izročile simbolični ček. Naslednjih tisoč evrov je šlo škofijski Karitas Ljubljana za pomoč družinam v stiski. Zadnjih tisoč evrov pa ja prejela žup-nyska Karitas Polhov Gradec. Darovalci in posvojitelji punčk po abecednem redu: Ivanka Alič, Milka in Drago Bokal, Malči Božnar, Marya Božnar, Mojca in Marjan Brade-
ško, Angelca Cankar, akademik Niko Grafenauer, Inštitut za klinično nevrofiziologyo UKC Ljubljana, Vida Janša, Cica Jovanovic, Blaž Kavčič, Avtokleparstvo Kovač, Komisya za medicinsko etiko RS, dr. Primož Kušar, Renata Kozina - Grajska, Mojca Kucler Dolinar, Franci Laznik, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Optim FS, župnik Bogdan Oražem, dr. Vesna
Plevnik Vodušek, Marya Potočnik, Marjeta Rous Okroglič, Jožefa Setnikar, Franc Setnikar, župan Franc Setnikar, Cilka Škof, Ludvik Tre-ven, Andrej Trobec - Zulov, Helena Trontelj, dr. Jože Trontelj, Tatjana Trontelj, Agata Vedral, Kristina Vrhovec, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Maryanca Yartz in Cilka Zmahar. Vsem, ki ste pryazno in s prepričanjem na kakršen koli način podprli našo akcyo, se tu najlepše zahvaljujemo. Ko se končuje krščansko leto dobrodelnosti, se polhograjske klekljarice z veseljem oziramo nazaj. Gledamo pa tudi naprej, novi načrti že dobivajo obliko. Rezultate bomo pokazale na naši naslednji razstavi. Bralcem Našega časopisa, vsem občankam in občanom, pryateljem in podpornikom našega društva želimo mirne in blagoslovljene božične praznike in srečno v letu 2012.
Tatjana Trontelj za Klekljarsko druStvo Polhov Gradec
19. december 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si	Občina Dobrova y||J - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 33
		
Na srečanju starejših na Črnem Vrhu se je zbralo kar veliko starejših domačinov.
Srečanje starejših na Črnem Vrhu
Tako kot vsako leto je tudi letos v tednu, ki je posebej namenjen starejšim, Kulturno društvo Črni Vrh poskrbelo in organiziralo srečanje upokojencev, starejših od 70 let s Črnega Vrha in njegove okolice.
V nedeljo, 13. novembra, so se zbrali v lepo jesensko okrašeni dvorani kulturnega doma na Črnem Vrhu. Zanje so člani kulturnega društva pripravili kratek kulturni program z dvema glasbenima točkama: nadobudnim mladim harmonikarjem ter pevskim duom deklet ob spremljavi kitare. Pozdravili in nagovorili so jih tudi nekateri gosti: predsednica KS Črni Vrh Tončka Dolenc, ki je starejšim namenila poučno basen o pomenu prave komunikac^e med ljudmi, nagovoril jih je tudi župan Franc Setnikar, ki je v svojem nagovoru poudaril pomembnost ohranjanja časa za prijetna druženja, kakršen je bil tokratni, ter jim zaželel, da bi takšen še naprej ostal, starejše pa je prišla pozdravit tudi kandidatka za poslanko v DZ Mojca Kucler Dolinar, ki je poudarila pomen pristnih medčloveških odnosov, ki se jih goji in ohranja ravno preko takšnih dogodkov, ki pa so prav tako zelo pomembni pri oblikovanju in delovanju države Slovence, za katero so se borili tudi vsi navzoči. Po končanem programa sta sledila pr^etno druženje in kramljanje ob kosilu ter prigrizku, vse pripravljeno izpod rok domačih gospodinj.
Takšno srečanje v Črnem Vrhu postaja že kar tradicionalno in po besedah organizatorjev je opaziti, da se ga vsako leto udeleži več starejših. Prav tako je mogoče iz njihovih pohval in veselih
Starejše je nagovoril tudi župan Franc Setnikar.
obrazov sklepati, da preživljajo pr^etno popoldne, ki jim ostane v pr^etnem spominu. Prav gotovo pa je to tudi največje zadovoljstvo za organizatorje, ki ravno iz slednjih razlogov za svoje starejše sokrajane pripravljajo dogodke, kakršen je bil ta.	(npv)
Prvi dobrodelni koncert ŽK Šentjošt
Današnji čas prinaša poleg hitrega razvoja, visokih tehnoloških dosežkov in drugih novosti tudi čedalje večje socialne stiske posameznikov. Revščina si hitro utira pot med že tako revne ljudi. Stisko, nemoč in odrinjenost na rob občutno mnogi ostareli, otroci in celotne družine. To je prizadelo tudi nekatere naše farane, zato smo se odločili pripraviti prvi dobrodelni koncert ŽK, ki je potekal v nedeljo popoldne, 13. 11. 2011, v prostorih prosvetnega doma Ivana Cankarja v Šentjoštu. K sodelovanju se je pridružilo več skupin, ansamblov in posameznikov od blizu in daleč. Na začetku prireditve je g. Tone Kompare, direktor škofijske Karitas, nagovoril vse obiskovalce in tudi nastopajoče. Izrazil je zadovoljstvo nad dobro obiskanim koncertom in se zahvalil organizatorjem za vloženo delo pri pripravi koncerta. Med nastopajočimi smo prisluhnili otroškemu pevskemu zboru iz Šentjošta in tudi cerkvenemu pevskemu zboru iz Šentjošta. S petjem in pr^etnimi skladbami so nas razvedrili tudi posamezniki in različni ansambli. Svoje znanje so mnogi pokazali tudi na instrumentih, in sicer na klavirju, trobenti, kitari in tudi na drugih glasbilih. Prav vsak izmed njih je po svojih močeh prispeval k dobremu počutju obiskovalcev in posledično k lajšanju stisk, v katerih so se znašli mnogi. Obiskovalci, ki jih je bila polna dvorana, so ves čas prireditve z zanimanjem in veseljem spremljali nastopajoče. Ob koncu prireditve se je domači župnik g. Andrej Sever zahvalil vsem, ki so se odzvali vabilu k dobrodelnosti. Denarna sredstva, ki smo jih zbrali na koncertu, bodo namenjena za najnujnejše potrebe tistih, ki so pomoči najbolj potrebni, in za priložnostna praznična obdarovanja invalidov in ostarelih.	Župn^ska Karitas Šentjošt
Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec in Horjul
Praznovale smo 15. obletnico
Prireditev smo pripravile v soboto, 19.11.2011, v dvorani Zadružnega doma na Dobrovi, ki je bila za to priložnost prav lepo okrašena. Praznovanje se je začelo z Zdravljico, ki jo je zapel Sekstet Odoica iz Žažarja. Sledila je pesem Slovenec sem.
V pozdravnem nagovoru je predsednica društva vsem prisotnim zaželela prijetno počutje ob spremljanju kulturnega programa in jih povabila tudi na družabno srečanje. Vabilu na praznovanje so se odzvali povabljeni gostje: župan Občine Dobrova - Polhov Gradec gospod Franc Setnikar, predsednik Krajevne skupnosti Dobrova gospod Marjan Pograjc, višja koordinatorka s področja kmečke družine in dopolnilnih dejavnosti gospa Jožica Vodopivec Rozman, predsednica Zveze kmetic Slovenije gospa Irena Ule, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana gospod Jože Benec, svetovalka za dopolnilne dejavnosti Kmetij sko-gozdarskega zavoda Ljubljana gospa Moj-
kmečke žene.
Potem, ko je bila leta 1995 ustanovljena Zveza kmetic Slovence, se je veliko društev vključilo v to krovno organizac^o, ki je zdaj pomemben dejavnik civilnega družbenega življenja in kot takšna, po svojih močeh, prispeva k oblikovanju zakonodaje, ki zadeva tudi podeželske žene. Žal so bile zaradi pomanjkanja finančnih sredstev svetovalke za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti prisiljene sodelovati tudi pri izvajanju drugih vsebin kmetijskega svetovanja, zaradi česar je ostajalo vse manj časa za delo s tovrstnimi društvi. Odgovornost za delovanje društev so v večini prevzele članice same. To je tudi porok, da bodo
Neptun pod vodstvom Luke Trontlja in Mohorja Nartnika. Kako je potekala priprava dobrot, so nam prikazali Milena Ižanec, Andreja Dolinar, Simon Kokelj, Gašper Grabner in Monika Dolinar. Fantje iz Seksteta Odoica so kulturni program nadaljevali s pesmima Odpiraj dekle kamr'co in Triglav, moj dom. Predsednica društva se je na koncu zahvalila vsem darovalcem, ki so društvu priskočili na pomoč, da smo lahko izpeljale praznovanje. Posebna zahvala je veljala tudi članicam društva, ki so kakor koli pripomogle pri organizac^i prireditve.
Posebne pozornosti so bile deležne tudi najbolj zveste članice, ki so članice društva že od samega začetka in so že

»
i ^
& *
v
Jože Benec (direktor Kmet^sko-^ skupaj s predsednico društva Ivanko Kokelj
ca Vavken, direktor kmetijske zadruge Dolomiti Dobrova gospod Albin Oven, predsednik PGD Dobrova gospod Franc Maček, Kmetijska svetovalka na Dobrovi gospa Nada Gabrenja, ravnatelj OŠ Dobrova gospod Viljem Kovačič, predsednik Govedorejskega društva Dolomiti Dobrova gospod Matjaž Košir, gospa Marjeta Avsec, gospod Damjanu Brajni-ku in gospa Cvetka Kogovšek. Vabilu so se odzvale tudi predstavnice sosednjih društev kmečkih in podeželskih žena.
V nadaljevanju je povezovalka programa Andreja Dolinar predstavila društvo, zgodovino društva pa je nazorno orisala svetovalka gospa Mojca Vavken. Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec in Horjul (naprej društvo) je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje. Ustanovljeno je bilo 11. 12. 1996 in zdaj šteje 71 članic. Društvo vodi predsednica gospa Ivanka Kokelj. Delovanje društva je osredotočeno na aktivnosti na področju kmečkih opravil in starih kmečkih običajev ter skrbi za izobraževanje in družabno življenje članic. Organiziramo delavnice s področja gospodinjstva in predavanja s področja zdravstva, zeliščarstva, rastlinstva in gojenja rastlin. Na strokovnih ekskurz^ah si članice pridob^o dodatno znanje iz dopolnilnih dejavnosti ter dela in pogojev življenja na kmet^i.
Pred ustanovitv^o društva kmečkih in podeželskih žena so bile članice organizirane kot Aktiv kmečkih žena Dobrova. Začetek delovanja Aktiva kmečkih žena Dobrova sega v 70. leta prejšnjega stoletja, ko se je ponovno oživljalo zadružništvo. Takrat je bila na kmet^ah ena od aktualnih problematik higiena mleka. Za napredek pri higieni mleka so v zadrugah začeli z organizac^o predavanj za
;a zavoda Ljubljana)
Vsi sodelujoči v skeču (vse foto: Nejc Malovrh)
Vsi sodelujoči na koncu ob petju Slakove pesmi V dolini tihi
društva aktivno delovala tudi ob morebitnih novih spremembah.
Ansambel Veseli Hribci, nadobudni fantje in dekle iz Samotorice, so zapeli in zaigrali Slakovo skladbo Po dekle in skupaj s pevko Janjo Janša, ki študira solo petje, še Miheličevo skladbo Kjer lastovke gnezd^o. Janja je popestrila program s pesm^o Med iskrenimi ljudmi.
Z odlomkom iz knjige Breme resnice, smo obudili spomin na pisateljico Minko Krvina iz Brez^, ki je bila med ustanoviteljicami ter tudi prva predsednica Aktiva kmečkih žena Dobrova. V svojih delih je pisala o problematiki kmečkega in delavskega življenja. Odlomek iz knjige je prebrala Cvetka, njena sokrajanka.
Najbolj pa je udeležence praznovanja navdihnil skeč Priprava dobrot za današnje praznovanje pri eni izmed članic društva. Kratko uprizoritev so pripravili v sodelovanju z Dramskim društvom
ali pa še bodo praznovale svoj častitljivi jubilej. Ob tej priložnosti jim je predsednica društva čestitala in jim poklonila skromna darilca. S tem je bil uradni del praznovanja končan. Družabno srečanje se je začelo s pesm^o V dolini tihi od legendarnega Lojzeta Slaka. Pesem so zapeli vsi nastopajoči ob spremljavi Ansambla Veseli Hribci. Za pogostitev so poskrbeli v Okrepčevalnici Pr'Kozinc iz Podolnice. Družabno srečanje je popestril g. Damjan Brajnik, ki je zapel operno pesem in povedal nekaj besed. Za prijetno presenečenje so poskrbele članice Društva podeželskih žena iz Tuhinjske doline, članice Društva podeželskih žena z Blegoša in nekaj naših članic, ki so na hitro ustanovile pevski zbor KAR TAKO. Zapele so dve pesmi. Bile so enkratne in sobotno dopoldne je prehitro minilo
Upravni odbor DKPŽ Dobrova -Polhov Gradec in Horjul
34
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
19. december 2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
40 let PGD Butajnova - Planina
Butajnova, 10. december - Za butajnovske in planinske gasilce je letos prelomno leto. Obeležujejo 40. jubilej obstoja, obenem pa imajo v gasilski garaži novo vozilo. Sicer potrebuje še nadgradnjo, a so na dobri poti, da ga bodo prihodnje leto predali svojemu namenu. Jubileja so se spomnili s slavnostno sejo 10. decembra v prostorih gasilskega doma.
potekala prihodnje leto. Vozilo je stalo 69 tisoč evrov, pri čemer je 30 tisoč prispevala Gasilska zveza Dolomiti, ostalo pa so zbrali gasilci sami in pa s pomočjo krajanov domačih in okoliških vasi. Nadgradnja naj bi po dosedanjih predračunih stala približno 45 tisoč evrov.
Sicer pa so društveni jubilej pozdravili tudi številni gostje. Župan Franci Setnikar je pohvalil društveno držo, da ne neguje
fOl -iMI
Društvo je poleti za svoj jubilej pripravilo veliko veselico, kjer je rojstni dan obeležilo tudi s 40 curki.
Kot je uvodoma pojasnil predsednik društva Branko Gabrovšek, segajo začetki gasilstva že v leto 1957, ko so v gasilske vrste v Šentjoštu stopili trje člani iz Butajnove in Planine. Nabrali so si dovolj strokovnega znanja, da so 14. marca 1971 ustanovili PGD Butajnova -Planina in jeseni s pomočjo krajanov ter drugih orga-nizacj kupili motorno brizgalno. Tri leta kasneje so kupili novo vozilo IMV 1600, ki je imel dolga leta svoj prostor kar v eni od garaž gasilcev. Z vedno več opreme je rasla potreba po novem prostoru, dokler se niso leta 1989 na občnem zboru odločili, da gredo v gradnjo novega gasilskega doma. Svojemu namenu so ga predali 1996, vmes pa kupili novo brizgalno in leto po odprtju doma še novo vozilo TAM 75 T5. Kmalu zatem so jim gasilci iz Tacna poklonili vozilo UAZ z vso signalno opremo, razvili so svoj prapor in začeli urejati še zunanjost doma in okolico. Na prelomu
Novo gasilsko vozilo mercedes vario, ki je potrebuje še nadgradnjo, bo orodno vozilo, posebej namenjeno za gozdne požare.
tisočletja je v gasilsko garažo zapeljala nova avtocisterna znamke TAM 190 T15, gasilci so vedno pogosteje opravljali redarske zadolžitve, obenem pa se je povečala tudi društvena aktivnost na področju gasilskih tekmovanj. Danes ima društvo sedem tekmovalnih desetin, ki redno polnjo police gasilskega doma s pokali in odlikovanji. Obenem je začela potekati v gasilskem domu še šola harmonike Rudja Poljanška, ki je postala zelo priljubljena tudi širše. Poleg vsega tega pa so gasilci še skrbeli za požarno varnost. Društvo danes šteje 112 članov. »V zadnjem času smo društvo predali mlajši generacji,« je dejal poveljnik društva Andrej Slov-ša, »ki je dobila veliko doto, a s tem tudi veliko odgovornost.«
Zadnja pridobitev društva je novo gasilsko vozilo mercedes vario 818 s pogonom na vsa štiri kolesa. Vozilo je v garažo zapeljalo dan pred slavnostno sejo in je potrebno še nadgradnje, ki bo
Poveljnik Andrej Slovša in predsednik Branko Gabrovšek na slavnostni seji.
samo gasilstva, marveč tudi družbene odnose med krajani samimi. Predsednik Gasilske zveze Dolomiti Marjan Peklaj je obljubil, da bo zveza del sredstev za nadgradnjo prispevala tudi prihodnje leto, predsednik regje Ljubljana I. Franci Bradeško pa je dejal, da je društvo v 40 letih delovanja naredilo veliko več, kot naredjo v tem času nekatera druga društva. Društvo je pohvalil še predsednik KS Šentjošt Pavle Malovrh, ki je dejal, da je vesel, da ima krajevna skupnost v svoji sredi tako dobro društvo.
Na koncu slovesnosti so podelili še zahvale društva, odlikovanja lokalne gasilske zveze in priznanja Gasilske zveze Slovenje. Večer so zaključili ob dobrih pečenicah ter ob zvoku harmonike, ki pa je tudi sicer že odmevala med posameznimi točkami slavnostne seje. V društvu ob izteku leta tudi voščjo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto 2012(gt)
SDS
Ko je vse več teme, je luč še bolj dragocena, ko je zunaj mraz, je toplota še pr^etnejša, ko nam ta nori čas hoče vzeti čas za drugega, je iskrena bližina drugega še toliko več vredna ^
Pred nami so praznični dnevi.
Ob tej priložnosti se vsem občankam in občanom zahvaljujemo za udeležbo na državnozborskih volitvah in vsakemu posebej za glas, ki ste ga namenili Slovenski demokratski stranki.
Vsem ljudem dobre volje želimo blagoslovljene božične praznike,
da bi bilo novo leto kar se da zdravo, polno pozitivnih iskric in vere v vse dobro.
Tudi v letu 2012 se bomo še naprej skupaj, po najboljših močeh, trudili za dobro Slovenje, zato vsem Slovenkam in Slovencem, državljankam in državljanom, posebno pa še volivkam in volivcem Slovenske demokratske stranke iskreno čestitamo ob dnevu samostojnosti. Mag. Jože Sečnik,
predsednik OO SDS Dobrova - Polhov Gradec
Socialni demokrati se iskreno zahvaljujemo vsem volivkam in volivcem, ki so nam izkazali zaupanje na predčasnih volitvah.
v
Živimo v času, ki ni enostaven, zato naj vsak pri sebi razmisli, kako bi še lahko pomagal tistim, ki jih je sedanja kriza še posebno prizadela, bodisi z izgubo delovnega mesta bodisi kako drugače. Tudi naša občina v tem pogledu ni izjema, zato spoštovane občanke, spoštovani občani, zdaj je čas, da razmislimo, kako lahko skupaj strnemo vrste, saj imamo dovolj znanja in samozavesti, da premagamo težke čase. Zato dajmo, kot je povedal že naš predsednik Borut Pahor, vse od sebe in ne vse samo za sebe.
Pokažimo svojim bližnjim, svojim sosedom, svojim prjateljem, znancem, svoje najboljše osebne lastnosti.
Vsem vam želimo obilo sreče, zdravja, uspehov, več medsebojnega zaupanja in spodbujanja ter veliko lepih trenutkov v prihajajočih božično-novoletnih praznikih ter letu 2012.

SOCIALNI DEMOKRATI
Občimki odbor Dobfova-Pothov (jfadec
NSi v parlamentu!
Nova SiovenUa
Predvolilna kampanja Mojce Kucler Dolinar m^m	se je začela že precej pred uradnim začetkom
■	kampanje za državnozborske volitve. Njena
kandidatura je le nadaljevanje njenega dela v državnem zboru in ministrstvu, ter sodelovanja za občinskimi odbori NSi Dobrova-Polhov Gradec, Horjul in Brezovica. Svoj niz predvolilnih srečanj je Mojca KucIer Dolinar pričela na Brezovici, kjer so večer sooblikovali predsednik občinskega odbora NSi gospod Slavko Jesih in člani Vokalne skupine Breza. V predstavitvi programa je izpostavila pomembnost gospodarske rehabilitacje Slovenje, ki bo močno odvisna od vlade. Prav dolgo se ne bomo več mogli zanašati le na pozitivne evropske trende, medtem ko bomo sami padali po lestvicah konkurenčnosti. S tem se je strinjal tudi župan g. Ropret, ki je na srečanje prišel iz obiska v Nemčji. V Polhovem Gradcu je kandidatka program stranke predstavila v pogovoru z Dominikom Zupančičem, kulturno pa so večer obogatili glasbeniki iz družine Rus in Moški pevski zbor Briše. Skupaj s sogovorniki niso mogli mimo lokalnih tem. Grožnja z zadrževalniki in nesprejem občinskega prostorskega načrta, ki je cokla razvoja za celotno občino. Za obojim pa stoji neučinkovito Ministrstvo za okolje in prostor in dosedanji ljubljanski župan, očitno bodoči mandatar. Izpostavila je tudi projekt izgradnje kolesarske steze, ki jo je, kot poslanka, že uspela uvrstiti med državne projekte. Horjulsko srečanje si bomo poleg jasnih vizj Nove Slovenje, nagovora župana Janka Jazbeca in skupne ugotovitve, da je zaradi pridobivanja državnih sredstev pomembno, da so kraji zastopani v parlamentu, gotovo zapomnili po hudomušnem nastopu Seksteta Odoica. Kandidatkino volilno kampanjo smo zaključili na Dobrovi v sproščenem vzdušju z Ansamblom Bitenc, vendar s pomembnimi vsebinskimi sporočili; od domoljubja do dobrih medčloveških odnosov. Njihov koncert je Mojca Kucler Dolinar namreč povezovala sama in tako pokazala, da je še vedno zvesta svojemu okolju in lokalni kulturi. Oblečena v ljubljansko narodno nošo je pokazala, da je ponosna na svoje korenine in slovensko izročilo. Večer je bil prepleten z javljanjem nekaterih vidnih članov in simpatizerjev NSi iz tujine, ki so kandidatki izrazili podporo na volitvah; podjetnik Rudolf Zdovc iz Nemčje, profesor dr. Andrej Fink iz Argenitne, vodja slovenske katoliške misje na Švedskem Zvone Podvinski, evropski poslanec Lojze Peterle iz Bruslja. Svojo podporo je izkazala tudi Ljudmila Novak, predsednica Nsi. Skupni zaključek volilne kampanje kandidatov volilnih okrajev Ljubljana Vič Rudnik in Ljubljana Center je potekal na Viču v družbi Ansambla Prosen in privabil precejšnje število simpatizerjev Nove Slovenje. Gospa Mojca se je sicer udeležila še predvolilnih srečanj v drugih ljubljanskih okrajih, in sicer v Dravljah, Dragomerju in Črnučah. V Šentjo-štu je sooblikovala večer z naslovom »Slovenci v srcu Argentine«, z dr. Bernardom Nežmahom je bila gostja okrogle mize v Študentskem domu J. F. Gnidovca v Šentvidu, nastopila je tudi na okrogli mizi Območne obrtne zbornice Ljubljana Vič. Da je blizu ljudem, je pokazala tudi s pojavljanjem na stojnicah pred Kinom Vič in na Prešernovem trgu. Čeprav se je kandidatki sedež v parlamentu izmuznil za dobrih sto glasov, se veseli velike podpore. Vsem volivcem se zahvaljujemo za zaupanje in zagotavljamo, da bomo v Novi Slovenji še naprej delali za dobro našega naroda in domovine. Še posebej ob vladi, ki se nakazuje, bomo morali pokazati pokončnost vsi - politiki in vsak državljan zase. Korajžno naprej!
Volilni štab Mojce Kucler Dolinar
Na straneh občine Horjul preberite tudi povolilno razmišljanje Mojce KucIer Dolinar.
19. december 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si	Občina Dobrova IJIJ - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 35
		
Martinovanje DU Dobrova
V sredo, 16. 11., smo se člani in članice Društva upokojencev Dobrova odpravili proti Muljavi. Od doma smo odhajali v gosti megli, že na vrhu višnjegorskega klanca pa nas je pozdravilo sonce. Muljava je prjazna dolenjska vasica, povezana z Josipom Jurčičem. Tam je preživel mladostna leta. V svojih literarnih podobah je ohranil utrip časa in poteze ljudi. Najbolj ga poznamo po romanu Deseti brat in vrsto pripovedi. O vsem tem smo si najprej ogledali kratek film, nato pa posestvo v naravi. Hišo sestavlja pet prostorov: veža s črno kuhinjo in ognjiščem, hiša s kamro, na drugi strani pa štiblc in klet. Na severni strani je hiša podaljšana z majhnim hlevom, kjer je bil
včasih skedenj. Slovenski etnografski muzej je domačno dopolnil še z dodatnimi objekti: čebelnjakom, kaščo in sušilnico za lan, ob gozdu pa je postavil leseno bajto - Krjavljevo kočo. Vse to jim služi za domače gledališče v naravi, kjer igrajo Jurčičeva dela.
Po krajšem klepetu smo se odpravili do gotske cerkve Martinega vnebovzetja iz 1. polovice 15. stoletja s freskami Janeza Ljubljanskega in zlatim baročnim oltarjem. Zgodovino cerkve nam je opisal župnik g. Marko Burger iz krške fare, kamor cerkev spada. Za kulturnim programom je sledil še zabavni del, in sicer martinovanje v prjazni gostilni OBRŠČAK. Pričakali so nas z dobrim kosilom. Ob zvokih Markove harmonike ob prjetnem vzdušju in dobri kapljici smo se veseli vrteli vse do 21. ure, nato pa smo se odpravili proti domu.
Za DU zapisala Anica Tomšič
Miklavž obiskal otroke na
v
Črnem Vrhu
Leto je naokrog in otroci s Črnega Vrha ter okoliških vasi so prihod sv. Miklavža v spremstvu angelčkov in parkljev pričakali kar v dvorani doma krajanov. Otroci so naše bogastvo in veseli smo, da so se našemu vabilu skupaj s svojimi starši zelo številčno odzvali, saj je bila dvorana polno zasedena. Večer so otrokom popestrili člani manjše dramske skupine Bobri, ki deluje v okviru GD Zalog, z igrico Mojca Pokraj-
culja. Kar ne moremo verjeti, kako so otioške oči uprte na oder, kjer se dogajajo vsemogoče stvari naših živali v gozdu. Mojca, ki je najboljša deklica, je sredi mrzle zime v svojo hišico sprejela kar pet svojih gozdnih prjateljev, da jih ni zeblo. Pa da ne govorimo o zviti lisici, ki je zajčka namazala z medom, da bi bil kriv za prazen kozarec medu in še in še bi lahko naštevali dogodivščin z našega odra. A ker so otroci počasi postajali malo nestrpni, so ob koncu igrice skupaj z Mojco in njenimi živalskimi prjatelji poklicali sv. Miklavža. Kaj kmalu so se smeh, veselje in radost naših otrok spremenili v strah in celo solze, kajti skupaj s sv. Miklavžem so prišli tudi angelčki in parklji in zaradi slednjih je marsikomu zastal dih. Sv. Miklavž je parklje umiril, otroke lepo pozdravil, jih malo povprašal, če so bili pridni in ubogljivi. V en glas so odgovorili pritrdilno. Na koncu so skupaj z njim zmolili Sveti angel in končno so dočakali obdarovanje. Otrokom so darila pomagali deliti tudi angelčki, da so čim hitreje prejeli vsak svojega. Veselje otrok se je verjetno nadaljevalo doma, ko so otroci v miru, brez rožljanja verig naših parkljev, odpirali svoja darila. Na koncu bi se radi še enkrat zahvalili vsem staršem, ki ste pripeljali svoje otroke, pa tudi vsem tistim, ki ste na kakršen koli način pomagali pri soustvarjanju in organizacci obdarovanja naših malih sončkov.
Za Kulturno društvo: D. P. in K. S.
Miklavž obdaruje otroke
Miklavž na Dobrovi
V ponedeljek, 5. 12. 2011 je dobrovške otroke obiskal Miklavž. Starši in otroci so si lahko ogledali lutkovno igrico Hotel hrast v izvedbi lutkovne skupine KUD Dolomiti Dobrova. Nato pa so s skupnimi močni poklicali Miklavža, ki jim je razdelil darila. Miklavžu so pri nakupu daril priskočili na pomoč tudi naslednji sponzorji, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, Atta Peklaj, transport in trgovina d.o.o., Gabrje 81, Dobrova, Elektro Treven d.o.o., Tržaška cesta 331, Ljubljana, Moja lekarna, Staša Marja Kastelic, Polhograjska cesta 37, Dobrova, Bizjan orodjarstvo d.o.o., Šujica 23, Dobrova, Proset d.o.o., Horjulska cesta 114, Dobrova, Konstrukcje Kogovšek d.o.o., Horjulska cesta 56, Dobrova, V PROJEKTI d.o.o., Sašo Vampelj, Pot čez Horjulko 7, Dobrova, Galantería Češnovar Franci s.p., Razori 6a, Dobrova.
13. Miklavžev sejem
V soboto, 3. decembra, in nedeljo, 4. decembra, je v Polhograjski graščini potekal že trinajsti Miklavžev sejem, ki ga je organiziral Javni zavod Polhograjska graščina v sodelovanju z Osnovno šolo Polhov Gradec. Na njem se je letos predstavilo štiriintrideset mladih in malo manj mladih razstavljavcev iz bližnje in daljne okolice. Že tradicionalni Miklavžev sejem je svoja
so nas z glasbenimi melodrami že popeljali v praznične dni, ki šele prihajajo. Na odprtju sejma je spregovoril tudi župan Franc Setnikar, ki je vsem prisotnim zaželel lepe in prjetne praznične dni, izvedbi sejma pa veliko uspeha tudi v prihodnjih letih. Sobotni in tudi nedeljski program sta bila za otroke zelo zanimiva in privlačna, saj sta poleg gledaliških predstav za otroke vsebo-
le otrokom, pač pa tudi njihovim staršem, so organizatorji vsako polno uro pripravili voden ogled Muzeja pošte in telekomuni-kacc, enkrat na dan pa voden ogled Muzeja krajevne zgodovine.
Prvotni namen Miklavževega sejma je obiskovalcem predstaviti in ponuditi domače izdelke in pridelke. Ko se je obiskovalec sprehodil med stojnicami, je prav gotovo opazil, da se je na letošnjem sejmu predstavilo veliko mladih razstavljavcev, tistih, ki svojega prostega časa ne preživljajo samo
Odprtje 13. Miklavževega sejma so stri i Navihančki, otroška Folklorna skupina TD Briše, ki je zapela in zaplesala.
pope-skupi-
V praznično vzdušje so nas popeljali bratje Malovrh, ki so ob spremljanju kitar zapeli nekaj melod^.
Na letošnjem stavilo mnogo miai
je svoje izdelke pred-umetnikov.
Na stojnicah so bila mnoga ročna dela in kozmetični ter zeliščni izdelki domačih in okoliških razstavljavcev.
vrata odprl v soboto dopoldan s prjetnim kulturnim programom, ki so ga oblikovali Zapravljivčki, mladi plesalci Folklorne skupine TD Briše ter glasbeni Trio bratov Malovrh iz Polhovega Gradca na kitarah, ki
Kot se za mesec kolin spodobi, se je na stojnici TD Briše našlo kar nekaj domačih mesnin, pa tudi peciva.
vala tudi različne ustvarjalne delavnice za otroke, ki so jih oba poldneva vodile vzgojiteljice VVO pri OŠ Polhov Gradec ter predstavniki Muzeja pošte in telekomunikacj. Da pa vsebina programa ni bila namenjena
pred medji, ampak ga znajo ustvarjalno preživeti. Ti so nam postregli z ročno izdelanimi voščilnicami, okraski za jelko, adventnimi venčki in drugimi umetninami. Veliko je bilo umetnic, ki so predstavljale svoje ročne sposobnosti v šivanju torb, toaletnih torbic, peresnic, pletenju rokavic, kap, šalov in nogavic, vezenju in klekljanju prtičkov. Na stojnicah se je našlo tudi nekaj kozmetičnih in zeliščnih izdelkov iz naravnih sestavin, ki negujejo, lajšajo bolečino ali na drug način prjajo našemu telesu. Pestra je bila predvsem ponudba peciva, sirov in mesnatih izdelkov, ki se spodobjo za zimski čas kolin.
Izbira je bila torej zelo pestra in raznolika, da si je prav vsak lahko našel nekaj zase in za svoje domače ter tako pomagal svetemu Miklavžu pri izbiri daril.
Nadja Prosen Verbič
Obisk sv. Miklavža v Polhovem Gradcu
V ponedeljek, 5. decembra 2011, na predvečer goda sv. Nikolaja, je Polhov Gradec obiskal čisto pravi sv. Miklavž. Prišel je
starši, nato pa jo je mahnil še naokrog, po domovih pridnih otrok. Dvorano kulturnega doma Jakoba Trobca so otroci
Pozdrav sv. Miklavža.
naravnost iz nebes, no, vsaj tako je rekel. Ta se je najprej ustavil v dvorani kulturnega doma Jakoba Trobca, kjer so ga pričakali polhograjski otroci in njihovi
Do zadnjega kotička napolnjena dvorana KD Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu.
ta dan napolnili do zadnjega kotička, a kljub temu so sv. Miklavža sprejeli v tihem pričakovanju. Še pred njegovim prihodom pa so prisluhnili ubranemu petju
otroškega zborčka Višajčki ob spremljavi mladih kitaristov ter si ogledali igrico, v kateri so lahko prepoznali tudi sebe in svoje občasno vedenje. V igrici so namreč nastopili trje otroci ter njihovi angeli in parkeljni. Ti zadnji so se predvsem veselili otrokove lenobe doma in v šoli, grdega govorjenja in drugih slabih navad otrok. Toda parkeljni so bili strašni in otroci so se jih bali, zato so raje poslušali prjazne angele, ki so jim svetovali, naj bodo pridni, prjazni in naj delajo dobro, za kar pa so si tisti dan zaslužili obisk sv. Miklavža, ki jih je za poboljšanje celo nagradil z le-3im darilom. Še prej pa je moral pregnati ludobne parkeljne, ki so skakali, vpili in se preganjali po odru ter tako celo povzročili kak otroški jok v dvorani, ki pa ni trajal dolgo, saj so vsem otrokom zasvetile oči, ko je pred njimi stal sv. Miklavž z angeli in darilom, prav za vsakega izmed njih. Posebej so si ga zaslužili letošnji prvoobhajanci, ki so Miklavžu zapeli pesmico. Da pa ta dobri mož svoje delo obdarovanja pridnih jemlje skrajno resno, je pokazal, ko je na oder poklical še župnika, župana in ravnateljico. Preveril je njihovo poznavanje svetega pisma, in jih nato obdaril. V Polhovem Gradcu sv. Miklavž ni pozabil na nikogar, prav tako je obljubil, da se naslednje leto med pridne otroke ponovno vrne.
Nadja Prosen Verbič
^^^ ^OPIS	Občina Dobrova LSJ - Polhov Gradec	NČ 389, 19. december 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
		
