Goriški Korzo Verdi s prihodnjim tednom gradbišče Klop o sporni pozidavi Krasa na slovenski strani (nekdanje) meje Primorski PETEK, 20. MAJA 2011 Št. 119(20.134) leto LXVII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Svetovni mogočnež in skromna sobarica Vlasta Bernard Potem ko mu je uspelo ponovno uveljaviti vlogo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je v zadnjih desetletjih močno nazadovala, je Dominique Strauss-Kahn, eden najvplivnejših ljudi na svetu, padel v - hotelski sobi. Neverjetna spolna pustolovščina enega najbolj sposobnih ekonomistov in politikov, bogatega in vplivnega kandidata na primarnih volitvah za izbiro predsedniškega kandidata francoskih socialistov, je s svetovnega prizorišča pometel njegov nekontroliran spolni nagon. Vsej možganski infrastrukturi navkljub. Skromna 32-letna sobarica v razkošnem newyorškem hotelu, po rodu iz Gvatemale in mati 15-letne hčerke, ki ima za seboj težko družinsko preteklost, je v tej zgodbi le senca. Nikjer sledi o kakšni solidarnosti, ki je Strauss-Kahnu ne manjka. Nasprotno, njegovi prijatelji in somišljeniki kritizirajo medije, ker so si upali objaviti fotografije mogočneža v lisicah. Kaj pa nešteto revežev, po možnosti mi-grantov, pa naj bodo krivi ali ne, ki jih televizijske kamere neusmiljeno ovekovečajo v najbolj nedosto-janstvenih pozah? Kadar človek izgubi kontrolo nad svojimi dejanji, je bolan ali pa aroganten. V prvem primeru bi se moral zdraviti, v drugem pa so - ne glede na njegove izjemne sposobnosti - lisice čisto na mestu. Strauss-Kahnovo krivdo bo seveda treba dokazati, vendar podobni incidenti v preteklosti in njegov odstop z vrha IMF kažejo, da tako nedolžen vendarle ni. Sicer se tudi ne bi izpostavile gospodarske ministrice območja evra, ki so edine javno zahtevale Strauss-Kahnov odstop. zda - Predsednik je sicer poudaril, da je še prezgodaj za priznanje palestinske državnosti Obama: Izrael naj se vrne za meje iz leta 1967 Podpora arabski pomladi - Asad naj popelje Sirijo v demokracijo ali naj se umakne ljubljana - Z udeležbo gospodarskih ministrov Italije in Slovenije Podjetje Julon odprlo novo okolju prijazno proizvodno linijo LJUBLJANA - Podjetje Julon, ki ga vodi tržaški Slovenec Edi Kraus, je včeraj v Ljubljani odprlo novo visoko tehnološko linijo za proizvodnjo sintetičnih vlaken iz recikliranega materiala. Julon, ki v štirih obratih v Sloveniji zaposluje skoraj tisoč ljudi, je s tem naredilo pomemben korak v smeri cilja, da bi v prihodnosti prišli do sintetičnih izdelkov z neomejeno življenjsko dobo. Odprtja nove linije, v katero je italijanski lastnik, skupina Aquafil, vložil 15 milijonov, slovenska država pa je prispevala 3,6 milijona evrov, sta se udeležila tudi slovenska gospodarska ministrica Darja Radič in italijanski minister za gospodarski razvoj Paolo Romano. Na 4. strani WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v prostorih State Departmenta govoril o arabski pomladi, poskrbel pa je tudi za presenečenje s pozivom Izraelu, naj se umakne za meje po šestdnevni vojni leta 1967, ko je zasedel Zahodni Breg, vzhodni Jeruzalem in Gazo. Obama je povedal, da Izrael nikoli ne bo mogel živeti v resničnem miru, dokler bo država temeljila na nenehni okupaciji. Obama je sicer poudaril, da je še prezgodaj za priznanje palestinske državnosti. Podprl je arabsko pomlad in sirskega predsednika Asada pozval, naj popelje državo v demokracijo ali pa se umakne s poti. Na 13. strani Zaključne prireditve za Bralno značko Na 2. strani Slovensko-italijanski gospodarski forum Na 4. strani V Tržiču pogajanja pred balotažo Na 15. strani V Novi Gorici zasadili vrtnico Prešeren Na 16. strani Projekt kriške operne akademije Na 10. strani Tržaški WWF o junijskih referendumih Na 9. strani italija - Napad na Pisapio Bossi: Milan ne bo cigansko naselje RIM - »Milančani ne bodo zaupali svojega mesta skrajnežem. Severna liga se bo temu odločno postavila po robu. Milana ne bomo prepustili norcu, kot je Pisapia, ki ga hoče napolniti z ilegalnimi priseljenci in mošejami ter ga spremeniti v cigansko naselje.