Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
IihMla v Lfnblfanl vsak torek, četrtek tu soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za čstrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4-80 K
PM«n«KM ftlavllfea (it v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: En6stopna pelt - vrstica1 (lirina 88 aua) xa enkrat 80 vin.* večkrat po dogovoru.
69* štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 11. junija 1910.
Leto X1IL
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uradni!tvo »Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poiiljatvs naročila na list, reklamacije, inserate Ltd.: UpvaTnUt*e •Bdečega Prapora«, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/11.
Nesramnost klerikalizma.
Slovenski klerikalci so zopet postali predrzni. Nekaj časa so mirovali in se delali kulturne. Tako ima tudi mačka včasi navado, da skriva kremplje. Včasi je bilo dr ju. Kreku dovoljeno, v državnem zboru odobravati ločitev cerkve od države. Sedaj se je vse to zopet iz-premenilo. Zlasti odkar je papež Pij X. s svojo naj novejšo encikliko pokazal, da ne sme biti konec sirovosti.
Naš ..Slovenec" se seveda veliko bolje počuti, kadar sme zmerjati kakor kravji pastir. Kadar mora biti dostojen, mu je vselej na smrt hudo. Zdaj, ko so ga spustili z verige, je zopet v svojem elementu.
Navidezni povod za najnovejše rjovenje in sikanje mu je dal protiklerikalni boj na Hrvaškem. Igra, ki jo uganja, je že stara. Dere se, kakor da je nasajen na raženj in tuli, kako da je uboga cerkev preganjana. Tako brlizganje je vedno znamenje, da „uboga“ cerkev napada. Na Hrvaškem sili klerikalizem z vsemi sredstvi h krmilu in ker je radi prevelike nesramnosti dobil po krtici, kakor zasluži, je sedaj ves besen in se dere o krivicah, ki se mu gode.
Naravno je, da pri tem laže in obrekuje, da se vse kadi; saj tudi volk tuli, ker drugače ne zna. O tem. kar se je godilo v Zagrebu, smo tudi mi dobili poročilo, ki je precej drugačno kakor ..Slovenčevo11 in ga bomo objavili, da se bo videlo, kako predrzno zna katoliško trobilo zavijati.
Toda najprej se imamo pomeniti nekaj dru-zega. »Slovenec11 se zaletava v socialno demokracijo in pogreva svojo staro, tisočkrat zavrnjeno laž, da je socialna demokracija protika-tol iška. Dokaz, da je tako, se spretnemu jezu-itskemu žurnalistu hitro posreči. Kadar pravijo dragi . ljudje ..klerikalizem11, pravi ..Slovenec*1 „katoličanstvo“ in na ta način postane mahoma iz protiklerikalne socialne demokracije pr o-tikatoliška socialna demokracija.
No, te strele iz teatra se že davno nihče več ne ustraši. Le klerikalci so tepci, da se poslužujejo venomer take aviaste taktike. Zakaj ravno ž njo utegnejo največ izgubiti. Marsikdo, ki je res samo protiklerikalen, pa mora danna-dan poslušati, da sta klerikalizem in katoličan-stvo eno in da mora katoličan biti tudi klerikalec« si bo nazadnje mislil: Če je taka, pa bodimo protikatoliški.
Klerikalno glasilo se zvija, češ, socialni de-mokratje niso odkritosrčni Počasi, cenjeni sofist! Socialni demokratje so popolnoma odkritosrčni in so tisočkrat povedali, da so nasprotniki klerikalizma. In ravno ,tako so tisočkrat povedali, da nikomuT ne zamerijo, če je katoličan, protestant, pravoslaven, mohamedan.ee, budist ali pa brezverec. Kdor razume besede, mu mora biti stvar popolnoma jasna. Vera je stvar človekove notranjosti in te se v socialni demokraciji nihče ne dotika. Če bi cerkev ostala pri veri, pa bi bilo vse lepo in prav. Toda večina katoliškega klera, duhovništva — in merodajna je večina, ne pa izjeme — se ne zadovoljuje z vero, jo celo zanemarja, dela pa na to, da bi cerkev dobila vso absolustično moč tega »veta v svoje kremplje,
Na tem polju smo bili, smo in bomo nasprotniki, dokler ne zmagamo popolnoma. Tega nam prav nič ni treba tajiti.
Da se pa ravno socialna demokracija bojuje zoper klerikalizem, je .tako naravno, kakor da teče voda v dolino, pa ne na hrib. Klerikalizem je namreč poleg militarizma najboljša opora kapitalizma. Klerikalizem je pripravljen falsificirati ves evangelij, le da bi .s Kristusovimi besedami* dokazal delavcem, da ne smejo postati svobodni, ampak da morajo kapitalistom lizati pete.
Če se ob tem tudi veri ne godi najbolje, pa niso tega krivi socialni demokratje, ampak ravno klerikalci, ki so iz nje napravili blago za trg. Kšeftov z vero ne delajo socialni demokratje, ampak klerikalci.
Treba je le pomisliti, kakšna velikanska razlika je med ,Gorsko pridigo* in pa med sedanjimi nauki klerikalizma. Nekdanje krščanstvo je bila družba revežev in zatiranih, današnji klerikalizem je organizacija izkoriščevalcev in koristolovcev. In zato je boj proti klerikalizmu kulturna in gospodarska potreba. Zato smo tudi v tem boju popolnoma solidarni s svojimi hrvaškimi sodrugi, pa če se .Slovenec* trikrat zaporedoma na glavo postavi. In če bo preveč izzival, se mu zna goditi tako, kakor hrvaškim klerikalcem.
Zbogom, cerkev!
Francoski duhovnik Dobry, bivši generalni tajnik cerkvenih zborov v Reimsu in Bourgesu, bivši glavni urednik katoliškega dnevnika „Le Pouple Fran?ais“ in voditelj časopisa .La Vie Ca'.holique* je izstopil iz cerkve.