Točka je dosežena, ko ekipa v napadu ujame podajo znotraj nasprotnikove končne cone.
Ultimate frizbi
Ultimate je športna panoga, ki spodbuja športni duh, je brez namernega stika in zelo zanimiva za gledalce. Je dober način za rekreac^o, saj pomeni veliko teka, skakanja, lovljenja in podajanja, obenem pa nudi timsko igro in sožitje med spoloma.
Igra se ga v dvorani, na prostem ali na mivki. Ekipo sestavlja sedem igralcev, ki se pomer^o z nasprotnim moštvom na igrišču, velikem 100 x 37 metrov. Vsak konec igrišča ima označeno končno cono, ki je dolga 18 metrov. Cilj igre je ujeti disk v nasprotnikovi končni coni, s čimer se doseže gol. Za doseg končne cone si je treba podajati disk in ga tako prenesti prek celotnega igrišča. Pri tem velja pravilo, da v trenutku, ko ujameš disk, se moraš takoj ustaviti in imaš na voljo deset sekund časa, da disk podaš svojim soigralcem, ki se morajo tačas otresti svoje obrambe in se ti primerno odkriti. Ultimate uči igralce sprejemati trezne odločitve, spoštovanje nasprotnika in notranje integritete. Vzpodbuja se tekmovalnost, vendar ne za ceno medsebojnega spoštovanja igralcev, pravil in veselja do igre. Ultimate šteje 100 000 aktivnih igralcev in se igra kar v štiridesetih državah. Mednje prištevamo tudi Slovenko, ki vključuje že tri športna društva: ŠD Frizmi, Ljubljana; ŠD Migetalkar, Nova Gorica, ekipa Vertigo; ŠD Ultimate frisbee Maribor, ekipa Cosmo-Disc. V Slovenci se z ultimatom aktivno ukvarja okoli sto igralcev, pri čemer se številka v zadnjem času povečuje. Gre za zelo pestro in zanimivo druščino, sestavljeno iz ljudi z zelo različnimi življenjskimi zgodbami, ki pa so zelo povezani med sabo. Tudi ambic^e imajo različne. Nekateri ultimate igrajo zgolj rekreac^o, medtem ko so nekateri igro z diskom sprejeli kot zelo resen šport, kateremu namen^o veliko svojega časa in energ^e. Vsem pa je skupno, da se predvsem zabavajo in uživajo v igri.
Od 26. do 27. novembra je bil v športni dvorani Dobrova že 7. mednarodni turnir Free as a bee. Turnirja se je udeležilo osem mešanih ekip, pretežno iz Slovence, in dve avstr^ski ekipi. Mešane ekipe morajo biti sestavljene tako, da sta v igri poleg igralcev ves čas prisotni najmanj dve oz. največ tri igralke pri 5 na 5 in 3 oz. največ 4 igralke pri 7 na 7. Kot posebnost turnirja lahko izpostavim način prenočitve, ki so je bili deležni tekmovalci. Celotno dogajanje turnirja je potekalo v športni dvorani. Tako so tekmovalci prenočili kar v prostorih dvorane, na tribunah, v plesni dvorani. Obvezna oprema je bila torej spalna vreča.
O samem dogodku je nekaj besed spregovorila tudi Urška Humar, članica ekipe Frizme HAT, ki je osvojila 1. mesto: "Letošnji turnir je imel žal manjšo udeležbo iz tujine, ker je bil v tem času še en turnir, ki je sovpadal z našim datumom. Drugače pa smo kot organizatorji zelo zadovoljni z izvedbo dvodnevnega dogodka, saj je ta že sedmi in vsako leto privablja nove člane in članice in predvsem širi poznavanje ultimat frizb^a širom Slovence." Nova športna disciplina je zanimiva in navdušujoča, zato morda v prihodnjih letih na podobnih tekmovanjih lahko pričakujemo tudi udeležbo domačega tekmovalca. Starostne omejitve seveda ni! (sa)
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99, 351/2008) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 8. redni seji 30. 11. 2011 sprejel
Dopolnitev sklepa o ukinitvi javnega dobra
1. člen
Sklep o ukinitvi javnega dobra, št. 371-0049/2011-4 z dne 12.10.2011, ki je bil objavljen v Našem časopisu, št. 378/2011 dne 24.10. 2011, se v prvem členu spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Ukine se status javnega dobra na nepremični, parcelni številki 2127/27, (ID 5853683) v izmeri 45 m2, k.o. Šujica.«
2.	člen
Ostali členi sklepa ostanejo nespremenjeni.
3.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v občinskem glasilu Naš časopis.
Dobrova, 30. novembra 2011 Številka: 371-0049/2011-5
Zupan
Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc SETNIKAR l.r.
OŠ Polhov Gradec
Mladi novinarji OŠ Polhov Gradec
V letošnjem šolskem letu na OŠ Polhov Gradec poteka novinarski krožek. V svoje vrste je pritegnil veliko učencev, ki radi ustvarjajo. Ure so zelo razgibane, veliko dela pa mladi novinarji oprav^o tudi doma oziroma v popoldanskem času, saj morajo biti »na tekočem« tudi z dogajanjem v širši okolici oziroma »na terenu«. Med pogovorom so nam zaupali, da so se novinarstva udeležili zaradi različnih vzgibov in želja. Povedali so, da radi anketirajo, pišejo in spoznavajo nove osebe. Zanimivo je, da so
Članice novinarskega krožka na OŠ Polhov Gradec se predstavno
hajam v naravi.
Anja Kavčič, 7. b: K novinarskemu hodim, ker bi rada spoznala značilnosti novinarskega poklica, sicer pa v prostem času rada berem, pišem in rišem. Mirjam Tominc, 7. b: V prostem času najraje rolkam in plavam. Manca Oblak, 7. b: Pri novinarskem se ob dobrih in zanimivih vesteh tudi smejimo in zabavamo. V prostem času hodim v naravo, veliko kolesarim in rolkam.
Rebeka Peternelj, 7. b: V prostem času rada »športam«, v šolskem pa pišem. Maša Setnikar, 7. b: Novinarstvo me zanima in veseli, pa tudi veliko vem, ker v prostem času rada berem. Ana Rihar, 7. b: Novinarstvo je zanimiv poklic. V prostem času rada berem in igram violino.
Rebeka Prosen, 6. b: Ponavadi gledam televiz^o, igram kitaro in pa računalniške igrice. Anja Tominec, 6. b: Jaz pa rada jaham, igram kitaro in poslušam glasbo.
Lara Vehar, 6. b: Navdušuje me branje, igranje violine ter plesanje.
Anja Buh, 6. b: Tudi jaz rada berem, se igram z mački in poslušam glasbo.
Laura Cankar, 7. a: Rada pojem in plešem, igram pa tudi kitaro.
Kaja Pustovrh, 7. a: V prostem času rada slikam, plešem in se ukvarjam z živalmi. Špela Knez, 7. a: Rada rolkam in se igram z muckom. Beti Škof, 7. a: V prostem času igram kitaro, pojem in se družim s prcatelji.
Marjeta Malovrh, 7. b: Rada berem in ustvarjam ter se spre-
člani krožka samo dekleta, za fantovsko pomoč pa smo ostali prikrajšani. No, morda pa se bodo za raziskovalni korak odločili prihodnje leto. Nekatera dekleta so dodala še, da so se na novinarski krožek pr^avila zato, ker bi se rada natančneje seznanila z novinarskim poklicem, saj bi ga želela opravljati tudi pozneje na svojem poklicnem področju. Učenke so z nasmehom na ustnicah pritrdile, da se pri določenih vesteh tudi prisrčno zabavajo in nasmej^o, njihova še posebno dobra lastnost pa je, da vse rade brskajo in listajo po knjigah, kar jih jezikovno, slogovno in duhovno bogati. V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da bomo zbrali prispevke in jih objavili na šolskih spletnih straneh v obliki časopisa.	Manja Žugman Širnik
Slovenščina kot priložnost za literarno ustvarjanje
V šoli je nastopilo obdobje, ko učenci devetih razredov pri pouku slovenščine odkrivajo preteklost slovenskega naroda in se ob tem seznanjajo z najstarejšimi zapisi, ki pričajo o nastanku slovenskega jezika. Učenci imajo ob tovrstnih urah na voljo veliko literarnega ustvarjanja. Med drugim so svojo domišlj^o izlili na plano tudi o srednjeveških spomenikih.
Našel sem srednjeveški rokopis
Zgodba se je začela pred 130 leti, ko je bil moj prapraded še župan Krajevne skupnosti Črni Vrh. Brskal je po dokumentih za
gradnjo občinskih cest. Med listi so bili tudi zapiski v pisavi, ki je niso več uporabljali. Ni jih znal prebrati. Prepoznal je le posamezne besede, vendar iz njih ni izvedel, o čem listina govori. Čez nekaj tednov se je odpravil v ljubljansko knjižnico, kjer si je izposodil zajeten slovar, za katerega je menil, da si bo z njim lahko pomagal pri razumevanju besedila. In bil je pravi. Kmalu je lahko razvozlal prvih nekaj stavkov, vendar je šlo »prevajanje« zelo počasi in je potreboval več tednov, da je razbral pomen prvega dela. Zanimalo ga je, kdaj bi bil lahko rokopis zapisan. Sklepal je, da mora biti že precej star, saj take pisave še ni videl nikdar v svojem življenju. Naslednjič si je iz knjižnice v Ško^i Loki izposodil knjigo, v kateri so bile zbrane pisave vsega sveta. Zapiski so bili, kot je lahko sklepal na podlagi pisave, zelo stari, vendar pa je knjiga vsebovala podatek, da je pisava nastala v 9. stoletju, tam nekje okrog leta 1000. Kmalu potem pa so jo nehali uporabljati. Ugotovil je, da dva dela, ki sta zapisana v karolinški minuskuli, govorita o spovedi, eden pa o grehu in pokori. Po prelistavanju zajetne vsebine je ugotovil, da je sestavni del knjige nekaj čudnega, zapiski, ki niso spadali k njej, čeprav se je prva tako zdelo. Otipal je namreč trd list papirja, popackan in popisan s težko berljivo razpackano in nakracano pisavo. Na njem je bila napisana letnica 1466. Nenadoma se je spomnil, da drži v rokah nekdaj najdeni, nato pa spet izgubljeni rokopis - Ško^eloški spomenik. Bil je ponosen nase in na svoje odkritje. Še zmeraj pa velja, da je Brižinski rokopis najstarejši zapis v stari slovenščini, njegov najditelj pa je kasneje še dolgo in uspešno vodil krajevno skupnost kot poznan in spoštovan človek.	Anže Košir, 9. b
v_ v	v
ŠD žažar slavil v šentjoštu
Šentjošt, 28. oktober - Na asfaltnem igrišču pri lokalni šoli se je končala že 20. Liga šentjoških hribov in dolin v malem nogometu. Prvak lige je postala ekipa iz Žažarja, pred ŠD Šentjošt in ekipo z Vrhnike.
Tekmovanje že od samega začetka poteka v dveh delih - spomladanskem in jesenskem, v okviru katerih se je letos merilo deset ekip iz bližnje in daljne okolice. Za okroglim usnjem so vsak petek zvečer tekali igralci ekip iz Šentjošta (tri ekipe), Ža-žarja, Podlipe, Vrha Svetih Treh Kraljev in Vrhnike. Naključje je naneslo, da je bila še pred zadnjim kolom razporeditev na lestvici vse prej kot odločena, zato je bilo čutiti veliko napetost. Kot rečeno, je največ športnega znanja na koncu pokazala ekipa ŠD Žažar, za njo se je uvrstila »srednja« ekipa ŠD Šentjošt, tretje mesto pa so zasedli Vrhničani (KMN Hnka) - lanski prvaki. »Po odigranih tekmah je sledil slovesen zaključek lige s podelitv^o pokalov. Podelili smo jih za vseh osem ekip, ki so sodelovale na ligi, zmagovalci pa so prejeli velik prehodni pokal, ki smo ga podelili prvič v zgodovini lige,« je pojasnil Uroš Droftina iz ŠD Šentjošt. Pokal za naj strelca je prejel Andraž Osredkar (ŠD Šentjošt), ki je bil letos v izjemni strelski formi, saj je zabil kar trideset golov, kar je enkrat več kot njegov najbližji zasledova-
Zmagovalna ekipa ŠD Žažar
lec. »Naslov naj vratarja sezone smo podelili Luki Merlaku (ŠD Lipa), ki je predvsem v jesenskem delu izjemno navduševal s svojimi obrambami. Naj igralec lige je postal igralec zmagovalne ekipe, Janez Mrzlikar, ki se je dokazal s svojo vsestranskostjo na igrišču, in sicer v obrambnih nalogah, pa tudi z zadevanjem golov iz vseh položajev. Na koncu smo podelili še pokale za vsakoletno sodelovanje na naši ligi, kar pomeni igranje na ligi v prav vseh dvajsetih sezonah. Nagrado so prejeli Janez Kavčič, Andrej Maček ter Matjaž Kavčič.« (gt)
19. december 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
37
V Dragomerju je vrata odprl TC center
Dragomer, 9. december 2011 - Športno - kulinarični objekt v Športnem parku Dragomer, ki ga je zgradil Tehnocommerce v javno - zasebnem partnerstvu z občino Log - Dragomer je odprl svoja vrata. V njem se bodo dobro počutili športniki za katere so prvo nadstropje opremili s fitnesom in dvorano za skupinske vadbe. V pritličju in nadstropju pa bo v gostinskem lokalu s pridihom Mediterana poskrbljeno za ljubitelje kulinarike.
V Dragomerju so odprli večnamenski športni objekt, ki so mu svetniki dali zeleno luč pred približno dvema letoma. Z njegovo gradnjo je izvajalec javno - zasebnega partnerstva Tehnocommerce začel letošnjega januarja ter do otvoritve pridobil tudi uporabno dovoljenje. Objekt v treh etažah meri 761 m2 uporabne površine. »V pritličju je restavrac^a, kjer vam bomo postregli z dobrotami s toskanskim priokusom in seveda več vrstami pic. V pritličju so še garderobe za moške in ženske s tuši, sanitarne, shramba, kotlovnica in prostor za delovanje športnih društev. V drugi etaži je kavarna, kjer si boste ob dobri kavi in pr^etnem klepetu krajšali urice,« je na otvoritvi povedal investitor Jože Remec. V nadstropje bodo najpogosteje zahajali športniki, saj so tam z modernimi napravami opremili fitnes, poleg katerega je še dvorana za vodene vadbe. V njej bodo, kot je dodal Remec, poleg vodenih vadb prostor dobile še različne sekc^e športnih društev. V najvišjem nadstropju so še poslovni prostori in 160 m2 odprte terase od koder se odpira čudovit pogled na Dragomer. Sicer pa so v objektu opremili še prostor za masažo, kjer se boste lahko sprostili. »Mislim, da bodo vsebine v tem centru take, da bo vsak našel nekaj zase,« je prepričan Remec.
Poglejmo kaj je ob tej priložnosti povedal župan Mladen Sumina:
Spoštovani: g. Jože Remec, direktor družbe Tehnocommerce in naš sovaščan, družinski člani in zaposleni, občanke in občani, članice in člani OS in drugih organov občine, dragi gostje, prisrčno vas pozdravljam.
Pred dvanajstimi leti mi je, po desetletju odsotnosti, bilo ponovno na volitvah zaupano vodenje KS Dragomer - Lukovica. To območje v katerem sedaj odpiramo ta prekrasen športno gostinski objekt, je kazalo klavrno podobo. Športna igrišča s Ten barom so bila zgrajena brez ustreznih dovoljenj, okolica dokaj neurejena. Kako sanirati razmere? V vrhniške plane nam tega projekta ni uspelo umestiti. Lastnih sredstev ni bilo. Možne rešitve so se nam odprle z ustanovitv^o nove občine. Najprej smo sanirali, preuredili in legalizirali igrišča. Sredstva smo zagotavljali občina, ŠD Dragomer - Lukovica in Fundacya za šport RS. Po preučitvi možnih variant sanacye Ten bara smo se odločili za varianto, ki je sedaj udejanjena. Imenoval sem delovno skupino v kateri so bili predstavniki občine, ŠD in sosedov ulice Na Grivi, ki je spremljala projekt in usklajevala različne interese. Vse končne odločitve je skladno z zakonodajo in lastnimi predpisi sprejemal OS.
Odločili smo se za javno - zasebno partnerstvo, za obliko, ki v tistem trenutku še ni bila izrazito razvita, in še danes je veliko strokovnih vprašanj, zlasti je, kot nam kažejo poznejše razmere pri tem projektu, nerazumljena med nekaterimi posamezniki. Prisotna je miselnost, da se skozi to obliko partnerstva nekaj nekomu nudi oziroma poklanja. Menim, da gre najprej za nepoznavanje predpisov in razmer v okolju v katerem se to dogaja in morda za zavist ali po domače fovšyo.
Veselilo nas je, da se je na javnem razpisu pr^a-vil kot edini, najprej Promotor in nato kot zasebni partner družba Tehnocommerce. Izvedba projekta od formalnega pričetka do realizacye je trajala tri leta in pol. V vmesnem obdobju se je dogajalo marsikaj. Tisto kar je bilo nujno in potrebno in tisto česar ne bi bilo treba. Nekateri iz domačih logov so celo poskušali onemogočiti izvedbo projekta. Na internetu ste lahko marsikaj prebrali,
marsikaj slišali v zakulisju in za točilnimi pulti in celo na sestankih.
Lahko povežem vzporednico z gradnjo Dializ-nega centra. Podobne debate so se vodile. Ko so prišle do investitorjev nas niti na otvoritev niso povabili. Prav so imeli in nič jim ne zamerim. Vesel sem, da poslovno, strokovno in tehnološko uspešno delujejo in rešujejo zdravje in življenja ljudem iz bližnje in daljne okolice.
Dializni center in ta športni objekt sta uspešno zaključeni zgodbi in to je dobro, kajti, če bi klima takrat, ko smo se odločali o teh dveh projektih, bila takšna kot je danes, teh objektov morda ne bi imeli. Nič ne bi imeli. Ali si to želimo? V nedeljo smo na referendumu zavrnili izgradnjo poslovno - stanovanjeskega objekta trgovina Dragomer, sicer nekoliko večjega objekta, vendar arhitekturno podobnega, vrhunskega, z vsebinami, ki bi bogatile Dragomer, občino in ljudi.
m in občanom
^^^^^G^b^c^i^ne^^L^^og— Dragomer ^er brOl^cem Našega *
tTb dnevu 'nosti in želim božično -\e praznike ^ > sreče v l^etu 2012
Mladen Sumina'^zUpan Občine Log - Dragom(
Vsi ti projekti, v denarnih sredstvih, niso oziroma ne bi občino nič stali. Dializni center nič. V to hišo vlagamo zemljišče, ki je še naprej v javni rabi in na ta račun imamo še solastnino na objektu in tudi v poslovno - stanovanjski objekt bi vložili samo zemljišča, ki bi ostala v javni rabi, občina bi dobila nadomestilo v javni infrastrukturi in morda tudi na delu poslovnih prostorov, glede na vrednostne izračune. Napako dela tisti, ki te poslovne priložnosti ni želel razumeti. Globoko sem hvaležen vsem, ki v teh kriznih razmerah upajo in zmorejo vlagati v projekte javne rabe. Ali bomo v razmerah, ko je vse več občin po Sloveniji, da ne omenim države, finančno podhranjenih in nelikvidnih, onemogočili načrtovano gradnjo zdravstvenega in kulturnega centra, načrtovano vlaganje v ŠP Log, javno razsvetljavo itd. Neka gospa me je po nedeljskem referendumu vprašala ali se morda načrtuje preprečitev izgradnja pli-nifikac^e, ki z brezoviške strani prihaja na naše območje. Odgovoril sem ji, hvala bogu tega ni možno več preprečiti, ker smo ustrezne akte pravočasno sprejeli. Običajno velja rek: priložnost zamujena, ne vrne se nobena.
Spoštovani! Prepričan sem, da bo družba Teh-nocommerce znala ponuditi to, za kar se je v aktu o JZP in pogodbi zavezala: višji nivo standarda uporabnikom igrišč v ŠP Dragomer in vsem, ki bodo čutili potrebo po sprostitvi v tem okolju. Ta mini center občine, občinske objekte imamo namreč tudi na drugih lokacyah, in center Drago-merja dobiva neko podobo po kateri bo prepoznaven, vendar ta podoba žal ni zaključena. Odložili smo jo za nedoločen čas. Na nasprotni strani imamo še vedno pogorišče trgovine.
V tem centru sobivamo: občina, gasilci, vrtec, športniki in drugi obiskovalci vseh objektov ter sosedje. Morda ne bo vedno vse tako kot si posameznik ali inštitucya želi. Vsi se moramo obnašati strpno, solidarno in s čim manjšimi vplivi na drugega. Ob spoštovanju osnovnih norm obnašanja in kulture je to možno in verjamem, da bo tako.
Športnikom in drugim obiskovalcem želim prijetno počutje v tem objektu, družbi Tehnocom-merce pa uspešno poslovanje.
Srečno in hvala.
Ob otvoritvi krajši kulturni program
Otvoritev novega objekta, pred katerim se je trlo radovednežev, so popestrili s krajšim kulturnim programom na katerem je nastopil pevski zbor dragomerškega vrtca, v dvorani v nadstropju so nastopile Žabice, tam se je migalo tudi v hitrih ritmih vadbe Zumba. V objektu pa je svoja likovna dela na ogled postavila Emil^a Erbežnik.
38 NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
19. december 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Vesele bož^ičnepraznike in srečno ter zdravo novo l^eto 2012 vam žel^ijo:
Planinsko društvo Rega,
PGD Dragomer - Lukovica, PGD Log,
OO SDS Log - Dragomer,
Društvo upokojencev Log
in
Občinski odbor SLS.
Voščilo
Pred nami so najlepši dnevi leta, ko se vse umirja in se naše^ misli vračajo k našim najdražjim koscem, grabljicam ter ostalim občanom.
Želimo vam miren božič, srečen in ponosen dan samostojnosti in enotnosti ter obilo zdravja in osebnih uspehov v letu 2012. Želimo si sodelovanja in vaše pomoči kot smo je bili deležni do sedaj.
Odbor za ohranjanje kulturne dediščine in starih običajev, Ludvik Rožnik
Na zborih občanov o krajevnih skupnostih, proračunu ^
Log - Dragomer - 30. november in 1. december 2011 - Dragomerčani in Lukovčani so se konec novembra, Ložani pa prvi dan decembra zbrali na zborih občanov, na katerih so med drugim obravnavali proračun za prihodnje leto in možnosti ustanovitve krajevnih skupnosti. Prvi o ustanovitvi krajevnih skupnosti pred pripravo gradiva niso želeli glasovati, drugi pa niso bili sklepčni.
Občani so se na obeh zborih, za Lukovico in Dragomer v osnovni šoli ter za Log v domačem gasilskem domu seznanili s predlogom proračuna za leto 2012 in investi-c^ami v letošnjem letu. V osnovni šoli so se vprašanja o proračunu nanašala večinoma na konkretne proračunske postavke, ponovno se je odprlo vprašanje, kaj narediti z Zrimškovo hišo ter dragomersko parkirno problematiko. Na Logu je bila obravnava točke proračuna bolj splošna, delno pa se je prepletala z naslednjo točko, in sicer možnostjo ustanovitve krajevnih skupnosti. Ob tej točki so se prisotni razgovorili o prikrajšanosti ene vasi v primerjavi z drugo ter med drugim o nepravični porazdelitvi proračunskih sredstev po vaseh glede na število prebivalcev. Župan Sumina je ob tej točki priznal, da je bilo v zadnjih
Na loškem zboru občanov so obravnavali dve točki dnevnega reda, na zboru Dragomerčanov in Lukovčanov pa štiri.
letih več proračunskega denarja namenjenega Dragomer-ju, vendar je ob tem opozoril, da se bo to spremenilo v prihodnjih letih, ko bo šlo ob gradnji kanalizac^e, zaradi razgibanosti Loga in Lukovice, več denarja v ti dve vasi. Sicer pa je župan trdil, da morajo biti proračunska sredstva vezana na posamezne projekte, ki so pogosto skupni, zaradi česar je težko natančno oceniti, koliko sredstev dobi posamezna vas. Vprašanja so postavili še o gradnji kolesarskih poti ob Tržaški cesti ter med drugim o ureditvi Molske ceste.
Lukovčani, Dragomerčani in Ložani o krajevnih skupnostih
Občani so na zborih izvedeli, da je bila na občinskem svetu dana pobuda, da bi sprožili postopek razprave o možnostih ustanovitve krajevnih skupnosti. Župan je v uvodu pojasnil, da so o ustanovitvi KS razpravljali maja 2007 na zboru občanov, a takrat zbor večinsko ni izrazil potrebe po ustanovitvi krajevnih skupnosti, tako da jih, kot je dodal Sumina, ni mogel ustanoviti ne župan ne občinski svet. Po petih letih delovanja občine se je mnenje občanov o potrebi ustanovitve krajevnih skupnosti morda spremenilo, zato so na predlog dveh svetnikov to preverili na občinskih zborih. Na zboru Lukovčanov in Drago-merčanov, ki je bil sklepčen, so imeli občani zelo različne poglede na potrebe ustanavljanja krajevnih skupnosti, vsi pa so se strinjali, da o njeni ustanovitvi ne morejo glaso-
vati brez pripravljenega gradiva ter ocene finančnih posledic v proračunu.
Zagovorniki krajevne skupnosti so menili, da bi taka ožja skupnost delovala hitreje in ceneje, saj naj ne bi bila vezana na javna naročila, poleg tega pa bi s svojim delom razbremenila župana in občinski svet. Prav tako so menili, da bi krajevna skupnost bolj povezala krajane, ki bi se lažje identificirali s težavami. Nasprotniki pa so menili, da ustanavljanje krajevnih skupnosti ni upravičeno, saj gre za dodaten strošek, poleg tega pa bi bila tudi krajevna skupnost zavezana javnim naročilom. Po njihovem mnenju bi krajevne skupnosti kot samostojne pravne osebe morale oddajati letna poročila na Ajpes, kot neposredni proračunski porabniki bi morali pripravljati svoj proračun. Zato se je izpostavilo vprašanje, kdo bi bil brezplačno pripravljen aktivno sodelovati. Na koncu so se zedini-li, da je preveč odprtih vprašanj, kot so: kakšna bo oblika krajevna skupnost, ali bo ta imela status pravne osebe, koliko krajevnih skupnosti bi imeli ter druga vprašanja. Zato so odločili, da o ustanovitvi krajevnih skupnosti tokrat ne bodo glasovali. So pa potrdili sklep, da bodo to tematiko ponovno obravnavali v prihodnosti z ustrezno pripravljenim gradivom.
Loški zbor sicer ni bil sklepčen, so pa podporniki ustanovitve krajevne skupnosti zagovarjali podobna stališča kot dan prej na zboru občanov v osnovni šoli. Poleg tega so še dodali, da bi se z ustanovitv^o krajevne skupnosti na Logu lahko naredilo več, kot se je doslej. Nekateri pa so menili, da bi bilo bolje, če bi se loški svetniki večkrat sestali z Ložani in tako izvedeli, česa si prebivalci žel^o v kraju in nato to poskušali prenesti na občino ter doseči, da se postavke umestno v proračun.
V osnovni šoli še o lokac^skih smernicah Doline ter referendumu
Na zboru občanov v osnovni šoli so poleg omenjenih točk obravnavali še dve točki, in sicer so se občani seznanili z razlogi za razpis referenduma za izgradnjo poslov-no-stanovanjskega objekta - trgovina Dragomer, o samem referendumu ter razlogih za glasovanje proti oziroma za pa niso razpravljali.
Prebivalci lukovške Doline so na zboru obravnavali še lokac^ske smernice za načrtovano gradnjo v Dolini. Zbranim so v uvodu te točke pojasnili, kako je postopek potekal doslej in kakšni so nadaljnji koraki, nato pa so prebivalci Doline o načrtovani gradnji predstavili svoja stališča. Predvsem so bili proti načrtovani gradnji ter ob tem izpostavili, da se bo z gradnjo povečal promet na cesti, ki je preozka in v slabem stanju. Menili so, da v ta del naselja ne sodi poslovna stavba, dodali, da so bile že pred desetletji tu narejene napake, med drugimi s prepisi zemljišč na občino, ki niso bili realizirani, se spraševali, ali je bilo odobreno izsekavanje gozda, zanimalo jih je, kako bo z vodooskrbo, ki je v višjem delu tega območja slaba, ter izpostavili še nekaj težav, ki bi se odprle ob načrtovani gradnji.	Vesna Erjavec
Sindikat redarjev z ložansko-dragomerskim odlokom na Ustavno sodišče Slovence
Ljubljana, 2. december 2011 - Sindikat občinskih redarjev Slovence je na Ustavnem sodišču Slovence sprožil postopek za oceno ustavnosti Odloka o javnem redu in miru Občine Log - Dragomer. Kot pravdo v sindikatu, bi z izvajanjem odloka v neugoden in smešen položaj spravili redarje, ki bi ljudi kaznovali zaradi kikirikanja petelinov. Na občini pravdo, da člena ne bodo umaknili, saj je to področje treba urediti.
Sindikat občinskih redarjev je izpolnil napoved, da bodo, če Občina Log - Dragomer ne bo umaknila Odloka o javnem redu in miru, ustavno sodišče pozvali naj presodi zakonitost omenjenega odloka. Ta med drugim v enem izmed členov določa, da v naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psov ali drugih živali, ki s svojim laježem oziroma oglašanjem med 22. zvečer in 6. zjutraj pri počitku mot^o občane. V omenjenem sindikatu men^o, da je ta člen nezakonit, neživljenjski in moralno sporen. »Ta občina je predvsem podeželsko okolje, kjer imajo občani pred hišami pse. Ne predstavljamo si zapiranja teh psov v zaprte prostore. Z izvajanjem odloka bi v neugoden in smešen položaj spravili redarje in redarke, ki bi kaznovali zaradi kikirikanja petelinov,« je na novinarski konferenci povedal svetovalec predsedstva sindikata Dejan Dušej. Redarji doslej člena niso izvajali, saj med 22. in 6. uro ne delajo. Kljub temu pa predsednica sindikata Sonja Kramar pravi, da se je njihovo članstvo uprlo izvajanju odloka in ga ne bo izvajalo tudi v primeru, da bi uvedli nočno izmeno. Med drugim so ustavnemu sodišču predlagali tudi takojšnje zadržanje izvajanja odloka, saj bi na odločitev ustavnega sodišča, po besedah Kramarjeve, lahko čakali tudi leto in pol.
Sumina: To področje je treba urediti
Kot nam je pojasnil župan Mladen Sumina, ne bo predlagal spremembe člena, ki poskuša zagotoviti miren počitek ljudem v nočnem času. »Zaradi tega določila naj gre odlok na Ustavno sodišče. Če ravno je malo pr^av redarjem, v sedmih letih le ena, bo sodišče moralo ugotoviti, da problem ni ustrezno zakonsko rešen in bo naložilo zakonodajalcu pripravo ustreznejših rešitev. Če pa redarji, kot občinski uslužbenci ne nameravajo izvajati občinskih predpisov, bomo na žalost morali razmisliti, ali to službo potrebujemo.« Sumina zaradi tega dvomi, da je sindikat tisti, ki lahko v tem pogledu izraža pravni interes. »Kot kinolog s štiridesetletnim stažem lahko poučim redarje, nekatere novinarje in vse, ki odlok napadajo, kako psa socializirati, da ne bo moteč za sosede. Kljub negativni in populistični med^ski kampanji, prejemamo iz domačega okolja in iz različnih delov Slovence več pozitivnih odmevov kot negativnih. Sem ljubitelj živali, vendar mi več pomeni sporočilo občanke »hvala vam, končno po petih letih mirno spim«, kot dušebrižništvo posameznikov in sindikata.«
Sicer pa so na občini na odlok, za katerega pravdo, da je zelo podoben drugim tozadevnim odlokom v Slovenci, prejeli tudi pripombe Ministrstva za notranje zadeve. »Nekatere pripombe bomo upoštevali,« pravi Sumina, ki dodaja, da bodo spremenili člene, v katerih niso usklajene globe. Neskladnosti so ugotovili tudi v sindikatu. Ta je pojasnil, da so sporni nekateri členi, ki za enake prekrške, ki jih ureja zakon o javnem redu in miru, predvidevajo višje globe. Dušej je med drugim izpostavil globo za nedostojno vedenje, ki je višja, kot jo določa zakon o varstvu javnega reda in miru, podobno je tudi pri poškodovanju uradnega napisa, oznake ali odločbe. Kot je dodal, odlok posega v delo redarjev in je preveč nedoločen, ker imajo občinski redarji na voljo različne predpise.
19. december 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
39
V	Logu - Dragomerju ste volili Listo Zorana Jankoviča
Prve parlamentarne volitve v zgodovini Slovence so za nami.
V	Logu - Dragomerju je največ glasov prejela Alenka Bikar, kandidatka Liste Zorana Jankoviča, ki je prejela 38,6 odstotka glasov. Na drugo mesto se je uvrstil Daniel Cukjati iz vrst SDS, ki je za prvo uvrščeno zaostal kar 17 odstotkov. Na tretje mesto ste postavili Janka Jenka iz Državljanske liste Gregorja Viranta z dobrimi desetimi odstotki, na četrto mesto pa se je z devetimi odstotki zavihtel SD s svojim kandidatom Janezom Kikljem. Parlamentarni prag bi glede na volilni izid v Logu -Dragomerju prestopili še NSi (5,62 %), SLS (4,39 %) in DeSUS (4,13 %). Sicer pa se nobenemu kandidatu iz volilnega okraja Vrhnika po trenutnih neuradnih podatkih ni uspelo uvrstiti v Državni zbor.
Volilna udeležba na ložansko-dragomerskih voliščih je bila višja od slovenskega povprečja. Volitev se je udeležilo 78,91 odstotka volilnih upravičencev, največ na volišču v osnovni šoli, kamor jih je prišlo več kot 85 odstotkov. (ve)
Referendum je padel
Dragomerčani in Lukovčani so na prvem referendumu v Občini Log - Dragomer zavrnili projekt izgradnje poslov-no-stanovanjskega objekta - trgovina v Dragomerju. Po neuradnih podatkih je proti projektu glasovalo 55,08 % volivcev. Udeležba na referendumu je bila zelo visoka, na volišča v Dragomerju je prišlo 1309 volivcev, kar je 81 odstotkov referendumskih upravičencev.
Ljudje so se odločili po občinskih organov smo po-
V šoli izdali zbornik
Osnovna šola Log - Dragomer je ob 100-letnici šolstva na območju občine in 30-letnici Osnovne šole Log - Dragomer izdala zbornik o šolstvu v naših krajih. Zbornik na 104 straneh v
sliki in besedi obuja spomine na šolstvo v teh krajih. Kot lahko preberemo v uvodniku, so v zborniku zbrali spomine iz šolskih kronik, ob branju pa si lahko ustvarite vtis, kje in kako je potekalo šolanje otrok od leta 1910, med obema svetovnima vojnama in vse do leta 1981, ko smo dobili svojo prvo osemletno Osnovno šolo Log - Dragomer. Del zbornika je namenjen obdobju po izgradnji nove osnovne šole, svoje spomine na šolo so v zborniku zapisali tudi nekateri delavci in učenci. V zborniku so zapisana imena vseh zaposlenih ter vseh generac^, ki so v tridesetih letih dokončala šolanje na Osnovni šoli Log - Dragomer. Morda se boste na fotografijah ali v zapisih prepoznali tudi vi.
Zbornik 100 let šolstva v Občini Log -Dragomer, 30 let Osnovne šole Log - Dragomer lahko za 8 evrov kupite v tajništvu šole. (ve)
so se
lastni volji in vesti in jaz sem dolžan voljo ljudi spoštovati,« pravi župan Mladen Sumina, ki dodaja, da je za občino zadeva s tem projektom v tem trenutku zaključena. »Ali smo se prav odločili ali ne, pa bo pokazala zgodovina.« Občina bo še naprej vodila vse možne aktivnosti za gradnjo trgovine v Dragomerju, iskali bodo nove rešitve. Kot je pojasnil Sumina glede umestitve trgovine v središče Dragomerja ni optimističen.
Sicer pa je Sumina poko-mentiral tudi referendumsko kampanjo. »S strani občine in
skušali posredovati objektivne informac^e o projektu, ki so preverljive. Nismo vodili propagande ne za tako ne za drugačno odločitev. Poskušali smo korektno obvestiti javnost, kako je to javnost razumela, pa je odvisno od nje.« O t. i. Civilni iniciativi pravi, da se sama deklarira kot civilna iniciativa, jasen je namreč statut, da gre za ljudsko iniciativo takrat, ko je vanjo vključenih vsaj pet odstotkov volivcev. »V tem smislu je podhranjena in gre za posameznike. Ti so si dovolili veliko manipulac^e s podatki in so v precejšni meri zavaja-
Okoli 55 odstotkov Dragomerčanov in Lukovčanov je na referendumu obkrožilo proti in tako zavrnilo gradnjo poslov-no-stanovanjskega projekta - trgovina v Dragomerju.
li ljudi.« Sicer pa je župan še poudaril, da je Občinskemu
svetu predlagal razpis referenduma, kar je ta odgovorno sprejel in na tak način je bila ljudem omogočena najvišja stopnje demokratičnega odločanja. »Ko gre za resne zadeve, se ljudje odzovejo, kar so dokazali z udeležbo na zborih občanov o različnih temah in na volitvah oz. referendumu, za kar sem jim hvaležen. Podpiral sem ljudske iniciative in jih bom tudi v bodoče, vendar pričakujem nekoliko več strokovne verodostojnosti in manj politikanstva.«
Vesna Erjavec
NSi proti predvidenemu poslovno-stanovanjsko-trgovskemu objektu v Dragomerju
V prejšnji številki je pomotoma izpadel poziv Nove Slovenije udeležencem referenduma v Dragomerju in Lukovici, naj glasujejo proti predvidenemu novemu poslovno-stanovanj-sko-trgovskemu objektu v Dragomerju. Kot so med drugim zapisali, tako velik objekt spreminja značaj naselja v taki meri, da za Dragomer ni sprejemljiv.
Za nenamerni izpad prispevka se opravičujemo NSi in bralcem Našega časopisa.	Uredništvo Našega časopisa
Pločniki do Lukovice v 2 do 3 letih
Gradnja kolesarskih poti in pločnikov ob regionalni cesti se pospešeno nadaljuje tudi v zadnjih mesecih. Trenutno delavci še vedno širijo mostiček pred Jordanovim kotom ingrad^o kolesarske poti in pločnike. Projekt naj bi se v Občini Log - Dragomer končal v dveh do treh letih.
Sredi novembra se je ekipa DRSC na čelu z direktorjem Gregorjem Fickom mudila v ložansko-dragomerski občinski hiši, kjer so ob-činarjem pojasnili dinamiko gradnje kolesarskih poti in pločnikov ob regionalni cesti. Kot so izvedeli župan in njegovi sodelavci, se bo gradnja kolesarskih poti in pločnikov v smeri proti Brezovici nadaljevala tudi v prihodnjem letu, projekte pa bodo poskušali uskladiti tudi z gradnjo kanalizacije. Sicer pa je poleg tega v državnem proračunu za leto 2012 rezervirana postavka za križišče pri loški trgovini. V prvi polovici prihodnjega leta načrtujejo izdelavo projektov, v drugi polovici leta pa odkup zemljišč in realizacijo. Kot se še pojasnili na DRSC-ju, bodo morali na tem območju nekoliko zamakniti še obe avtobusni postaji, saj ne smeta biti ena nasproti druge. Sicer pa so na sestanku spregovorili še o umestitvi novih avtobusnih postajališč ter povezavi občinske ceste z regionalko, in sicer pri dializnem centru. Kot smo izvedeli, bo DRSC pregledal idejne zasnove ter jih poskušal uskladiti s svojimi projekti. Gradnja pločnikov in kolesarskih poti ob regionalki se nadaljuje.	Vesna Erjavec
Osnovna šola je praznovala 30. jubilej
Log - Dragomer, 24. november 2011 - Ob 30-letnici izgradnje osnovne šole Log - Dragomer so v večnamenskem prostoru pripravili slovesnost, ki so jo posvetili trem desetletjem osnovne šole in stoletnici šolstva v naših krajih. Na slovesnosti sta spregovorila župan in ravnateljica, ki sta si med drugim zaželela uspehov tudi v prihodnje. Prireditev so popestrili s kulturnim programom v izvedbi učencev in delavcev šole.
»Jubilej in obletnice so dogodki, ko se tukaj in zdaj ozremo na prehojeno pot, da si povemo kaj smo dobrega storili, hkrati pa že gledamo v prihodnost. V tej pisani jeseni, ko se mešajo najrazličnejše barve, naša šola praznuje 30 obletnico. Prehojena pot je polna najrazličnejših dogodkov, taki so kot za 30 letnico spodobi, za njo je že kar nekaj življenja, pred njo pa tudi. Ve kje je bila in kam gre,« s temi besedami sta slovesnost ob 30. obletnici Osnovne šole Log - Dragomer in 100. obletnici šolstva v naših krajih začela mlada povezovalca prireditve.
Prehojene poti, začetkov gradnje in svoje spomine na dogajanje izpred treh oz. štirih desetlet^ je z obiskovalci slovesnosti delil tudi ložansko-dragomerski župan Mladen Sumina. Ta se je v svojem govoru z obžalovanjem spomnil, da so bili takrat, v najhujših kriznih razmerah, Dragomerčani in Lukov-čani na referendumu proti samoprispevku za šolo. Sumina se je ob tem zahvalil Ložanom, brez katerih šole neverjetneje ne bi bilo: »Samoprispevek je visoko podporo dobil na Logu. Ložani na to ste lahko ponosni, čestitam vam in hvala.« Sicer pa se je na prireditvi spomnil tudi vseh tistih ključnih mož, ki so v tistem času v to območje uspeli umestiti šolo,, vseh ravnateljev, ki so šolo kasneje vodili ter učiteljev in učencev
brez katere šole ne bi bilo. Ravnateljica Mihaela Mrzlikar pa je spregovorila o šolstvu v teh krajih ter 30 letih Osnovne šole Log - Dragomer ter njeni viz^i in poslanstvu: »K našemu delu nas usmerja viz^a, ki smo jo sprejeli leta 2010. Naše vrednote
so znanje, prijateljstvo in sodelovanje, naša prihodnost pa radost življenja. Želimo si, da bi bila naša šola sodobna, aktualna, vsebinsko bogata.«
Kulturni program so oblikovali učenci in učitelji
Tudi tokrat se je na prireditvi v organizac^i šole trlo obiskovalcev, ki so večnamenski prostor Osnovne šole Log - Dragomer napolnili do zadnjega kotička. V programu so spretno prepletali spomine na preteklost ter pomembne in prelomne dogodke s pestrim kulturnim programom. Na odru smo lahko slišali recitac^o v slovenskem in angleškem jeziku, odmevali sta pesem in glasba, manjkalo pa ni niti gledališče.
S kulturnimi nastopi sta začela otroški in mladinski pevski zbor, ki na šoli delujeta že od njene ustanovitve. Tokrat so se predstavili s tremi pesmimi, skupaj z Orffovo skupino in ob spremljavi klavirja. Na odru so gledalci spremljali še dva solo violinska nastopa, učenke Rebeke Kotar ter nekdanje učenke Petre Herič. S pevskim nastopom so se predstavile tudi učiteljice in druge zaposlene, ki jih povezuje petje v pevskem zboru pod vodstvom Klare Geč Mravlje.
Za smeh je poskrbela gledališka skupina, ki deluje v okviru izbirnega predmeta gledališki klub; tokrat se je predstavila s hudomušno igro Smeh v šolskih klopeh. Pozabili niso niti na poez^o ter krepitev slovenske besede s spomini slovenskega pesnika na svojo učiteljico. Osnovnošolca sta v slovenskem in angleškem jeziku recitirala pesem Toneta Pavčka Učiteljica Pavla.
40
NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
19. december 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Tradicionalni slovenski zajtrk tudi v Logu - Dragomerju
Log - Dragomer, 18. november - Občinski vrtec in osnovna šola sta se pridružila projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga je podprlo 707 vrtcev in 828 osnovnih šol po Slovenji. Na ta dan so pojedli kar 18.000 kg kruha, 2.600 kg masla, 52.000 litrov mleka, 3.100 kg medu in 34.000 kg jabolk. Skupaj z vrtčevskimi otroki sta v dragomerski enoti zajtrkovala župan in podžupanja.
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je letos zaživel prvič, v prejšnjih letih pa je bila v tem času organizirana dobrodelno-iz-obraževalna akcya En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih, ki je otroke predvsem ozaveščala o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Kot pojasnjujejo pobudniki projekta, so jih k razširitvi projekta spodbudili pozitivni sprejem in dobre izkušnje iz prejšnjih let, ki so dale zamisel za vseslovensko akcijo in vključitev tudi drugih pridelovalcev slovenske hrane.
Poleg medu so na ta dan otroci v vrtcu in osnovni šoli na mize za zajtrk dobili še kruh, maslo, mleko in jabolka slovenskega izvora, ki so jih otrokom, vzgojiteljicam in učiteljem podarili lokalni kmetje in kmet^ska podjetja, čebelarji ter živilskopre-delovalna podjetja. Vzgojiteljicam in vrtčevskim otrokov sta se v enoti Dragomer pri zajtrku pridružila ložansko-dragomerski župan Mladen Sumina in podžupanja Branimira Brecelj. Tako kot otroci sta tudi občinska funkcionarja z veseljem zagrizla v domač kruh, namazan s sladkim medom in popila kozarec mleka.
Projekt podprli po vsej Slovenci
Poleg otrok v vrtcu in Osnovni šoli Log - Dragomer je na ta dan slovenske pridelke zajtrkovalo še okoli 268.000 otrok, vzgojiteljev in učiteljev v slovenskih vrtcih in šolah. Ti so se seznanili s pomenom zajtrka v verigi prehranjevalnih navad in o pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetnske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmet^sko pridelavo, gospodarske dejavnosti in za širše okolje. Obenem je bil cilj projekta še splošno ozaveščanje mladine o
pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
Projekt so podprla tri ministrstva - Ministrstvo za kmet^stvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje ter številne organizac^e kmetov, čebelarjev in živilske industr^e.
Projekt si je zamislila Čebelarska zveza Slovence, v prihodnjih letih pa naj bi postal tradicionalen. Šolarji in otroci v vrtcih naj bi tako tradicionalen zajtrk jedli vsak tretji petek v novembru. Po besedah ministra za kmet^stvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana je projekt pomemben zlasti zato, otroke seznanja
s pomenom pridelave in predelave hrane ter pomenom hrane iz bližine. Kot je na novinarski konferenci povedal Židan, je pomembno, da to postane tradic^a, ki bi pozneje prerasla v naravoslovni dan. Cilj kmet^skega ministrstva pa je tudi, da bi imele šole in vrtci v prihodnosti svoje vrtnine in sadje.
Živila za tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu so podarili: kme-t^a Požar (mleko), čebelarji: g. Keršmanc (med), Ljubljanske mlekarne (maslo), Pekarna Pečjak (kruh), Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo Jeruzalem, Ormož (jabolka)
Vesna Erjavec
Izdelovali so adventne venčke
Dragomer, 25. november 2011 - Odbor za ohranjanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev ter ložansko-dragomerska birmanska skupina sta letos združila moči in skupaj v dra-gomerskem gasilskem domu v petek pred prvo adventno nedeljo izdelovala adventne venčke. Kot je pojasnil Ludvik Rožnik, vodja Odbora, projekt izdelovanja venčkov v Občini Log - Dragomer poteka že peto leto zapored, letos pa so ga prvič priredili skupaj z birmansko skupino. Adventne venčke, tradicionalni okras, ki v času praznikov krasi naše mize in tudi vrata, so udeleženci izdelovali večinoma iz naravnega zimzelenega rastlinja in mahu, prav tako so venčke večinoma okrasili z naravnimi materiali, orehi, storži ter suhim sadjem. Projekt, ki ga odlikuje pr^etno druženje, naj bi potekal tudi v prihodnjih letih.
Vesna Erjavec
Prestavili škarpo na Vrhovčevi
Oporni zid na Vrhovčevi cesti na Logu, ki je bil dolga leta srž medsosedskih sporov, so decembra prestavili in na ta način cesto razširili za 2 metra. To je bil tudi glavni cilj gradbenega odbora Vrhovčeva-Rosovše.
Že v oktobrski številki smo pisali, da so na Vrhovčevi ustanovili petčlanski gradbeni odbor. Ta si je za svojo prvo nalogo zadal razširitev Vrhovčeve ceste na Logu, kjer je takoj za gozdičkom na cestnem telesu stala škarpa. Predsednik gradbenega odbora Marjan Trček nam je pojasnil, da jim je uspelo doseči dogovor. "Škarpo smo podrli in jo na novo gradimo, postavili bomo še novo luč javne razsvetljave na škarpi. Cesto smo s tem posegom razširili za dva metra." V času izida časopisa naj bi bila dela že zaključena. Kot je še pojasnil Trček bodo razširjeni del utrdili s peskom, tako da bo prevozen, cesto pa bodo lahko tudi plužili.
S tem so strli trd oreh, ki so ga poskušali rešiti kar celih dvanajst let. Nepregleden ovinek in ozko cesto, ki je bila nevarna predvsem v zimskem času, ko je bila zaradi snega ob cesti na tem delu močno ogrožena varnost otrok, so le uspeli razširiti. Več pa Trček: "Naš cilj je, da smo z lastnikom prišli tako daleč, da smo dosegli, da poderemo škarpo ter da se to pomakne na mejo. Lastniki so bili tudi toliko pr^azni, da so nam odstopili nekaj kvadratnih metrov." Sicer pa Trček še dodaja, da so lastniki v nekaterih delih posegali v cestno telo, v drugih delih pa je cestno telo posegalo v zasebna zemljišča, zato bodo sedaj to še enkrat odmerili ter zemljišče po katerem poteka cesta spremenili v cestno telo.
Gradbena dela na tem delu se bodo nadaljevala ob gradnji kanalizacje, takrat bodo razširjen del ceste še asfaltirali in zgradili pločnik.	Vesna Erjavec
Dejavnosti KUD Kosec
v mesecu decembru in januarju
09.12.2011 Likovna razstava ga. Emilije Milke Erbežnik ob odpr^u novega objekta TC Center v Dragomerju. Ogled možen do 23.12.2011.
24.12.2011 POHOD Z BAKLAMI - Odbor za ohranjevanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev, pod okriljem g. Ludvika Rožnik, organizira pohod z baklami k polnočnici, v župnijsko cerkev na Brezovico. Zbirališče ob 23.15 na Lukovid. Na cilju pogostitev s kuhanim vinom in čajem.
18.01.2011	Dobrodelni koncert mlade vijolinistke PETRE HERIČ v sodelovanju z dramskimi umetniki
Dobrodelni koncert se bo odvijal v večnamenskem prostoru OŠ Log - Dragomer. Ura predstave bo znana v januarju 2012.
17.01.2012	Izdelava pokrival in šalov za mrzle zimske dni
in	Likovna sekcija vabi, da se nam pridružite pri izdelavi
24.01.2012 ročno izdelanih pokrival in šalov.
Prijave in več informacij pri tajnici KUD Kosec, ga. Lojzka Šarabon, tel. št. 756-57-11
LIKOVNE DELAVNICE
Likovna sekcija vabi stalne in nove člane, da se nam pridružijo pri
likovnem ustvarjanju. Prijave sprejema: ga. Draga Davitkova Erič,
telšt. 756-55-90.