« Tako je dejal voditelj Severne lige Umberto Bossi, potem ko se je včeraj srečal s premierjem Silviom Berlusconi-jem. Bossi je sicer Berlusconiju potrdil lojalno sodelovanje v vladi, ostaja pa vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo desna sredina v drugem krogu krajevnih volitev v Milanu dokončno poražena. Na 6. strani kobilarna lipica - Odprli Lipikum - muzej lipicanca Lipica bogatejša za muzej, kakršnega v Sloveniji še ni bilo LIPICA - Kobilarna Lipica (KL) je bogatejša za enega najbolj sodobnih muzejev v Sloveniji. Poimenovali so ga Lipikum - muzej lipicanca. Gre za drugačen muzej, kot smo jih vajeni, saj vstopimo v temen prostor, iz katerega izstopajo konjska okostja. Nad stopniščem se pne poslikana stena z mitološkimi podobami in ogledalom, nekaj korakov stran pa stoji steklena pregrada, popisana z imeni šestih linij plemenskih žrebcev, na katerih po moški strani temelji lipicanec. Muzej sta odprla direktor KL Tomi Rumpf in ministrica za kulturo Majda Širca. Na 3. strani 2 Četrtek, 19. maja 2011 ALPE-JADRAN / odlikovanja Danilo Türk bralna značka - Že dolgo tudi na slovenskih vrtcih in šolah v Furlaniji-Julijski krajini Sklepne prireditve bodo od prihodnjega tedna do začetka j unija Zij 24. maja v Boljuncu, 9. junija v Gorici - Priznanja za mlade bralce TRST - Projekt Bralne značke (BZ) že dolgo in polno živi tudi na slovenskih šolah v Italiji. Letos bo Bralna značka v FJK potekala od 24. maja do 9. junija. Letni program vzgoje za bralno - literarno pismenost oblikujejo vrtci, osnovne in nižje srednje šole same in v njem vzgojitelji in učitelji ter profesorji slovenščine upoštevajo specifiko posameznih vrtcev in šol. Društvo Bralna značka Slovenije pa kot strokovni sogovornik že med samim šolskim letom nudi dodatne pobude, med katerimi po začetku bralnega šolskega leta sredi septembra gotovo izstopa strokovni posvet za mentorje in katerega so se lani oktobra v Ljubljani udeležile tudi učiteljice ter profesorice nižjih srednjih šol s Tržaškega. Slikanica za prvošolca - je projekt, s katerim BZ poklanja darilo - knjigo otrokom, razredom in šolam ob vstopu v šolo in v svet branja. Letošnje darilo, knjigo Pravljica o vetru, ki jo je davnega leta 1954 ilustriral proseški likovni umetnik, ki že dolga leta živi in ustvarja v ZDA, Bogdan Grom, bodo v novem ponatisu te knjige prejeli bodoči prvošolci in njihove mentorice ter šolske knjižnice ob začetku prihodnjega šolskega leta. Zlati bralci, vsi tisti učenci tretjih razredov nižjih srednjih šol, ki so bili prejemniki priznanja BZ vsa svoja šolska leta, pa bodo v dar prejeli knjigo Cesar in roža Bine Štampe Zmavc, ki je bila za leto 2009 nagrajena s priznanjem večer-nica, prav včeraj pa tudi z nagrado de-setnica. V zadnjih majskih dneh in v začetku junija pa se bodo pred iztekom letošnjega šolskega leta zvrstile sklepne prireditve za vrtce, osnovne in nižje srednje šole od Doline do Špetra. Na teh prireditvah bodo bralci prejeli priznanja, srečali pa se bodo tudi z literarnimi ustvarjalci in si ogledali gledališke predstave. Medtem ko bodo za otroke v vrtcih te dneve oblikovala ravnateljstva in vzgojiteljice, bodo učenci na vseh slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šolah v FJK - število njih se bliža trem tisočem - imeli v gosteh Marka Kravosa, Silvano Paletti, Toneta Partljiča, Slavka Pregla, Evo Škofič Maurer, Evelino Umek, Janjo Vidmar in Dima Zupana, in sicer na šestnajstih srečanjih z izbranimi pesniki in pisatelji. Med bralce bodo prišle v sklopu zaključnih prireditev tudi tri gledališke predstave s skupno šestimi uprizoritvami: Mehurčki Slovenskega