Med neduhovniki je izstop iz cerkve že nekaj navadnega, da se o tem ne vodijo več računi. Izstop duhovnika, ki je bil med voditelji katoliškega gibanja, pa le ni vsakdanja reč. Če se pomisli, kako močno vpliva dolgoletna klerikalna vzgoja v mladinskih zavodih in semeniščih, kako zna cerkev svoje aktivne člane navezati nase, tedaj se bo razumelo, da morajo biti razlogi že tako tehtni, če sklene mož, ki je že davno prekoračil prag prvih svojih let, pokazati cerkvi hrbet. Razlogi abbč Dabrya res niso bili malenkostni.
Mož se je bavil z znanstvenimi vprašanji in je bil tako .predrzen*, da je iskal v znanosti nepristranske odgovore na svoja vprašanja. Vrhutega je bilo njegovo prepričanje demokratično in mislil je, da je to v katoliški cerkvi mogoče. Toda ko so cerkveni gospodarji opazili, kako in kaj, so ga začeli preganjati in so ga mučili tako, da je nazadnje sklenil, otresti prah s čevljev.
Svoj izstop iz cerkve opravičuje z javnim pismom, v katerem pravi;
»Vsevcerkvi je protidemokratično. Njena sedanja oblika, njene metode, njene šege, njeno stališče v vprašanjih sedanjosti. Njena s e-danja oblika; Zveza, ki se je začela s tem, da bi uresničila bratstvo med svojimi člani in napravila vso posest skupno, je dospela do popolnega vsesanja vsake individualnosti, do kri-staliziranja vsake misli, vsake volje, vsake pravice v eni edini osebi, v osebi papeža, tistega *• papeža, ki je dandanes vsa cerkev, ki hrani vse resnice, ki združuje v sebi vso moč in ki bi ga radi družbi vsilili kot kakega Minotavra. Njene metode, v katerih je vse samo lastna sila in
se izraža v praznih izrekih, soglašanje je celo na polju morale le umetno napravljeno, tako da se mora vsa sestava ob prvi težavi porušiti. Njene šege, ki so le žoltavi ostanki monarhističnih dob in ki dovoljuje cerkvi to, kar diha luksus in blagostanje in oddaljujejo njenega duha in njene simpatije od onega delovanja, ki ga zahteva naša doba. Končno njeno stališče v vprašanjih sedanjosti, kjer nikoli ne zamudi, postavljati se po soglasnem sklepu njenih organov na stran najsramotnejše reakcije in nadzorništva,
Cerkev, kakršna obstoja danes in kakor deluje, ima izraziti značaj tujega telesa v današnji družbi, škodljivega elementa, ki se mora po zakonu živih organizmov izgnati.*
Razume se, da je vsa črna armada zakričala, ko je izšlo to pismo. Zdaj seveda ne bodo pustili dobre dlake na njem. Ampak izstop resnega moža iz cerkve bo vendar zdramil marsikatere možgane, da bodo začeli nekoliko razmišljati, kakšna je razlika med besedami in dejanji sedanje cerkve. In tupatam se bodo vendar našli nekateri, ki bodo izpoznali, da je krščanstvo v skoraj 2000 letih popolnoma izpodbilo svoj nekdanji značaj, da je sedanja cerkev velikanska kapitalistična organizacija in da je njena glavna naloga, biti duševna žandarmerija za varovanje kapitalizma.
Politični odsevi.
* Državni zbor je imel v sredo sejo. Baron Bienerth je odgovarjal na interpelacije radi porabe vojaštva pri ogrskih volitvah. Dejal je, da je poklic vojaštva, varovati tudi red in mir v deželi in ker vojaštvo in domobranstvo, kar ga je na Ogrskem, ni zadostovalo, je bilo treba tudi iz Avstrije poslati nekoliko čet tja. Na vprašanja
o	zlorabah pri ogrskih volitvah ne odgovarja, ker nima pravice, vmešavati se v notranje razmere druge države. — Odgovor je torej tak, kakršen je bil pričakovati od Bienertha. Pa je vendar značilen. Kakšne morajo biti volitve, za katere po vladnem priznanju vse vojaštvo in domobranstvo Ogrske ne zadostuje? Sicer je pa vlada pri tej priliki doživela poraz. PoslancaKorošec in Šramek sta predlagala, naj se odgovor mi-nistrkega predsednika ne vzame na znanje, ampak naj se o njem na prihodnji seji otvori debata. Predlog je bil z glasovi Slovanske Enote, socialnih demokratov in Rusinov sprejet Ko je podpredsednik sodrug Pernerstorfernaznanil ta uspeh glasovanja, je opozija burno odobravala.
* Zakon o eksekuciji prostih dohodkih je bil v sredo v državnem zboru sprejet Po novem zakonu, o katerem je poročal poslanec sodrug Liebermann, bodo plače do 2003 kron in pokojnine do 1200 kron eksekucije proste, torej se ne bodo mogle zarubiti. Izjema bo samo pri alimentih za nazakonske otroke m za ločene žene.
* Nujao socialno pahttčao rolama je sklenil državni zbor, ko je v sredo odpravil določbe, po katerih je bil delavec lahko kaznovan, če je prelomil delavno pogodbo. O novem zakonu smo že poročali. Sprejet je bil soglasno. Socialni demokratje so naglašali, da smatra delavstvo to le kot malo odplačilo, ki ga država že davno dolguje delavcem.
* Gosposka sboraioa ima sejo v pondeljek dne 27. junija dopoldne.
* Sarajevski inpan Knlovič je s osmimi mohamedanskimi občinskimi svetniki odstopil, ker je njegova stranka pri volitvah za bosenaki tabor popolnoma propadla.