psec
Log - Dragomer
Smeh je stresel loško dvorano
Log, 26. november 2011 - Komedja Zbeži od žene v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež je konec novembra popolnoma napolnila dvorano gasilskega doma Log. Dobra zgodba, komični zapleti in odlična igra so navdušili celotno dvorano, ki se je smejala dobro uro in pol.
Točno pred enim letom je v Dragomerju gostovala slovenska gledališka skupina iz Bo-rovelj s kabaretom Martin Krpan, tokrat pa se je na Logu s komedjo Raya Cooneya Zbeži od žene predstavil dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež pri Gorici, ki sta ga v goste povabila Branko Gorjan in Pavla Prah. Občani, željni zabave, so dvorano loškega gasilskega doma napolnili do zadnjega kotička. Nad udeležbo je bil navdušen eden izmed organizatorjev večera, Branko Gorjan: »Zgleda, da
res to potrebujemo vsi skupaj, da se poskušamo zvečer na nek način sprostiti in iti malo bolj dobre volje v posteljo.« Kot smo izvedeli še pred samo prireditvjo, je močna slovenska zamejska skupnost iz Štandreža z uprizo-
ritvami takšnih iger začela že leta 1965. V tem obdobju so uprizorili kar sto iger ter sedemsto ponovitev. Ena izmed njihovih uspešnic je tudi komedja Zbeži od žene, s katero je dramski odsek PD Štandrež gostoval po vsej
Vsem udeležencem prireditve se še enkrat zahvaljujmo, da ste se udeležili prireditve. Prav tako se zahvaljujemo darovalcem, ki so bili: Mizarstvo Vidmar, d. o. o., Sinja Gorica; g. Mladen Sumina, Dragomer, ga. Brigita Kozjek, Log; Mlinček - Matjaž Mlinar, s. p., Log; Mizarstvo Armič, s. p., Log; Armič, trgovina, servis, d. o. o., Log; Janez Popit, s. o., Log; Matja Seliškar, s. p., Dragomer; Biobraz-da, Dragomer; Čepon Stanislav, s. p., Lesno Brdo; neznan.
Pavla Prah
Slovenji, od Štajerske do Primorske, od Dolenjske do Gorenjske, tokrat pa se je ustavil tudi na Logu, in to kar na svoji trideseti ponovitvi. Branko Gorjan nam je zaupal, da je namen te zamejske skupnosti njena krepitev, krepitev slovenskega jezika in kulturne dediščine. »Mislim, da si tudi Log, Dragomer in Lukovica zaslužjo, da bi to skupnost krepili vsi in da bi sedaj, ko prihaja adventni čas, v srcih prižgali dobrohotnost in konec leta dočakali na drugačen način.«
Igralci so na odru loške dvorane občinstvu razkrili, kaj vse se lahko zgodi, če ima nekdo kar dve ženi, ki ne vesta ena za drugo. Spretno napisana komedja, številni zapleti, v katere se zapleta osrednji junak, ter groteskne situacje
Komedja Zbeži od žene v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež je s komičnimi zapleti in odlično igro navdušila loško občinstvo.
so na obrazih gledalcev pričarali nasmeh in izvabili gromek smeh, ki smo mu bili priča od prve do zadnje minute. Sicer pa nad predstavo ni bilo navdušeno le loško občinstvo, temveč je igri priznanje pode-
lila tudi stroka. Na letošnjem Linhartovem srečanju so posebno priznanje žirje za moško vlogo podelili Božidarju Tabaju za vlogo jecljavega detektiva Porterhousa.
Vesna Erjavec
19. december 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
41
NSi
Blizu ljudem
Spoštovane volivke in volivci!
z vašim glasom nam je uspelo. Nova Slovenija se vrača v parlament. Vaš kandidat Aleš Hojs se vam za iziozano podporo iskreno zahvaljujem. Z volitvami pa se naše delo ni zaključilo. Pred nami so novi izzivi, zahtevne naloge, predvsem pa trdo delo. Zagotavljam vam, da bodo naši izvoljeni poslanci pošteno in verodostojno opravljali svoje delo, skupau z vsemi nami pa soustvarili Novo Slovenijo.
Ob božičnih praznii<ili vam žeiimo obiio miru in družinsi<e sreče, v novem ietu pa vse dobro.
Aleš HoJs in Vili Kosednar
Slovo
Že pred volitvami sem se odločil, da se strankarske politike ne grem več. Ko boste to brali, bom bivši predsednik in član Desusa. Preveč energije, časa in živcev je bilo vloženih za, po moji oceni, premajhen učinek. Še vedno sem en glas od trinajstih v občinskem svetu, ki dosledno zagovarja volilni program in odloča po svoji vesti. Že 36 let se razdajam za dobro večine in javni interes. Ne moti me delo in mnenje drugih, moti me le laž in nepoštenje. Poleg firme, gore funkcj, zdravljenja borelje, šole smučanja in drugih športov, sem si nakopal še nek »rodoslovni projekt«, zato imajo pri OO Desus Log - Dragomer drugi možnost, da se izkažejo. Hvala vsem. O trgovini, KS itd na spletni strani //desusldl.wordpress.com
Ciri Krašovec

Vsem članom OO DESUS Log -Dragomer, vsem občanom, mladim in starim,
želimo vesele praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto, polno veselja in osebnega zadovoljstva.
OO DESUS Log -Dragomer
Planinski izlet v neznano
Na Martinovo soboto smo se z avtobusom odpeljali na izlet v neznano. Vodja izleta je bil Jože Sevšek, ki nam je kmalu po odhodu razkril, da gremo v deželo cvička - na Dolenjsko. Najprej smo se ustavili v Šentjerneju, kjer smo si ogledali sejem, ki ga organizirajo vsako drugo soboto. Malo smo se še okrepčali in pogreli s kuhanim vinom, potem pa se odpeljali naprej do vasi Črneča vas. Tam nas je pričakala Jožetova žena Jožica z borovničevim likerjem. Nadaljevali smo peš po asfaltirani in makadamski cesti, občudovali s soncem obsjane vinorodne hribčke in po dveh urah hoje prispeli do vasi Frluga. V kleti Janeza Petretiča nas je že čakala miza, polna domačih mesnih dobrot, domačega kruha, cvička in modre frankinje. Po prjetnem druženju smo se poslovili in jo mahnili navzdol po kolovozu, prečili travnik in se nato povzpeli na hrib. Pot smo nadaljevali skozi kostanjev gozd do ceste in naprej do Jožetovega vikenda. Jožica nam je postregla s pečenim kostanjem, domačo pašteto in še toplim sirovim in ajdovim zavitkom s skuto in ocvirki, Jože pa je poskrbel za
cviček. Čeprav je bilo vzdušje enkratno, smo se morali posloviti. Zahvalili smo se jima za gostoljubnost in se odpeljali v Kostanjevico na Krki v gostilno Kmečki hram na Martinovo pojedino. Po okusni hrani smo zaplesali ob zvokih ansambla Zdravica. Obiskal nas je tudi škof Mar-
tin s svojim spremstvom in krstil mošt v vino. Botra je bila naša Rezka, boter pa Danilo iz druge skupine. V večernih urah smo se odpeljali proti domu in vso pot sta se v avtobusu razlegala petje in smeh. Zahvaljujemo se Jožetu za lepo organiziran in voden izlet, Jožici pa za odlične dobrote.
J. Trček
FROGSMASS 2011, prednovoletno srečanje članov ŠŠD Log - Dragomer
Prvi decembrski večer so člani ŠŠD Log - Dragomer preživeli v sproščenem druženju Žabic in njihovih podpornikov. Na tradicionalni prednovoletni prireditvi, imenovani Frogsmass, se je letos predstavilo več kot 150 članov velike »žabje družine«, v veliki telovadnici OŠ Log - Dragomer pa se je zbralo tudi skoraj tristo prijateljev, sorodnikov in podpornikov Žabic.
Predstavile so se vse skupine, od najmlajših jŽabic (Žabice mini, Žabice Drenov Grič, Žabice pripravnice, Žabice Bevke) prek letos tekmovalno zelo uspešnih cheerleading in cheer plesnih skupin (otroških, mladinskih in članskih) pa vse do Žabic babic ter plesalk in plesalcev družabnih plesov, ki so predstavili rekreativne društvene programe za odrasle. Posebne pozornosti sta bili deležni skupini, ki bosta aprila 2012 Slovenko zastopali na svetovnem prvenstvu v Ameriki, to sta članski cheer plesna skupina Žabice in ženska članska petorka, največji vtis na vse obiskovalce pa je pustil razposajeni žabec Froggy, Žabja nova maskota. Druženje se je končalo s sladkimi prigrizki (hvala Žabicam babicam!) in Žabjim sejmom voščilnic, majic, nakita in rabljenih knjig. Letošnja posebnost je bil masažni kotiček. In kdaj si lahko Žabice ponovno ogledate? Letošnje državne in evropske prvakinje članske cheer plesne skupine so prve tri mesece letošnje sezone pripravljale prav posebno presenečenje. Veselje do plesa in glasbe ter izjemno paleto plesnega znanja so sestavile v plesno predstavo Zemlja pleše - plesno popotovanje okrog sveta, s katero žel^o gledalcem predstaviti svet tako, kot ga vid^o same - skozi ples. Predstava bo prvič na sporedu v soboto, 17. 12. 2011, v Kulturnem domu Bevke, za druge predstave pa več informac^ dobite na www.zabice.si in frogs.chee-r@gmail.com. Lepo vabljeni!
Kako smo se že igrali včasih?
V dragomerski vrtčevski enoti so se spomnili iger, ki so se jih v otroških letih igrali babice in dedki. Se še spomnite črnega moža, zemljo krast, pride majka na kolodvor, Abraham ima sedem sinov ter drugih iger, izštevank, pesmic in otroškega rajanja, ki so bili morda tudi del vašega otroštva. Otrokom v vrtcu sta te in še marsikatero drugo igro iz časa otroštva pokazali Anica Pleško in Ida Kačič iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica, ki sta otroke popeljali v čas pred nekaj desetletji. Čeprav je bilo takrat otroštvo popolnoma drugačno kot otroštvo zdajšnjih otrok, pa so otroci z zanimanjem sodelovali pri igrah in tako pokazali, da se otroški okus in veselje, kljub pretečenim letom, ni spremenilo. Otroci so upokojenki lepo sprejeli, ju pogostili s kavico, čajem in piškoti, z njima delili otroško radoživost in veselje ter ju na koncu v spomin na srečanje obdarili še z manjšima darilcema.
Z novembrskim srečanjem sta Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica in enota dragomerskega vrtca začela z letošnjim projektom medgeneracjskega sodelovanja, ki se bo nadaljeval tudi v prihodnjem letu. Upokojenci in otroci v vrtcu se boste lahko družili enkrat na mesec. (ve)
Iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica
Pismo dedkom in babicam
Društvo upokojencev Dragomer Lukovica in vrtec sta v letih 2010 in 2011 imela že nekaj srečanj najmlajših in najstarejših, ki so bili lepo sprejeti. Za prjetno povezovanje generacj smo se v DUDL in vrtcu dogovorili še za pestrejše druženje. Predstavljamo vam program »od jeseni do spomladi« - vabimo vas, da se v kotičku DUDL vpišete v tisto dejavnost in skupino, kjer želite sodelovati. Vabljeni vsi, ki imate radi otroke!
Program delavnic oz srečanj:
•	Mi pa radi pojemo /ljudske/ - 20. 1. 2012
•	Babica pripoveduje /februar/
•	Pojemo in plešemo/marec/
•	Praznovanje pomladi /april/
•	Likovna delavnica - lepljenje /4. 4. 2012/
•	Izlet - nahrbtnik in prigrizek /25. 5. 2012/
SKUPNA SREČANJA
Predstavitev inštrumenta »saksofon« in nastop pevskega zbora Telovadno dopoldne /maj 2012/
Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica se je novembra udeležilo računalniškega tečaja za začetnike, ki ga je obiskovalo devetnajst udeležencev. Poučeval nas je Marko Gerbec, ki se mu zahvaljujemo, da nas je naučil začetnih korakov računalništva. Februarja bomo računalniško znanje nadgrajevali. Prvi teden v februarju oz. 6. 2. ob. 16. uri bo organiziran nadaljevalni računalniški tečaj. Prjave v kotičku v torek od 10. do 12. ure. Veselo je bilo tudi v Kostanjevici, kamor smo se odpravili na martinovanje, ki je ob dobri kapljici in krstu potekalo pri Žolnir-ju. Na izletu smo se sprehodili po Kostanjevici ter se ustavili pri kmetji Karlovček, kjer smo lahko kupili j abolka, j abolčni sok itn. V decembru bomo imeli prednovoletno srečanje - silvestrovanje v gasilskem domu v Dragomerju, in sicer 18. decembra, en dan pred izidom časopisa.
^^^ Občina	m m ml	Log - Dragomer	19. december 2011
			elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
			
Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo		•Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo	•Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •
Komentar na odgovor uredništva
Odgovor uredništva na najino Odprto pismo uredniku (oba prispevka sta objavljena v prejšnji številki NČ) povzameva in komentirava v naslednjem:
V pismu sva izrazila začudenje in vprašala: »Ali imajo župani »tihe privilegje«, da dobjo pred objavo besedila na vpogled in nato pišejo replike«. Urednik na to odgovori, da je Komisja za izdajanje glasila letos sprejela Programsko zasnovo Našega časopisa, ki z določilom takšno prakso od spomladi naprej omogoča. In nato pribje: »Govoriti, da sem nekomu omogočil privilegje, je zato zavajajoče in podtikanje«. Ta urednikov pribitek odločno zavračava: ker sva izrazila vprašanje in ne obsodbe. Ker Programska zasnova Našega časopisa, ki jo je letos sprejela in objavila v NČ Komisja za izdajanje glasila, ni veljavna, dokler je skladno z zakonom ne potrdi Občinski svet Občine Vrhnika. Po najinem vedenju OS Programske zasnove še ni potrdil. To pomeni, da se g. Tominc nanjo v svojem odgovoru ne bi smel sklicevati. Bralce in vse pisce v Naš časopis pa bi rada opozorila na pomen določila 16. točke predloga Programske zasnove, na katerega se urednik sklicuje. Člen omogoča takojšnje izražanje nasprotnega mnenja; to je lahko zelo pomembno, še posebej, kadar avtor prispevka nekoga za nekaj obtoži ali ga poskuša postaviti v položaj »lažnivca«, ali v nekoga, ki bralce zavaja. Obtoženi tako dobi takoj, še v isti številki, možnost obrambe. Meniva, da je prav, da ima napadeni pravico, da se brani takoj. Vloga uredništva pa pri teh ravnanjih ne bo preprosta - saj ostaja odločitev o tem, kdaj prispevek obtožuje in
kdaj ne, in kdaj omogočiti odgovor še v isti številki, v rokah in presoji uredništva. Zato bo izredno pomembno, da bo uredništvo poskrbelo, da takšno možnost dobita oba, tako navaden bralec kot župan, tako šibkejši kot močnejši in da tudi sam odgovor ne bo žaljiv in obtožujoč.
Olga Drofenik Stanislav Plevnik
Pismo uredništvu in Komis^i
»Komisja za izdajanje glasila Naš časopis je na svoji zadnji seji (4. julja 2011) sprejela novo programsko zasnovo časopisa, ki bo začela veljati z naslednjo, 385., številko. Bistvo nove programske zasnove je predvsem omejitev dolžine člankov in s tem celotnega obsega časopisa. Razlog za takšno odločitev je omogočanje večje preglednosti časopisa in obenem zmanjševanje stroškov. Po novem morajo biti nenaročeni članki dolgi pol tipkane strani A4. Vsaka javna inštitucja, zavod ali javno lokalno podjetje v časopisu ima pravico do lastnih vsebin v velikosti tipkane strani A4. Društva širšega pomena (imajo več kot 500 članov) so upravičena do dveh tipkanih strani A4«. Predlagam, da uredništvo in Komisija še pred potrditvjo nove programske zasnove časopisa v Občinskem svetu Občine Vrhnika ponovno razmislita, ali predlagane spremembe še omogočajo uresničevanje poslanstva Našega časopisa. Menim naslednje: - da je omejitev obsega bralčeve-ga pisma z ene strani na pol strani pretirana. Naloga glasila je, da bralce spodbuja k dialogu, ne pa da jih omejuje. Zadostno pojasniti že malo kompleksnejši problem na pol strani je težko. Piscem bi morala biti dovoljena vsaj ena cela stran z možnostjo, da se dovoli tudi več pros-
tora, če kompleksnost problema, ki ga želi pisec razložiti, to utemeljuje, - da je pravica do dveh tipkanih strani omejena na društva, ki imajo več kot 500 članov, prav tako neustrezna, in to z dveh vidikov - števila prebivalcev v občinah, soizdajateljicah časopisa, ki takšne množičnosti objektivno ne omogoča, predvsem pa zaradi vsebinskih razlogov, saj društva z manjšim številom članov lahko opravljajo družbeno koristno in za razvoj lokalnih okoljih zelo pomembno vlogo. Razumem težnjo financerjev Našega časopisa po zmanjševanju stroškov izdajanja glasila, vendar v to logiko ni mogoče nekritično privoliti. Če pogledamo oktobrsko številko Našega časopisa, so na manj kot eni strani za vse občine izdajateljice objavljena (nenaročena) pisma bralcev v rubriki Prejeli smo. To je manj kot 2 % celotnega obsega časopisa. Križankam je bila v tej številki namenjena 1 stran, reklamam pa 5,5 strani (10 %). Številke govorjo same zase in tudi dovoljujejo oceno, da omejevanje dolžine pisem piscem ali društvom zaenkrat še ni potrebno.
Stanislav Plevnik
Kaj prinaša v naselje rezultat referenduma o gradnji bloka s trgovino?
Spoštovane krajanke in krajani Dra-gomerja in Lukovice, večina se nas je odločila proti gradnji bloka in za drugačno ureditev dragomerskega centra in trgovine. Komaj s to od-ločitvjo smo dobili priložnost, da presežemo delitev na zagovornike in nasprotnike in da sprejemamo odločitve, ki so tudi v javnem interesu. Vsi tisti, ki smo glasovali proti, in tisti, ki so glasovali za, imamo povsem enake cilje: urejen in privlačen center v Dragomerju, trgovino, ki bo
primerna velikosti naših naselj, in »življenje«, ne le »spanje« v naselju. Zdaj imamo priložnost, da skupaj izpeljemo projekte, za katere bomo presodili, da vodjo k uresničitvi naših skupnih ciljev in bodo tudi povedali, kako in v kakšnem času lahko te cilje dosežemo. Prav pa je, da si ne delamo utvar, da bo zasebni kapital tisti, ki bo »uredil« probleme v našem naselju. To je in bo mogoče narediti samo, če se bomo o problemih in rešitvah pogovarjali in bomo pri tem tudi drug drugega slišali. Pri našem nadaljnjem delu ostajamo odprti za vse konstruktivne pobude, prav tako pa računamo na podporo občanov, svetnikov in župana pri uresničevanju predlogov za drugačno, »neblo-kovsko« ureditev centra Dragomerja, vključno s trgovino.
Olga Drofenik Stanislav Plevnik
Odločitev proti novemu stanovanjsko poslovnemu objektu Dragomer
Krajani Dragomerja in Lukovice so se v nedeljo 4. decembra 2011 s 54,5 odstotki odločili proti gradnji PSTO Dragomer. Kot direktor podjetja M3 projekt d.o.o. se želim zahvaliti vsem krajankam in krajanom, ki so podprli predlagani projekt. Kar nekaj vas je, ki ste (u)videli pozitivne stvari pri razvoju središča Dragomerja, kot npr.: skorajšnjo pridobitev moderne trgovine, ureditev degradiranega območja v središču kraja, pestro ponudbo stanovanj za vse krajane, ki so nameravali ostati v kraju, pridobitev novih parkirnih prostorov, razširitev Dragomerške ceste, izboljšano prometno varnost pešcev, itd.. Žal vse te stvari ne bodo uresničene.
Žal mi je, da so določene polresnice
prevladale v večinskem mnenju in tehtnico prevesile na drugo stran. Ne bom se spuščal v zakulisna (verjetno lokalno politična) obračunavanja, verjamem še vedno, da je projekt dober in bi veliko doprinesel krajanom in krajankam Dragomerja in Lukovi-ce.
Dejstvo ostaja, da sem kot investitor:
•	ki je februarja 2009 od občine pridobil zeleno luč za razvoj projekta in sicer brez kakršnihkoli časovnih omejitev,
•	ki je na osnovi predhodne potrditve projekta s strani občine vložil izdatna sredstva v razvoj projekta v letu 2009 kot tudi kasneje v letu 2010 in 2011,
•	ki meni, da je bila potrjena urbanistična presoja iz leta 2009 v januarju 2010 protipravno preklicana,
•	ki je kar najbolj tvorno sodeloval pri upoštevanju vseh izpostavljenih sugestj odbornikov, svetnikov, članov DS in krajanov,
•	ki je projekt razvjal ves ta čas ob vedenju in podpori občine,
•	ki mora skladno z veljavno zakonodajo delovati kot skrben gospodar, naredil vse, da bi ta projekt približal vsem še razumskim zahtevam vseh udeleženih. V tej luči je potrebno razumeti, da bom svoje interese poskušal zaščititi po sodni poti.
Projekt je po mojem skromnem mnenju vizualno privlačen in prinaša mnogo pozitivnih stvari za krajane; verjamem pa, da bo čas pokazal ali je bila nedeljska odločitev premišljena in prav(iln)a odločitev krajanov in krajank Dragomerja in Lukovice.
S spoštovanjem.
M3 projekt d.o.o. Direktor Ermin Topuz
Pogled v preteklost - Občina Log - Dragomer pred 30 leti
Pogled v dogajanje v občini Log - Dragomer pred 30 leti -1981 ter danes razkriva presenetljivo podobnost. Pred tremi desetletji so Log - Dragomerčani načrtovali in razmišljali o gradnji čistilne naprave in kanalizacje, prav tako pa je bila v tistem času v ospredju trgovina. Med drugim je pred 30 leti prag učenosti prestopilo 582 učencev.
Pred 30 leti zgradili Dragomerško trgovino
Za tokratno številko Našega časopisa smo pobrskali po zaprašenih, tri desetletja starih številkah Našega časopisa. Takrat so v novembrski številki Našega časopisa pisali o trgovini. Pred 30 leti, sredi novembra 1981, je najstarejši delavec Kmetjske zadruge
Gradnja Dragomerške trgovine aprila 1981, trgovino so otvorili novembra pred tremi desetletji.
Vrhnika slovesno prerezal trak sodobne samopostrežne trgovine. A tudi takrat ni šlo vse po načrtih. Pred začetkom gradnje trgovine so Dragomerčani in Lukovčani dolgo časa opozarjali, da potrebujejo sodobnejšo in večjo trgovino. To problematiko so med drugimi točkami obravnavali septembra 1979 na seji takratne občinske skupščine. »Krajani Dragomera in Lukovice so nas opozorili na pereč problem poslovnih prostorov trgovine v Dragomerju, ki že dolgo ne ustreza potrebam občanov. Z izgradnjo pa kljub zagotovilom investitorja, da se bodo začetna dela izvedla že v marcu, še vedno ni pričelo. Izgradnja se je zavlekla zaradi regula-cje bližnjega potoka.« Temeljni kamen za trgovino so položili naslednje leto, 29. aprila 1980, z gradnjo pa so začeli avgusta 1980. Gradnja trgovine je stala nekaj manj kot dva miljona takratnih dinarjev, skupaj z vsem blagom in opremo pa je bila njena vrednost ocenjena na 23 miljonov dinarjev. Več kot polovico denarja je zbrala Kmetjska zadruga Vrhnika s soudeležbo Emone, ostale stroške pa so po-
krili z bančnimi posojili. V Našem časopisu je M.B. takrat zapisal: » Odslej Dragomerčanom ni treba več za vsak večji nakup v Ljubljano in na Vrhniko. »V trgovini bo vse, kar krajani vsak dan potrebujejo«, zatrjuje direktor Kmetjske zadruge Andrej Štu-lar. Založenost je res raznovrstna. Dragomerčani so zadovoljni, saj so doslej imeli le majhno utesnjeno staro prodajalno, ki je bila tudi kot Kmetjska zadruga.«
30 let Osnovne šole Log - Dragomer
Novembra pred 30 leti pa so v Logu - Dragomerju praznovali tudi odprtje Osnovne šole Log - Dragomer. »Delovni ljudje in občani smo ponosni na ta dan in veseli, da ga lahko praznujemo z novo delovno zmago, ki jo upravičeno lahko uvrščamo med pomembne dosežke naše skupnosti. Pridobili smo novo vrednoto, ki ne pomeni samo, da je naša občina bogatejša skoraj za 8 miljard dinarjev, temveč pomeni novo zmago družbenega dogovarjanja in sporazumevanja in dokazuje visoko zavest delovnih ljudi v združenem delu, ki so znali oceniti pomen te ustanove in kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja zbrali pomembna sredstva in mladini dali možnost in pogoje vključevanja v dober proces vzgoje in izobraževanja,« je na osrednjem občinskem praznovanju dneva republike, 29. novembra
1981 v slavnostnem govoru poudaril takratni predsednik OK SZDU Janez Pečar. Temeljni kamen za gradnjo osnovne šole so položili v začetku maja 1980. Sprva so dela na gradbišču šole potekala v okviru zastavljenega plana. V decembrski številki 1980 je Andreja Mole novinarju
Leta 1981 so se Log - Dragomerčani veselili nove šole. Učenci so prag šole prestopili 1. septembra 1981.
Obdobje pred tremi desetletji so zaznamovale prostovoljne udarniške delovne akc^e, gradnja s pomočjo samoprispevka in povezanost občanov s krajem.
zaupala: »V glavnem se držimo zastavljenega terminskega plana.
Le sneg nas nekoliko ovira. Do sedaj nismo izgubili niti enega delovnega dneva. Težav z materialom skorajda nimamo. Tudi s streho ne. Računamo, da bo objekt do novega leta pokrit, vsaj s krovci smo tako dogovorjeni, upam, da ne bo pri tem problemov.«
Tudi porabljena sredstva so bila sprva v planiranih okvirih. Maja 1981 novinarji niso bili več tako optimistični. Zaradi izrednih in nadpovprečnih rasti cen v tistem letu se je cena gradnje šole bistveno povišala. Dela na objektu so zamujala, šola bi po planu morali biti pokrita decembra, vendar pa je neugodno vreme in predčasna huda zima preprečila pokritje objekta. Tega so pokrili šele marca, medtem pa so se dela v zgradbi odvajala nemoteno. Delavci so hiteli, kljub pomislekom ali jim bo uspelo, so nato 1. septembra vrata Osnovne šole Log
- Dragomer prvič prestopili učenci. Šolo je takrat obiskovalo 582 učencev, ki so bili razdeljeni v 21 oddelkov, od tega so bili štirje dislocirani oddelki na Drenovem griču in Bevkah. Na novi šoli je bilo 18 učilnic, 2 telovadnici, knjižnica in čitalnica, kuhinja in jedilnica. Pri urejanju šolske okolice so pomagali tudi učenci razredne skupnosti, ki so sklenili na delovnih akcjah sodelovali pri saditvi zelenja, skrbeti za zelenice in jih urejali. Zavedali pa so se tudi pomena nove pridobitve, učenci novinarskega krožka so leta 1981 v novembrski številki zapisali:»Naša šola je nova, lepa. Še mnoge generacje bodo prestopile njen prag. Vsi, ki danes že pridobivamo nova spoznanja in izkušnje, se zavedamo, da je šola naš drugi dom in druga mati, ki daje vzpodbude in nas vodi k ciljem, ki si jih zastavljamo v življenju.«
Križi in težave z gradnjo kanalizacje tudi pred 30 leti
Izgradnjo kanalizacje in čistilne naprave so v Logu in Dragomerju načrtovali že pred 30 leti. Takrat so v Načrtu odvajanja in čiščenja odplak na področju Drenovega griča do Dragomerja predvidevali izgradnjo kolektorjev s prečrpališči ter končno povezavo s centralno čistilno napravo na Vrhniki, lahko beremo v marčevski številki Našega časopisa leta 1981. Takrat se je zataknilo pri pridobivanju finančnih sredstev. »Zaradi tehničnih ovir in ekonomske neupravičenosti takega načina je bilo ugotovljeno, da je tako zastavljena naloga neuresničljiva,« so zapisali v poročilu o delu samoupravne komunalne interesne skupnosti Vrhnika za leto 1980. Uspešno leto dopolnil obnovljen gasilski dom na Logu
Julja 1981 je bilo veselo tudi na Logu, tam so občani in gasilci zbrali pred obnovljenim gasilskim domom, ki je bil hkrati tudi dom krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacj, v njem pa je našla svoj prostor tudi knjižnica. Sicer pa so obdobje pred tremi desetletji zaznamovale prostovoljne udarniške delovne akcje, gradnja s pomočjo prispevka in povezanost občanov s krajem. V kah Našega časopisa iz leta 1981 lahko beremo o oktobrski udarniški akcji v Dragomerju in na Lukovici, takrat so položili kilometer javne razsvetljave. Udarniški je bil tudi november na Logu, kjer so zamenjali dotrajani cevovod Ipavci.
Vesna Erjavec
samo števil
19. december 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS
43
Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika •Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika
Zimska služba JP KPV, d.o.o.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., izvaja dejavnost zimske službe v vseh treh občinah: na Vrhniki, v Borovnici in na Logu - Dragomerju, ki so lastnice našega podjetja. Zaradi obsežnosti dejavnosti in omejenega časa izvajanja je poleg našega podjetja v to vključeno več kooperantov. V Občini Vrhnika je vključeno za pluženje in posipanje deset kooperantov s povprečno petindvajsetimi stroji, pretežno traktorji. V Občini Borovnica sodelujejo štirje kooperanti s petimi stroji, v Občini Log - Dragomer v celoti, brez JP KPV, d.o.o., izvaja en kooperant s tremi stroji. JP KPV, d.o.o., izvaja pretežni del pluženja in posipanja na območju mesta Vrhnika, na obrobju in po vaseh delujejo kooperanti. Po obsegu strojnega dela JP KPV, d.o.o., izvaja 1/3, kooperanti pa zimske službe. Zelo pomembno vlogo pri izvajanju zimske službe imajo vozniki specialnih vozil in strojev. Večina strojev ima zaradi karakteristike gabarita lastnosti izrednega prevoza. Delo s takimi stroji je kompleksno, povezano je z veliko psihofizično koncentrac^o in odgovornostjo. Pretežni del ekip sestavljajo že izkušeni vozniki in strojniki. Izkušnje na tem področju so zelo pomembne in glede na usposobljenost delavcev najpomembnejše. Odločanje o ukrepih, ki nastanejo ob spremenjenih zimskih vremenskih razmerah, aktiviranje posameznih ekip, izbira mehanizac^e in posipnega materiala je prepuščeno vodjem
zimske službe. Ukrepanje mora biti hitro, učinkovito in racionalno. Za označitev roba cestišča in ovir, ki jih ob sneženju ni videti, smo v začetku novembra postavili okrog 6000 snežnih kolov, od tega 5000 v Občini Vrhnika. Zima je letos že ob koncu podaljšanega poletja v oktobru pokazala prvi sneg, ki ga je bilo v višje ležečih delih okoli 20 cm. Zaradi listja na drevesih je sneg polomil veliko vej listavcev, ki jih je bilo treba odstraniti s cest. Preden se bodo začele prave zimske razmere, opozarjamo lastnike stanovanjskih hiš in parcel ob občinskih cestah predvsem v naseljih, da morajo zagotoviti svetel profil ceste, da bi tako olajšali delo pri pluženju. Vse nizke veje dreves in tiste, ki segajo čez posestno mejo, je nujno treba porezati.
Opozarjamo tudi, da je prepovedano metanje snega z dvoriščnih uvozov na javno cesto. Tudi ob toplejših dnevih veliko stanovalcev meče sneg na cesto, da bi se ta prej stopil. S tem lahko spravno v nevarnost udeležence v prometu. Po navadi so do pozne pomladi jutranje temperature nizke, tako da ostanki snega in vode pomrznejo in nastane poledica. Tudi zaostala sol iz zadnjega posipanja se izniči tako, da ne učinkuje več tudi na daljšem odseku, ker se voda prenaša zaradi prometa. Omenjeno nedopustno delo so že začeli pregledovati komunalni nadzorniki. Velika ovira strojem, ki pluž^o, so znotraj na-
•Prikaza M
■ Uai pr ür ¿etžT iu^tk ^ethr. frnsiíiüh it^m^ in ^di^^mk
prLdai^aMj. ^ *
I	J
. ' . yesdimr se ¿¡a.
Denar za novoletne voščilnice smo namenili zaposlenim v stiski.
sel^ tudi napačno parkirana vozila, predvsem na ozkih cestah. Lastniki se morajo zavedati, da v primeru napovedi snežnih padavin morajo vozila umakniti na drugo, verjetno bolj oddaljeno lokac^o in tako olajšati delo naši službi.
Ob močnih in dolgotrajnih snežnih padavinah ni viden trud tistih, ki so takrat že opravili nekaj pluženj in posipanj. Pravi učinek je viden šele po končanem sneženju. Do takrat dežurne službe prosimo za potrpljenje uporabnikom naše zimske službe. Sami imamo ob močnih padavinah največ dela, ker se takrat najverjetneje zgodi tudi kakšna poškodba stroja. Takrat moramo s prerazporeditvami delo organizirati tako, da je čim prej končano. Vsak klic, ki ni najbolj nujen, je za dežurnega vodjo ob takem trenutku zelo moteč, saj ima s svojimi ekipami (skupaj okoli šestdeset delavcev) dovolj dela.
Vsako leto se bolj trudimo, da čim prej vzpostavimo varne razmere za promet. V naših treh občinah so tudi zelo visoki standardi v primerjavi z drugimi glede obsega in kakovosti očiščenosti javnih površin. Občani pri udeležbi v prometu lahko še največ pomagajo tako, da imajo dobro zimsko obutev, imajo ustrezno opremljena vozila in v izrednih razmerah uporabno tudi snežne verige.
Vodja zimske službe pri JP KPV, d. o. o.,
J. Turk
ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV
od 19. decembra 2011 do 2. marca 2012 vsakih 14 dni
Obveščamo vas, da bomo od 19. decembra 2011 do vključno 2. marca 2012 odvažali organske odpadke iz gospodinjstev vsakih 14
dni. Urnik odvoza (dnevi v tednu) organskih odpadkov ostaja nespremenjen. V tednu od ponedeljka, 19. 12., do petka 23. 12. 2011, torej ni odvoza organskih odpadkov.
Odvoz organskih odpadkov vsakih 14 dni bo potekal po naslednjih terminih: od torka, 27. 12., do sobote, 31. 12. 2012,
odvoz organskih odpadkov je;
*Zaradi praznika (26. december) je urnik za
en dan zamaknjen.
od ponedeljka, 9. 1., do petka, 13. 1. 2012,
odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 23. 1., do petka, 27. 1. 2012, odvoz organskih odpadkov je; od ponedeljka, 6. 2., do sobote, 11. 1. 2012,
odvoz organskih odpadkov je; *Zaradi praznika (8. februar) je urnik za en dan zamaknjen.
od ponedeljka, 20. 2., do petka, 24. 2. 2012,
odvoz organskih odpadkov je.
V tednu od ponedeljka, 5. 3. 2012, naprej bomo organske odpadke spet odvažali po ustaljenem, dosedanjem urniku.
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV v letu 2012
Sobote v letu 2012, ko se odvažajo kosovni odpadki v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika: 7. april 2. maj 6. oktober 10. november
Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o. o.
V razmislek
Denar razblinjen v zraku ali mučenje živali
Psi so moji spremljevalci in brez njih si življenja ne predstavljam. Aktivno življenje s psom je akcja, drugačen ritem življenja, energía, topel pogled, šolanje obeh, lastnika in psa, in vse tisto, kar človek, ki psa nikoli ni imel ali pa ga je imel, pa mu ni namenjal pozornosti, težko razume.
Radost je dejstvo, da se zavedanje lastnikov psov spreminja na bolje in spoznanavajo, da grobo kaznovanje ni uspešno, da je veliko psov, ki imajo dobre in skrbne lastnike. Odnos do psa kaže na naš lasten intelekt in našo kulturo. »Pravdo, da pes uteleša vse značilnosti človeka, razen pokvarjenosti.« (Stanley Coren).
Zdaj imam psico, ki je izšolana reševalka za iskanje pogrešanih oseb in iskanje zasutih v ruševinah, razporejena je v območno enoto reševalnih psov in v Mobilno enoto reševalnih psov Slovenje pod okriljem Centra za zaščito in reševanje Slovenje. Imava dolžnost javljanja na sklice reševalnih in iskalnih akcj. Delo je humanitarno, podariš svoj dopust in svoj prosti čas. V obdobju šolanja se je morala dokazati (še vedno se mora dokazovati), da ni streloplaha. Na različnih preizkušnjah se preizkuša občutljivost psa na hrup in streljanje, na vzrejni preizkušnji tudi streljanje iz lovskih pušk iz »neposredne« bližine. Streloplah pes ne more postati reševalec. Vendar se moramo zavedati dejstva, da
je pasji sluh v primerjavi s človeškim mnogo bolj občutljiv, saj lahko na razdalji 500 m loči in lokalizira tudi ultrazvoke, ki niso slišni za človeško uho. »Zmogljivost pasjega sluha je z razlikovanjem frekvence 30 do 40 tisoč vibracj v sekundi, človek 16 do 20 tisoč... Zvoki močne jakosti (letalo 110 fonov, strel 130 fonov) lahko začasno poškodujejo slušni organ in obratno, daljši čas v tišini povečuje občutljivost na šume in zvoke.« (Vlado Gerbec). Sama sem neštetokrat pri markiranju psom opazovala njihovo občutljivost sluha. Normalnega dihanja človek ne sliši, medtem ko pes, ki išče vonj po človeku, si pomaga tudi s sluhom. To stori tako, da se v bližini skrivališča, ki ga je našel s pomočjo vonja, včasih popolnoma ustavi in posluša. Marker lahko nekaj časa dih zadržuje, vendar bo slej kot prej zadihal, kar bo psa lažje privedlo do uspešne najdbe. Streloplahost je pogost pojav pri psih, kaj ga natančno izzove, ne vemo, vemo pa, da ga v praksi ni mogoče odpraviti. Strelo-plah lahko postane vsak pes, ki je izpostavljen močnim detonacjam, predvsem psi na vojnih območjih, včasih tudi službeni, ter tam, kjer je neusmiljeno zvočno onesnaženje. Ne vem, koliko ljudi je imelo priložnost videti strah v očeh in telesu živali ali pa jim ni bilo mar niti pomisli na posledice detonacj, ki jih povzročajo: streljanje, petarde in rakete. Hrup je grozljivo moteč ne le
za pse, tudi za mačke, ptice in vse druge živali. In ker je Vrhnika ena izmed najbolj glasnih občin v Slovenji, vsaj kar zadeva praznovanja ob novem letu. Zadnje je bilo podobno novi vojni: petarde z vseh strani, v strnjenih soseskah, med zasebnimi hišami, seržerji s po dvanajstimi naboji, eden zraven drugega, ognjemeti, ki trajajo v neskončnost, in tudi eksplozivna sredstva, vržena čez ograje na zasebni vrt. Sami jih pobiramo še spomladi .... Nujno bi bilo treba
uresničiti nekaj idej v povezavi z ustavitvjo glasnega spuščanja denarja v zrak. Ni tako težko izračunati, koliko mora nameniti občinski ali družinski proračun za slavje te vrste. Za začetek bi bil lahko vzor občinski organizator praznovanja in denar, ki ga vsako leto potroši za ognjemet in eksplozivna sredstva, nameni tistim, ki najbolj trpjo zaradi naše objestnosti. Imamo zavetišča za živali, ki životarjo. Ljudje, ki delajo v dobro vsem najdenim in zavrženim živalim, bi bili hvaležni, če bi jim lahko omogočili boljšo oskrbo. Za donacje je neizčrpno drugih možnosti v občini sami, če se le spomnimo stečajev lokalnih podjetj, ki so nedavno tega še zagotavljala preživetje veliki množici družin. Prav tako je veliko pomoči potrebnih tudi širše, da o aktualni katastrofi v Somalji sploh ne izgubljamo besed. Srčna kultura je temeljna človekova lastnost, na čimer temelji njegovo poslanstvo. Tudi iz teh razlogov bi se VSI morali vprašati, s kakšno zavestjo lahko praznujemo na tak neproduktiven in nedostojen način. Želim, da bi naša občina postala inovativna in napredna
pobudnica praznovanja brez ognjemeta, občani pa ljudje z zavestjo, da nismo sami na Zemlji, da nismo brezbrižni, da ne povzročamo drugim bitjem bolečin, stresov in trpljenja. Prav tako bi morali od zgodnje mladosti vzgajati otroke na način, da bi jim pokazali vrednote, ki so dostojne, človeško humane, jim pokazali zabavo ali zadoščenje višje vrste: ko jih seznanimo, da je mogoče svoj delež lepega pokloniti komu, ki to potrebuje in ga razveseliti z dejstvom, da je dajati tisti prestiž, ki ga je vredno poznati. Želim, da bi naša občina postala inovativna in napredna pobudnica praznovanja brez ognjemeta, občani pa ljudje z zavestjo, da nismo sami na Zemlji, da nismo brezbrižni, da ne povzročamo drugim bitjem bolečin, stresov in trpljenja. Predlagam, da Naš časopis objavi imena tistih posameznikov, družin, podjetnikov in podjetj, ki so denar namesto za nakup detonacjskih sredstev namenili v bolj kultivirano, premišljeno in humano dejavnost, ter jim v zahvalo nameni poseben status ozaveščenega, humanega občana, družine ali podjetnika Občine Vrhnika. Za vzgled. Za boljše življenje. Za dokaz, da nas zanima nekaj več kot zgolj osebne dobrine in osebna zabava. Vzpodbujajmo humanost in imejmo v mislih tudi tista bitja, za katera smo odgovorni vsi, saj živimo na istem svetu, ki je takšen, kot ga naredimo ljudje. Živali živjo tako, kot hočemo mi. Pozdravljam vse dobre rešitve, spremembo zakonodaje ali občinskega odloka glede uporabe pirotehnike.
Lid^a Toroš Mavsar
44 NAŠ ČASOPIS	Skupne strani	19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Največja vrednota,
ki jo človek lahko ima, je zdravje!
Misliti na zdravje, ko je človek zdrav, bi moralo biti temeljno življenjsko pravilo vsakogar od nas.
Odprli smo vrata novega ZDRAVSTVENEGA CENTRA ZLATICA - ZA PREVENTIVO IN IZOBRAŽEVANJE, ki je v trgovskem centru Špar na Vrhniki, poleg lekarne Zlatica. Za vas smo pripravili:
•	PREDAVANJA ONKOLOGINTE O BOLEZNIH DOJK Z EDUKATIVNIM PREGLEDOM DOJK
Začetna znamenja bolezni lahko odkr^ete same, če jih le poznate in ste nanje pozorne.
Med take bolezni sodi tudi rak na dojki. In ker v Slovenci vsako leto za tem rakom zboli več kot tisoč žensk, ne odlašajte - udeležite se predavanj onkologinje o boleznih dojk z edukativnim pregledom dojk v dneh:
•	v sredo, 1. 2. 2012, ob 18. uri
•	v sredo, 15. 2. 2012, ob 18. uri
•	v sredo, 22. 2. 2012, ob 18. uri
•	v sredo, 29. 2. 2012, ob 18. uri
•	v sredo, 7. 3. 2012, ob 18. uri
•	v sredo, 14. 3. 2012, ob 18. uri
•	v sredo, 21. 3. 2012, ob 18. uri
Predavanja in preglede bo opravila specialistka ginekologinja, onkologinja, primar^ mag. Vida Stržinar, dr. med.
Pregled je samoplačniški, naročite se lahko:
•	osebno vsak delovni dan od 17. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure v Zdravstvenem centru Zlatica,
•	vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure, tudi po telefonu 031881-745, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine.
•	PREVENTIVNE PREGLEDE PROSTATE
Prostata je spolna žleza, po obliki in velikosti podobna plodu divjega kostanja, njena poglavitna naloga pa je izločanje semenske tekočine.
Kmalu po 45. letu starosti začnejo moški »zaznavati« obstoj žleze v spodnjem delu trebuha, ki jo imenujemo prostata, ki lahko s postopnim zvečanjem povzroči nadvse neprijetne težave pri odvajanju seča.
Žal ugotavljamo, da pojav raka prostate v Slovenci bolj narašča kot pojavnost drugih rakov pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen. Zato ne dovolite, da bolezen napreduje predaleč, odkrite jo pravočasno in jo ustavite.
Poznamo dva načina obrambe:
-	seznanite se z rakom na prostati
-	po 50. letu starosti enkrat na leto opravite pregled prostate, ki obsega prstni rektalni pregled in test iz kapljice - PSA, ki ga laborator^sko določimo.
Predavanja in pregleda se lahko udeležite v dneh:
•	v četrtek, 19.1.2012, ob 18. uri
•	v četrtek, 8. 3. 2012, ob 18. uri
•	v četrtek, 22. 3. 2012, ob 18. uri
Predavanja in preglede bo opravil zdravnik Primož Rus, dr. med., spec. splošne medicine, druž. medicine. Pregled je samoplačniški, naročite se lahko:
•	osebno vsak delovni dan od 17. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure v Zdravstvenem centru Zlatica,
•	vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure, tudi po telefonu 031881-745, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine.
Vljudno vabljeni!
ZDRAVSTVENI CENTER ZLATICA Primož Rus, dr. med.