stalnega gledališča Trst (v torek, 24. maja ob 10. uri v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu), Naočnik in Očalnik Posnetek z lanske sklepne prireditve na Opčinah kroma Gledališča Koper, Črkolandija Gregorja Čeča in Maje Gal Štromar. Sklepne prireditve koordinirata Manca Perko, strokovna sekretarka Društva Bralna značka Slovenije, in Andre- ja Duhovnik Antoni, pedagoška svetovalka Zavoda RS za šolstvo, ki se z vsemi sodelujočimi pri tem velikem projektu zavedata velike pozornosti, ki jo tej pobudi namenjata Ministrstvo za šolstvo in šport RS ter Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj s svojo podporo omogočata vsakoletno rast projekta Bralna značka v slovenskih vrtcih in šolah v Italiji. koroška - Dvojezični krajevni napisi Ostra kritika Avstrijske lige za človekove pravice na račun avstrijske manjšinske politike Barbara Helige:»Dogovor ne ustreza ne ADP, ne razsodbam ustavnega sodišča« DUNAJ/CELOVEC - Za Avstrijsko ligo za človekove pravice je kompromisna ureditev oz. dogovor o dvojezičnih tablah na južnem Koroškem, na katerega so pristali tudi predstavniki slovenske manjšine »nezadovoljiv«. Po mnenju predsednice te nevladne organizacije, ki pa ima v Avstriji določeno (politično in pravno) težo, dogovor namreč ne odgovarja ne Avstrijski državni pogodbi (ADP) kot tudi ne razsodbam ustavnega sodišča. Tako je predsednica Avstrijske lige za človekove pravice Barbara Helige ob predstavitvi poročila o stanju človekovih pravic v Avstriji v zvezi z dogovorom o ureditvi dvojezičnih napisih menila, da gre vsaj za rešitev, ki jo sprejemajo predstavniki slovenske narodne skupnosti, torej jo je s tega stališča treba vzeti na znanje. Z vidika človekovih pravic pa rešitev ni zadovoljiva, ker ni v soglasju ne z ADP, ne s smernicami, ki jih je določilo ustavno sodišče. Še enkrat več bo udejanjeno le tisto, kar je najbolj nujno, je poudarila Barbara Helige, ki je odločno zavrnila tudi načrtovani referendum oz. povpraševanje Koroščev in Korošic sredi junija letos. Za takšne ukrep da nima nobenega razumevanja, kajti neizpodbitna dogma je, da ni mogoče večine spraševati o manjšinskih pravicah. Zato upa, da bo parlament povpraševanju prisodil tisto mesto, ki mu gre. Namreč nobeno, je še pristavila predsednica Avstrijske lige za človekove pravice. Iz političnih organizacij koroških Slovencev pa je včeraj bilo slišati, da so prejeli besedilo osnutka (ustavnega) zakona o dvojezičnih tablah in tudi o uradnem jeziku. Organizacije bodo besedilo zdaj skrbno preverile, toda že prva bežna ocena besedila baje potrjuje pravilnost ocene predsednice Avstrijske lige za človekove pravice, namreč da je uradna Avstrija pripravljena dati koroškim Slovencev (in tudi ostalim manjšinam) komaj to, kar je najbolj nujno in česar ne more zavrniti. Ivan Lukan LJUBLJANA - Predsednik Danilo Türk je z redom za zasluge včeraj odlikoval Mihaela Glavana, Zdravka Likarja in Ernesta Ružiča. Slavist Mihael Glavan je priznanje dobil za izjemen prispevek k promociji slovenske pisne kulturne dediščine doma in v tujini. Zdravko Likar je red za zasluge prejel za izjemno delo na področju naravne, kulturne in zgodovinske dediščine, za delo med Slovenci v Benečiji ter za zasluge pri ohranjanju vezi z zamejskimi Slovenci. Ernest Ružič je odlikovanje prejel za razvoj in ohranjanje Slovencev na Madžarskem in za ustvarjanje plodnih stikov in sodelovanja med Madžarsko in Slovenijo. Likar je odlikovanje posvetil prijateljem v Benečiji, ki je po njegovem najbolj trpinčen del slovenskega naroda, Ružič pa je opozoril na nadaljevanje boja za pravice Slovencev na Madžarskem in na avstrijskem Štajerskem, ki uživajo manj pravic kot Slovenci na avstrijskem Koroškem. Minister Roko Žarnic izstopil iz DeSUS LJUBLJANA - Minister za okolje in prostor Roko Žarnic je včeraj predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu ponudil nepreklicni izstop iz stranke. Erjavec je izstop sprejel. Žarnic je pojasnil, da so včeraj imeli sestanek ožjega vodstva stranke, na katerem so bili tudi poslanci. Po njegovih navedbah je beseda tekla o tem, kako naprej, ko je eden od članov, ki ga je nato Erjavec povzel, ugotovil, da je stranka neresna, če ima ministra v vladi. Po kratkem pogovoru naj bi jim Žarnic dejal, da ne želi biti moteči član in da nima problema izstopiti iz stranke. Prleki v Kopru KOPER - Danes in jutri bo Koper ponovno obiskal »Prleški cug«. Skoraj sto Prlekov bo v Ta-verni postavilo 16 stojnic, na katerih bodo razstavili in mimoidočim ponudili tipične prleške izdelke. Vse skupaj bo potekalo od danes dopoldne dalje. ljubljana - Nadaljevanje poti, ki se je začela s knjigo Imperij in nato z delom Multituda Antonio Negri za nove oblike sodelovanja Italijanski filozofje v Socialnem centru Rog med bralce pospremil tretji del trilogije z naslovom Skupno, ki je nastala v sodelovanju z ameriškim teoretikom Hardtom LJUBLJANA - Italijanski filozof Antonio Negri je včeraj v Socialnem centru Rog med bralce pospremil tretji del trilogije z naslovom Skupno. Knjiga je plod sodelovanja z ameriškim teoretikom Michaelom Hard-tom. Po Negrijevih besedah je knjiga Skupno nadaljevanje poti, ki sta jo z Hardtom začrtala med pisanjem knjige Imperij v 90. letih prejšnjega stoletja. V Imperiju sta želela pojasniti probleme novih oblik suverenosti, ki se porajajo na globalnem trgu, ter premisliti sile, ki globalni trg in nacionalne države določajo. Suverenost nacionalnih držav je v mednarodnem pravu razumljena kot skupek odnosov med državami, danes pa vemo, da je določena z globalnim trgom, je dejal Negri. To vprašanje sta s Hardtom ponovno odprla v knjigi Multituda s poudarkom na premisleku sprememb v naravi dela. Glo-balizacija je posledica krize produkcije in izgube nadzora nad njo, je prepričan Negri. Po njegovih besedah je intelektualno in kognitivno delo tisto, ki danes ustvarja presežno vrednost, zato lahko o današnjem času govorimo kot o kognitivnem kapitalizmu. Množico delavcev v tovarnah nadomešča množica ljudi, zaposlenih z intelektualnim delom. Multituda pomeni povezovanje in sodelovanje posameznikov za boljše pogoje dela. Današnji ljudje so in-dividualisti, kot Robinson Crusoe naseljujejo vsak svoj samotni otok, je ponazoril Negri. Prav na to predpostavko se opira zadnji del trilogije, knjiga Skupno. Delo je po Negrijevih besedah premislek novih oblik produktivnega dela, kajti ljudje obstajamo kot posamezniki, prav tako pa tudi v mrežah sodelovanja. Po hladni vojni med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike je neoliberalizem razdrl mreže sodelovanja, je prepričan Negri. Skupno, ki bi lahko obstajalo v mrežah, spletenih v sodelovanju, se na trgu privatizira. Kot skupno Negri razume vodo, zdravje, jezik, informacije in različna znanja. Zavzemam se za preseganje razlikovanja med socializmom in neoliberalizmom, kajti obe ideologiji danes določa kapital, je dejal Negri. Po njegovih besedah ideja skupnega predstavlja razmišljanje o možnostih novih MICHAEL HABm jpt^ «ilONIü h»iip.4 KSUPON SOKNPU UPKSli\IO KSUPON SOK« K5ÜN odnosov med bogastvom in človeško svobodo, med kapitalom in delom ljudmi, ki si jih kapital prisvaja. Globalizacija je izraz krize zahodnega modela in imperializma, ki je v 20. stoletju večkrat ranil človeštvo, je opozoril. Krizo parlamentarne politike lahko lju- Antonio Negri je včeraj v Socialnem centru Rog med bralce pospremil tretji del trilogije z naslovom Skupno dje kot državljani sveta premagamo z vključitvijo in sodelovanjem spregledanih družbenih slojev v politično življenje, je še dejal Negri. Pozval je k razmisleku o novih oblikah sodelovanja med ljudmi. Za slovenski prevod knjige, prvič ob- javljene leta 2009 v angleškem jeziku pri Harvard University Press, je poskrbel kolektiv Političnega laboratorija, ki je sodeloval tudi pri prevodih Imperija (2003) in Multitude (2005). Knjiga je izšla pri Študentski založbi. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 20. maja 2011 3 lipica - Kobilarna bogatejša za Lipikum - muzej lipicanca Muzej, kakršnega v Sloveniji še ni bilo Najlepši je zadnji del, ki predstavlja lipicanca v naravnem okolju sindikati - CGIL Zadolžitev za Treua na državni ravni LIPICA - Kobilarna Lipica (KL) je bogatejša za enega najbolj sodobnih muzejev v državi. Poimenovali so ga Li-pikum - muzej lipicanca. Gre za drugačen muzej, kot smo jih vajeni, saj vstopimo v temen prostor, iz katerega izstopajo konjska okostja. Nad stopniščem se pne poslikana stena z mitološkimi podobami in ogledalom, nekaj korakov stran pa stoji steklena pregrada, popisana z imeni šestih linij plemenskih žreb-cev, na katerih po moški strani temelji lipicanec. Na desni strani nestrpno čaka lipicanec, da se vzpnemo na njegov hrbet in poletimo v prostost. Po stenah pa vrsta podatkov, vezanih na nastanek in razvoj kobilarne. »Lipica res nekoliko drugače,« je bil navdušen direktor Tomi Rumpf, ki je muzej odprl skupaj z ministrico za kulturo Majdo Širca, »vendar z zgodbo o tem, kar Lipica v naravi resnično je. Muzej je interaktiven, zvočen, za obiskovalca nekaj posebnega, kar pri nas doslej še ni bilo videno.« Po besedah direktorja Goriškega muzeja Andreja Malniča avtorji zaslužijo vse čestitke za krasno in prepričljivo delo, »vendar kot klasičen muzealec pogrešam več predmetov. Muzej namreč delajo predmeti in zato naj bo to spodbuda, da bomo v prihodnje načrtno zbirali predmete v zvezi z Lipico in lipicancem. Sicer pa lepa popestritev za lipiško turistično ponudbo.« »Še en poskus zgodovinskega vrednotenja Lipice,« je menil urednik Primorskega utripa Franc Kranjc. »V prvem trenutku se mi je zdel prostor temen, vendar so potem zasvetile oči. V muzeju je veliko zgodovinskih podatkov o razvoju in rasti lipicanca, vsekakor pa dober poskus Lipice, da bi to vrednoto obiskalo še več turistov in seveda domačinov.« Znani slovenski fotograf Joco Žni-daršič pa ostaja zvest naravi. »Narava je narava in ni muzeja, ki bi jo lahko nadomestil. Videl sem ogromno tehničnih pripomočkov,« je povedal, »verjetno je to sodoben muzej, ampak na srečo sta Lipica in Kras še ohranjena in bomo tam bolj uživali. Za pravi vtis si bom moral zbirko ogledati v miru. Sicer pa, Bog varuj norveškega kralja in lipicance.« Zanimalo nas je tudi, kako so avtorji doživeli muzej sedaj, ko je postavljen in je vse na svojem mestu. Za avtorico prostorske zasnove razstave Sanjo Jurca Av-ci je najbolj uspel zaključek, »torej prostor, ki predstavi naravno okolje lipicanca. In to je pri pravi zgodbi tisto pravo. Namen je bil, da obiskovalec vstopa iz teme v svetlobo in potem v pravo Lipico. Prehajanje iz teme v svetlobo pa ponazarja tudi spreminjanje barve dlake lipicanca od rojstva do odraslosti.« Ste se naučili kaj novega o Lipici? »Da je Lipica zibelka lipicanca. Te konje sicer redijo tudi drugje po svetu, vendar na kraških tleh so križali kraške kobile z izbranimi konji od drugod.« Staša Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije je povedala, da si je muzej ogledala že pred odprtjem, ko v njem ni bilo še nikogar. »Najbolj sem uživala v zadnjem delu, kjer so zvoki in posnetki konja v naravi. Ta del namreč deluje na čustva človeka in to je najbolj važno.« Zadovoljna je bila tudi veleposlanica Kraljevine Norveške v Sloveniji Guro Katharina Helwig Vikor. Po- {10 let) zaščitni zakon: je tudi tvoj! / Volilne izkaznice { Po 8.