* Griko-turiko razmerja sa od dnedodne bolj kali. V Carigradu so bojkotirali grflke ladje. Proti Grkom se ponavljajo hrapne demonstracije. Griki konzuli so izjavili velikemu veiiiju, da bodo odpotovali, Se se ne napravi konec izgredom. Med
k velikim vezirjem in grikim poslanikom je b i buren
prizor. Turski poštni uradi so dobili Halog, da ne smejo več sprejemati pisem in pošiljatev z Grškega. Bojkot grškega blaga je razglašen tudi v Kavali in
Rodostu.
Izlet v Trst.
Kakor smo že javili, priredi »Vzajemnost"
v nedeljo, dne 17. Inllfa
pose-
kaže za priredbo ahko reče, da e sprejeti. Zato ančani store kar
svoj prvi izlet v Trst, kjer se je ustanovil ben odbor za sprejem izletnikov.
Za sodruge, ki žele videti Trst in morje, je ta prilika izredno ugodna in zato je pričakovati, da se oglasi čim večje število izletnikov. Ljubljanski odbor deluje sporazumno s tržaškim, da se uredi vse tako, da bodo imeli udeležniki čim več užitka od izleta. V Trstu se veliko zanimanje in že danes se bodo izletniki v Trstu najprisrčne je pa tembolj treba, da tudi Ljubi je le mogoče, da opravičijo pričakovanje Trža čanov. V prvi vrsti pozivljemo vse zaupnike, naj pridno agitirajo, da se oglasi veliko število izletnikov. Ljubljana mora biti pri tej priliki v Trstu častno zastopana.
Na delo torej, sodrugi! Pripravljalna dela že sedaj kažejo, da ne bo nikomur žal, kdor se udeleži izleta. Natančen spored vseh priredeb se pravočasno objavi v .Rdečem Praporu". Za danes lahko povemo, da bo razven odsekov »Vzajemnosti" pri priredbah sodelovala cela vrsta tržaških društev
Torej Še enkrat: Na delol
Domače vesti.
Ljubljanske vesti.
— Strah pekovskih mojstrov pred varstvenim sakonsm. Citajoe poročilo o shodu pekovskih mojstrov, ki se je vršil 25. pr. m., v »Slovencu*, se nam zdi potrebno, da spričo take predrznosti imenovanih gospodov ogorčeni, tem potom primerno odgovorimo. Kakor vedno, kadar so se delavci te obrti začeli zavedati ter se dramiti iz svojega suženjstvu enakega tlačanstvu in zahtevali zboljšanje žalostnih razmer, so tudi zdaj naši delodajalci zagnali velik hrup, ko splošno vsi delavci, men malega števila rmemh izdajalcev, zahtevajo državne pomoči v obliki varstvenega zakona, videči, da smo brez upeljave tega zakona v nevarnosti, s ozirom na razne šikane in korupcijo gospodarjev, da pademo, namesto da bi napredovali, zopet nazaj v stare hlapčevske razmere, če bi le tudi malo časa hoteli mirovati v boju za obstoj že pridobljenih pravic in za napredek. Potrditvi gospodarjev preti ta načrt za uzakonitev .delavskega varstva pri tej obrti, ki ima priti prihodnje dni v zbornici v razpravo, naravnost s popolnim uničenjem malih podjetij. Pod to pretvezo so glasom omenjenega poročila sklenili pokuizsiti, kako bi preprečili, da bi načrt ne le ne bil sprejet, temveč saj bi sploh ne prišel v razpravo, kar bi jim bilo seveda še najljubše, ker se vendar boje, da bi se resnica izkazala ter bi oni s svojimi zavijanji in lažnivimi trditvami vendarle znali pogoreti. Tako nameravajo, kakor ob vsaki priložnosti, tudi zdaj oropati delojemalce pravic, ki jih je delavcem itak skopa kapitalistična država končno priznala. Kdo ne uvidi v tem prizadevaoju brezmejne nevoščljive umazanosti, ki se nam, dasi nam je že precej znana, vendar zopet kaže v popolni luči? In zopet imamo dokaz in izkušnjo več, da jim nikakor ne moremo zaupati, ker ob prvi priložnosti bi nas goljufali ter izkušali nas nazaj potiskati, kolikor bi se le dalo. Sploh je pa že navada malih »krauterjev*, da ob vsaki priliki, ko gre za skromno izpremembo v prid tlačenim dekveem, tarnajo, da bodo uničeni. A da ni tako, uvidimo, ker do danes ni še nobeden gospodarjev vsled zboljšanja delavcev «faliral». Zato nas vaš hrup malo straši, in povemo vam, da boste imeli priliko, radi ali neradi temeljito se seznaniti z novo uredbo, da se vzamejo delavci proti vaši neomajni zlorabi v zaščito, kar je itak že skrajni čas. C asi te spreminjajo, gospoda, ter dobrih starih Časov, ko so pekovski gospodarji poljnbno izkoriščali delavske kosti in neomenjeno paševali, v vašo žalost ne bo nikdar več nazaj. Zakaj smo mi primorani, si sami priboriti razmere, v kakršnih vsaj moremo živeti, kot ljudje, ki imamo ravno tako praviro srečno živeti kakor drugi in vi, gosp, mojstri? Ker nam vi prostovoljno niste še ničesar dali, ampak ste vedno in povsod največji nasprotniki še tako skromnim zahtevam, da se le malo tiče zboljšanja razmer delavcev. Vam ne gre v glavo, da bi se delavec malo oprostil spon, da bi se vaši oblasti kake meje stavile in to celo, oj, potom postave. Zato tak hrup. Pa mirno, gospoda, vse bo šlo. Človek se mora marsičemu privaditi, česar v dobrih starih časih ni bilo, ter se mora in more odvaditi, kar % od vas toli sovraženo novo dobo nikakor ne «paše». Gapito 1
— Stropen« krogljlce v Logatcu. V preiskavi proti Francu Hladniku, ki j*.v zaporu ljubljanskega sodišča na sumu, da je poslal svoji materi gospe Hamerlitz v Logatcu strup, češ, da je zdravilo, se mnole okolnosti, ki obremenjujejo oinmljenca. Poroča se, da so ujeli pisma, ki jih je jz zapora pošiljal pričam, roteč jih baje, da naj
po krivem pričajo. Zaradi tega se je nadzorovanje v zaporu poostrilo. Sumi se, da je še več takih pisem, ki niso prišla sedišču v roke.