Letošnji predsednik LK Vrhnika - Notranjska Mat^a Terlep predaja elektronsko lupo Matjažu Setnikarju.
Aktivnosti Lions kluba Vrhnika Notranjska
Vrhniški Lions klub je del mednarodne dobrodelne organizac^e, ki svojo aktivnost usmerja predvsem v pomoč slepim in slabovidnim. Deluje že trinajsto leto in združuje trideset članic in članov z Vrhnike, Loga, Dra-gomerja, Logatca in Ljubljane. Zadnji dve leti je klub večino sredstev pridobil z organizacjo jadralne regate. Od 17. do 20. septembra so prizadevni člani kluba organizirali že druge jadralne dneve LK Vrhnika - Notranjska v Dalmacji. Zbrana sredstva je klub namenil nakupu računalnika za slepega fanta iz Društva slepih in slabovidnih ter daroval elektronsko lupo slabovidnemu Matjažu Setnikarju. Nekaj finančnih sredstev je klub namenil mladi nadarjeni violinistki Petri Herič za nakup violine.
Richard Beuermann
Priložnost za večji uspeh vaših otrok
Sedem razlogov, zakaj vam svetujemo, da se začnite pripravljati na maturo že zdaj. Boj za preživetje je vsak dan bolj krut, ampak vsak izmed nas ima priložnost, da si lahko z višjo izobrazbo lažje zagotovi bolj brezskrbno prihodnost. Zato vam Pitagora priporoča danes, naj se začnejo vaši srednješolci pripravljati na maturo, ker je veliko razlogov, ki govorno temu v prid. Na začetku pouka, ko so še vsi čili in pokajo od energ^e, ki so si jo nabrali med počitnicami, so d^aki prepričani, da se bodo pridno učili, o čemer znajo izredno uspešno prepričati tudi svoje starše, vas. Nakar se počasi začnejo ustna spraševanja, testi, dela je vse več, koncentrac^a popusti in lahko se zgodi, da se začno pojavljati negativne ocene. Vsi vemo, da sprotno učenje prinaša boljše rezultate in zato ni nepotrebnih
Vpisi in začetek priprav na maturo bodo do 10. 1. 2012 (45 ali 60 šol. ur). Cena individualne šolske ure je 18 €, je pa tudi možnost plačila na 2, 3 ali 4 obroke oz. 10 % popust pri celotnem plačilu. Ravno tako vam nudim individualno inštruira-nje matematike in statistike za fakultete, pomoč pri seminarskih nalogah. Za vse dodatne informacje se obrnite na: pitago-ras.p.1@gmail.com ali tel. št. 031-570 633 (Mateja Radkovič).
nervoz, skrbi in živčnosti pred novimi, vse bolj bližajočimi se preverjanji, ki so pomembna prelomnica v življenju vaših otrok. Prav tako je splošno znano, da ob rednem kakovostnem učenju in pripravljenosti se vaš otrok pa tudi vi ne boste bali NMS-jev ... Poleg tega sprotno učenje prinaša tudi vsem skupaj več časa za kakovostno skupno preživljanje prostega časa v družinskem krogu. Čeprav se nam zdi, da je maj - začetek mature, še daleč, ne smemo pozabiti, da imajo d^aki z vsakim dnem več obveznosti in aktivnosti, prihaja pa tudi pomlad. Ena izmed pr^etnih dejavnosti je tudi maturantski ples, na katerega se vsi skupaj pripravljajo in vzame kar nekaj časa. Vsekakor lahko za do-brovašega otroka poskrbite že danes - NE ČAKAJTE NA MAJ ... PITAGORA.
Energetska numerologja - numerološka analiza osebnosti
Vsi ljudje, ki živimo v tej družbi, bi bili radi zdravi, bogati, ljubljeni, srečni. Ste se kdaj vprašali, zakaj nekaterim ljudem uspe doseči vsaj nekaj od teh želja, nekaterim pa nikoli?
Zato ker se vsi rodimo programirani s programi, ki jih dobimo od staršev in prednikov. To je genetika, rojstni datum pa je usoda, ki jo bomo živeli. Lahko jo spremenimo, če vemo, kaj moramo spremeniti.
Energetski numerolog ima znanje oz. tehniko s katero se poveže z višjo frekvenco in vam preko vibracj števil pomaga prepoznati vaš program, ki vam narekuje vaše obnašanje in vas blokira, to pomeni, da ste bolni, vam ne gre v partnerstvu, v službi, se ne razumete s sodelavci, starši, z otroci, ste depresivni, prestrašeni, ste brez denarja itd^ Ko te blokade prepoznate, jih lahko spremenite v potencial.
Odločite se za energetsko analizo, prepoznajte kdo ste vi, vaš partner, vaši starši, sodelavci in ljudje okrog vas, vzemite usodo v svoje roke in si kreirajte življenje sami.
Za numerološko analizo pokličite Bino, gsm 041-204-648
Refleksoterap^a III.
Refleksoterap^a obravnava človeka celostno in je človeku prijazna metoda. Temelji na predpostavki, da ima vsak organ in organski sistem točno določeno cono na mikrosistemu telesa. Le-ti so: stopala dlani, ušesa, obraz ^
Predstaviti želim še dve metodi, ki ju lahko tudi prištevamo k refleksoterap^i, to sta auriku-loterap^a in metamorfna tehnika. Aurikuloterap^a je majhen, vendar pomemben del kitajske tradicionalne medicine, ki sloni na dejstvu, da se vsi patološki procesi v notranjosti organizma zrcalno na mikrosistemu ušesa. Terapevt vzpodbudi akupresurne točke na ušesu z uporabo masažnih tehnik, posebnih pripomočkov v obliki svinčnika, magnetov in semen, ki ostanejo v ušesu nekaj dni po terap^i. Ta metoda je enako kot refleksna masaža stopal učinkovita za vrsto težav, med njimi za odpravljanje glavobola, visokega krvnega tlaka, nespečnosti, astme, išiasa, bolečih menstruac^, urtikar^e, jutranjih slabosti, psihosomatskih težav, za hujšanje itn.
Primerna je tudi za nosečnice, dojenčke, otroke, za bolne in šibke ljudi ter za ostarele. Za njeno uporabo ne potrebujemo posebnega prostora, niti masažne mize, olj, zato jo lahko uporabimo kjer koli in kadar koli.Aurikuloterap^o lahko uporabljamo kot samostojno metodo, lahko pa tudi v kombinac^i z refleksno masažo stopal ali terapevtsko masažo.
Metamorfna tehnika je čudovita in preprosta metoda zdravljenja, ki telo spodbuja k samozdravlje-nju in, kot pove že njeno ime, sproži globoko spremembo, obnovo in notranjo preobrazbo. Dotakne se človekovega čustvovanja, fizičnih lastnosti in uma tako, da sproži naravne zdravilne procese. Praktik metamorfne tehnike z blagim dotikom refleksnih con hrbtenice na stopalih,
5 + 1 gratis
ČAR DOTIKA
Refleksna masaža stopal Refleksna masaža dlani Klasična masaža Športna masaža Metamorfna tehnika Aurikuloterapija
Reflekosterapija in ' masaže, Marija Jeraj s.p., Bevke 169, Log pri Brezovici Tel.: 070 610 357	Email: car.dotika@gmail.com
Refleksna masaža je možna tudi na vašem domu.
rokah in glavi sprosti energ^ske zastoje in prebudi "notranjega zdravnika", ki sprosti in razreši stare, omejujoče in negativne vzorce obnašanja in mišljenja. Taki vzorci so mnogokrat posledica dogodkov, ki so nastali med spočetjem, v času nosečnosti, pri rojstvu, v otroštvu ali času našega življenja. Praktik je le katalizator - pospeševalec, ki pomaga življenjski sili, da doseže preobrazbo v človeku. Kajti znotraj nas je modrost, ki vedno ve, kaj je treba storiti v določeni fazi življenja. Namenjena je vsem, ki hrepen^o po notranjih spremembah in se žel^o osvoboditi starih vzorcev, ki jih omejujejo v svobodnem izražanju in življenju. Metamorfna tehnika pomaga pri osebni rasti, večji notranji umirjenosti, izboljšanju koncentrac^e, pri odpravi vedenjskih (nemirni, plašni, agresivni, hiperaktivni otroci, slaba koncentrac^a težav otrok in mladostnikov.
Latinski pregovor pravi: »Bona valetudo melior est quam maximae divitiae,« kar pomeni: Dobro zdravje je vredno več kot največje bogastvo. Refleksoterap^a je ena izmed možnosti, kako lahko sami poskrbimo za boljše zdravje.
Čar dotika, Mar^a Jeraj, s. p.
19. december 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS
45
Osteoporoza ne izbira
Vsakodnevno jemanje zdravil ali 2-krat na leto po injekc^'o?
Biološka zdravila so v zdravljenje prenekatere kronične bolezni prinesla velik preobrat ali celo novo upanje. Tudi na področju zdravljenja osteoporoze pomenyo velik korak naprej. Osteoporoza je bolezen, za katero je dolgo veljalo prepričanje, da je običajni spremljevalec starosti, a ta miselnost se zdaj spreminja.
Po ocenah naj bi jo imelo v Slovenci okoli 100.000 ljudi v starosti nad 65 let. Za njo po 50. letu zboli vsaka druga ženska in vsak peti moški. Najbolj nevarna in nezaželena posledica bolezni so pogosti zlomi, predvsem zlomi kolka, ki človeka zelo onesposob^o in lahko za dolgo tudi priklenejo na posteljo in mu okrn^o kakovost življenja.
Nema bolezen
Osteoporozo opredeljujemo kot stanje zmanjšane mineralne kostne gostote. Gre za bolezen, ki se razvja tiho in jo zdravniki pogosto ugotov^o šele ob prvem zlomu. Za osteoporozne zlome je namreč značilno, da se zgodbo že po zelo majhnih travmah. Kost se lahko zlomi že, če dvignemo nekajkilo-gramsko vrečko, če tesneje objamemo sočloveka ali pademo s stojne višine. Najbolj izpostavljene so kosti v zapestju, kolku in hrbtenična vretenca. Zdravniki, ki obravnavajo zlome pri starejših ljudeh, morajo biti zato vedno zelo pozorni in imeti v mislih tudi možnost, da gre za osteoporozo.
Pomembno je čimprejšnje zdravljenje
Tako kot pri drugih boleznih je tudi pri osteo-porozi najpomembnejše, da jo čim prej odkr^ejo in začnejo zdraviti. Tako kot vsako drugo kronično bolezen je treba tudi osteoporozo zdraviti stopenjsko. Zdravniki najprej svetujejo zdrav življenjski slog ter opustitev čezmernega pitja alkohola in kajenja, saj oboje škoduje kostem. Bolnikom svetujejo ustrezno telesno vadbo in prehrano ter dovolj vitamina D in kalc^a. Naslednji ukrep pri zdravljenju osteoporoze so zdravila. Obstajajo štiri vrste zdravil za zdravljenje osteoporoze: zaviralci kostne razgradnje (bolniki jih, odvisno od posameznih zdravil, prejemajo enkrat na mesec, na tri mesece ali enkrat na leto), spodbujevalci kostne izgradnje (le za tiste bolnike, pri katerih je kljub klasičnemu zdravljenju nastal osteoporozni zlom), stronci-jev renalat ter biološka zdravila.
Bolnikom prjazna shema zdravljenja
Novo biološko zdravilo - prvo za zdravljenje osteoporoze - posega v sam mehanizem delovanja osteoklastov, torej celic, ki s svojim delovanjem vplivajo na izgubo kosti v menopavzi, pra-
Doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., je priznani endokrinolog, ki se ukvarja s hormonskimi motnjami ter z osteoporozo in drugimi boleznimi kosti. Zaposlen je na Kliničnem oddelku za endokrinolog^o, diabetes in presnovne bolezni v Kliničnem centru Ljubljana.
vi doc. dr. Tomaž Kocjan, endokrinolog iz UKC Ljubljana. Kot razlaga dr. Kocjan, je v zadnjih letih vedenje o fiziolog^i in patofiziolog^i kostne prenove zelo napredovalo. Biološko zdravilo onemogoči delovanje osteoklastov že na ravni aktivac^e ter hitro zavre kostno razgradnjo. Gre za učinkovito zdravilo, ki je obenem bolnikom pr^azno, zlasti kar zadeva jemanje, poudarja dr. Kocjan. Pri vseh kroničnih boleznih je namreč redno jemanje zdravil ključnega pomena, saj je le tako ves čas zagotovljena enakomerna raven zdravila v krvi, s tem pa tudi pričakovana zaščita pred simptomi bolezni. Osteoporoza v tem pogledu ni izjema. Bisfosfonate je bilo treba sprva jemati enkrat na teden, pozneje enkrat na mesec. Pri biološkem zdravilu pa so znanstveniki dosegli še korak več. Bolniku je treba biološko zdravilo v obliki podkožne in-jekc^e vbrizgati samo enkrat na pol leta, kar zelo olajša zdravljenje in prihrani marsikatero skrb.
Visok odstotek preprečenih zlomov
Novo zdravilo iz skupine bioloških zdravil po besedah dr. Kocjana tudi zelo uspešno preprečuje zlome. »Zdravilo so preizkušali na skupini več kot 8000 žensk z osteoporozo. Izkazalo se je, da učinkovito zmanjšuje tveganje za zlome vseh vrst: za zlome vretenc do 70 odstotkov, za zlome kolka do 40 odstotkov in za druge zlome do 20 odstotkov. Ti rezultati so primerljivi z rezultati najboljših bisfosfonatov.«
Zdravilo na voljo tudi že v Slovenci
Z novim biološkim zdravilom tudi pri nas že šest mesecev zdrav^o več kot tisoč bolnic, medtem ko je v ZDA na voljo že dlje časa. »Zdravilo lahko zaradi svoje učinkovitosti, ki je primerljiva z najboljšimi do sedaj znanimi zdravili za osteoporozo, pomembno prispeva k boljši preventivi osteoporoznih zlomov,« je prepričan dr. Kocjan. Biološko zdravilo je bilo po Kocjanovih besedah med prvimi bolnicami pri nas dobro sprejeto. »Eden od glavnih razlogov za to je zagotovo izredno privlačen način odmerjanja, le enkrat na šest mesecev, kar je poleg dobre učinkovitosti in vsaj v kliničnih raziskavah povsem sprejemljivih neželenih učinkov ena od glavnih prednosti biološkega zdravila denosumaba.«
(nč)
Aktualni razpisi
Za črpanje nepovratnih sredstev je vedno pravi čas! Za investiere v tehnološko opremo, gradnjo turističnih objektov, raziskave in razvoj, demonstracyske projekte, usposabljanje, mobilnost in osveščanje javnosti!
Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientac^e v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientac^a za delodajalce in zaposlene« (121.
JR)
Predmet javnega razpisa je izbor kakovostnih izvajalcev vseživljenjske karierne orientac^e (VKO), ki jim sklad na podlagi javnega razpisa prizna sposobnost za izvajanje vseživljenjske karierne orientac^e in jih uvrsti na seznam izvajalcev VKO.
Javni razpis za izbor izvajalcev VKO je razpis odprtega tipa, v okviru katerega je predvidenih šest rokov za oddajo vlog. Predvideni roki za oddajo vlog so najkasneje do:
•	za prvi rok: 2. 12. 2011;
•	za drugi rok: 1. 3. 2012;
•	za tretji rok: 1. 9. 2012;
•	za četrti rok: 1. 3. 2013;
•	za peti rok: 1. 9. 2013;
•	za šesti rok: 1. 3. 2014.
Predvideni so naslednji sklopi aktivnosti in njihove podaktivnosti:
Sklop A: Postavljanje temeljnega kadrovskega procesa razvoja kadrov Sklop B: Usposabljanje delodajalcev in zagotavljanje storitev, ki se neposredno nanašajo na karierno orientac^o zaposlenih Sklop C: Usposabljanja, delavnice ali treningi na področju motivac^e, osebnega in kariernega razvoja ter pridobivanja »mehkih« kompetenc zaposleni. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani sklada http:// www.sklad-kadri.si ter v fizični obliki v glavni pisarni Javnega sklada Republike Slovence za razvoj kadrov in štipend^e, Dunajska 22,1000 Ljubljana, vsak delovni dan v času uradnih ur.
Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (v nadaljevanju: DOLB). Finančne spodbude so namenjene za naložbe v nove sisteme DOLB in mikro sisteme DOLB. Do spodbud so upra-
vičeni tudi investitorji, ki šir^o obstoječ daljinski sistem ali grad^o novo kotlovnico s kotli na lesno biomaso kot vir za obstoječe daljinsko omrežje. Skupna višina finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev za izvedbo posamezne operac^e je določena v skladu s pravili dodeljevanja državnih pomoči in znaša 30-50 % odstotkov vrednosti upravičenih stroškov investic^e.
Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 5. 9. 2013. Razpisnik javnega poziva je Ministrstvo za gospodarstvo. Kontaktni osebi za dodatne informac^e v zvezi z razpisno dokumentac^o sta mag. Jani Turk in Uroš Habjan. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati kontaktnima osebama po elektronski pošti: jani.turk@gov. si in uros.habjan@gov.si oziroma po faksu: 01 400 3399.
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46PO11
Predmet poziva so krediti Eko sklada za okolj-ske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov na območju Republike Slovence. Višina sredstev po tem pozivu znaša 20 mil^onov EUR. Najvišji delež kredita je 90 % priznanih stroškov naložbe. Poziv je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.1.2012. Kandidati se lahko dogovorno za pošiljanje dokumentac^e na njihov naslov vsak delovni dan od objave poziva dalje na Eko skladu, j.s., Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, telefon (01) 241 48 20. Pred pošiljanjem dokumentac^e za pr^avo morajo kandidati Eko skladu predložiti dokazilo o plačilu stroškov tiskovin v višini 60,00 EUR ter navesti naslov, telefon ali telefaks z navedbo kontaktne osebe kandidata, naziva naložbe in okvirne višine zaprošenih sredstev. Vloge na originalnih obrazcih z vsemi zahtevanimi prilogami je treba oddati za vsako naložbo posebej. Dodatne informac^e lahko kandidati pri-dob^o na Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, telefon (01) 241 48 20, telefaks (01) 241 48 60 in na spletni strani www.ekosklad.si.
Želite tudi vi aktivno sodelovati na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev? Pišite na uredništvo Našega časopisa in vam bomo pomagali pri informiranju o aktualnih razpisih,
na podlagi vaših želja. (sa)
Skrb za sobno cvetje pozimi
Zima je čas, ko zaradi nepravilne oskrbe propade največ sobnih rastlin, opozarjajo strokovnjaki Kluba Gaia. Kaj pa lahko naredimo, da se temu izognemo?
Pred prvo slano sobne rastline, ki so poletje preživele na vrtu, prenesemo v primerna prezimovališča. Pred spravilom je priporočljivo, da rastline dobro pregledamo in če opazimo škodljivce, ustrezno ukrepamo. Fikuse, difenbah^e, dracene, praproti, monstere in še nekatere druge sobne rastline prezimimo v toplih, kaktuse, sukulente in kliv^e pa v hladnih prostorih. Ker je pozimi svetlobe malo, večina sobnih rastlin potrebuje obdobje mirovanja, ko prenehajo s cvetenjem in z rastjo. V zimskem času omejimo zalivanje in prenehamo z gnojenjem, dokler rastline ponovno ne začnejo odganjati. Ker pa tudi pozimi škodljivci ne mirujejo, uporabimo pravočasno ustrezna sredstva. Glede na to, da bomo rastline škropili v notranjosti našega doma, uporabimo ekološka, nam in okolju prijazna sredstva.
Primerna toplota
Kaktuse in sukulentne rastline, kot so agave, aloje, krasule, echevere in druge, pustimo jeseni čim dlje časa na prostem. Šele ob napovedani slani jih prenesemo v prostor, kjer bo temperatura med 4 in 7 °C. Če jih je pred spravilom v prezimovališče namočil dež, jih zal^emo s sredstvom vivera proplant, ki preprečuje gnitje korenin. Prezimovanje pri nizkih temperaturah,
omejeno zalivanje in prenehanje gnojenja so potrebni pogoji, da kaktusi in sukulentne rastline spomladi in poleti razv^ejo cvetove. Če jih prezimimo v ogrevanem stanovanju, naslednjo pomlad in poletje skoraj gotovo ne bodo cvetele.
Priprava na cvetenje
Vitezova zvezda ima velike zvezdaste cvetove na votlem steblu. Bolj znano ime za to čebulnico je amarilis. Najbolj priljubljena barva cvetov je rdeča, cvetko pa tudi v roza, belo, oranžno in celo rumeno. Cvetoče rastline pozimi postavimo v svetel prostor, kjer je temperatura okrog 18 °C. V toplem stanovanju je čas cvetenja pre-
cej krajši. Rastlino ves čas, tako med cvetenjem pozimi kot tudi poleti, redno gnojimo s plantel-la tabs za cvetoče rastline. Ko cvetovi odcvet^o, steblo odrežemo pri dnu. Spomladi, ko ni več mraza, čebulo presadimo na vrt v polsenco, v dobro pripravljeno zemljo, ki ji dodamo bio plantella organik. Čebulo lahko izkopljemo že konec avgusta, največkrat pa to storimo jeseni pred prvo slano. Čebulo posušimo in ko se listi posuš^o, jih odrežemo, čebulo pustimo počivati od 4 do 6 tednov, potem pa jo 2/3 globoko posadimo v vlažen substrat za lončnice. Lonček ne sme biti prevelik, naj bo le malo širši od čebule. Posajeno čebulico postavimo v zmerno topel prostor. V začetku čebulo zatemnimo. Za
zatemnitev lahko uporabimo plastični lonček, s katerim pokr^emo čebulo, ali pa naredimo iz časopisnega papirja vrečko in čebulo pokr^e-mo. Tema vzpodbudi rast cvetnega stebla. Ko iz čebule zraste cvetno steblo, lahko zatemnitev odstranimo, začnemo pa tudi z rednim zalivanjem. Rastlino postavimo v hladnejši prostor, s čimer dosežemo, da cveti dlje časa. Najprimernejši čas za sajenje čebule vitezove zvezde je od oktobra do marca. Sadimo lahko v razmiku treh tednov, tako da bodo cvetele vso zimo, vse do pomladi, ko jih zopet presadimo na vrt, kjer si naberejo novih moči za cvetenje naslednjo zimo.
Strokovnjaki kluba Gaia
Nagradno vprašanje:
Kako se imenuje kakovostno gnojilo v obliki šumečih tablet, ki je primerno za gnojenje cvetočih rastlin?
Odgovor :
Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik rev^e Gaia! Za samo 15,90 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov rev^e Gaia. Vabljeni tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com!
Ime in priimek _
Naslov	_
Pošta in poštna številka _
Želim postati član Kluba Gaia: DA NE
Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA.
46 NAŠ ČASOPIS	Skupne strani	19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
»Pobrskajte« naravo po internetu
Se spomnite članka izpred nekaj let o območjih Natura 2000 v vaših občinah? Predvidevamo, da vas je večina odkimala z glavo. Zato vas želimo zopet spomniti in seznaniti z nekaterimi novostmi.
Omrežje Natura 2000 največje omrežje varovanih naravnih območ^ na svetu
Naj le na kratko ponovimo, da smo v Slovenci z vstopom v Evropsko un^o 1. maja 2004 na temelju evropskih predpisov predlagali 286 območC Natura 2000 (35,5 % slovenskega ozemlja). To so območja, pomembna za ogrožene živali in rastline ter njihovi življenjski prostori. Ker narava ne pozna državnih meja,
so enako storile tudi preostale članice Evropske un^e. Nastalo je omrežje Natura 2000, ki skupno predstavlja kar 18 % evropskega kopnega in pomemben del morja. Skupni cilj vseh članic je vzdrževanje ali celo izboljšanje ohranjenosti evropsko pomembnih rastlin in živali ter njihovih življenjskih prostorov.
Sodelovanje med naravo in človekom
Natura 2000 ne pomeni strogo zavarovanih območc s prepovedmi, ampak temelji na zagotavljanju varstva narave in upoštevanju trajnostnega razvoja. Območja Natura 2000 so takšna ravno zaradi sodelovanja oziroma »partnerstva« med ljudmi in naravo. Zaradi obstoječih dejavnosti, kot je na primer paša ali košnja suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju ptic, trajnostno gospodarjenje z gozdom, so se območja ohranila, imajo visoko pestrost rastlinstva in živalstva in so postala naravovarstveno vredna območja. V teh sedmih letih smo na slovenskem ozemlju sprejemali nove prostorske načrte in načrtovali posege, za katere je bilo treba preveriti, kakšen vpliv imajo na območja Natura 2000. Večinoma se je izkazalo, da vplivi predvidenih posegov na rastline in živali niso preveliki, zato so posegi mogoči. Če pa se je izkazalo, da bodo vplivi bistveni, smo poskušali le-te omiliti z ukrepi, ki bi vplive zmanjšali. V skrajnih primerih smo z investitorji poiskali primernejšo lokac^o in se izognili območju Natura 2000. Če to ni bilo mogoče in je bila za javno dobro
izvedba posega nujno potrebna, je bilo treba za izgubljeni življenjski prostor rastline ali/in živali poiskati nov, primeren prostor za ohranitev vrste.
Res je, da so trenutno časi, ko vsi poskušamo preživeti na svoj način, nekateri z gradnjo, in-tenviziranjem, izsuševanjem itn. Kljub temu ne smemo pozabiti na naravo, kjer se lahko spoč^emo in vsaj za trenutek odložimo naše skrbi. Poleg tega nam čista narava nudi hrano, vodo, zdravje, vir dohodka za ljudi, ki trajnost-no izkoriščajo njene naravne vire in še kaj. Zato naj bo naš skupni cilj, da bi ljudje, rastline in živali živeli v harmon^i.
Ali območje Natura 2000 seže tudi na mojo parcelo?
Kar nekaj takšnih klicev krajanov prejmemo na našem Zavodu. Zato vas seznanjamo, da lahko sami preverite lokac^e območ^ Natura 2000 na internetni strani http://www.naravo-varstveni-atlas.si/ISN2KT/ S pomočjo naravovarstvenega atlasa lahko preverite, do kod segajo območja Natura 2000, za katere rastline in živali so pomembna ter katera so druga naravovarstveno pomembna območja.
Za pomoč pri uporabi naravovarstvenega atlasa najprej izberete območja, ki vas zanimajo, npr. Območja Natura 2000, nato kliknite desno v spodnjem kotu zemljevida Slovence na gumb vprašaj, kjer se odprejo navodila za uporabo naravovarstvenega atlasa.
Več informacc o Naturi 2000 dobite tudi na http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=58
Nagradno vprašanje:
V naravovarstvenem atlasu poiščite in napišite tri območja Natura 2000 na območju občin, v katerih izhaja Naš časopis?
Pravilne odgovore s svojimi podatki (ime, priimek, naslov, telefonska številka) pošljite na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom Nagradna igra - Natura 2000 do 10. 1. 2012.
Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo za nagrado prejeli majico projekta Zavoda RS za varstvo narave Wetman ter knjižico Biot-ska pestrost je naše življenje.
Nika Hrabar
Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana
SB
KP Ljubljansko barje v letu 2011
Leto 2011 je bilo prvo leto, v katerem je javni zavod KP Ljubljansko barje pravzaprav deloval od začetka do konca, zato je prav, da ob njegovem izteku zapišemo nekaj o ključnih izzivih, s katerimi smo se soočili.
Naši načrti za delo so bili zelo smeli, pripravili smo vsebinsko bogat in obsežen program dela ter ga preverili na svetu zavoda že takoj v januarju. A kaj, ko so tudi nas birokratski mlini dodobra vzeli med svoje zobe, dodatno pa sta nam jo zagodli še gospodarska in finančna kriza. Vlada RS, ki mora potrditi program dela KP Ljubljansko barje, se je z njim ukvarjala šele konec avgusta. Posledično smo vse leto delovali brez podpisane pogodbe, zgolj na podlagi začasnega trimesečnega financiranja. In seveda, predlog za dve dodatni zaposlitvi je bil gladko zavrnjen - ravno obratno, predlagali so, da se dodatno racionaliziramo. Podobno »racionalni »so bili do parka tudi drugi morebitni sofinancer-ji - najprej je od dogovora odstopila Mestna občina Ljubljana (zato, ker druge občine niso prispevale ničesar), v nadaljevanju pa seveda tudi druge občine, ker je MOL odstopila od dogovora. Upoštevajoč neugodne zunanje okoliščine in možnosti so bile naše aktivnosti in delo usmerjeni v našo temeljno nalogo: ohranjanje narave. Zato smo bili (in smo) velikokrat deležni očitkov, da naše delo ni dovolj razvojno naravnano. Od parka se pričakuje vse mogoče - od tega, da bomo preganjali nelegalne posege v prostor (od črnih gradenj do odlagališč smeti), pa do tega, da bomo vodili in koordinirali razvojne aktivnosti s področja turizma, razvoja podeželja , kmetcstva ^ Ne za eno ne za drugo in tretje nimamo ne
pooblastil ne realnih možnosti, imajo pa jih seveda številne druge, za te namene ustanovljene, odgovorne in tudi z davkoplačevalskim denarjem plačane organizacce in institucce, od občinskih uprav, razvojnih agencc, lokalnih turističnih organizacc, inšpektoratov in podobno. Naloga in temeljni izziv za park Ljubljansko barje pa je, da s svojimi aktivnostmi pripomore k ohranjanju mokriščne-ga ekosistema, kot ga predstavlja Ljubljansko barje. Ohranjeni ekosistemi so temelj za vse človekove dejavnosti, zdravi ekosistemi so temelj človekove blaginje. Ko torej govorimo o skrbi za ohranitev narave, biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot, vrst in življenjskih prostorov v bistvu govorimo o skrbi za prihodnji gospodarski in družbeni razvoj in obstoj človeka! To je naš prispevek k prihodnosti, naša dodana vrednost, ki pa je žal še ne znamo ne natančno izračunati, še manj pa ustrezno in razumljivo predstaviti tistim, ki odločajo o naših usodah. Ko pa enkrat tako bo, nam svojega obstoja najbrž ne bo treba več posebej opravičevati in upravičevati. Dotlej, spoštovani bralci, pa lahko z majhnimi koraki, vsak zase in vsak v okviru svojih možnosti prispeva, da bo Ljubljansko barje še naprej lahko opravljalo svojo vlogo razlivne površine, zbiralnika vode, čistilne in hladilne naprave, prostora za sprostitev in oddih ^ Srečno!
Barbara Zupanc, KP Ljubljansko barje
:: SPLETISIA TRGOVIISIA ::

-
:: RAI
:: VULKANI ::	s
BAKLE %	*<0MPLETI :: ^fc
.RIMJKEMČKE. ^^bATI
- .	*ONTANE:: == HELIKOPTERJI ::
BATEI
fjeztt aâMixKi ¿tyjCQxa
boMiâ in sr^âao aovD fyfo 201^/


PIROTEHNIKA d.0.0. Stara Vrhnika 51 1360 Vrhnika
0 Delovni čas:
PoivPet Sobota NedeUa 9.00-19.00 9.00-17.00 9.00-12.00
TeL: 01-750-46-51 GSM: 041-353-982
■
Izdelujemo In montiramo Inox, kovane in klasične (notranje In zunanje) ograje, stopnice, nadstreške za avtomobile, terase in vhode ter kovinske izdelke po naročilu za stanovanja, lokale, pisarne, delavnice,... info: 041-353-982	^
19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Kultura	NAŠ ČASOPIS 47
		
Marjan Vodnik	Otroška folklorna skupina
Cankarjev dom v december z jaslicami
Vrhnika, 6. december - Minilo je dobro leto, od kar je v galer^i vrhniškega Cankarjevega doma razstavljal svoje lesene skulpture Domžalčan Marjan Vodnik. Tedaj so bili obiskovalci tako navdušenim nad njegovimi skulpturami, da so se v vodstvu Cankarjevega doma odločili, da ga še enkrat povab^o v goste. Tokrat se predstavlja z letnemu času primerno razstavo - z jaslicami.
Posebnost Vodnikovih skulptur je tehnika in s tem način izražanja. Vse skulpture namreč »izkleše«, kot sam pravi, iz enega samega kosa lesa, kar glede na njegove prepletene in izvotlene motive ni preprosto. Tokrat se je osredotočil samo na jaslice, ki jih je začel izdelovati že pred več kot desetimi leti. Prve so bile kotne in jih je v naslednjih letih še dopolnjeval, verjetno pa so najbolj znane jaslice tiste, ki jih je izdelal iz orehove korenine. Velike več kot meter, z več kot 180 figurami, so mravljišče zgodb - in to ne le svetopisemskih. Pozorni obiskovalci so na njih odkrili celo Tomaža Humar-ja, ki pleza v steni. Vodnik je pojasnil, da doslej ni še nikoli posekal nobenega drevesa z namenom, da bi iz njega ustvaril umetnino. Vedno se je loteval dreves, ki so na tak ali drugačen način že umrla, z umetniškim preoblikovanjem
Jaslice v številnih izvedbah
njihovih podob pa je poskrbel, da so drevesa živela še naprej. V Vodnikovih lesenih izpovedih se je zvrstilo že več kot štirideset različnih drevesnih vrst, zraslih v domačem okolju. Vedno kleše unikatno in se ne ponavlja, saj je tudi del drevesnega debla neponovljiv. Razmišljanja ob ustvarjanju
skuša v obliki akrostiha naslova stvaritve tudi napisati in misli nevsiljivo ponuditi gledalcem.
Odprtje razstave je popestrila otroška folklorna skupina s Stare Vrhnike, nekaj Miklavževega duha pa so prinesli še tamkajšnji parklji in angeli.
(gt)
Praznični koncert Cankarjevih pevcev
Vrhnika, 9. december - Več vrhniških pevskih zborov se ob koncu koledarskega leta predstavi občinstvu s celovečernim koncertom. Eden takih je tudi Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika, ki je tokrat v goste povabil štajerske goste.
Na odru osrednjega vrhniškega kulturnega hrama so poleg domačih pevcev nastopili še pevci Moškega pevskega zbora
Ivan Štruc iz Slovenskih Konjic pod vodstvom zborovodje Iva Kacbeka. Gre za dvajsetčlanski zbor s 45 - letno tradic^o pre-
Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika
Moški pevski zbor Ivan Štruc iz Slovenskih Konjic
pevanja, ki v lastni občini predstavlja nepogrešljivo kulturno popestritev vseh pomembnejših prireditev. Predstavili so se svojim sklopom pesmi, na koncu pa so se pridružili še Cankarjevim pevcem. Slednjih verjetno ni potrebno posebej predstavljati, kljub temu pa naj zapišemo, da je za njimi uspešna sezona. V začetku leta so gostili japonske pevce, imeli samostojni koncert v tednu ob občinskem prazniku, gostovali pri ško^eloških pevcih in še kaj bi se našlo. Zbor pod vodstvom Lovra Groma je začel koncert s Cankarjevo »Pod jasnim nebom rdeča roža«, nadaljeval s sklopom pesmi, nato predal mesto na odru gostom in na koncu, kot rečeno, še družno z njimi popestril večer. Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi solo nastopoma Damijana Škvarče, ki ga je na klavirju spremljala Tjaša Turk, in pa Branke Božič, ki je prireditev sicer povezovala, izdala pa je tudi že štiri zgoščenke avtorskih skladb.
Večer je svoj vrhunec dosegel čisto na koncu, ko je Cankarjev zbor trem članom svojega društva podelil listine častnega članstva in ko so se obiskovalci še enkrat (bis) zazibalih v nežnih dalmatinskih melod^ah Vele luke.(gt)
Perpetuum Jazzile razprodan tudi na Vrhniki
Vrhnika, 9. december 2011 - Vokalna skupina Perpetuum Jazzile se je na svoj! vseslovenski turneji, prvi tako obsežni, ustavila tudi na Vrhniki. Koncert, ki so ga pripravili v dvorani Osnovne šole Antona IVlartina Slomška, si je ogledalo kar 1800 ljudi. Turnejo bodo zaključili 18. februarja, koncertirali pa bodo še v enajstih slovenskih krajih.
Močni ritmi, energični zvoki, bogate harmonije, energija pevk in pevcev ter umetniškega vodje, skupaj s prepletanjem vokalov so publiko začarali že z uvodno skladbo, energija v dvorani pa se je stopnjevala celi dve uri, vse do zaključka. Tisoč osemsto glava množica je v dvorani osnovne šole slišala skladbe, ki jih je vokalna skupina premierno predstavila to jesen, nekaj božično - novoletno obarvanih skladb ter njihove večne uspešnice Africa, Golica, Joyful Joyful in druge. Na tokratni koncert je iz Stockholma pripotoval tudi njihov umetniški vodja Peder Karisson, s katerim sodelujejo od začetka letošnjega leta. Na koncertu smo lahko slišali tudi vrhniškega župana Sto-jana Jakina , ki je med drugim dejal, da verjame, da bo večer res lep in vrhunski: »Tukaj imamo goste, ki nam bodo današnji večer res popestrili, konec koncev, Perpetuum Jazzile je svetovno znana ekipa, zbor, ki
/ i ■
' ^ 11 ' r - b ^	.	J.
ga je na You Tubu in tudi drugače poslušalo na milijone ljudi. Dajmo glasbi besedo, sprostite se in uživajte.«
Skupina je po Sloveniji sicer že veliko gostovala, vendar tokrat prvič v sklopu tako velikih koncertov v lastni organizaciji in z zelo zahtevno produkcijo. Po Vrhniki ter Ilirski Bistrici, Novem mestu in Črnomlju, ker so do sedaj gostovali, jih bo pot vodila še v Mursko Soboto, Novo Gorico, Tolmin, Maribor, Koper, Radeče, Medvode,
Brežice, Prevalje, Radovljico in Celje, kjer bodo turnejo sklenili 18. februarja. S potekom turneje so Perpetuum Jazzilovci izjemno zadovoljni nam je povedal Blaž Papež: »Za enkrat je kar fenomenalno. Koncerti do sedaj so bili razprodani, dobri so tudi obeti za naprej.« Kot je še dodal, je fenomenalna tudi energija v dvorani: »Mi dajemo energijo publiki, ona daje energijo nam, zato je vzdušje res enkratno.«
Vesna Erjavec
^^iovoictni koncert
VRHNIK^ Cankarjev dom i Sobota, 7. jan. 2012 ob 17.in20.uri LJUBLJANA i Slovenska filharmonija i Sobota, 14. jan. 2012 ob 17. in 20. uri
ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA Mešani pevski zbor MAVRICA Vrhnika Mešani pevski zbor dr. FRANČIŠEK LAMPE Črni Vrh
Solist: ALEŠ KLANČAR - trobenta
Dirigent: MARKO FABIANI
Zborovodkinji: DARINKA FABIANI, KATJA BAJEC FELC
Koncert povezuje: SREČKO MEH
Spored:
J. Massenet MEDITACIJA iz opere Thais Solo violina: Maja Naveršnik
A. Vivaldi KONCERT za trobento v D-duru
J. Offenbach HOFFMANOVE PRIPOVEDKE Zbor gostov
J. Strauss VRTNICE Z JUGA
J. Gotovac EROZONEGASVETA
prir. J. Golob Kolo
prir. M. fÍíS	VENČEKNAJLEPŠIH
pnr. MLadSn	VEČERNICA
J. Privšek	MINIMAKSI
prir. M. Fabiani	D. Velkaverh
H. Zimmer	GLADIATOR
prir. J. Wasson	glasba iz filma
G. Dinicu	HORASTACCATO
L. Anderson	VOŽNJASSANMI
.1 Abba, prir. P. Greblo prir. za zbor M. Fabiani
MAMMA MIA MEDLEY T:
m ^	■ 7	■■ -^Si:	■' _	*
Prodajavstopnic: TIC, Tržaška c. 9, Vrhnika - za Vrhniko (10 €) PAV, Cankarjev trg 1, Vrhnika - za Ljubljano (12 in 10 €) Popoldanska otroškavstopnica - 50% popust
Letošnji solist na novoletnih koncertih bo mladi trobentač Aleš Klančar, eden najboljših virtuozov današnjega časa pri nas. Po končanem študiju v Ljubljani in tujini je osem let živel in deloval na Švedskem in drugih nordijskih državah. Predstavil se nam bo s koncertom Antonija Vivaldija, briljantnim Hora Staccatom in Schubertovo Ave Marijo.
48 NAŠ ČASOPIS	Kultura		19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
•Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Z	lakon •Klub Z		..Zakoni •Klub Zakon •
Klub vrhniških študentov
Razpis: Odprti oder kluba Zakon
KVŠ tudi letos vabi vse nove, sveže in še neuveljavljene glasbene skupine in izvajalce iz občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Log - Dragomer, da se na odru kluba Zakon predstavno občinstvu. Omejitev glede glasbenih zvrsti ni, pomembno pa je, da skupine igrajo svojo, avtorsko glasbo in da se na našem odru še niso nikoli predstavile. Odprti oder ni tekmovalne narave, temveč ima namen, da v enem izmed spomladanskih večerov še dodatno spodbudi povezovanje in kreativno ustvarjanje glasbenikov iz našega okoliša ter je obenem odlična priložnost za pridobivanje koncertnih izkušenj. Pr^ave sprejemamo do 1. marca 2012 na e-poš-to program_kvs@yahoo.com. Ob pryavi mora vsaka skupina predložiti kontaktne podatke (ime, naslov in telefonsko številko) ter kratek opis skupine. Zaželena, ne pa tudi nujna, sta fotografija in demoposnetek (in-ternetni naslov ali zgoščenka, ki jo pošljete na naslov: Klub Zakon, Tržaška 11, 1360 Vrhnika, s pripisom
"Za odprti oder").
Ker je število v večeru nastopajočih skupin omejeno, bosta v primeru velikega zanimanja imeli prednost kakovost in kreativnost. Vstop na prireditev bo prost, skupine pa so upravičene do povrnitve potnih stroškov. V primeru premajhnega števila pr^avljenih skupin bo prireditev prestavljena na naslednje leto. Dodatne infor-mac^e dobite na program_kvs@yahoo.com.
Darila! USB-ključki za vse člane in članice Kluba vrhniških študentov!
Tr^e dobri možje so obiskali klub Zakon in za vse, ki boste v letu 2011/12 postali/-e naši/-e člani/-ice, prinesli darilo: USB-ključke s 4 GB prostora! Ključke bomo pošiljali po pošti, ti pa poskrbi, da se včlaniš in postaneš njegov/-a po-nosni/-a lastnik/-ica.
Članstvo v Klubu vrhniških študentov je brezplačno. Naš/-a član/-ica postaneš tako, da nam posreduješ izvirno potrdilo o vpisu/šolanju za leto 2011/12 in izpolnjeno pristopno izjavo (najdeš jo na www.kvs-klub.si/kvs_pristopna.doc). Oboje prineseš v klub Zakon ali pa pošlješ na naslov: Klub vrhniških študentov, Tržaška 11, 1360 Vrhnika. Kuverto z znamko in pristopno izjavo lahko prejmete na dom, če svoj naslov pošljete na e-naslov. pro-gram_kvs@yahoo.com.
Metalkoncert v Zakonu: Keller, Vigilance, Panikk, Lintver
petek, 20. januarja 2011 ob 20. uri - klub Zakon, Vrhnika
Skupina Keller je nastala leta 2008. Ustanovila sta jo bobnar Matjaž in kitarist Eti. Skupina je
istega leta izdala demo Awake The Forgotten, ki je naletel na mednarodno odobravanje metalskega občinstva in skupino populariziral širom Evrope. Leta 2009 so podpisali pogodbo s kanadsko založbo NHR Records in začeli z delom za prvi album, ki je izšel 2010 v Ameriki in Az^i ter 2011 v Slovenci. Istega leta so skupino zapustili tr^e člani, zamenjali pa so jih staroste slovenskih metal bendov: Tilen H. (Wartune, Scepsis, Quest, Thraw, Nature itd.), Domen H. (Thraw, Scepsis, Quest) ter Aleš J. (Sinbolic, Nature). Skupina je od jun^a 2011 odigrala petnajst koncertov in ponovno obudila ime Keller iz globin kovinskega brezna. Januarja 2012 je v načrtu snemanje druge plošče ter nekaj turnej po tujini, kjer so Keller sicer že igrali (Nemč^a, Avstr^a, Italia ...). The Keller is here to Destroy! www.keller-metal.com
Vigilance je zasedba, ki sta jo ustanovila Gilian Adam in Tine Kaluža z namenom, da bi igrala glasbo, ki oba najbolj navdušuje - visokooktan-ski heavy metal, inspiriran s strani evropskih bendov poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, kot so Iron Maiden, Satan, Rainbow in Angel Witch, začinjen s pankersko držo ter speed metal agres^o. Po izdanem demu se tokrat predstavljajo z debitantskim minialbumom Steeds of Time, izdanim pod okriljem založbe Ha-liaetum Records. www.myspace.com/vigilanceofficial
Prvi zametki Panikk segajo v leto 2008, ko je Gašper Gapa Flere po razpadu prvega benda Patrons začel sestavljati thrash metal bend. Delovanje prve zasedbe je bilo kratko. Znova je bila oblikovana marca 2009. Po letu in pol, številnih koncertih ter posnetem demu je Flere novembra 2010 zasedbo razpustil zaradi nesoglas^ in različnih interesov. Nova zasedba Panikk je bila dokončno zbrana februarja 2011, člani pa so: Nejc Nardin, Rok Vrčkovnik (prej Thraw), Grega Košmerl (prej Patrons), Gašper »Gapa« Flere (prej Patrons). V novi postavi so Panikk igrali avgusta 2011 na Metal Manii, v letu 2012 pa bodo posneli prvenec. www.myspace.com/panikkill
Skupina Lintver je bila ustanovljena leta 2004, ko so mladi mulci (ne v garaži, ampak kašči) začeli preigravati priredbe metalskih legend. Kmalu zatem so začeli ustvarjati avtorsko glasbo - thrash metal stil na lintverski način, pri katerem vplivi segajo od legendarne Bay Area scene do stare nemške šole. Leta 2008 je skupina v studiu P.L.C. posnela prvi demo, ki je vseboval »nekje od 5 do 6« komadov. Sledilo je koncerti-ranje po slovenskih klubih in festivalih ter nekaj koncertov čez mejo. Skupina trenutno pripravlja prvenec in struži po odrih. Goriška Brda Thrash 'till death!
www.myspace.com/officiallintver
Vstopnina za dogodek znaša 6 €, za člane KVŠ-
ja pa 4 €.
Zbirka Skodelica pesmi
Izšla je Skodelica pesmi, vrhniška pesniška zbirka. Izdal jo je Klub vrhniških študentov, pri izvedbi projekta pa so sodelovali še Zavod Ivana Cankarja za šport, kulturo in turizem - ki je bil glavni podpornik izdaje -, Pro Saf, d. o. o., JP KP Vrhnika, Barjans, d. o. o., Starling, d. o. o., in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Omenjena podjetja in organizac^e so nam s svojo podporo omogočile realizac^o naše zamisli, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Skodelica pesmi je pesniška zbirka, v kateri je predstavljena literarna ustvarjalnost predvsem lokalnih avtorjev, ki smo jih k sodelovanju povabili prek razpisa/natečaja. Odziv nanj je bil za nas pozitivno presenečenje, saj se je odzvalo kar nekaj avtorjev, ki so bili pripravljeni podeliti z nami svoje napisane vrstice, nekaj pesmi za zbirko pa smo prispevali tudi 'urednikovalci'.
V zbirki so tako objavljene pesmi devetnajstih avtorjev.
Vodilo izbora pesmi za objavo pa je bila poleg lokalne obarvanosti tudi sama kakovost uporabljenega pesniškega jezika. Poleg slovenskih je v zbirki objavljenih tudi nekaj angleških pesmi in pesmi v hrvaškem jeziku. Spremno besedo za zbirko je napisal Niko Nikolčič. Ob izidu zbirke smo 10. novembra 2011 v mali
Skozi proces smo se sodelujoči marsičesa naučili in se tudi zabavali, pri tem pa smo dosegli svoj namen: pokazali smo, da se lahko marsikaj zanimivega ustvari tudi na Vrhniki oziroma dokazali, da se kljub navidezni družbeni indiferentno-sti na Vrhniki dogajajo kreativne in ustvarjalne vsebine ter dogodki.
Nedeljski filmski večeri
Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekc^o in dobrim ozvočenjem po-ustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televiz^ci nimajo posluha. S predlogi na forumu {www.kvs-klub. si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film!
dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki priredili literarni večer, na katerem smo na malo drugačen način predstavili pravkar izdano zbirko. To namreč ni bil čisto klasičen literarni večer, na katerem bi pesmi recitirali ob spremljavi sveč in klavirja. Odločili smo se, da program popestrimo z glasbo, vizualizac^ami in plesom ter k sodelovanju povabili nekaj glasbenikov in drugih ustvarjalcev, ki so nas s svojimi interpretac^ami pesmi popeljali skozi zbirko. Za njihovo sodelovanje in angažma se jim toplo zahvaljujemo. Prireditev je obiskalo precej obiskovalcev, ki so dodobra zapolnili malo dvorano, kar nas je pozitivno presenetilo. Dobra obiskanost literarnega večera kaže na zanimanje za tovrstne kulturne dogodke in poez^o na Vrhniki. Eden izmed namenov zbirke in literarnega večera je bila namreč predstavitev vrhniške literarne ustvar-jenosti, skozi to pa smo organizatorji poskusili pokazati tudi, da se na Vrhniki marsikaj dogaja kljub pregovorni splošni apatičnosti oziroma nedejavnosti.
Med nastankom zbirke se nam je pripetil neljubi dogodek - iz končnega izbora je pomotoma izpadla Ajda Skopec, tako da njene pesmi v zbirki niso objavljene, za kar se ji 'urednikovalci' iskreno opravičujemo.
Cena pesniške zbirke je 8 €, kupiti pa jo je mogoče v klubu Zakon ter v turističnoinformativnem centru vrhniškega ZlC-a. Vrhniška pesniška zbirka Skodelica pesmi je rezultat kreativnega procesa, katerega namen je bil predstaviti literarno dogajanje na Vrhniki.
Micki je treba moža
Na silvestrski večer bo KUD Ligojna, dramska skupina SADIKA, v Ligojni v dvorani gasilskega doma pričakovanje novega leta popestrila s hudomušno in radoživo veseloigro MICKI JE TREBA MOŽA. Njen avtor je Vinko Korže, za KUD Ligojno, dramsko skupino SADIKA, pa jo je priredil in zrežiral g. Peter Milita-rev. Kot je že omenjeno, bo predpremiera na silvestrski večer 31. 12. 2011, in sicer s začetkom ob 21. uri. Vse, kar pričakujemo od vas, je zgolj to, da pridete. Za dobro voljo in vse drugo kar "štima" k sil-vestrskemu večeru, bomo poskrbeli mi. Naslednji dan, v nedeljo, 1. 1. 2012, ob 20. uri, prav tako v dvorani gasilskega doma v Ligojni, pa bo premiera omenjene komed^e. V soboto, 7. 1. 2012, ob ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Ligojni ponovitev. Vsi prisrčno vabljeni!
DS Sadika
Oh tej priložnosti vam Kulturno umetniško društvo Ligojna vošči blagoslovljene božične praznike ter zdravo, srečno in uspešno leto 2012.
J
V
skd
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENUE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Območna izpostava Vrtinlka
želi vsem članom kulturnih društev in ljubiteljem kulture SREČNO IN USTVARJALNO NOVO LETO 2012!
VABIMO VAS
na DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV KULTURNIH DRUŠTEV v petek, 27. januarja 2012, ob 19. uri, v Cankarjev dom Vrhnika in na LIKOVNO RAZSTAVO POZDRAVLJENA JESEN v torek, 17. januarja 2012, ob 18. uri, v avlo Cankarjevega doma Vrhnika.
Predstavili bomo likovna dela natečaja JSKD in ZIC - NAŠ LIKOVNI PROJEKT, učencev OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in Podružnične šole Drenov Grič.