členu zaščitnega zakona 1 za slovensko manjšino v Italiji J Muzej si je z zanimanjem ogledala tudi slovenska ministrica za kulturo Majda Širca kroma hvalila je izbrano lokacijo, v katero so postavili muzej - ta je namreč v stavbi stare depandanse, ki stoji v najstarejšem delu KL - in tudi samo postavitev. »Zelo je pomembno, da se otroci lahko dotaknejo razstavljenih predmetov, da se igrajo. Znano je, da se ljudje konj bojimo, tukaj pa se lahko nanj usedemo in ga doživimo. Muzej je zelo privlačen. Sedaj je treba poskrbeti le še za to, da ga bodo videli tudi obiskovalci.« Nekoliko nenavadno se sliši ime Li-pikum, zato nas je zanimalo, ali ima kak poseben pomen. »Pravo ime je Lipikum - muzej lipicanca. Beseda nastane iz besed Lipica in muzej, nima pa posebnega pomena, je pojasnila Staša Tome. »Želeli smo le poiskati ime, ki bi šlo v uho. Upam, da se bodo ljudje na Lipikum navadili.« V KL so že pred časom napovedali, da bo muzej poslej izhodiščna točka vodenih ogledov po kobilarni in bo pomembno prispeval k njeni sodobni predstavitvi. V okviru projekta so namreč pripravili tudi elaborate za prenovo vodenih ogledov, izdali nove tiskovine in izdelali označevalne table do sedaj obiskovalcem nedostopnih delov posestva, s pomočjo katerih bodo ti lahko Lipico spoznavali tudi sami. Muzej lipicanca je nastajal od leta 2005, finančno pa sta ga podprla Norveški finančni mehanizem in Ministrstvo za kulturo, ki sta zanj odštela 815.000 evrov. Dodajmo k povedanemu še to, da bo Lipica letos od Ministrstva za gospodarstvo prejela milijon evrov za prenovo vstopnega parka v kobilarno in ureditev historičnega jedra ter sredstva za prenovo turističnega hleva, v katerem bodo namestili sodobne bokse za konje in uredili streho. Irena Cunja Roberto Treu kroma RIM - Tržaški sindikalist Roberto Treu je v okviru vse-državnega sindikata CGIL dobil novo pomembno zadolžitev. Potem, ko je že bil tudi državni sekretar Fisac (kreditiranje in zavarovalništvo) in koordinator oddelka za mednarodne zadeve, so ga zdaj pri CGIL imenovali za vodjo oddelka za za finančne in kreditne zadeve na državni ravni. Glede na krizo, ki še vedno vpliva na mednarodne finančne trge, gre za pomembno zadolžitev. Kot so sporočili iz deželnega vodstva CGIL, si bo Roberto Treu na mednarodni ravni prizadeval za nova pravila pri finančnem poslovanju in za investicije, ki bi lahko omogočile ponovni zagon gospodarstva. Na državni ravni pa bo njegova glavna naloga v tem, da skuša glede na sedanje težave na področju kreditiranja iskati nove oblike za finančno podporo majhnih in srednjih podjetij. slovensko stalno gledališče - Od danes do nedelje v Trstu Muzikal Dekameron Na oder je delo postavil Boris Kobal, gre pa za koprodukcijo Mestnega gledališča ljubljanskega in SNG Nova Gorica TRST - Na odru SSG v Trstu bo od danes do nedelje zaživel muzikal oziroma človeška komedija po motivih novel Dekameron Giovannija Boccac-cia. Gre za glasbeno-gledališko predstavo, ki je nastala kot koprodukcija Mestnega gledališča ljubljanskega in SNG Nova Gorica. Uprizoritev je na oder postavil Boris Kobal, izvirno glasbo je s črpanjem iz različnih žanrov napisal skladatelj Milko Lazar, besedila songov pa je podpisal Matej Krajnc. Scenograf Miha Knific je postavil zgodbo v gledališko zakulisje z renesančnimi elementi, kostume si je zamislil Leo Kulaš, maske pa Branko Drekonja, avtorica koreografij je Jana Menger, oblikovalec svetlobe Samo Oblokar. Predstava bo v veliki dvorani SSG na sporedu danes ob 20.30 (redi A,T,F), jutri ob 20.30 (red B) in v nedeljo ob 16.00 (reda C, K). Vstopnice pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča je mogoče kupiti danes od 10. do 15.ure (brezplačna telefonska številka 800214302) . Dekameron je premiero doživel februarja v Mestnem gledališču ljubljanskem, od danes do nedelje pa si bodo muzikal lahko ogledali tudi gledalci v Trstu 4 Petek, 20. maja 2011 GOSPODARSTVO podjetja - V Ljubljani slovesno predali namenu novo proizvodno linijo Podjetje Julon korak naprej pri okolju prijazni proizvodnji Linijo Econyl