—	Islat v Trst, ki ga priredi »Vzajemnost* dne 17. julija, se seveda lahko udeleže tudi zunanji sodrugi, treba je le, da se pravočaiuo oglasijo. Prijave se pošiljajo odboru »Vzajemnosti*, Šalenburgova ulica 6.
Jeseniške vesli.
(Dopis.) Dalavski škodljivci so na Jesenicah prav pridno na delu. Klerikalci ao si ustanovili svojo »strokovno* zvezo, ki ni nič drnzega kakor nadomestilo za propadajoče strokovno društvo, za katero so delavci, zaslepljenci, prenehali pk če vati. Vse navidezne ugodnosti, ki jim jih je obljubljalo strok, društvo, se nahajajo zopet kot reklama v strok, zvezi. Razloček je samo ta, da bodo več plačevali v novo kakor v staro društvo. Samo bolniško podporo jim obljubujejo, vse drugo je nič, kakor da ne bi imeli na Jesenicah bolniške blagajne. Seveda te se ne marajo lotiti, da bi se zvišala, ker je v kapitalističnih rokah. Klerikalizem ni še nikdar ugriznil svojega bratca kapitalista. Gliha vkup štriha. Za to pa tembolj pritiskajo na že itak prazne žepe trpinov, da izmozgajo zadnjo kronico. Prepričani pa smo, da so zopet zidali na pesek in da bodo zaslepljenci kmalu izprevideli, kako jih razni Zajci in Skuboviči vlečejo za no*. Operacija je dobra pri bolnem telesu, če pa srce ni zdravo, tudi operacija be pomaga, telo se razpade in segnije. Za to pa operacija na hirajočem društvu ni nič druzega kakor novo slepilo in nesramno izkoriščanje, ki na more imeti uspeha. — Drugi škodljivec delavske mednarodno solidarnosti pa se je pojavil pri železničarjih, pod krinko narodnosti. Ustanovili so, kakor se čuje v nedeljo &. junija, svojo posebno klobavo, narodno železničarsko organizacijo, po zgledu tržaških krumirjev. Plačanim agitatorjem,.ki izkušajo razdret na Jesenicah močno organizacijo železničarja v, povemo, naj pomislijo kaj delajo. Ali so že pozabili, kaj je za Železničarje storil sodr. Ellenbogen? Ali niso ravno »mednarodni* železničarji priborili sodrugom železničarjem tiste ugodnosti, ki jih danes tudi oni uživajo? Poglejte v Trst, hinavčil Tam imate sliko, kako skrbijo narodojakarji za delavstvo. Z živio-klici in popevanjem »hej Slovani* se vam ne bo nasitil želodec. Vsa agitacija za krumirsko organizacijo pa vodi liberalna stranka, ki bo imela edina korist, ker hnče napraviti železničarje za svojo avantgardo. Upamo pa, da se bo tudi tem škodljivcem ponesrečil načrt, zato bomo poskrbeli že sodrugi sami, da jih poplačamo za njihovo izdajalsko delo. — Tretji škodljivec delavstva pa se jo pojavil na Savi v podobi »Izobraževalnega in pevskega društva Sava*, ki je pod vplivom in komando g. Poagratza. To društvo, katerega člani ne smejo biti ne socialisti, ne klerikalci in tudi ne liberalci, boče vzgojiti tovarna za svoje zveste ovčice, ki smejo samo lepo prositi, a zahtevati kaj od tovarne pa ne smejo, Taka društva priporoča »Industriellen-bund* na Dunaju, da bi se ž njimi raztrgale so* ciallftične vrste. Ob raznih prilikah bodo pa ti ljudje lahko služili kot špioni, izdajalci ali stavkokazi, zato jim bo pa g. Pongratz, kadar bodo v potrebi, že pomagal s kakšnim predplačilom ali sodčkom piva. Navedli smo tri glavne škodljivce delavke solidarnosti, da se jih bo vedelo jeseniško delavstvo ogibati. Po drugi strani pa da zvedo tudi cen. čitatelji »Rdečega Prapora*, s kakšnimi ljudmi in društvi imajo jeseniški sodrugi opraviti, ki nam begajo in zapeljujejo delavsko ljudstvo. Namen vseh treh škodljivcev- je očividen. Delavce razpršiti v razna društva, da J)i se prepirali zaradi vere in narodnosti in bi pri tem pozabili na svoje zboljšanje. Dobro poznamo ene in druge in tudi vomo, da klerikalna, liberalna in kapitalistična gospoda ne gleda na nič druzega, kakor samo na to, kako bi delavsko ljudstvo zatelebali in vklepali v kapitalistični jarem in si potem delili dobiček iz delavskih žuljev. Pa vsa googa, preganjanje in agitacija treh škodljivcev ne bo p6magala, zato pa se požurimo še bolj za agitacijo za naše organizacije, za naše delavsko časopisje. Boj trem škodljivcem — to mora prešiniti vsakega socialista, in delavski škodljivci ne bodo nič opravili, tudi M z novimi društvi.
Tržaške vesti.