19. december 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS
49
JSKD OI Vrhnika in Naš časopis
Otroci so se igrali z besedami in ustvarjali
Vrhnika, 8. december - V Cankarjevem domu je potekal slavnostni zaključek dveh natečajev, ki ga je pripravila vrhniška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS v sodelovanju z Našim časopisom. Natečaja sta bila namenjena osnovnošolcem, preskušali pa so se v pisanju pesmi in likovnem ustvarjanju.
Na natečaju, ki je bil objavljen konec septembra, je sodelovalo preko tristo osnovnošolskih ljubiteljev umetnosti iz vrhniške in sosednjih občin. Na literarni natečaj »Igram se besede«, v okviru katerega so otroci pesnili, je sodelovalo 39 avtorjev z 51 pesmimi, na likovnem »Naš likovni projekt« pa 281 osnovnošolcev. Nadebudni likovniki so prihajali iz štirih osnovnih šol: Slomškove, Cankarjeve, drenovske in dobrovske, skupno pa jih je usmerjalo 30 mentoric. Njihova dela je strokovno pregledala Milena Oblak Erznožnik, ki se je o njih zelo pohvalno izrazila, veliko lepih besed pa je našla tudi za mentorice, ker s sodelovanjem pri tovrstnih projektih usmerjajo otroke v umetniško izražanje. Razstava ob zaključni slovesnosti natečaja predstavlja vsako šolo z nekaj reprezentativnimi likovnimi deli. V celoti, pa se bodo mladi likovniki in šole predstavili še na dveh razstavah, ki bosta na ogled v prvih mesecih prihodnjega leta. Zato bomo nekoliko več o tem pisali v eni od prihodnjih številk.
Ana Porenta, strokovna spremljevalka literarnega natečaja (po njenem delu »Igram se besede« so tudi povzeli naslov natečaja), je
»C_^ •- rM_J_d
Tokrat je bilo predstavljenih le nekaj reprezentativnih likovnih del. Ostala bodo na ogled konec januarja in v začetku februarja.
Posebna pohvala mentoricam
OŠ Dobrova: posebna pohvala mentoricam za spodbudno motivac^o učencev pri vživljanju v motiv in doživetemu ilu-striranju.
OŠ Ivan Cankar Vrhnika: posebna pohvala mentoricam za številčen odziv in uporabo različnih tehnik in materialov izražanja.
POŠ Drenov Grič: posebna pohvala mentoricam za usmerjanje otrok nižjih razredov k izražanju po pravilih osnovne likovne zakonitosti.
OŠ Antona Martina Slomška: posebna pohvala mentoricam za povezovanje pri skupnem tematskem projektu in spodbujanje učencev k ustvarjalnosti.
U



■ n
él
Mladi literati, ki so sodelovali na natečaju.
Mladi likovniki iz POŠ Drenov Grič
Na likovnem natečaju so sodelovali tudi mladi iz dobrovske šole.
med mladimi literati izbrala pet najboljših. Sicer Porenta na svečani podelitvi ni bila prisotna, ker je bila zaradi obveznosti zadržana, pa vendar je preko nagovora, ki ga je prebrala vodja vrhniške izpostave JSKD Nataša Bregant Možina, mladim čestitala. V sporočilu je med drugim zapisala, da jo je pr^etno presenetila pestrost vsebin in da so bolje izzvenele krajše pesmi, kajti avtorji pri krajših dolžinah še uspejo ostati zbrani in s tem tudi kvalitetni. Pozvala je mlade, naj še naprej črpajo snov iz svojega vsakdanjega življenja ter jim toplo položila na srce, naj veliko berejo in se igrajo z besedami. Sicer pa se je Porenta dan pred slovesnim zaključkom tudi srečala z mladimi literati in jim na literarni delavnici svetovala, kako bi vsak od njih lahko izboljšal svoj izdelek. Na literarnem natečaju sta sodelovali obe vrhniški osnovni šoli (OŠ IC in OŠ AMS) z 39 avtorji, katere so usmerjale štiri mentorice. Najboljše pesmi so po mnenju Porente napisali Urška Mesec, Janja Zupan, Ana Gotvajn, Manca Kocjan in Urban Petrovič Prebil, katerih dela objavljamo tudi v Našem časopisu.
Nataša Bregant Možina je natečaj pokomentirala kot uspešen, saj so prejeli zelo veliko literarnih in likovnih del. Še posebej je izpostavila dejstvo, da sodeluje tudi dobrovska šola, ki ni tako zelo blizu Vrhnike in pa, da se je nekaj mladih deklet celo samih prijavilo na natečaj.
Dobro uro trajajoča prireditev je imela tudi krajši kulturni program - nič rimanega ali slikanega, pač pa plesnega. Plesali sta Enya Belak s predstavo XY Solze in Veronika Valdes s predstavo Body voice - Glas telesa. Obe sta maturantki umetniške gimnaz^e Ljubljana. (gt)
Vse literarne in likovne mentorice so dobile priznanja za sodelovanje, likovne mentorice za celo šolo še posebne pohvale in vsaka šola eno knjigo - Slikanje z akvareli.
Sodelujoči iz Cankarjeve šole
Slomškovi ustvarjalci
Pesem
Pesem je kot svila, ki nežno te ov^a. Pesnik jo kroji in šiva, da je bolj zanimiva.
Če šivanka je prekratka, se rime ne ujemajo.
Če pa škarje pokvarjene so, pravih verzov ne urežejo ^
Pesem je kot svila, ki te nežno bo ovila.
Janja Zupan, Za
Igram se besede
Črka za črko, plete se beseda, kot nit tanka, napenja se in krči, iz mojih ust nastaja.
Pesmi in zgodbe, romani in legende, vse, čemur se reče: »Koliko imamo sreče?«
Ko veselja ni več, usta se zaprejo, nit se ne vleče več in tišina zavlada.
Lep spomin ostaja ter čaka,
da besede igro spet začno, da veselje večno bo.
Urška Mesec
v
Črta in črtalo
Črta ni črtalo, čeprav črtalo črto dela. Črta zmeraj ni debela, ko pa debela črta po dolgem se deli, notno črtovje se naredi. Pet notnih črt je nastalo iz debele črte, ki potegnilo jo je črtalo.
Ana Gotvajn, 8. a
Naš planet
Le kam se danes vrti ta svet, dolgčas nam je za znoret, igrače levo in desno leže,
pa vendar nam igra ne gre in ne gre.
Na ulicah včasih so se otroci podili,
danes prevladujejo facebook profili.
Računalnik se še ohladiti ne more,
saj miška po ekranu teka od jutra do zore.
Včasih poznali smo malo ljudi, saj ni bilo možnosti, da bi se na spletu našli.
Danes pozna me že skoraj vsak, jaz pa ostajam osamljen junak.
Manca Kocjan, 7. d
Črni vranec
Črni vranec skozi noč drvi, hiti ^
Črni vranec, kam drviš, kam hitiš?
Hitim na svoj travnik, travnik moj prelepi.
Črni vranec skozi noč drvi, hiti ^
Črni vranec, kaj na travniku te čaka, tebe junaka? Tam me čaka deklica, moja lepa kobilica.
Črni vranec skozi noč drvi, hiti ^
Črni vranec, kaj bosta tam na travniku prelepem delala ti in tvoja kobilica? Sladko sočno travico bova jedla, se lovila in podila.
Črni vranec skozi noč drvi, hiti ^
Črni vranec, saj je noč! Saj vidva bosta spala, ne divjala! Moja kobilica zdaj spi, moja zaljubljena kri pa po žilah mi drvi.
Črni vranec skozi noč drvi, hiti ^
Urban Petrovič Prebil, 6. C
Sodelujoči na natečaju: OŠ Ivana Cankarja Mentorica Olga Moškon: /7.-9.r./
I.Saša Dolenc / Sreča
2.Denis	Petek / Moje ribice
3.Ema	Oblak / Gorenjski Nagelj
4.Luc^a	Kušar / Oči
5.Ana	Grom / Muca Maca
6.Patricia	Koprivec / Mir
7.Anja	Kocjančič / Čarovnica
8.Alja	Primožič / Pesem življenja, Sama, Kaplja
9.Evita	Podobnikar / Zakaj?
10.Monika	Vaš / Lipovec (3p.)
11.Nika	Oblak /Pessmica
12.Ana	Gotvajn / Črta in črtalo
Mentorica Mojca Potrebuješ: (7., 9.r.)
13.Nejc	Nagelj / Lina, Butalska pesem, Ljubezen, Sola je bila in še bo (4p.)
14.Darja	Marolt / Igram se z besedami
15.Janja	Zupan /Ljubezen, Zate, Pesem, Flavta (4)
16.Rebeka	Tominc /Kaj ljubezen je, Verjeti (2)
17.Eva	oblak /Moje poez^e, Vrata v ta svet (2)
18.Karmen	Treven /Najlepši dan
Judita Oblak (6.r.):
19.Iza Šraj Miklič / Direndaj
20.Nina	Iskra / Rime o meni
21.Karin	Kastelic Pudjak / Dan in noč
22.Petra	Novak / Narobe Svet
23.Edis	Felič / Moja šola
24.Jan	Šraj Miklič / Snežak
25.Tjaša	Velkavrh / Pet ur
26.Jul^a	Jesenovec / Pisatelj
27.Petra	Novak / Pet prstov
28.Petra	Bolta / Konec šole
29.Urban	Petrovič Prebil /Črni vra-nec
(7.r.):
30.Katja	Trubačev / Hribi
31.Ana	Zala Podbevšek / Počitniški dopust
32.Manca	Kocjan /Naš planet
33.Aljoša	Hodnik / Navihta,sonce
34.Avguštin	Černe / Spanec
35.Anja	Čretnik / Pr^atelj
36.Neža	Kastelic / Solski predmeti
37.Neža	Jereb / Planina
38.Andrej	Zupančič / Računalnik
OŠ Antona Martina Slomška Ranka Keser /7.r./
39.	Urška Mesec / Igram se besede
so NAŠ ČASOPIS
Kultura
19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki
Do 8. januarja 2012 bo v galerji odprta kiparska razstava arhitekta Marjana Vodnika, JASLICE.
Skupaj z JSKD OI Vrhnika vas vabimo tudi na ogled razstave NAŠ LIKOVNI PROJEKT. Razstava v avli bo odprta do 13. januarja 2012.
17. januarja 2012, ob 18. uri pa bo odprtje razstave del OŠ 1 Ivana Cankarja Vrhnika in podružnične šole Drenov Grič POZDRAVLJENA JESEN, ki je nastala v okviru istega natečaja. Razstava bo odprta do 24. februarja 2012.
Odprtje razstave strokovnih sodelavcev Vrtca Vrhnika PRAZNIKI V FOTOGRAFSKEM OBJEKTIVU bo v torek, 10. januarja 2012, ob 17. uri. Razstava v Galerji bo odprta do 27. januarja 2012.
V torek, 31. januarja 2012, ob 18. uri pa vas vabimo na odprtje razstave SKODELICA KAVE, ročnih del in keramike učencev 1. triade OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Razstava v Galerji bo odprta do 10. februarja 2012.
Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in tudi ob ostalih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Vabljeni!
it
^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Gledališki abonma in za IZVEN
Cankarjev dom Vrhnika
IZJEMOMA V
Četrtek, 19. januarja 2012, ob 20. uri.
Moličre SKOPUH
Komedya
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Režja: Boris Kobal
Igrajo: Harpagon: Gregor Čušin, Cléante: Jurj Drevenšek, Élise: Ana Dolinar, Valčre: Matej Puc, Mariane: Tjaša Železnik in drugi.
Šestdesetletni Harpagon je tako zadrt skoporitež, ki ima - ne le kočjaža in kuharja v eni osebi in na smrt sestradane konje v hlevu, ampak bi se celo ob smrti lastnih otrok zamislil, ali mu to mogoče ne prinaša tudi določenih koristi, recimo dediščino, ki sta jo otroka dobila po pokojni materi. Od jutra do večera je njegova edina misel, kako nagrabiti, prihraniti in obvarovati čim več denarja. No, skoraj edina misel. Druga je namreč ta, da bi se oženil z mlado, revno Marjano. Vendar se stvar zaplete, saj se za lepim dekletom ozira tudi njegov sin. Povrh vsega mu tudi glede hčerine poroke ne gre vse po načrtih, zlasti pa ga ves čas skrbi ta nesrečni denar. Vse našteto je vir številnih komičnih situacj in dialogov, dokler nazadnje prav Harpagonova nečedna lastnost ne pripomore k srečnemu razpletu dogodkov. Predstava traja 2 uri in 15 minut in ima en odmor. Vabljeni!
Otroški abonma 11. šola in za IZVEN
Cankarjev dom Vrhnika
Sobota, 14. januar 2012, ob 16. uri.
Klarisa M. Jovanovič po ljudskih motivih STOJI MI LIPICA
Glasbena predstava s plesom
Nastopata: Klarisa M. Jovanovič in Maša Kagao Knez
V slovenskih ljudskih pesmih nastopa nenavadno veliko drobnih živalic. Večno zelene ljudske melodje, katere od nekdaj poznajo slovenski malčki, zagotovo namigujejo na tesno povezanost naših prednikov s prelepimi kraji, z naravo in okoljem, kjer so pesmi praviloma tudi nastajale. Pravzaprav bi ob pričujoči glasbeni spremljavi težko govorili o poustvarjalnosti, saj so skladbe tako premišljeno in originalno podložene z instrumenti, da so že samostojne umetnine.
Znane in manj znane ljudske pesmi za otroke z raznih delov slovenskega etničnega ozemlja, med njimi tudi nekaj izštevank in poigrank, so bile leta 2001 izdane tudi na zgoščenki. Predstava traja 30 minut (3+). Vabljeni!
Kino Vrhnika
Spoštovane obiskovalke in obiskovalci Kina Vrhnika. Ker ste očitno naš program vzeli za svojega, saj je obisk kino predstav v zadnjem letu izjemno porastel, vam z novim letom omogočamo dve novosti:
1. DRUŽINSKI POPUST: vsem družinam ob nakupu treh vstopnic vam četrto podarimo (3 + 1 gratis).
2. DRUŠTVENI POPUST: vsem društvom registriranim v Občini Vrhnika ob nakupu štirih vstopnic peto podarimo (4 + 1 gratis).
Popust je možno uveljavljati samo v predprodaji (TIC Vrhnika). Se vidimo v kinu.
KANCAN KARIEVA ' KNJIZN lOVfVRH NIKA'
Knjižna čajanka
V četrtek, 19. januarja 2012, ob 9. uri vas vabim na četrto Knjižno čajanko te sezone. Njen naslov je Jugoslav^a, moja dežela. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti kakovostne knjižne novosti za otroke in odrasle.
Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika!
Zlata Brezovar
Novosti v novembru 2011
0	SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLO-PED^E, ZBORNIKI ...
BAVEC, C.: Management virtualnih organiza-cj
DAVIES, N.: Zgodbe s ploščate Zemlje LATOUR, B.: Pandorino upanje MAGAŠ, D.: Destinacjski menedžment MCCLOUD, S.: Kako razumeti strip ŠTRANCAR, M.: iPriročnik Mac URAN, M.: Strateški management v turizmu
1	FILOZOF^A. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHO-LOG^A.
CAH Žerovnik, V.: Reciklirajmo se in uživajmo HAY, L. L.: Misli moči
JOHNSON, R. A.: On : psihologja moškega JOHNSON, R. A.: Ona : psihologja ženske ZELAND, V.: Transurfing realnosti.
2	VERSTVO
GOSAR, A.: Božje kraljestvo na zemlji KOLMAN, M. A.: Šamanizem PANDIT, M. P.: Kako napredovati SCHWARZ, A.: Moj resnični božič VALLEJO, F.: Vlačuga babilonska
3	SOCIOLOGIA. POLITIKA. EKONOM^A. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIA. AMBROŽ, M.: Sociologja turizma
AUGÉ, M.: Nekraji : uvod v antropologjo nad-modernosti
AVBELJ, M.: Sodno pravo Evropske unje BLAIS, Marie-C.: O pogojih vzgoje BREZOVEC, A.: Marketing v turizmu BUČAR-Ručman, A.: Potrošniška demokracja BUSH, Robert A. B.: Obljuba mediacje. LINDSTROM, M.: Marketinško pranje možganov
RUS, V. S.: Socialna in socio-psihologja STARČEVIC, G.: Volk v supermarketu VUK, J.: Novi svetovni red
5	OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIA. FIZIKA. KEM^A. BIOLOGIA.
BRGLEZ, M.: Luna skozi teleskop ČADEŽ, A.: Teorja gravitacje MAGAJNA, B.: Osnove teorje mere PARKER, S.: Pogled v davnino
6	MEDICINA. TEHNIKA. KMET^STVO. VODENJE. INDUSTRIA. OBRT. APPLETON, N.: Samomor s sladkorjem CLEE-Cadman, M.: Slastne in mamljive torte MEDVED^ D.: Vinske bravure MESARIČ, M.: Konjereja v Slovenji MIHELAČ de Magana, Š.: Mehiška kuhinja OVSENIK, M.: Upravljanje sprememb poslovnih procesov
SCHULER, M.: Veliki atlas anatomje SKRT, R.: Okusno : hitro, enostavno in zabavno!
STARC, R.: Zdravljenje z bioenergjo? WINSTON, R.: Kaj se mota v moji glavi?
7	UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT.
ECO, U.: Vrtinec seznamov JUVANEC, B.: Arhitektura Slovenje KOS, R.: Preproste stvari za male dlani PRAZNIK, A.: Planinski izleti za 4 letne čase 2 STOPAR, I.: Najlepši slovenski dvorci ŠTEFANČIČ, M., jr.: Teror zgodovine ŠUGMAN, Z.: Zlatkarje
81	JEZIKOSLOVJE VR HERMAN, B.: Mala šola retorike
KOŽELJ Horvat, S.: Priročnik za sporazumevanje
PALADIN, M.: Neverbalna komunikacja ŠPACAPAN, A.: Šolski album svetovnih književnikov
VODOPIVEC, V.: Razbjanje ilirskih jezikov ŽAGAR, M.: Terminologja med slovarjem in besedilom
82	KNJIŽEVNOST
BLAZIC, M.: Branja mladinske književnosti GOLJEVŠČEK, A.: Od A(brama) do Ž(upanči-ča)
NOLTZE, H.: Goethe na kratko ZEBOVEC, m.: Slovenski književniki
82-1 POEZ^A.
FERNÁNDEZ de Córdova, A.: Prodiranja FRBEZaR, i.: Anti/soneti KABIR: Ogledalo srca KOČEVAR, M.: Mala sanjavka KOZINC, Z.: Sledi na slani KRAMBERGER, N.: Kaki vojaki PREGARC, A.: Amebno razkošje REJC, V.: Zdrobljene misli
82-2 DRAMATIKA.
SIMČIČ, Z.: Zgodaj dopolnjena mladost
82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. BOYLE, T. C.: Ženske CAREY, P.: Oscar in Lucinda COLLINS, S.: Kruto maščevanje ČAR, A.: O znosnosti DRNDIC, D.: Leica format DUNCAN, G.: Poslednji volkodlak ERPENBECK, J.: Srečišče KARDOŠOVÁ, B.: Sladko v ustih KELK, L.: Jaz srce New York LÁCKBERG, C.: Ledena princesa MAALOUF, a.: Izvori POLZER, H.: Trje dnevi pekla na Soči RENAUD, D.: Train de nuit SCARROW, S.: Gladiator SMOLE, B.: Tri polovice jabolka SOSIČ, M.: Iz zemlje in sanj SPARKS, N.: Poslednja pesem ŠKOF, J.: Mularja
VIEWEGH, M.: Zgodbe o ljubezni in seksu VOJNOVIC, G.: Jugoslavja, moja dežela WALSER, R: Jakob von Gunten
82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI.
FERNÁNDEZ de Córdova, A.: Letjo dnevi FLORJANČIČ, P.: Ideja za miljon KAPOR, M.: Potopis po biografiji KOVIČ, K.: Navodilo za hojo LENHART, F.: Iran : 25 let v tvojem objemu
82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. AMFT, D.: Pajkec Ogabek BONNEW^N, O.: Bombastični božič GOLOB, T.: Zlati zob JANISCH, H.: Preprosto ti
ŠTURM, B.: Zbudi me VOGEL, L.: Troja
WESTERLUND, K.: Gospod snežak
9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAF^A. ZGODOVINA. BIOGRAF^E. ISAACSON, W.: Steve Jobs PIPES, R.: Kratka zgodovina ruske revolucje ŠUGMAN, R.: Branko Elsner - Brane TWIST, C.: Marco Polo, raziskovalec daljnih dežel
Najbolj iskane ali izposojene v novembru 2011
1.	Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni
2.	Woodiwiss, K. E.: Shanna
3.	Brown, S.: Nebeška vročica
4.	Sophocles: Antigona
5.	Petiška, E.: Stare grške bajke
6.	Zgodbe Svetega pisma
7.	Woodiwiss, K. E.:Zimska vrtnica
8.	Laurens, S.: Vse o strasti
9.	Homerus: Odiseja
10.	Živali na kmet^i
Zvočni CD za odrasle in mladino DEPECHE mode: Reconstruction time DIMKAROSKI, L.: Prazvok davnine MAJHEN, Z.: Zemlja je ogromen dom, rad si ga delim še s kom
OZIM, I.: Igor Ozim, virtuoz & pedagog
The POWER of gothic
MULČKI : najlepša otroška pravljica
Računalniški CD/DVD
GEOGRAF^A. Slovenja. Dinarske pokrajine; Predalpske pokrajine ZGODOVINA. Naši antiki
kraji v prazgodovini in
KASTELIC, D.: S
rivnostna smrt mlade Leo-
nore
KLOPČIČ, A.: Čarovniška knjiga I, II in III KOBAL, D.: Janovo pismo Miklavžu PAVČEK, T.: Svit, krilati konj ROSATI, I.: Vodni duh in njegov vodnjak SCHEERER, J.: Ljubim Elvisa STEINBERG, L.: Vse naokrog vidim ---
Risanke in filmi za otroke in mladino
ALFA in Omega
KUNG fu panda
OPPOSITE day = Mulci so zakon
The SMURFS = Smrkci 2, 4, 5, 6, 7, 8, 10
Film za odrasle The AMERICAN = Američan COCO Chanel & Igor Stravinsky = Coco Chanel in Igor Stravinsky CREATION = Evolucja EDGE of darkness = Na robu teme The EL Escorial conspiracy = Zarota na španskem dvoru
HALL pass = Teden brez pravil
HEREAFTER = Onostranstvo
HOW do you know = Kako veš?
The MEN who stare at goats = Možje, ki strmjo
v koze
MOON to = Protégé = Protežiranec
WAG the dog = Pasji dnevi
WAR, Inc. = Vojna d.o.o.
WHY did i get married too? = Zakaj sem se že
poročil?
WINTER'S bone = Na sledi očetu Dokumentarni film
ANZELJC, V.: Gola resnica : strogo zaupno CASINO Jack and the United states of money
= Casino Jack in Združene države denarja DICILLO, Tom When you're strange
Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si Izbor: Niko Nikolčič
19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	N/ Šport in rekreac^a	NAŠ ČASOPIS 51
		