sta »krstila« gospodarska ministra Darja Radič in Paolo Romani LJUBLJANA - V ljubljanskem podjetju Julon, katerega lastnik je družba Aquafil s Tridentinskega, so včeraj slovesno sprožili novo proizvodno linijo Econyl. Naložba je vredna več kot 17 milijonov evrov, država pa je zanjo prispevala 3,6 milijona evrov. Proizvodno linijo Econyl so razvili v Julonu, ki sicer že več let aktivno sodeluje v procesih poli-merizacije in proizvaja vlakna za talne obloge in oblačila skupine Aquafil. »Projekt Econyl odpira pot novi ideji o uporabnosti, taki, ki je sposobna ustvarjati dodano vrednost, ne le za okolje, ampak tudi za podjetje in njgo-ve stranke,« je povedal predsednik in pooblaščeni upravitelj skupini Aquafil Giulio Bonazzi. Po njegovih besedah je to rezultat »globokega prepričanja, ki je zorelo vrsto let, da namreč trajnost materialov ne sme biti le rezultat, temveč način razmišljanja in način bivanja. »To sovpada tudi z novim načinom poslovanja, ki je v celoti usmerjeno v uresničitev sanj o taki proizvodnji, ki ne bo ničesar vzela naravi, ampak bo celo pomagala okolju pri obnovi,« je dodal Bonazzi. O pomenu včerajšnjega dogodka v podjetju Julon priča tudi udeležba visokih predstavnikov obeha držav s slovensko ministrico za gospodarstvo Darjo Radič, italijanskim ministrom za gospodarski razvoj Paolom Romanijem in slovenskim oziroma italijanskim veleposlanikom v Rimu in Ljubljani Iztokom Mirošičem in Alessandrom Pietromarc-hijem, poleg drugih članov diplomatskega zbora v Ljubljani, predstavnikov slovenskih oblasti in italijanskih in slovenskih gospodarstvenikov. Nova proizvodna linija, ki omogoča pridobivanje primarne surovine za proizvajanje poliamida, prinaša po oceni ministrice za gospodarstvo Darje Radič tehnološki razvoj in kakovostna delovna mesta, prispevala pa bo tudi k višji dodani vrednosti v Sloveniji. Naložba je po besedah ministrice pomembna tudi zato, ker gre za italijansko-slovensko investicijo, kar še utrjuje sodelovanje med državama na področju gospodarstva. Italija je za Slovenijo sicer že danes zelo pomemben gospodarski partner, saj je njena druga največja trgovinska partnerica. Tudi na področju investicij je sodelovanje med državama že doslej zelo zgledno - Italija se po številu tujih neposrednih naložb v Sloveniji uvršča na četrto mesto. Kljub temu, da je sodelovanje med državama na gospodarskem področju danes že na visokem nivoju, pa Protagonisti včerajšnjega dogodka v Ljubljani (z leve): Giulio Bonazzi, Paolo Romani, Darja Radič, Edi Kraus in Anacleto Dal Moro obstaja veliko priložnosti za poglobitev, je prepričana ministrica. Danes je blagovna menjava usmerjena predvsem na sodelovanje Slovenije in severnega dela Italije, v prihodnje pa si Slovenija po njenih besedah želi razširiti sodelovanje na druge dele Italije. Ogromno priložnosti pa vidi tudi na področju skupnih vlaganj. Naložba v Julonu je dokaz, da je to mogoče, je dejala in menila, da tako v Sloveniji kot v Italiji obstajajo podjetja, ki znajo poiskati skupen interes, znajo skupaj ustvarjati investicije ter nove proizvode in storitve, s katerimi skupaj nastopajo na trgih. »To me še posebej veseli in želim, da bi bile tudi v prihodnje skupne investicije tej podobne, in da ne bi bile investicije, kjer gre za zaposlovanje nizko kvalificiranih delavcev,« je še poudarila Radičeva. Da je naložba v Julonu pomembna, je prepričan tudi minister Paolo Romani. Ob tem se je strinjal z ministrico Ra-dičevo, da sta državi pomembni trgovinski partnerici in da obstajajo priložnosti za investicije. Po besedah predsednika uprave Aquafila Giulia Bonazzija je med vidnejšimi uspehi italijanske družbe tudi nakup Julona. Julon namreč predstavlja odskočno desko za ostale tuje trge. Skupina Aquafil je lani po Bonazzijevih podatkih ustvarila 432 milijonov evrov prometa, potem ko je ta leto prej dosegel 330 milijonov evrov.