—	Delavska ponižnost. V torek smo imeli tukaj pogreb upravniškega predsednika tehničnega zavoda Sv. Andreja, Sv. Marka in Sv. Roka. Ge ravno se ni za delavee nikdar posebno ogreval tar kakor se danes iz stoterih ust sliši, mnogokrat izjavil »da delavec lahko z devetdesetimi krajcarji na dan živi* i. t. d., vendar so delavci teh tovarn ta dan praznovali. Prosili so namreč sami, da smejo sožalovali ter delati Stafažo v sprevodu. Mi ne bi nič rekli, ko bi n. pr. rekel direktor. »Jutri se ne dela, vaša mezda bo plačana». Toda v tem slučaju so delavci sami prosili... Če premislimo, koliko grenkih solz je že preteklo iz. materinih o Sij, ker mezda soprogov vsled velike draginje ne zadostuje, da bi kupili dovolj kruha svojim otročičem s da je delavec primoran delati ob nedeljah in praznikih in tudi po delavnikih takozvane »kvarte* le zato, ker to njegov gosp. podjetnik tako voleva, da, ker ga v obliki nezadostne mezde sili, da mu dela sa dva, bi moralo zadostovat', da spoznamo mora«
lično zaostalost delavcev, ki ri sami pletejo bič, s katerim jih danes delodajalci preganjajo. Seveda, tega niso mogoče vsi delavci krivi. Ne 1 Krivi so oni, ki so vedoči sli nevedoči, kaj delajo, šli prosit.
— T »Edinosti* smo Čitali, da se je vršil v nedeljo, 5 t. m. izredni občni zbpr N. D. O. In »Edinost* je tudi povedala, da je bila udeležba pičla. Na tem izrednem občnem zboru je dr. Rybaf takoj ob začetku koofiiciral dve točki. Potem je dr. Mandič povedal, da bo treba na prihodnjem občnem zboru izvoliti ves odbor ali pa del odbora, ker se je več odbornikov odpovedalo. Sic transit gleria mundi I Ker je biio vse klaverno, je moralo biti klaverno tudi poročilo. Samoobsebi se razume, da vemo mi veliko več o tem občnem zboru, nego je bilo mogoče zvedeti iz »Edinosti*. Ampak kaj naj zanima javnost delovanje organizacije, kakršna je N. J). O., ki nima niti 500 redno plačujočih članov ? Prve kaplje nevihte padajo. Kar so sejali, to bodo kmalu želi. Sejali to razdor med delavstvom. Zasejali so ga v svoje vrste. Nekdaj je sluga razbil lonec. Bal se je zato gospodarja. Zato je spravil koščke skupaj in postavil tako sestavljen lonec na polico. Ravno tako je skrpucana tržaška sloga. Dobra je zato, da lahko stoji spravljena na polici. Ampak ž njo se ne da nič več narediti. Bog se je usmili. N. D, O. se je noče. Se je ne sme, ako hoče rešiti sebe. In kdor bi hotel rešiti slogo, ta bi moral uničiti N. D. O.
— Podružnica Cirll-Metodovo dražbe na Opčinah pri Trato. Ta podružnica Curii-Metodo ve družbe je darovala za podporni sklad N. D. O. 20 kron, Mi nočemo napisati k temu nobenega komentarja. Naši čitatelji že vedo, zakaj smo to poročali. Kmalu se bo tudi na Opčinah marsikaj izpremenilo. Morda bo potem podružnica C ril Metodove družbe izprevidela, da ai in ne sme biti podružnica N. D. O. Nam je žal, da moramo o tem pisati, ampak potrebno je tudi to zabeležiti v zgodovinsko knjigo. Včasi pride vse prav, pravi star pregovor.
Štajerske vesti.
— Zagoneten Slučaj. Pred nokaj dnevi se je poročalo o 611etnem Martinu Justineku, kmetu is Slivnice pri Mariboru, ki so ga našli v Mariboru na ulici nezavestnega in ga odpeljali v policijsko stražnico, ker se je policiji zdel — pijan. Drugo jutro pa ao našli v zaporu Justineka mrtvega. Obdukcija je izkazala, da je imel polomljenih 10 reber. Sumili so nadzorstveno osobje, da mu je prizadjalo poškodbe. Pozneje pa je izvedel stražni nadzornik Niesner, da je Justinka povozil voz, naložen z vinskimi sodi. Voznik trdi, da on ni tarif, češ, da je Justinek vsled pijanosti padel pod kolo. To je potrdila tudi ena priča.
i	— Umor in samomor. V vlaku, ki pelje ob pol deveti uri iz Gradca proti odrski meji, šo našli v soboto zjutraj mrtvi trupli nekega moškega in neke žunske. Na nakem listku sta bili zapisani imeni Petrovajr Janosne in Pilisy Sarolla. Mot je neki rit mojster iz Kotora. V prijavnem listu se je zapisal kot ritmojster Kvas.
Dnevne vesti.
x »Bando* imenuje »Slovenec” jugoslovansko socialno demokracijo, ker se zagrebški sodrugi niso najprej globoko poklonili našim klerikalcem in jih ponižno prosili za dovoljenje, da smejo imeti svoje mnenje o klerikalizmu. Mislimo, da si bodo naši sodrugi zapomnili to ime in spomnili se bodo tudi klerikalci, kadar jim bo »banda* pokazala, kako zna svirati. ^Slovenec* se dela bolj trapastega nego je. Zgraža se nad tem, da ne ravna socialna demokracija v praksi tako, kakor so pisani nekateri članki v »Naših Zapiskih*, katere seveda tudi zmerja. Kar , se tega tiče, bi bilo pač bolje, če bi klerikalci po-, metali preu svojim pragom. Oni imajo »znanstven* list »Čas*, Čigar znanstvenost je taka, da se je bog usmili. »Naši Zapiski* so socialna revija, pa se vendar lahko merijo s »Časom*. »Slovenčevi* učenjaki pa menda tudi vedo, da članki v reviji nimajo programatičnega pomena i v »Naših Zapiskih* se svobodno izražajo mnenja in se tudi lahko vodi polemika. Za svoje sestavke odgovarjajo pisatelji sami, nikakor se pa ne more iz njih izvajati kakšna obveznost za stranko. Tako tudi mi nismo nikdar mislili, da so posamezne izjemne izjave drja. Kreka, diše po socializmu, izraz mišljenja klerikalne stranke. Kaj daje ..Slovencu*' sploh pravico misliti, oziroma hliniti se kakor bi mislil, da jugoslovanska socialna demokracija ni protiklerikalna? Kdaj je naša stranka zatajevala svoj protiklerikalni značaj? — No, „Slovenec“ misli, da kaže moč in neustrašenost, če zmerja socialno demokracijo z bando. Tako se dere tudi otrok ponoči, ki bi rad sam sebi utajil, da ga je strah. In ravno »bande" bo klerikalcev še tako strah, da bodo škripali z zobmi.