Filip Todorovič, mladinski smučarski reprezentant
»Ciljam na najvišje mesto med starejšimi mladinci«
Sedemnajstletni Vrhničan se s smučanjem ukvarja že od svoje rane mladosti - sprva v domačem vrhniškem klubu, danes pa v ljubljanskem. Ves čas smučanja je bil med vodilnimi v svoji kategoriji, kar mu je že pred leti zagotovilo mesto v slovenski reprezentanci. Tudi danes, ko se po belih strminah spušča kot starejši mladinec, kakovostno zapolnjuje njene vrste. Seveda nekoč cilja na člansko A reprezentanco, a do tja je še nekaj let. Toda kot pravi, volje in trme ima dovolj, služiti mora le še telo - da ne bo poškodb.
Ljubezen do smučanja je nekaj, kar se ponavadi porodi že v rosnih otroških letih. Verjetno je tudi pri tebi bilo tako, ali pač?
Seveda, ker tako je tudi najbolje. Prej kot začneš, več časa imaš na voljo za dosego in vzdrževanje vrhunskih rezultatov. Smučati sem začel pri sedmih letih v Smučarskem društvu Vrhnika. Ves ta čas me je treniral trener Lojze Prek, ki me je naučil osnov tekmovalnega smučanja. Rezultati, ki sem jih nizal, so bili dobri, obenem so me podpirali starši in zato sem vztrajal. Z leti sem prerasel okvirje Smučarskega društva Vrhnika, kajti nima programa za mladince, zato sem prestopil v ljubljanski Smučarski klub Kristian^a, kjer sem še danes.
Trenutno si član slovenske smučarske reprezentance, vendar ne prvič oziroma kolikor mi je znano, si slovenske barve zastopal že prej?
Tako je, moji dobri rezultati so mi vrata v reprezentanco odprli že zelo kmalu. Omogočili so mi nastop na neuradnem otroškem svetovnem prvenstvu Topolino v Ital^i in drugem najmočnejšem tekmovanju na svetu za otroke Pinokio v Abetoneju, tudi v Ital^i. Kot član otroške slovenske smučarske reprezentance sem nastopal še na številnih mednarodnih otroških smučarskih tekmovanjih. Med drugim tudi dvakrat doma - na Pokalu Loka, ki šteje med prve tri najmočnejše otroške smučarske tekme na svetu - in v tujini, kjer sem dosegal pomembne rezultate. Sodeloval sem še na mednarodnem otroškem tekmovanju Vjeverica na Sljemenu v Zagrebu, kjer sem v močni mednarodni konkurenci tudi zmagal in za nagrado dobil toliko kilogramov jabolk, kolikor sem bil takrat težak.
Največji uspeh v karieri pa sem zagotovo dosegel v sezoni, ki se je končala letos, ko sem v konkurenci mlajših mladincev postal dvakratni državni prvak v disciplinah super G in super kombinac^a, v veleslalomu pa sem osvojil drugo mesto. Tekmovanja za državno prvenstvu v smuku pa nismo imeli.
Kakšne obveznosti imaš kot reprezentant
do krovne panožne zveze ?
Takih zagotovo ne, kot bi si jih kdo predstavljal, da na primer treniramo pod njenim okriljem ali po njenem programu. Tega ni, ker smučarska zveza nima denarja. Ali ga res nima, je stvar debate, ki ji midva ne bova kos, toda dejstvo je, da od nje ne gre pričakovati veliko. Zaplete se na primer že pri osnovnih stvareh, kot so reprezentančne bunde. Mislim da to najbolj ilustrativno govori o materialnem stanju smučarske zveze oziroma njenem odnosu do predvsem mladih, prihajajočih smučarjev. Zaradi tega se pripravljam na nastope v okviru kluba, po programu trenerja Aleša Roglja in Luke Lipičarja, pa čeprav sem reprezentant.
Sedaj si leto dni med starejšimi mladinci.
Konkurenca je verjetno večja kot prej med
mlajšimi?
Res je, ko se pomikaš po starostni in hkrati tudi jakostni lestvici navzgor, je vedno večja in močnejša konkurenca. Tudi jaz jo občutim, mogoče še toliko bolj, ker sem imel letos poleti poškodbo in sem izpustil mesec dni treninga pred začetkom sezone. To se mi kar pozna pri ne ravno najboljših rezultatih, a trme in vztrajnosti imam še veliko na zalogi. Moj cilj je, da v naslednjih treh sezonah postanem najboljši med starejšimi mladinci.
Vse skupaj zagotovo terja veliko odrekanj in treningov?
Ko se začne sezona je urnik res natrpan. Tudi po šest dni na teden smo od doma, kajti zaradi pomanjkanja snega treniramo v Avstr^i, Ital^i, Švici, potem pa skočimo kar »direktno« na tekmovanje. Treningi izgledajo v večini primerov tako, da treniramo od dve do tri ure dopoldne, in potem še podobno toliko popoldne. Več že ne gre, ker sicer se iztrošiš. Je pa včasih težko, ker je vedno nekje v podzavesti še šola. Obiskujem četrti letnik športne gimnazje v Šiški, po posebnem programu za vrhunske športnike, kjer imajo na srečo zelo veliko posluha zame. Celo tako so mi šli na roko, da sem opravljal izpite med poletjem. Za lani mi je sicer še ostalo nekaj malenkosti v šoli, a mislim, da se bom skobacal tudi čez to prepreko in se do konca leta
priključil sošolcem, ki redno opravljajo šolske obveznosti. Za izpolnjevanje mojih športnih in šolskih obveznosti skrbita kar dva koordinatorja, športni Igor Slobodnik in pedagoški Marjeta Kline Suzič.
Katere discipline pa ti najbolj ležjo?
Zanimivo da prav vse: od slaloma do smuka. Je pa res, da mi veleslalom nekako ne diši tako močno kot ostale. Praktično v vseh dosegam podobno dobre rezultate, razen v veleslalomu. Lahko pa se pohvalim, da sem lani bil med dvajset najboljših v svojem letniku v vseh disciplinah mednarodnem merilu, razen v veleslalomu.
Bi šlo v tvojem športu samo s talentom?
Tega nedvomno imaš.
Ne, ta že zdavnaj ne zadostuje več. Treba je garati, garati in še enkrat garati. Lani sem na snegu npr. preživel približno 150 dni. V veliko pomoč je tudi dobra športna oprema. Sam uporabljam smučke Stoeckli, ki mi nadvse odgovarjajo oziroma kot pravimo smučarji - mi lež^o. Zaenkrat sem z njimi zelo zadovoljen in ne načrtujem menjave. Na vseh treningih smučarsko opremo vzdržujemo sami tekmovalci, tudi pripravo smuči, brušenje in mazanje. Za tekmo pa to počnem pod nadzorom trenerja. Poleg tega pa je pomembno tudi finančno zaledje. Imam to srečo, da me pri tem podpirajo starši in nekateri sponzorji.
Kaj te čaka v bližnji prihodnosti?
Čakajo me treningi in tekme, najprej v hitrih disciplinah v Avstr^i in Ital^i, potem pa bomo verjetno za praznike doma. Upam da bo v tem času zapadlo dovolj snega tudi na slovenskih smučiščih in da bomo lahko trenirali in tekmovali doma. V Slovenci je predvidenih kar nekaj mednarodnih FIS tekmovanj, katerih se lahko udeležbo vsi FIS registrirani tekmovalci, vseh starosti in iz celega sveta. Te tekme prirejajo organizatorji na skoraj vseh največjih domačih smučiščih.
Vsi mladi, ki se resno ukvarjajo z nekim
športom, imajo vzornike. Verjetno ga imaš
tudi ti?
Hmm, da pomislim^ Da, res ga imam, to je Aksel Lund Swindal, ki je podobno tako velik kot jaz. Na nek način je namreč velikost v našem športu v napoto, toda če to znaš pravilno izkoristiti, lahko iz te ovire narediš celo prednost. On je dokaz, da je to mogoče.
Gašper Tominc
Začetek smučanja pri otrocih
V prejšnjem članku smo pisali o izbiri smučarke opreme ter pripravi smuči. Tokrat pa bomo članek namenili pristopu učenja smučanja pri otrocih, ki so prvič na smučkah. V pomoč bo staršem, ki se bodo sami posvetili svojemu otroku, in tistim, katerih otroci pridejo s smučarskega tečaja in bi radi sproti ter pravilno nadgrajevali njegovo smučarsko znanje, hkrati pa se lahko prepričajo, kakšno znanje lahko pričakujejo, ko otrok pride s smučarskega tečaja.
Otroka postavimo prvič na smuči nekje v starosti med tretjim in petim letom, odvisno od motoričnih sposobnosti ter razvitosti otroka. V prvih letih ne smemo pričakovati velikih napredkov. Prilagajanje na smučarsko opremo pred odhodom na smučišče je zelo pomembno, saj moramo otroka že v trgovini ali pa na sejmu, ko mu kupujemo opremo, navdušiti nad samim smučanjem. Pomembno je, da se v njej počuti udobno ter da mu je tudi na videz všeč. Tudi doma naj ima obute smučarske čevlje, tako
se privaja na občutek v njih. Ko pridemo prvič na smučišče, poiščemo poligon za začetnike. Na samem začetku mu obujemo oba smučarska čevlja. Čelado mora vedno nositi, ko smuča, četudi mu je vroče. Kapa pod čelado ni priporočljiva.
Začetek smučanja
Zapnemo mu samo eno smučko in mu rečemo, da se bomo vozili s snežnim skirojem. Otrok se z eno nogo poganja, z drugo, na kateri je smučka, pa lepo drsi. Mi pa ob njemu hodimo in ga držimo za roko. Čez čas smučko prestavimo na drugo nogo. S to vajo zelo hitro dosežemo občutek drsenja. Kasneje mu zapnemo obe smučki ter ga vodimo še nekaj krogov. Te vaje se izvaja na ravninskem delu. Pokažemo mu tudi zaustavljanje v plužnem položaju. Ko osvojimo prve osnovne premike po snegu, se podamo na blago strmino ter otroku pokažemo vzpenjanje (si tudi mi zapnemo smuči). Poznamo tri načine vpenjanja. Otroci najprej
osvoj^o stopničasto oz. poševno stopničasto vzpenjanje, kasneje pa tudi v razkoraku. Seveda moramo biti zelo potrpežljivi. Otroka najlažje motiviramo skozi igro, ki je zelo pomembna in naj bo ob učenju stalnica. Pri otroku ne smemo imeti prevelikih pričakovanj ter tako pritiskati nanj. Vedno ga moramo spodbujati in ga pohvaliti. Pazimo tudi na zadosten počitek, ko se otok utrudi. Po kratkem vzpenjanju otroka pripravimo na prvi spust. Če bomo odločni mi oz. mu prikazali to kot nekaj zelo preprostega, tudi njega ne bo strah. Strah se pojavlja pri starejših, pri otrocih redkeje. Najlažje ga spustimo tako, da mu smuči postavimo v klinasti položaj v smeri vpadnice, mi pa se postavimo pred njim tako, da imamo hrbet proti vpadnici in se tako klinasto vzvratno spustimo po blagi strmini, otrok pa nam sledi tik za nami. Ob spustu mu stalno preverjamo hitrost ter klinasti položaj smuči. Po prvem spustu je najbolje
vaditi spuste na traku, prilagojenem za začetnike, ki so že stalnica na naših večjih smučiščih. Od začetka se spuščamo samo ravno, šele ko osvoji kontrolo hitrosti in ko se na koncu ustavi, začnemo s spreminjanjem smeri. Spreminjanje smeri dosežemo s prenosom teže z ene na drugo smučko, večino teže mora biti vedno na zunanji. Pri otrocih to najlažje dosežemo z raznimi igrami, kot so »av^ončki« ter podobno. Po-
zorni moramo biti na stalen klinasti položaj smuči v vseh fazah zavoja. V šoli pri individualnem programu to znanje osvoj^o povprečno po dveh urah, na tečaju po enem dnevu. Ko otrok nadzoruje hitrost, kar je pomembno pri vseh stopnjah smučanja, saj to pogojuje varno smučanje, ter ko spreminja smer smučanja, na koncu pa se zaustavi, takrat je pripravljen, da osvoji vlečnice. Nadaljujemo v prihodnji številki. (mb)
52 NAŠ ČASOPIS	N/ Sport in rekreac^a	19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Novičke
v
Športne
zveze
Vrhnika
Dogajanja, povezana z obnovo stadiona, so bila v novembru pestra in učinkovita. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je objavil razpis za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, potrebnega za obnovo stadiona. Projekt je bil potreben za kandidiranje za sredstva pri Fundacji za šport, ki vsako leto namenja sredstva za gradnjo in obnovo športnih objektov.
Športna zveza Vrhnika se je aktivno vključila v pripravo razpisne dokumentacje in v povezavi z Atletsko zvezo Slovenje pripravila smernice ter jih posredovala Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Slednji je oblikoval razpis, postavil roke in poslal ponudbo vsem šestim udeležencem natečaja za izdelavo idejne zasnove športnega parka, ki je bil končan na koncu minulega leta. K sodelovanju je bil povabljen tudi projektant iz Slovenske Bistrice, ki ima bogate izkušnje na področju izgradnje stadionov. Od povabljenih sta ponudbo oddala le dva projektanta, od katerih je bil izbran P & A Torkar, d. o. o., Vrhnika.
Zaradi kratkega roka za izdelavo projektne dokumentacje se je Športna zveza Vrhnika aktivno vključila in organizirala nekaj sestankov, na katerih so se ob prisotnosti predstavnikov Atletske zveze Slovenje razreševala strokovna vprašanja, povezana z obnovo stadiona.
Projektna dokumentacja je bila izdelana v predpisanem roku. Komisji, ki jo je imenoval župan in ki jo sestavljajo predstavniki občine, osnovne šole, Športnega društva Vrhnika, Športne zveze Vrhnika in Nogometnega kluba Vrhnika, je bila projektna dokumentacja predstavljena. Bistvenih pripomb ni bilo.
Na istem sestanku je župan sporočil, da občina ne bo kandidirala na razpisu Funda-cje za šport in da odstopa od obnove stadiona v letu 2012. Vzrok je v novo nastalem stanju, ker so se pokazale potrebe na drugih področjih, obenem pa je v projektu določen znesek obnove stadiona presegel višino predvidenih proračunskih sredstev.
Kljub razočaranju prisotnih je bilo dogovorjeno, da projekt pregledata še panožni zvezi, in sicer Atletska zveza Slovenje in Nogometna zveza Slovenje, ter ga potrdita. Slednje bo jamstvo, da bo objekt, zgrajen po tem projektu, lahko pridobil licenco za organizacjo večjih tekmovanj.
Glede na to, da tudi v prihodnje ni pričakovati velikih finančnih sredstev za športne objekte, je bilo dogovorjeno, da se določi faz-nost obnove stadiona, ki bi bila ob skromnih finančnih sredstvih realna.
Na področju prireditev v petek, 20. januarja 2012, ob 20. uri načrtujemo izvedbo tradicionalne prireditve Športnik Vrhnike za leto 2011. Vabimo vas v Cankarjev dom na Vrhniki, ki smo ga za ta dan že rezervirali.
Spletno stran www.sportnazveza-vrh-nika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacje o dogodkih v vaših društvih in klubih.
Za vse informacje nas pokličite na telefonsko številko 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail. com Uradne ure: do konec decembra vsak torek od 16. do 18. ure v sejni sobi, potem pa upamo, da v pisarni poslovnega dela telovadnice Partizan.
Za konec pa še:
Vesele božične praznike in zdravo, uspehov polno leto 2012 želimo vsem našim članom ter ljubiteljem in pokroviteljem športnih dejavnosti.
Športna zveza Vrhnika
Smučarski sejem na Sodniškem trgu v središču Vrhnike
Ponudili okoli tristo smučarskih artiklov
Vrhnika, 9. in 10. december - Smučarsko društvo Vrhnika je tudi letos pripravilo sedaj že tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme. Kot so nam pojasnili, je bilo na razpolago okoli tristo artiklov, od tega pretežno smučke, sledili so smučarski čevlji, palice, drsalke in boardi. Kot je dejal Marjan Leon Možina, so v komisjsko prodajo sprejemali samo »dobro« opremo, torej takšno, ki je imela potencial, da bo tudi prodana. Je pa zanimivo, da je bilo kljub veliki ponudbi smuči, še največ povpraševanja po smučarskih čevljih. Možina še dodaja, da upa, da so s komisjsko prodajo omogočili čimveč ljudem ugoden nakup smučarske opreme in da bodo ti še naprej ostali ljubitelji belih strmin. (gt)
Najuspešnejša atletska sezona v zadnjih letih
Na koncu letošnje sezone smo atleti napravili obračun in ugotovili, da je bila sezona ena najuspešnejših doslej.
Zelo se je namreč povečalo število atletov, ki se uvrščajo med prvih pet v državi. V primerjavi s prejšnjim letom, ko je bilo takih atletov deset, jih je bilo letos kar sedemnajst. Od teh atletov se jih je kar devet povzpelo na zmagovalne stopničke.
Še posebno so nas razvesehh Maja Petrovič, Marina Jan, Ana Marja Jeraj in Miha Jereb v skoku v dajino, Jaka Fefer v skoku v višino in Žan Dobrovo j C v teku na 60 metrov. Vsi so, v svojih kategorjah, osvojih naslove državnih prvakov. Še posebno je treba omeniti Žana Do-brovoljca, ki je v kategor ji dečkov, mlajših od 12 let, v disciplini teka na 60 metrov dosegel nov državni rekord. Povedati je treba, da je konkurenca v tej disciplini med najmočnejšimi in da je že osvojitev prvega mesta pravi podvig, če pa se ob tem postavi še državni rekord, pa lahko dosežek vpišemo med enkratne.
To je bil že tretji rekord, ki so ga v zadnjih treh letih postavili atleti AS Vrhnika. Naj spomnimo, da so jih postavili Jernej Marčič v metu krogle, Martina Jan v skoku v višino in letos Žan Dobrovo j c v teku na 60 metrov.
Kot je iz napisanega razvidno, se je število
disciplin, v katerih atleti AS Vrhnika nastopajo in osvajajo naslove, razširilo. Tako se je poleg že tradicionalno uspešnih panog skoka v višino in daljno spet začel prebujati šprint, kar je lani z osvojitvjo 4. mesta na 60 metrov napovedal Nik
Zobec. Žan Dobrovoljc pa je letos z državnim rekordom to potrdil. Tudi v metih je vse več dobrih tekmovalcev, ki pri metu vorteksa, krogle in kopja nizajo uspeh za uspehom.
Uspešni nastopi na državnih prvenstvih uvr-stjo naše atlete v reprezentanco, kjer zastopajo naše barve na večjih tekmovanjih v tujini. Letos so bili v reprezentanco Povabljeni Maja Petrovič, Ana Marja Jeraj in Jaka Fefer.
Za naslednjo sezono pričakujemo dobre rezultate v skoku v višino, metu krogle in skoku v daljino. Prvič v zgodovini vrhniške atietike pa se bodo naše tekmovalke pomerile tudi v teku z ovirami.
Priprave na novo atietsko sezono so trenutno v polnem teku, saj se že januarja in februarja obetajo prva dvoranska državna tekmovanja. Tekmovalci v starejših kategorjah trenirajo 6-krat na teden, drugi pa trikrat oziroma štirikrat.
Na zimskih tekmah bomo dobili prve rezultate o konkurenci, pokazalo pa se bo tudi, kako kakovostno so se tekmovalci pripravljali. Občutek je dober, kako pa bo, vas bomo obvestili v marčevski številki Našega časopisa. Športni pozdrav	Jernej Fefer
Namizni tenis
Uspešen november - občinsko prvenstvo
Namiznotenisači smo tudi letos, 27.11.2011, organizirali odprto občinsko prvenstvo, na katerem ste se lahko preizkusili prav vsi. Seveda so se odlično izkazali tudi naši osnovnošolci, ki so bili razdeljeni v dve skupini: 1. do 5. razred in 6. do 9. razred. Nekateri so se poizkusili celo v skupini do trideset let, kjer je bila konkurenca še močnejša.
V	skupini najmlajših, L-5. razred, je prvo mesto zasluženo osvojil Luka Podobnik, srebro je odnesel domov Nejc Karba, bronasto medaljo pa si je priboril mlajši izmed bratov, Miha Podobnik. Izkazali so se tudi Aljaž Lovrin, Thomas Kreft, Andraž Pavlovčič in Nicholas Kreft. Kot kaže, imamo na Vrhniki izvrsten podmladek, ki bo kmalu osvajal medalje tudi na večjih tekmovanjih.
Malce starejši osnovnošolci so se v okrnjeni zasedbi udarili v desetih tekmah, prvo mesto pa si je izbojeval Miha Grampovčnik. Takoj za njim je z zgolj enim porazom Izak Oberčkal Pluško osvojil drugo mesto, bron pa je pripadel Nejcu Naglju. Pohvale za izvrstne predstave si zaslužita tudi Jan Vrhovec in Teo Ponikvar, ki se so-tekmovalcem nista vdala brez boja.
V	skupino do trideset let so se za izziv pr javili tudi nekateri pogumni osnovnošolci in tako je Mihi Grampovčniku uspelo domov odnesti še en pokal z zmago 3 :1 v setih nad Domnom Grando, ki je osvojil drugo mesto. Na tretjo
Nejc Nagelj (v ospredju) ter Jan Vrhovec v boju 3. mesto v skupini 6.-9. razred
za
stopničko je zasluženo stopil Izak Oberčkal Pluško. Odlično se je izkazal tudi Jan Vrhovec, ki je zopet zasedel nehvaježno četrto mesto. Ne gre pa pozabiti tudi na Žigo Peroviča, Nejca Naglja in Aleša Sečnika, ki so vsi prikazali odličen namizni tenis in pravo mero športnega duha.
Medtem ko smo imeli drugi v novembru malce športnega predaha, pa sta se Nejc Nagelj in Izak Oberčkal Pluško udeležila odprtega mla-
dinskega turnirja NTZS, kjer sta tekmovala z najboljšimi slovenskimi namiznotenisači.
V decembru je koledar tekem zopet natrpan -4. 12. 2011 so naši osnovnošolci že odigrali tretji odprti turnir MRNTZ. Tim Kovač je zasedel solidno tretje mesto v svoji skupini med igralci 6. in 7. razreda. Odlično igro je prikazal tudi Teo Ponikvar, eden izmed najuspešnejših Vrhniča-nov na tem turnirju. Kot prvi v svoji skupini (6.-7. razred) se je prebil v finalno skupino med šestnajst najboljših in nato z rezultatom 2 : 3 nesrečno izgubil dvoboj z Anžetom Ogričem iz Preserja. Prav tako kot Tim sta tretje mesto vsak v svoji skupini 8.-9. razreda osvojila Nejc Nagelj in Jan Vrhovec. Zopet se je izkazal tudi Izak Oberčkal Pluško, ki je zasedel prvo mesto v svoji skupini (8.-9. razred), prišel med prvih osem, vendar nato z rezultatom 1 : 3 izgubil z Andra-škom (Ilirja), ki se je prebil med prve štiri.
Vendar pa to še ni konec decembrskih tekmovanj, konec meseca si bodo fantje zopet poskušali zagotoviti točke na pokalu Alpe-Adria v Tržiču.
Očitno je to leto naklonjeno vrhniškemu namiznemu tenisu. Naši »pingponkaši« pridno trenirajo, seveda pa vabimo, da se nam pridružite tudi Vi, tekmovalno ali morda rekreativno. Pridite nas pogledat: vsak delovnik, razen srede, od 18.00 do 19.30 vadimo v dvorani Antona Martina Slomška na Vrhniki. Za več informacj pišite na elektronski naslov nts.vrhnika@gmail. com.	Nina Pejič
Tekmovalci v skupini 1.-5. razred, (desno): 1. mesto Luka Podobnik, 2. mesto Nejc Karba, 3. mesto Miha Podobnik, 4. mesto Aljaž Lovrin, sledjo Thomas Kreft, Andraž Pavlovčič ter Nicholas Kreft
Starejši osnovnošolci (levo) 1. mesto Miha Grampovčnik, 2. mesto Izak Oberčkal Pluško, 3. mesto Nejc Nagelj, sledita Jan Vrhovec in Teo Po-nikvar
19. december 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
N/
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
53
OPlaninski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekOPlaninski kotičekO Planinski kotičekOPlaninski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO
19.11. 2011 - Lintverni na Boču
Lintverni smo se, kot običajno, zbrali pred CH-jem in se tokrat podali na Štajersko, na Boč. Na izhodišču v Zgornjih Poljčanah nas je pričakal planinski vodnik Sreč, ter nas preko Babe popeljal na sam vrh. Na vrhu Boča so nas najprej pričakali prijazni vojaki ter nam predstavili podzemni telekomunikacijski objekt. Nato smo s Telekomovega objekta ter planinskega razglednega stolpa

Želi vsem svojim članom in vsem ljubiteljem gora in narave, veliko zdravja, sreče in vse dobro v novem letu 2012 ter veliko lepih doživetij na planinskih poteh.
mnskodbM" VRHNIKA
uživali v prečudovitih razgledih. Sledil je spust do Planinskega doma na Boču, kjer nam je dobrodošlico zaželela godba na pihala iz Slovenskih Konjic. Ob bočkem loncu je bilo razpoloženje vse pr^etnejše. Nadaljevali smo proti dolini mimo planinske koče Velikonočnica in postali na turistični kmet^i pri Ogrizkovih, kjer smo bili prjetno pogoščeni. Ob koncu dneva je ostalo le še toliko časa, da smo si ogledali Kraljevi vrelec slatine v Spodnji Kostriv-nici.
Pohod sta pripravila vodnik Sreč in Lintvern Špik. Vezist, ki je pripravil tudi zapis pohoda.
7. 12. 2011 - Lintverni v Slovenskem planinskem muzeju
Težko je najti kakšno prosto soboto ali nedeljo, zato nas je nekaj Lintvernov v sredo obiskalo Slovenski planinski muzej v Mojstrani. V njem si podajata roke preteklost in sedanjost. Najprej smo si ogledali film o Triglavskem narodnem parku in tudi nekaterih drugih biserov našega gorovja, sledil je obisk stalne razstave, kjer smo si z zanimanjem ogledali razstavljene predmete, iskali zaklad, napolnili nahrbtnik, se s samovarovalnim kompletom podali po grebenu, »uživali« ob grmenju in udarih strel v bivaku, spoznavali zaščitene rastline, ponovili nekaj vozlov, občudovali naše himalajce, s kakšno opremo so se desetletja nazaj podajali osvajati najvišje vrhove in na zaključku preverili naše znanje ter bili za uspeh nagrajeni z lično razglednico. V kletnih prostorih smo si ogledali razstavo gorenjskih olimp^cev iz zimskega obdobja, v pritličju pa so ravno ob našem obisku postavljali razstavo o Bariločah s fotografijami župnika Franca Urbanije z Dovjega.
MF
Tople prostore muzeja smo zapustili in si na poti skozi Radovno v Mlačcah najprej ogledali 24 urni trud domačinov, da bi še pred božičem zaledeneli vse objekte, ki predstavljajo kuliso lednih jaslic. Občudovanja vredni so, saj bijejo neprestano borbo z naravo (najprej idealne ohladitve, nato jim otoplitev pobere ves trud, pa zopet zmrzovanje in tako naprej) a končno vedno zmagajo. Sledila je še dobra malica Pf Psank, ogled več kot 500 let stare Gogalove lipe, ali bolje Lipovca, ob poti proti Bledu pa smo zagledali neverjetno lepo zeleno jezero Kreda, se peljali mimo spomenika v spomin požgani Srednji Radovni, naleteli na odcep za Pokljuško sotesko, prevozili Gorje, Bled (brez »kremšnit«) in se vsi srečni in zadovoljni vrnili na Vrhniko.
Besedilo in fotografija: Špik
Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si.
Leto 2011 se bo počasi lepo zaokrožilo in društvo ter planinske skupine so opravili mnogo pohodov v naše gore in izpeljali kar nekaj akc^. In že je bilo potrebno načrtovati, kje bomo vandrali naslednje leto. Podrobne načrte so izdelale planinske skupine, program pohodov, akc^ in prireditev društva v letu 2012 pa so pripravili vodniki Vodniškega odseka, potrdil pa ga je upravni odbor društva na seji 8. decembra 2011. Takoj po sklepu je šel v tisk popularni »koledarček«
V nadaljevanju pa vam tokrat ponujamo kar celoletni program iz koledarčka:
Plan pohodov, akcq in prireditev v letu 2012
Datum	Dogodek	Odhod	Ur pohoda	Organizator / vodnik
14. 1.	VELIKA PLANINA	7.00	5	SONJA ZALAR BIZJAK
8. 2.	BOŽIN POHOD NA ČAVEN	7.00	5	PRIMOŽ PEČLIN
17. 2.	OBČNI ZBOR V OŠ IVAN CANKAR	19.00		PLANINSKO DRUŠTVO
18. 2.	ZELENICA - SUHO RUŠJE	7.00	6	BOŠTJAN RAVNIK
17. 3.	DEVIN - DOBERDOB (IT)	7.00	5	ROMAN NOVAK
24. 3.	ČISTILNA AKCUA	8.00		VARUHI NARAVE IN PD
14. 4.	PREDSTAVITEV VARNE HOJE Z UPORABO VAROVALNIH KOMPLETOV	10.00	2	VODNIŠKI ODSEK
21. 4.	RUSOV POHOD NA MEDVEDNICO (HR)	6.00	5	BORIS RIGLER
27. 4.	18. VRHNIŠKI POHOD	7.00	7	VODNIŠKI ODSEK
12. 5.	DRUŽINSKI KOLESARSKI IZLET PO BARJU	9.00	3	MIRJAN BERNETIČ
20. 5.	SREČANJE MDO NOTRANJSKE - KRIM	8.00	3	VODNIŠKI ODSEK
Karate klub Vrhnika
Sara do mojstrice pri profesorju Jorgi
Konec oktobra smo v dvorani Karate kluba Vrhnika ponovno gostili prof. dr. Vladimirja Jorgo, ki je prišel na povabilo Fudo-kan-Shotokan karate zveze Slovenije. Na prvem delu seminarja nam je prof. dr. Jorga predstavil pravila fudokan stila karateja, drugi del seminarja pa je bil namenjen polaganju mojstrskih izpitov, na katerem je sodelovala tudi članica Karate kluba Vrhnika, Sara Arsič. Sara je izpit opravila z odliko in s samo šestnajstimi leti postala mojstrica karateja 1. dan! Sari za prikazano čestitamo in ji želimo, da bi svoje znanje karateja nadgrajevala tudi v prihodnje. Bravo, Sara!
Vrhničani ponovno pri vrhu na mednarodnem turnirju Ljubljana Open 2011
26. 11. 2011 je Karate klub Olimpia Ljubljana pod pokroviteljstvom Karate zveze Slovence organiziral Mednarodni turnir LJUBLJANA OPEN 2011. Tekmovanja, na katerem je nastopalo več kot 580 tekmovalcev iz trinajstih držav, se je udeležilo tudi deset tekmovalcev vrhniškega karate kluba, ki so v izjemno
močni konkurenci prikazali dobre borbe in se domov vrnili s štirimi odličji: Nejc Cvetkovic - 3. mesto (kata mlajši dečki), Andraž Peklenk - 3. mesto (kata starejši dečki), Matejka Peklenk - 3. Mesto (kata veterani) in Aleksandra Radovic - 1. mesto (članice športne borbe +68kg). Čestitamo!
26.5.	KRVAVICA	6.00	6	ROMAN NOVAK
9.6.	PUSTI ROVT - STRUŠKA	6.00	6	SONJA REPNIK
16.6.	DAN SLOVENSKIH PLANINCEV (KRANJSKA GORA)			VODNIŠKI ODSEK
25 8.	PRISTOVŠKI STORŽIČ	6.00	5	TATJANA IN PRIMOŽ PEČLIN
8.9.	GROBNIŠKE ALPE (HR)	5.00	6	BORIS RIGLER
22.9.	VELIKA BABA	6.00	7	TATJANA PEČLIN
6.10.	DELOVNA AKCUA	8.00	4	PLANINSKO DRUŠTVO IN MARKACUSKI ODSEK
13. 10.	CIPERNIK	6.00	6	JOŽE ŠKOLC
27. 10.	IZLET V NEZNANO	7.00		MIRO MALNERŠIČ IN JOŽE ŠKOLC
10. 11	LEVSTIKOVA POT	6.00	5	SREČO KRAŠOVEC IN VODNIŠKI ODSEK
24. 11.	SABOTIN	7.00	5	MILAN JERMAN
15. 12.	BLEGOŠ	7.00	5	BOŠTJAN RAVNIK
28. 12.	NOČNI POHOD NA PLANINO	18.00	2	VODNIŠKI ODSEK
Vrhniška rekreativna floorball liga
Letos se je prvič na Vrhniki začela izvajati rekreativna floorball liga, v kateri trenutno sodeluje 5 ekip: Na Kanto in R Tim, ki sta sestavljeni iz vrhniških rekreativcev; Sent na čelu z organizatorjem; Dile iz Borovnice in pa Telebajski, ki so še osnovnošolci. Z dosedanjimi tekmami smo zadovoljni in upamo, da se nam bo drugo leto priključila še kakšna ekipa. Do sedaj smo odigrali že tri kola, tekme pa so bile večinoma do zadnjega napete in borbene. Vabljeni na ogled in nav^anje ob nedeljah od 19. do 21. ure v TVD Partizan. Datumi prihajajočih kol v letu 2012 so: 8.1., 22.1, 15.2., 11.3., 25.3., 8.4., 15.4. Spletna stran je še v izdelavi, zato si lahko vse, kar vas zanima, ogledate na Facebook strani, do katere dostopate tako, da v iskalnik Googla ali Facebooka vtipkate »Vrhniška flo-orball liga«. Za kakršnekoli informac^e lahko povprašate na tel. št.: 040/468-553.	Matej Fefer
Miklavžev Ikarjev let
Logatec, 3. december - Klub letalcev Vrhnika - modelarska sekc^a - je v začetku v športni dvorani OŠ 8 talcev pripravil modelarsko delavnico »Ikarjev let«. Modele letal je prišlo izdelovat okoli 80 otrok in še enkrat toliko staršev. Morebitni bodoči piloti, modelarji ali zgolj ljubitelji letal v starosti od 6 do 11 let so prihajali iz Logatca, Vrhnike in drugih krajev. Kot je pojasnil vodja delavnice Janez Oblak, so izdelovali tri vrste letal: iz papirja, leteče krilo iz stirodurja in lesen drsnik. »Na koncu so jih otroci vrgli iz galerije telovadnice. Prvi trije lastniki tistih letal, ki so leteli najdlje, so bili nagrajeni s praktičnimi nagradami.« V kategoriji papirnatih letal so bili najboljši trije Aljaž Lovrin (OŠ Ivana Cankarja), Klemen Šen (OS 8 talcev). Žiga Kerc (OS 8 talcev). Leteča krila so najdlje letela od Žige Verča (OŠ 8 talcev), Mateja Hodnika (OŠ Tabor) in Anžeta Dodiča (OŠ Tabor). Pri lesenem pa so imeli največ športne sreče Oskar Šjtempihar (OŠ 8 Talcev), Oskar Gruden in Jan Hafner (oba OŠ Ivana Cankarja). Oblak pravi, da tekmovanje ne bi uspelo, če ne bi pomagale učiteljice tehničnega pouka: Marija Kavčič iz OŠ IC, Jožica Rupnik in Marija Krašovec iz OŠ Tabor ter Jolanda Vesel in Elizabeta Žabkar iz OŠ 8 talcev. »Tekmovanje je dober zgled, kako lahko različni strokovnjaki svojega poklica, pa čeprav prihajajo iz različnih koncev, sodelujejo, ter istotako tudi šole. Vesel sem, da je okoli 80 otrok naredilo svoje letalo. Upam da so uživali in da se bodo še vrnili. Nekateri so res zmagali, toda če mene vprašate, so zmagali kar vsi,« je še povedal Janez Oblak.(gt)
54 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
PEDIKURA
KOZMETIKA
MASAŽA
Mateja Bizjak s.p.
2J)
Cenjenim strankam in vsem bralcem želimo vesele božične praznike ter mnogo sreče v letu 2012!
MATEJA Bizjak s.p. Kopališka ulica 4, Vrlinika T: 01 755 25 30 Pon - pet: 08.00 - 20.00
(individualno naročamo tudi ob sobotah)
VW