Vestnik MViaJe«nosli“.
Spodnja Šiška. Temejjni kamen cestaih organizacij v Spodnji Šiški je položen, tako da se bodo odslej najprej prispevki članov pobirali po hišah. Zaupnikom napravi glavni odbor posebne legitimacije, bret katere ni nihče upravičen pobirati prispevkov. Vsako prvo soboto v mesecu m vrti sestanek upravnega odbora io častnih zaupni-
kov, kjer se bo cestna organizacija izpopolnjevala ter razmotrivala tekočo zadeve. Spodnješišenski od« sek šteje že 15 sobotnih odjemalcev »Rdečega Prapora*. Zaupniki so naprošeni, da pridio raz* pečavajo bloke, od katerih ostane polovica zneska upravnemu odseku. Kdor še nima bloka, naj se oglasi pri sodr. Martinu Zagradniku, ki mu ga preskrbi.
Šentjakobski odsek ja ua sestanku pretečeno nedeljo izpopolnil odbor tako, da mu na* čelujeta sodr. Tomaž Kavčič in Ivaa Kocmur, blagajnik in tajnik sta pa sodr. Anton Piškur in Viktor Stare, ki vsi sprejemajo nove člane in so upravičeni, da pobirajo prispevke. Preteklo srede je upravni odbor sklepal o ceitni organizaciji, ki začne v kratkem pošlo vati. Nad nezadostnim poslovanjem tega odseka so se zlasti sodrugi iz krs-ko vskotrnovskega okraja bridko pritoževali, kar se bo moralo v bodoče odpraviti. Nove odbornike pa prosimo, da se resna poprimejo dela, ki je v tem okraju nujno potreben. V kratkem pridejo na vrsto Hradeckega vas, Karolinška zemlja, Crna vas, Harptmanca i. t. d., ki mejč na šentjakobski okraj.
-Shod tobačnih delavcev se vrti prihodnji petek dne 17. junija ob 6 zvečer v keglji-škem salonu gostilne pri »Kroni* v Gradišča. Shod bo zaupen po § 2. zbor. zak. Poročal bo predsednik »Vzajemnosti* o pomenu in potrebi kulturne organizacije. Vabila so pravočosno razpošljejo. Prosi se za zanesljivo in točno udeležbo.
Iz pevskega odseka. Vsi sodrugi pevci so naprošeni, da se redno in točno udeležujejo pevskih vaj, ker se v kratkem vrše priredbe, pri katerih bodo smeli nastopiti samo oni sodrugi pevci, ki so redno vršili svojo pevsko dolžnost. Za dobo bolezni pevovodje g. P. Baloga, ki mu želimo skorajšnje okrevanje, vodi pouk odsekov predsednik sodr. j osip Skorpik. Sodrugi, ki imajo bloke, so naproševi, da jih pridno razpečavajo. Obračunava se pri vsaki pevski vaji t roke blagajnika sodr. Antone Vičiča.
Tamburaški odsek si je pretečeni teden iz lastnih sredstev nabavil večje število primernih partitur, tako da mu bo mogoče takoj, ko dobi glasbila, pričeti s praktičnimi vajami. Ca bo zanimanje za ta odsek tako napredovalo, kakor je doslej, je pričakovati, da nastopi že v septembru ali oktobra z več koncertnimi točkami. Sodrugi z bloki se prosijo, da pri prihodnji vaji obračunajo. Kdor še nima bloka, pa ga želi imeti, naj se zglasi pri sodrugu Stefanu L ebp a m er j u.
It osrednjega odbora. Za mesec maj je obračunal spodnješišenski upravni odsek, v zaostanku sta pa še vinškoglinški (Iti že več mesecev ni/obračunal) ter krakovsko trnovski, ki je sa-kasnelost s nujnimi razlogi opravičil Prosi se več točnosti. — Odbor je pravkar prejel večje število blokov za nabiranje prostovljnih prispevkov ter se dobe pri zveznem predsedniku ob navadnih večernih urah. Biti ne sme shoda ali sestanka, na katerem bi se ne pobirali prostovljni prispevki. Zveza ima ogromne troške, katere bo mogla zmagovati le s sodelovanjem vseh sodrugov, Prostovoljne darove in zbirke se bodo izkazovale vsako četrtletje v listu. — Sodrugi, ki še niso oboračunali majskih vstopnic in znakov, naj to store čimprej, kajti red mora biti povsod,
Abstinenčni odsek se osnuje po sklepih zadnjega občnega zbora ter odborove seje prihodnjo soboto, dne 18. junijp v društvenih lokalih, Š:>lenburgova ul. št 6/II. Sestanku se predloži načrt, po katerem se ima osnovati tudi društvena hranilnica, It naj obenem z abstinenco pospešuje tudi varčnost. Sodrugi in sodruginje, ki se zanimajo za abstinenčno gibanje, io vabljeni, da se sestanka zanesljivo udeleže. :
Kdor še ni naročnik vsaj sobotne šte-Vilke »Rdečega Prapora*, naj to stori prej ko mogoče. Naročnina na sobotno številko znaša za en mesec 40 vin., zn četrt leta 1*20 K. Priglase sprejema upravništvo ter vsi zaupniki List se dostavlja na' dom.
»Vzajemnost* je z včerajšnjim dnevom dosegla 425 članov. Na delo, da jih bo do konca junija 5001
Društvene vesti.
S Nabrežina. V nedeljo dne 19. t. m. priredi klesarska organizacija v Nabrežini veliko vrtno veselico pri gosp. Nemcu v Nabreženi z godbo, petjem in plesom. Čistega dobička je namenjena polovica »Rdečem Praporu*, druga polovica pa »Lavošatoru*. Spored veselice priobčimo v eni prihodnjih številk »Rdečega Prapora*. Dolžnost vsakega sodruga je, da se brez izgovorov udeleži te veselice.
Shodi.
Nabrežina. Dne 19. t m. se vrši ob ‘/,2. popoldne javen shod v društveni gostilni v Nabrežini. Govorniki so sodrugi dr. Tuma, To-deschimi in Kopač.
Socialni pregled.
končana, pri čemer se je posebno blamiral adjunkt okrajne oblasti M a žu rani <5, ki je na čuden način .posredoval*. Na Reki pa še ni vse v redu. O stavki na Sušaku smo dobili jako zanimivo poročilo, ki imenitno osvetljuje hrvaške razmere. Objavimo ga prihodnjič.
Zadnje vesti.
Dršavni zbor.
Dunaj, 9. junija. Danes je imela zbornica razpravo o porabi avstrijskega
vojaštva pri ograkih volitvah.
Od socialnih demokratov je prvi govoril
poalanae dr. Bouer:
Naša stranka bo o stvari obširneje govorila v delegaciji, kjer bo madžarska vladna stranka imela priliko odgovarjati. Grof Khuen je s svojo zmago osupnil svet in že so plete okraj njega nekakšna junaška legenda. Mi nimamo razloga, da bi razdrli to
■lepilo vpričo Evrope.
Prostaško brutalnost predstavljati kot politično ienialcost, se ne bo posrečilo. Grof Khuen je že izurjen v zatiranju. Nekdanji ban in davitelj Hrvaške je le izpremenil metodo. A če protestiramo proti njegovemu nasilju, ne mislimo s tem poslužiti Košutu, Justu i. t d., ki so glavni krivci, da io take volitve mogoče. Grof Khuen in njegovi prijatelji naj le grade
Patjomklnove vail,
delavstvo na Ogrskem pa ostane in rast *. Narod na Ogrskem ostanejo in tako je opravičeno upanje, da pride
volilna reforma
kljub napakam dvora in kljub zvezi avstrijske in ogrske reakcije de zmage. (Živahno odobravanje pri soc. demokratih.)
Predsednik Pattai: Iz stenografifinega zapisnika razvid, da je poslanec Renner ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena imenoval
davitelja Hrvaška
in da ga jo dolžil umora. Zato kličem gospoda poslanca na red.
Poslanec Daaiynikl.
Ko je polkovnik Fabricius z eno stotnijo vojakov razgnal ogrski parlament, se je zaman čakalo, če se bo nebo podrlo. Najponosnejši parlament na vzhodu se je dal razgnati kakor trop pouličnih fantalinov. Potem je prišel Kristoffy s svojim ognevitim geslom:
Splošna volilna pravica I
Tedaj je nastal boj med fevdalci in krono. Avstrijskemu dvoru se je stvar zdela težavna. Zakaj dvor, ki vodi ta boj že 300 let, ve pred vsem, koliko velja. Mi govorimo o bajonetih in nasilju. Ne vidimo pa
■kritih potov,
po katerih se trkljajo milioni habsburškega dvora ob času ogrskih volitev. Ne vemo, koliko milionov stanejo vsake volitve habsburško premoženje, vemo pa, da jih more biti mnogo. — Enake sleparije in enako krvavo nasilje kakor Khuen je vršila doslej vsaka ogrska vlada. Pred našimi očmi se razpada avstrijski fevdalizem.
Mi zadnja leta o kroni res nismo govorili v Sovražnem tonu, čeprav nas je vlada te krone neskončno mučila, ne kot tiranska, ampak kot
aciposobaa vlada.
Vpraša se, če more priti na Ogrskem kraljeva beseda ob veljavo. Ati jo more razv« Ijavati grof TiszaP Ce pojde tako, tedaj si bo prirodna moč ljudstva pomagala do zmage tudi brez krone in fie bo treba, proti kroni! (Burno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Predsednik Pattai: Iz stenografiepega zapisnika vidim, da je poslanec Dasiyns|d ne le debatiral o kroni, (klici: Živio Distyn«ki|), ampak tudi trdil, da je krona s svojim premoženjem vplivala na ogrske volitve. Kličem ga zato na red.
Potem je minister za notranje zadeve povedal, da nima nič povedati.
Zaključno besedo je imel generalni govornik socialni demokrat Haberman.
S tem je bila debata končana., Zbornica je na to rešila nekaj manjših predlog.
** Mizarski delivci naj še ne hodijo na Reko »skat dela. Na SuSaku je sicer stavka že
Dunaj, 10. junija. Danes se je začela generalna debata o proračunu. Udeležba poslancev v zbornici je zelo pičla.
Žomko in politične društva. Duaaj, 10. junija. Upravni odsek je danes sprejel predlog socialnih demokratov, da smejo tudi ženske biti članice političnih društev, t dodatkom, da velja ta pravica od 21. leta dalje.
Papežova enciklika. Berolin, 10. junija. V pruskem deželnem zboru je bila včeraj obširna debata radi papeževe enciklike. Posebno govor posl. Hakenberga je napravil velik vtisk. Miaist. predsednik Belhmann Holhveg je konstatiral, da je ton enciklike žaljiv za nekatoličaae in da je umevna razburjenost, ki je nastala radi tega. Pruski poslanik je dobil nalogo, protestirati v vatikanu. Papeževo glasilo »Osservatore Romano* pravi, da papež ni imel namena, žaliti nekatoličane. Kakor sedaj stvari stojo, niso daloje izjave umestne.