SERVIS VULKAIMIZERSTVO
OPTIKA LARA Notranjska 14, LOGATEC telefon: 01 754 21 50 Trg svobode 9 - ZD - ŽIRI telefon: 04 510 63 80	
	BREZPLAČNI OKULISTIČNI PREGLEDI ZDRAVNIKA SPECIALISTA Ob nakupu očal popust v vrednosti okulističnega pregleda. Naročila na tel: 01 754 21 50
Oglašujte v
NAŠEM ČASOPISU
-	prosti servis vozil VW SEAT, SKODA in AUDI
■	priprava vozila za tehnični pregled
-	testiranje zavor in amortizerjev
■	zavorni servis menjava amortizerjev
■	menjava olja
■	vulkanizerske storitve na osebnih vozilih
Hvala za zaupanje in srečno v novem letu 2012.
URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK	112
	
ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA	
uprava	75 55 11O, 75 55 111
splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec.	75 55 135
nadomestna zdravnica Mirjam Levstik Bravničar,dr.med.	narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si
	
dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med.	75 55 13O narocan^e.pulmoloe@zd-vrhnika.si
splošna ambulanta - Ljubomira Prebil Božovič dr.med.spec.	75 55 154 narocan^e.prebil@zd-vrhnika.si
zobni rentgen	75 55 143
fiziolog^a	75 55 132
laboratory	75 55 133 laboratory @zd-vrhnika.si
patronažna služba	75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si
glavna medicinska sestra	755 51 15, O51 39O 92O
dispanzer za otroke in šolsko mladino	
Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec.	75 55 121 narocan^e.rozmanc@zd-vrhnika.si
Sreten Nakicenovic, dr.med.spec.	75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si
Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med.	75 55 123 narocan^e.kunstel^@zd-vrhnika.si
Branka Čegovnik, dr.med.	O1/7555 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja	75 O4 O33
Matej Leskošek, dr.dent.med.	narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -ZP Borovnica	75 47 1O4
mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med.	narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer	75 66 414
mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med.	narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si
ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA	
mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med.	75 53 847
Dunja Piršič Koren, dr.med.	75 O5 418
Primož Rus, dr.med.	75 O4 755
ZASEBNI PEDIATER	
Gregor Caserman, dr.med.	O51 632 12O
ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA	
Marya Munda, dr.med.	75 48 3OO
Majda Žagar, dr.med.	75 48 3OO
PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA	
Marya Žakelj, dipl.m.s.	O31 88O 745
ZASEBNI PSIHIATER	
Irma Kuhar, dr.med.	75 55 15O
MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA	
Mitja Miklič, dr.med.	75 51 269
FIZIOTERAP^A	
Irma Brus, višja fizioterapevtka	75 53 361
Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka	75 53 361
Marya Murn, višja fizioterapevtka	75 51 628
ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI	
Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.	75 O2 333
Judita Cvelbar, dr.dent.med.	75 53 785
Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med.	75 O2 345
Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont	75 O5 295
Jožef Keršič, dr.dent.med.	75 57 31O
Melanya Legat, dr.dent.med.	75 66 OO3
Marya Ogrin, dr.dent.med.	75 O2 492
Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)	75 47 19O
GINEKOLOŠKA AMBULANTA	
Marya Ilyaš Koželj, dr.med.	75 O4 539
ZASEBNI ZOBOTEHNIK	
J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj	75 53 227
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 55
narocanje.prebil@zd-vrhnika.si
75 55 143
75 55 132
75 55 133
laboratory @zd-vrhnika.si
patronažna služba
glavna medicinska sestra
Enota mere	Cena v EUR z DDV
1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev	4,51
% strani	225,34
V strani	45O,68
cela stran	9O1,35
zahvale	67,6O
dispanzer za otroke in šolsko mladino
Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec.
Sreten Nakicenovic, dr.med.spec.
Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med.
Branka Čegovnik, dr.med.
šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja
Matej Leskošek, dr.dent.med.
75 55 121
narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si
75 55 128
narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si
75 55 123
narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si
O1/7555 129
narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si
75 O4 O33
narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta ZP Borovnica
mag. Miljenka Knezovic,
dr dent med
75 47 1O4
narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si
šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer
mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med.
75 66 414
narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si
ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA
mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med.
Dunja Piršič Koren, dr.med.
Primož Rus, dr.med.
75 53 847
75 O5 418
75 O4 755
ZASEBNI PEDIATER
Gregor Caserman, dr.med.
O51 632 12O


GRADBENA DELA IN IZKOPI
•	Razniizkopi
* Traktorski prevozi
*	Adaptacije - novogradnje
• Fasade • Urejanje dvorišč
•	Raznih škarp
•	Zimsko čiščenje snega
Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418
T: 0A1 7A2 Ol8
ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA
Marya Munda, dr.med.
Majda Žagar, dr.med.
75 48 3OO
75 48 3OO
PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA
Marya Žakelj, dipl.m.s.
O31 88O 745
ZASEBNI PSIHIATER
Irma Kuhar, dr.med.
75 55 15O
MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA
Mitja Miklič, dr.med.
75 51 269
FIZIOTERAPNA
Irma Brus, višja fizioterapevtka
Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka
Marya Murn, višja fizioterapevtka
75 53 361
75 53 361
75 51 628
ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI
Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.
Judita Cvelbar, dr.dent.med.
Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med.
Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont
Jožef Keršič, dr.dent.med.
Melanya Legat, dr.dent.med.
Marya Ogrin, dr.dent.med.
Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)
75 O2 333
75 53 785
75 O2 345
75 O5 295
75 57 31O
75 66 OO3
75 O2 492
75 47 19O
GINEKOLOŠKA AMBULANTA
Marya Ilyaš Koželj, dr.med.
75 O4 539
ZASEBNI ZOBOTEHNIK
J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj
75 53 227

TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o.
CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80
Cenik oglasov v glasilu Naš časopis
Enota mere
1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev
V/1 ctrani
Vn ctrani
cela stran

Cpna v EUR y DDV
4,51
225.34
45O,68
9O1,35
67,6O
Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za Vi strani in 1/1 stran (agen-c^ski popust).
Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah
Datum
Zobozdravnik
Naslov ordinacne
JANUAR
6.1.
7.1.
13.1.
14.1.
2O.1.
21.1.
27.1.
28.1.
Jožef Keršič, dr. stom.

žef Keršič, dr. stom.
haela Leben Zevnik. dr.stom.
haela Leben Zevnik. dr.stom.

istina Tozon, dr.stom.
Kristina Tozon, dr.stom.
Melanya Legat, dr.stom.
Melanya Legat, dr.stom.
Brigadirska ul. 16, Vrhnika
Brigadirska ul. 16, Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstvena postaja Borovnica
Zdravstvena postaja Borovnica
Log, Cesta na polje
Log, Cesta na polje
FEBRUAR
3.2.
4.2.
1O.2.
11.2.
17.2.
mag. Miljenka Knezovic, dr.stom.
mag. Miljenka Knezovic, dr.stom.
Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.
Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.
Matej Leskošek, dr.stom.
Matej Leskošek, dr.stom.
Zdravstvena postaja Borovnica
Zdravstvena postaja Borovnica
Zdravstveni dom Vrhnika
Zdravstveni dom Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar
ŠZA Ivan Cankar
Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od ns.nn do i2.nn ure.
RAČUNOVODSTVO
boitjan žirovnik s.p
Računovodske storitve Davčno svetovanje
Za nove stranke prvi mesec brezplačno
Boštjan žirovnik s.p. GSM: 041/801-801
Verd 16	E-mail: bostjan5005@yahoo.com
lifin Vrhnika
Peter Caserman s.p.
Pod Hruševco 14
VRHNIKA
Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680
•	izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER
•	katalizatorji ATOFAA'
•	športni izpušni sistemi CSC, REMUS
•	menjava olja in oljnih filtrov
•	vsa mehanična popravila vseh vrst vozil,
•	AVTODIAGNOSTIKA,
•	priprava vozil na zimo in za tehnične preglede,
•	pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA.
»> NOVO V NAŠI PONUDBI /// «<
A VTOPUN
PUNEKS skupina m PRiniTK m se prepriča jte sami m
Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00, 14.00 do 18.00-, sohota- od. 8.00 do 17.00.
Tržaška 3, Vrhnika,
Tnl	â
Nudimo vam sveže rezano cvetje
n/i r'A-rt'7^'ll'l/1 n ifvl^iA^n I rvi/i r^i/n r
56 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
BARVE IN LAKI
..coLoreoo
Vesele praznike in srečno novo leto 2012!


stara cesta 52, 1360 Vrhnika, Mob.: 031 525 101
OPTIK & OČESNA ORDINACIJA
JELOVČAN VRHNIKA
STARA CESTA 5 - 01/755 61 05
VESE^BOŽIČ IN "^REČNO novo LETOl
WWW.OPTIK-IELOVCAN.COM
NAŠ ČASOPIS prebira 35 tisoČ občanov občin: Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer.«
SENČILA
OD IZMERE DO MONTAŽE
■ tIR
DEKOR senčila
Dekorsenčila d.o.o. Pod Hruševco 44g,Vrhnika Tel.: 01 755 47 88, 051 633 740 www.dekor-sencila.si
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter mnogo sreče v letu 2012!
V Zavarovalnem centru vam na enem mestu nudimo produkte zavarovalnic:
•	Triglav d. d.,
•	Maribor d. d.,
•	Tilia d. d.,
•	Generali d. d.
•	Assistance Coris d. o. o. Specializirani smo za vsa avtomobilska zavarovanja ter premoženjska zavarovanja za stanovanjske hiše, etažno lastnino, stanovanjsko opremo ter premoženjska zavarovanja za podjetja.
Rabljeni, , ^^ preverite
iried
različnimi
ZAVAROVALNI
CENTER
2AVAflnVALMC:	PAN JE
Nahajamo se na Vrhniki, na Robovi cesti 6, v drugem nadstropju TC Mercator.
Tel.: 01/75 07 610 GSM: 041 770 324
e-pošta: zavarovalnica.center@siol.net
Delovni čas od ponedeljka do petka, od 8. do 11. ure in od 15. do 18. ure.
Za depozit tudi do 5 % obresti
Finančno načrtovanje in urejene osebne finance, med katere spada tudi varčevanje, so ključ do brezskrbne in udobne prihodnosti. Vaši prihranki bodo zagotovo varni, če jih naložite v obliki bančnega depozita pri dobro stoječi banki. Kako torej upravljati s prihranki in pri tem tudi kaj zaslužiti.
Nasvet za varnejšo prihodnost
Oblikujte si varnostno finančno rezervo, ki je prvi korak k urejenim osebnim financam posameznika in je tisti del premoženja, ki naj bo likviden in ni izpostavljen naložbenemu tveganju. Ustrezno oblikovana varnostna rezerva vpliva na večji občutek varnosti, manjšo potrebo po hitrih posojilih, večjo fleksibilnost na trgu dela in boljša pogajalska izhodišča pri nakupih. Splošno pravilo je, da bolj kot se je posameznik sposoben prilagoditi v primeru neugodne finančne situacije, manjši je obseg potrebne varnostne rezerve. Ta naj znaša od 3 do 6 mesečnih neto plač.
Kako hraniti varnostno rezervo?
Varnostna rezerva je tisti del prihrankov, ki naj bo vedno na voljo. Tako pridejo v poštev osebni račun (TRR), gotovina, sef in podobno. Vendar vam za sredstva na TRR banka plača manj obresti, gotovino lahko izgubite, odprtje sefa pa je v nekaterih primerih predrago. Če želite, da tudi varnostna rezerva dela za vas, so v UniCredit Bank oblikovali Online Plus varčevalni račun, ki omogoča dvige in pologe sredstev kadar koli in kjer koli brez stroškov. Z varčevalnim računom Online Plus so zadostili trem najpomembnejšim zahtevam varnostne rezerve, in sicer: denar je dnevno razpoložljiv in v varnih rokah, z odprtjem nimate stroškov, vodenje pa je prav tako brezplačno.
Varčevalci, ki želijo zaslužiti več
Depoziti so v prvi vrsti namenjeni varni hrambi denarja, kateri sledi donosnost sredstev, ki je največkrat izražena s fiksno obrestno mero. Ker je cilj vsakega posameznika, da zadosti vsem trem določilom bančne vezave - varnost, donosnost in likvidnost naložb - v UniCredit predlagajo, da del sredstev investirate kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno.
Kako razpršiti svoja sredstva?
V UniCredit Bank varčevalcem ponujajo kratkoročne in dolgoročne depozite. Stranke lahko kratkoročne cilje pokrivajo s Fleksi depozitom, to je kratkoročni 3-mesečni oziroma 6-mesečni depozit z avtomatskimi podaljšanji (11 ali 5 podaljšanj), ki ga stranka sklene za tri leta. Prednost Fleksi depozita je možnost prekinitve vezave brez stroškov ob vsakem podaljšanju (to je vsake 3 ali 6 mesecev) ter ugodna obrestna mera, ki jo za stranke UniCredit Bank še dodatno prilagodijo. Če stranka želi svoja sredstva vezati srednjeročno
Sašo Marčič, vodja poslovne enote UniCredit Bank, Ljubljana Tržaška: »Če razpolagate z denarnimi presežki v evrih, ki jih določen čas ne boste potrebovali, pri tem pa jih želite varno oplemenititi, smo za vas pripravili dolgoročni depozit s 5-% letno obrestno mero za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v naši banki odprt transakcijski račun, lahko posegajo tudi po višji obrestni meri.«
ali dolgoročno, pa predlagajo sklenitev 2-letnega ali 5-letnega depozita.
Trenutno najugodnejša ponudba
Kratkoročne cilje pokrivamo s kratkoročnimi depoziti, saj sta varnost in likvidnost prihrankov v zdajšnjih negotovih časih čedalje pomembnejša. Če dela svojega denarja nekaj časa ne potrebujete, obenem pa želite čim višjo, a varno donosnost, so v UniCredit Bank pripravili dolgoročni depozit s 5 % letno obrestno mer, za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v tej banki odprt transakcijski račun, pa lahko posegajo tudi po višji obrestni meri.
Dodatne informacije
Sašo Marčič,
vodja Poslovne enote Ljubljana Tržaška UniCredit Banka Slovenija, d. d. Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana Telefon: 01/2410 361 E-mail: saso.marcic@unicreditgroup.si Spletna stran: www.unicreditbank.si Delovni čas: ponedeljek - petek 8.30- 12.00 in 13.00-16.30
tSr UniCredit Bank
19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Oglasi	NAŠ ČASOPIS 57
		

POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA
Mali oglasi
Kupon za
10% popust
na servisne ¿toritve
popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela
'■^Uliškar
Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252
e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si
www.avtohisa-seliskar.si
KAMNOSEŠTVO
-	OKENSKE POLICE
-	STOPNICE -KUHINJSKI IN
KOPALNIŠKI PULTI
-	PORTALI
-	3ALKONSKE 03R03E
-	NA<3R03NI SPOMENIKI
Dolničar d.o.o.,sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950
mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net
NOVO NA VRHNIKI
— Sila Krisper s.p.
Na Stari cesti 12 na Vrhniki smo odprli novo trgovino z žalno floristiko - žalni in žarni venci, ikebane - rezano cvetje, šopki, zavijanje daril. Vence tudi dostavimo.
Nudimo tudi veliko izbiro sveč - krstne, okrasne, steklene^
Odpiralni čas: -_ —
PON - SOB: 8h - 19h
NEDELJA - PRAZNIKI: 8h - 12h
Veseli bomo vašega obiska na novi lokaciji in na
pokopališču Vrhnika. Obenem vam v prihajajočem
letu 2012 želimo zdravja, sreče in zadovoljstvo.
Franc Postružnik, Silva Krisper
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje
izpolnjevalo tvoje je življenje,
vse do zadnjega si upala in si se bala,
da bolezen s trdo voljo boš ugnala.
Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči.
In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej
živiš.
ZAHVALA
V teh jesenskih dneh, ko narava obmiruje in ko sonce komaj kdaj predre meglo in oblake, smo se z globoko žalostjo in bolečino v srcu poslovili od naše drage
mamice, žene, hčerke, sestre, snahe, svakinje in tete
SILVIE PUST
s Stare Vrhnike 1971-2011
Iz srca bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, pr^ate-ljem in znancem, njenim sodelavcem iz UKC bolnišnice Petra Držaja, učiteljem iz OŠ Antona Martina Slomška za stisk roke, izraženo sožalje, objeme in vzpodbudne besede, za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala vsem sovaščanom, da ste, ko nam je bilo najbolj hudo, bili z nami. Hvala g. Jan^u Krvina in prim.dr. Dušanu Logarju, dr. med., za sočuten govor. Hvala medicinskemu osebju in patronažni službi iz ZD Vrhnika, g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za poslovilne pesmi, pogrebcem in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste našo Silvio pospremili k zadnjemu počitku. Vsem nam bo ostala za vedno v najlepšem spominu!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Toliko lepega si nam hotel še povedati, a si prehitro za vedno zaspal.
ZAHVALA
MILAN MALAVAŠIČ
(1923-2011) z Loga pri Brezovici
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem, znancem, borcem Notranjskega odreda in krajanom za izraze sožalja, cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi njegovi zdravnici z Vrhnike in osebju bolnišnic v Ljubljani, Sežani in Izoli.
Žalujoči: žena Vera, Drago in Boštjan z družinama
imate vozilo, pa ne veste, kam z njim?
Bi radi kupili parcelo ali oddali sobo v najem?
Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa.
Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638
ali na nascasopis@zavod-cankar.si
Za vsebino in resničnost navedb v oglasu odgovarja naročnik malega oglasa.
Naš časopis
KUPIM
Kupim kmet^o ali kmet^sko zemljišče in gozd. 041 751 266. PRODAM
Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m2 bivalne površine, na
lepi lokac^i v Puščah pri Turjaku v 3.gf. Vse inštalac^e so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzac^e z drugo nepremičnino. To je zagotovo najugodnejša med ponudbami primerljivih nepremičnin v okolici.
Tel. 041 751 266.
Počitniško kočo na Veliki planini, temeljito obnovljeno, na izjemni lokac^i, prodamo. 041/751-266.
Prodam kakovostno 100 % bučno olje - zeleno zlato v prehrani - pridelano na kmet^i Ljutomerskih goric. Dostava po dogovoru. Tel: 041 481 606.
Prodam manjšo pritlično bivalno hišico - 80 m2 - z vrtom, na ravni parceli (350 m2) v Retečah (Medvode-Ško^a Loka). Zemljiška knjiga urejena, cena po dogovoru. Telefon: 041 481 606.
Vesele praznike in srečno novo leto 2012!
ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, in OSTALENIZKE GRADNJE
Od nabave do izvedbe:
ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC
keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme svetovanje
d.o.o. VRHNIKA
delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 12.00
Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika
Telefon: 01/750-24-89; Telefaks: 01/750-24-90; Mobilni: 031/678/490
Vesele božične praznike, ter srečno in uspešno leto 2012!
58 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustil mož, oče, dedek in pradedek
JANEZ STERLE,
borec Briško-Beneškega odreda 1916-2011
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebno sosedom z Ribiške ulice, pr^ateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo dr. Drašlerjevi in vsemu osebju Doma upokojencev Vrhnika za skrb in nego. Hvala Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Zahvala ga. Fefer za ganljivo izrečene poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Žena Valči; hči Nada, sin Branko, hči Sonja z družinami, vnuki in pravnuki
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa ros^o se solzne oči. Odšla si, več te ni in v srcih to spoznanje nas boli, v bolečini nemi smo tiho sklonili glavo z lepo misl^o nate - za slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje
ANDREJE JAKOMIN
Iz Borovnice 15. 10. 1971 - 10. 11. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za maše. Hvala gospodu župniku Janezu Mihelčiču za lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Pieta in ga. Nataši iz Banke Slovence za izrečene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči domači
Odšla si in se spet vrnila ^ V pogumnem boju z bolezn^o, naposled si se od nas poslovila.
Si zadnjič nam stisnila roko, Bog daj, da se spet snidemo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice ... Valči
VALBURGE DOLENC
roj. Rode 1944-2011
Iskrena hvala vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo v težkih trenutkih obiskali in ji lajšali bolečine. Zahvaljujemo se g. župniku Blažu Gregorcu za opravljen obred in lepe poslovilne besede, ministrantom, mežnarici, lučarici, pevcem, pogrebcem in Pogrebni službi Vrhovec.
Žalujoči: vsi njeni Stara Vrhnika, november 2011
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
JOŽE PIVK
z Dola pri Borovnici
Iz srca bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste našega oča v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja g. županu za poslovilni govor, Zvezi borcev, Društvu invalidov, Društvu upokojencev, dr. Žagarjevi, sestri Damjani, pa tudi osebju in stanovalcem Doma starejših na Vrhniki. Hvala tudi vsakemu posebej, ki je bil kakor koli povezan z njim v težkih trenutkih. Hvala Pogrebni službi Pieta, pevcem, pogrebcem, g. župniku ter vsem, ki ste ga obiskali v času njegove bolezni.
Vsi njegovi!
Dol pri Borovnici
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč daleč je ^
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga
BERNARDA RUDOLF,
roj. NAGODE (1960-2011)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji lepšali življenjske trenutke, ji v težki bolezni kakor koli pomagali in ji stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, za vsako iskreno besedo v tolažbo, za darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste jo z bolečino v srcu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Heleni Rožmanc Drašler, CSD Vrhnika, patronažni sestri Mojci Černelč in osebju Onkološkega inštituta. Hvala duhovniku za opravljen cerkveni obred, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec.
Žalujoči: vsi njeni Vrhnika, oktober 2011
Popustile so ti moči, zaprl utrujene si oči.
ZAHVALA
Po hudi bolezni je za vedno odšel naš dragi
JAKOB OBLAK
1949-2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pr^ate-ljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, druge darove in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem, ki ste mu v zadnjih dneh nudili pomoč in mu stali ob strani.
Žalujoči: sin Matjaž, hči Alenka z družino ter drugo sorodstvo Drenov Grič, november 2011
Človek, kam greš?
V srečno ali nesrečno večnost?
Dve poti vodita v večnost:
steza pravičnosti v večno življenje,
cesta pregrešnosti v večno pogubljenje.
Po kateri hodimo mi?
(Slomškove drobtinice)
Ob boleči izgubi našega
JANEZA -ROBIDOVČEVEGA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Svečke, ki ste jih darovali, bodo gorele zanj.
Žalujoči: oče Ludvik, sestra Mila z družino, sestra Veronika Belica, Črnuče, Ljubljana
Ne metulj ne beseda ne bežni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi.
(F.Lorca)
ZAHVALA
GABR^ELA MOLE
B'čarjeva Elca s Stare Vrhnike 1927-2011
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in prispevke za maše. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in tolažili med njeno težko boleznijo; posebno hvala teti Slavki in ga. Danici, ki sta ji vlivali upanje. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Vrhnika, g. duhovniku za opravljen obred, pevcem, Društvu upokojencev Vrhnika, Pogrebni službi Vrhovec .
Vsi njeni
Vsem znancem, prjateljem in sorodnikom sporočamo žalostno vest, da se je v 94. letu starosti od nas poslovila
STANISLAVA NOVAK
z Loga pri Brezovici
Zadnja leta je preživela v DU Vrhnika, za svoj počitek pa je izbrala pokopališče v Komendi. Hvala ji za vse, kar je dobrega storila za nas. V svojih srcih jo bomo ohranili v trajnem spominu.
Nečak Anton Novak s sorodniki
Komenda, 22. 11. 2011
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odšla si sama na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin.
ZAHVALA
MAR^A LJUBEJ
1945-2011 po domače Klamova Micka
Ob boleči izgubi naše mame in babice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala vsem pevcem v cerkvi, župniku g. Smrekarju in Pogrebni službi Vrhovec.
Žalujoči: Brigita, Marta in Tanja z družinami Vrzdenec, december 2011
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, deda, praded
MILAN TODOROVIC
prvoborec NOB, rojen 2. 7. 1925
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjate-ljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala zdravnikom in zdravniškemu osebju ZD Vrhnika, pevcem in trobentaču. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrhovec in praporščakom ZZB NOB, OZS in DU Vrhnika ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Cirila, hči Milena in sin Danilo z družinama Vrhnika, november 2011
ZAHVALA
ANTON OBLAK
univ. dipl. inž. strojništva 30. januar 1934 - 13. november 2011
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za slovo od našega dragega moža in očeta. Posebej hvala dr. Heleni Rožmanc Drašler in vsemu osebju Doma upokojencev Vrhnika, ki so skrbeli za njegovo zdravje in boljše počutje. Hvala Lovski družini Grahovo, Čebelarskemu društvu Vrhnika, pevskemu zboru Društva invalidov Vrhnika, prjatelju Smiljanu za prjazen spomin nanj, Klemenu Šiberlu in Dejanu Mesecu za poklon s pesmjo Oči čornje ter za vse darovano cvetje in sveče ob zadnjem slovesu. Hvala prjateljem, ki ste ga zvesto obiskovali tudi v njegovem drugem domu. Počivaj v miru!
Žena Katja, hčerke Tatjana, Nataša in Katarina z družinami Verd, novembra 2011
19. december 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Nagradna križanka
NAŠ ČASOPIS 59
PLASTIKA SKAZA
KOMPLET ZA SORTIRANJE ODPAD -KOV
STAR ŠPANSKI
ODAKA
POSODE ZA LOČEVANJE ODPADKOV
KUHINJSKI KOŠ
													
													
													
													
													
													
													
													
													
													
													
													

NAPRAVA ZA CEPI -TEV ATOM. JEDER
KAVALIR ,
GALANTEN
MOŠKI
KILOGRAM
STARA GERMANSKA MERA
ZNAK ZA
DUŠIK
SAMPION , NAJVIŠJA KARTA
ZNAK ZA KISIK
KRAJŠE ZA OPUS
KRAJ PRI ZADRU V DALMACIJI
SVINJE
"Slan RIMSKE IN UNIATSKE CERKVE
» MOŽ MARTINO ■
VF KURF.
ZAČETNICI POLITIKA
I^ARHFI .lA
LASTNIK
VELIKEGA
ORGANA
7A VnH
ORGANKO pr).=!ip
POSIP ZA FERMEN -TACIJO
KROŽNO OKNO V KUPOLI , OKULA
MIK, ČAROBA
ENAKA SO-GLASNIKA
ENAČAJ ,
KVADRAT -NI KOREN IZ 121
NADALJEVANJE GESLA
POSODE ZA ODPADKE
DOMAČA NESNICA
nnvTip
SREDIŠČE VRTEN.IA
ČASOVNI VEZNI K, KAKDR
SERGEJ
Alf.<?AlínV
Ime in priimek:
Točen naslov:
LISIČJI
DIVJI
PES
SVETNIŠKA PODOBA
Križanka »Organko«
Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 9. decembra. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo deležni praktičnih nagrad, ki jih poklanja Plastika Skaza, d. o. o., iz Velenja in sicer:
1.	nagrada - črni Organko z zelenim pokrovom (en kos),
2.	nagrada - posode Cuisine (set plastičnih posod),
3.	in 4. nagrada - majici.
Naslov uredništva:
Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika
Nagrajenci prejšnje križanke (pokrovitelj Salon CAT iz Vrhnike):
1.	nagrada: Valentina Vidovič, Dol 32, 1353 Borovnica
2.	nagrada: Štefan^a Rus Benko, Drenov Grič 18, 1360 Vrhnika
3.	nagrada: Hermina Ilievski, Pot na Polane 26, 1351 Brezovica
Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa jih prosimo, naj čimprej pošljejo na uredništvo (lahko tudi po elektronski pošti) EMŠO in davčno številko.
uCEy a
B''^ ^öKIH
r^ADKOV /A VSAK DOM
Rešitve križanke »Salon CAT« (vodoravno):
puder, otava, d, bz, amper, lasje, ličenje, ad, ili-jaš, cč, rive, air, av, tlačila, salon, np, joras, erota lokal, ak, ko, satan.
Rešitev asimetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): et-
nos, pleška, Reagan, samotar, oskrdanec, suma, Sali, pirog, don, razpoka, Avery, Diana, slana, ranta, start selen, amoniak, Ali, atlet, arak, lišp, opravnina, tečišče, Kacjan, oferta, Saale.
STMETRTČNA KRIŽANKA
sestavil - Peter Udir
VODORAVNO:
1. lovski pes za pogon srnjadi; 6. v katoliški in pravoslavni cerkvi pripravnik za duhovniški poklic; 12. ameriška filmska igralka (Diane); 14. mesto na jugu Sorskega polja; 15 kdor sporoča sovražniku razne zaupne podatke; 17. slovenski zeliščar, pater (Simon) 18. mizarska delovna miza; 19. razum; 21. karambol; 22. sla, poželjenje; 24. levi pritol reke Havel v Nemčiji; 26. mesto v Nemčiji, SZ od Dresdna; 27. egiptovski kralj (odstavljen leta 1952); 28. bronastodobna palača na Kreti (Phaistos); 29. kos skale; 30. šampion 31. bikoborec, ki zabode bika, 33. avstralski plavalec (Thorpe); 34. severnoameriško indijansko pleme; 36. kar se zaznava s sluhom, ton; 38. stoicizem; 40. fosil; 42. priprava, i katero se tesni; 44. pomembna beljakovinska aminokislina; 45. umetnik cirkuški igralec 46. sredozemska rastlina z bodičastimi listi;
NAVPIČNO:
1. velika kovinska posoda za dviganje rude po jašku; 2. smisel, upravičenost, razlog; 3 kar je nad naravnim, izkustvenim; 4. ataktično gibanje zaradi okvare centralnega živčevja; 5. večja skupina letečih žuželk iste vrste; 6. deciliter; 7. Ivan Dolničar; 8. ime ameriške filmske igralke Gardner; 9. koštrunje meso; 10. praska, odrga; 11. podolgovata plitvc lesena posoda za mesenje; 13. povečanje, porast; 14. zdravilna rastlina ostrega vonja 16. ruski avto; 20. osamljenost; 23. grm z lešniki; 25. v matematiki znak pred številoir za določanje pozitivnosti ali negativnosti; 27. muslimansko žensko ime; 28. član samostanskega reda, ki ni duhovnik, brat; 29. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom 30. tekmovalna steza; 31. dolgovlaknati egiptovski bombaž; 32. nekdanji samuraj bre2 gospodarja; 35. barva človeške kože; 37. nemški filozof (Immanuel); 39. južnoameriške kukavica z grbastim kljunom; 41. si. pisateljica (Peroci); 43. Ivan Stambolič;
NAŠ ČASOPIS
Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medlih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanie in prelom: Tomoeraf. Tomo Cesar, s. p. Lektoriranie: Marietka Šivic. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra
60 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	19. december 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
MOVO!!! Paket 2012
Mesečna naročnina
-	S03 MINUTE V MOBITELOVO OMREŽJE
-	S03 MINUTE V OSTALA SLOVENSKA OMREŽJA
-	S03 SPOROČIL SMS/MMS S03 MB PODATKOV
Samsung Galaxy ACE
1€*
z izbiro NAJNAJ (7)
S m m n
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.
HTC
Wildfire S
1€*
z izbiro NAJNAJ (7)
Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.
Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Telekom Slovenije d.d.
nieg(g)phone

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika t: 01 755 71 6ilTmi041 342 000

m^IcK
RAČUNALNIŠTVO • SERVIS W
se.je. oornu^,
--^vcJa za zauparije!
Kupon za 5% popust na servisne storitve
Na zalogi nova pošiljka računalniških iger!
i i
Računalnik PC Scorpio i5-2500K/4GB/1TB/HD 3000 Grafika Akcijska cena: 589,00 EUR Redna cena: 639,00 EUR
Procesor Intel Core i5 - 2500K, 3,3GHz, 4 jedra, 5GT/vgrajena grafika Intel 3000 [850MHzl, Pomnilnik: 4GB DDR3 /1333MHz Kingston [max 8GBl, Trdi disk SATA-2 - 1,0TB, Optična enota: DVDRW +/-, Čitalec kartic 64 v enem [podpira vse priljubljene flash kartice), Osnovna plošča: MSI H67MA-E35, Intel HD Graphics Dynamic Frequency, USB3.0, SATA-3 [6Gb/sl, Napajalnik USP 5550, 120 mm silent vent.
Računalnik PC Premium i3-2100/ 4GB/1TB/ATI X5450 1GB Akcijska cena: 489,00 EUR Redna cena: 519,00 EUR
Procesor Intel Core i3 - 2100 Sandy Bridge, Pomnilnik: 4GB DDR3 /1333MHzl Kingston, Trdi disk WD 1 TB SATA2, Optična enota: DVDRW +/-, Grafična kartica ATI X5450 1GB [DDR3 MSI DVI HDMIl, Čitalec kartic 64 v enem [podpira vse priljubljene flash karticel, Osnovna plošča: MSI H67MA-E35, Intel HD Graphics Dynamic Frequency, USB3.0, SATA-3 [6Gb/sl, Napajalnik 430 PDR, 120 mm silent vent.
Prenosnik SONY VAIO i3-370M
Akcijska cena: 575,00 EUR
Redna cena: 599,00 EUR
Intel® Core™ i3, 2.4 GHz, 15.5" WXGA 1366x768, Windows 7 Home Premium 64bit, HDD 320GB, Intel HD do 1274MB, WLAN, LAN, čitalec kartic, bluetooth, HDMI, Esata
Molek servis, Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika M: 041 26 48 48, T: 01 750l!
E: prodaja@moLekservis.com www.molekservis.com
Obiščite prodajno mesto Tušmobil MOLEK SERVIS in sklenite svoj FREE paket.
v'
mdieic
RAiUNALNliTVO • SERVIS B

070 210 814'
tušmobil
Predplačniški paket "Sara^ng Elo8oZAo8^ slane 20,00f in vkliučuje mobilni terminal Samsung E1080, namenjen uporabi llor po 5€ vsak prvi dan v mealcu. Prednaslavljena larillj^dplačnišksga sistema Tušmobil je lušmobilmini. Cena vklopa posarae: Tušmobil ne odgovarja za^apake v besedilu. Vse cene vkliučuieio DDV. Več informacij' v Ceniku, na www.lusmobil.si, na breTL spletni slrani www.lusm^il.si. Cene terminalen veljajo ob sklenili aneksa za razširjeni pakel za 2i mesecev. Redna cena jel preklica. Vseh napr^^^da ne bo na voljo na vseh prodajnih meslih. Slike so simbolične. Navedene blagovne oz. slorilvene zna je podvržena določilom hllp://w^w^^le.com^permissions/index.hlml. Vse cene vkliučuieiO DDV. Več informacij v v Ceniku, n;
nrežjuTušmobilainSIMka ači^išleiviTkioSc
ob nakupu brez vezave ali v pakelu E slrirane znamke njihovih laslniko^. Andr obil.si, na brezplačni šlevilki 080 700 70i
se uporabniku naloži na SIMkarlico ob aklivaciji, preoslanek 'Javedene blagovne oz. slonilvene znamke so regislrirane zre ■ ' ■ " ' ■'■ ~ ■obnejše informacije o ponudbi FREE
!EZ. Strošek pri^ljučnine je 10 'd in Google sta blagovni znamki Google Ire ervvseh poslovalnicah Tušmobila.
paketih si^'reahiajaj'o n;) do razprodaje zalog al' ba tere blagc^n're znamk