Opos&lj&mo cenjene čitatelje na inse-at »Mestne cesarja Franca Jožefa jubilejne zavarovalnice za življenje in rente*. Vei prihodnjič.
KO
3
zlati nauKi!
Kdor s „FLORIAN-om ‘ se krepča, Zmeraj dober tek Ima!
II.
Če želodec godrnja,
Pij „FLORIAN-a“, pa nehdl
m.
NI otožen, ni bolan,
Ta, ki vžlva
Postavno varovano.
CD
* ooooooooooooooooo ooo oo kot lovarniško znamta
priporočujemo kot priznano
pridatek / za kavo/
Kmečko-delavska gospodarska zadruga
Dobravlje
Dobravlje
••
•o
pošta sy. Križi Goriško
••
o«
*****
priporoča svojo
begate zalogo izbornih vin
V Ljubljani ima aalogo v Vodnata „prl Mraka". Po cenah je vprašati v prodajalni »Konsumnega drnštva aa Ljubljano in okolico",
Vodnat. Bohoričeva unča.
Otvoritveno na^natiilo«
mestna cesarja Franca Joiefa jubilejna zauaroualnlca za iluljenje In rente je ustanovila	•
glavno zastopstvo za Kranjsko
s sedežem v Ljubljani, Sodnijska ulica štev. 1.
Pojasnila glede zavarovanja za slnča] smrti, zavarovanja pogrebnine, zavarovanja dote, življenskih rent, zavarovanje pokojnine daje gorenja pisarna.
■	Kot lanen zauod Je popolnoma zanesljin!	■
Osebe, ki bi hotele delovati za to dobrodelno podjetje, naj pošljejo svoje ponndbe na gorenji naslov.
V	zadružnem dri# in slogi j« mož!
TUM ivPr.	v	K>e*j*
Stestavrant »Stiternational”
(Zadružna delavska gostilna.)
TRST, ulica Giovanni Bocoaccio štev. 25.
v bližini južnega kolodvora.
Vsakovrstna pristna vina. — Izborno preskrbljena knhinja z gorkimi in mrzlimi
Jedili. — Cene zmerne.	6-4
Gostem na razpolago razni časopisi. Shajališče vseh sodrngov, posebno železničarjev Ustanovljena 1847.	52-27	Ustanovljena	1847
Sovama pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg it. 7 n LJUBLJANA ti Turjaški trg it. 7
Največja zaloga pohUtv« za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d.
Ka]niž|a oene.	Najaoudnejie	blago.
V	zadružnem delo in slogi jt moč!
Naznanilo.
Prra kranjska tovarna sodam in minerali toda,
reglstr. zadruga z o. p. v Ljubljani
tem potom p. n> občinstvu kakor sploh vsem odjemalcem uljudno naznanja, da se je podjetje preselilo v lastne prostore
Slomškova ul. št. 27, poprej gostilna »Kranjski biser".
Priporočilo.
Načelstvo zgoraj imenovane zadruge se uljudno priporoča vsem članom kakor nečlanom, da tudi zanaprej ostanejo zvesti odjemalci sodavice, raznih brezalkoholnih izdelkov, sadnih sokov, ogl. kisline itd. kakor dosedaj.	.	'	,	.	,	.
Zadruga hoče tudi nadalje nuditi svojim odjemalcem le to, kar je najboljše m naj popolnejše v tqj stroki ter po primerno nizki ceni.
Cenjeni tukajšnji naročniki se lahko kakor dosedaj poslužujejo pri naročilih telefona št. 174.
V ljubljanski okolici je zadruga ustanovila dve zalogi, in aicer pri
A. Mežatm na Ign in Iv. Kanon, vnlgo Gorjanca, Pod smreko pri Breioviei.
V teh dveh salogah dobijo vsi cenj. odjemalci zadružne izdelke po isti ceni, kakor pri zadrugi
tami.
Z zadružnim pozdravom se priporoča
načelstvo.
& \lKaxrta i a		S	
mm			
rzz Gotove postelje zzzzz
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inlcta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 cm široki, dovolj napoljene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20'—, s puhom K 24'—. Pernica sama 12 K, K 14’—, K 16'—, blazinice K 3'—, K 3'60, K 4'—. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolgo in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 4'60, 5'—, 6*60. Spodnje pernice iz gradla, 180 'cm dolge in ll# cm široke, K 13'—, 15'—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10'— naprej franko	52—24
Maks Berger, Deacfcenitz at. 678, Bohmervrald. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vse drufremumu blagu za postelje zastonj in franko. Cene dopade, se zameni ali denar nazaj j
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
. v Ljubljani.
Važo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero, iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini
• V-’1 v- \ ’	'	i	’
ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vade tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
posestnik In premlrani medvedji loveo v Korltnloah, poiti Knežak pri it. Patru na Krauu.
68-23
vojtijo sedaj le po domaAl avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
fc 'tttjnevejšimi brzoparniki z dvema vrtenicapia, električno razsvetljavo, brezžičnim brtojavom, na katerih jfc ta vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. L d.
Odhod parnikov: V fbverno Ameriko vsako sobtfto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. 'Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Djnb^jana, Kolodvorska nlloa 86.
Enonaflstropa
t velikim vrtom na lepem prostora
jo naprodaj
cesta v Rožno dolino it. 216 pri Ljubljani. Več se poizve v vili .Minki., Rožna doliea St. 237.
Ceno posteljno perje lnpoh!
1 kilogram sivega, oskubljenega K 2 —, polbelega K 2 80, belega K 4-—, prima puhastega K 6'—, izredno finega skub-Ijenega K 8'—, sivega puha K 6'—, belega K 10'—, izredno fini prsni puh K 12'—, od 5 kg nabrej franko.