(STA+VB) pogovor - Prvi mož Julona Edi Kraus Nov korak do neskončnega življenja izdelkov iz najlona LJUBLAJNA - Generalni direktor Julona Edi Kraus, sicr znani tržaški gospodarstvenik (in nekdanji košarkar) je na novinarski konferenci pred odprtjem nove linije pojasnil, da je projekt predvideval odprtje 45 novih delovnih mest. »To smo izpolnili, število smo celo povečali,« je poudaril in dodal, da je doslej ta obrat ustvaril okrog 60 novih delovnih mest, po pričakovanjih jih bodo odpirali tudi v prihodnje. Projekt po njegovih navedbah vsebuje veliko znanja, kapitala, časa, vanj so vložili tudi ogromno energije. »Econyl je začetek nove zgodbe,« je poudaril Kraus. Posebej za naš dnevnik pa je Edi Kraus povedal, da skupina Julon, ki jo vodi, v štirih obratih v Sloveniji (poleg ljubljanskega še v Celju, Senožečah in Ajdovščini) in enem na Hrvaškem (v Oro-slavju) zaposluje več kot tisoč ljudi. »S 45 novimi visoko tehnološkimi delovnimi mesti imamo zdaj v Ljubljani 550 zaposlenih,« nam je povedal Kraus, ki smo ga seveda povprašali tudi po poslovnih rezultatih. Povedal nam je, da so ljubljana - Na GZS Slovensko-italijanski gospodarski forum o poglobitvi sodelovanja LJUBLJANA - Italijanski minister za gospodarski razvoj Paolo Romani in njegova slovenska kolegica Darja Radič sta se po slovesnosti v podjetju Julon na Gospodarski zbornici Slovenije udeležila slovensko-italijanskega gospodarskega foruma, na katerem je sodelovalo okrog 80 predstavnikov iz politike in gospodarstva. Namen foruma je bil okrepiti gospodarske vezi med državama. Minister Romani je poudaril, da je Slovenija za Italijo pomemben partner, saj ima z njo blagovno menjavo, primerljivo s tisto, ki jo ustvari s Kitajsko in Indij, in da je veliko italijanskih podjetij zainteresiranih za vlaganje v Slovenijo. Minister priložnosti vidi na področju okolju prijazne energije, biotehnologije, gradbeništva in kmetijstva, vendar »je treba od besed preiti h konkretnim dejanjem«. Ob tem je spomnil, da je Italija velika porabnica energije, zato sodeluje pri projektih, kot je plinovod Južni tok. Romani je tudi povedal, da nekoliko zavida Sloveniji, ker se je odločila vztrajati pri jedrski energiji. Ministrica Radičeva je med drugim izpostavila, da Italija ostaja eden ključnih trgov za Slovenijo tudi v sodobnem globalizira-nem svetu, medtem ko je veleposlanik Iztok Mirošič pristavil, da »Italija ni samo soseda, je prijateljska država.« Blagovna menjava med državama je lani dosegla 5,7 milijarde evrov, od tega je Slovenija izvozila za 2,2 milijarde evrov, uvozila pa za 3,5 milijarde evrov. Direktor Centra za konkurenčnost pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti je ob tem opozoril, da je blagovna menjava neuravnotežena, ker je italijanski izvoz v Slovenijo znatno večji kot slovenski v Italijo. (STA) Uspeh deželnih vin na velikem mednarodnem sejmu v Londonu TRST - Na londonskem vinskem sejmu London International Wine Fair so vina iz Furlanije-Julijske krajine in še posebej friulano požela veliko pozornosti obiskovalcev in kupcev. Gre za eno najpomembnejših sejemskih prireditev za mednarodni trg vina, ki se je končala včeraj. Razstavljalci so prišli z vseh celin, v režiji deželne agencije za kmetijstvo Ersa pa se je iz FJK predstavilo devet vinarjev, medtem ko je imel Konzorcij za zaščito vin Collio-Kras svoj samostojen stand. Posebni prostori so bili posvečeni degustacijam izbora vin posameznih vinorodnih območij DOC iz naše dežele, ki so jih predstavljali njihovi zaščitni konzorciji. Kot je povedal direktor agencije Ersa Mirko Bellini, so bila posebne pozornosti deležna bela vina in med njimi friu-lano (nekdanji tokaj), ki je po zaslugi marketinga številnih proizvajalcev postal sinonim za Furlanijo-Julij-sko krajino in njeno vinsko proizvodnjo. Benetton kupil srbski Nitex TREVISO - Skupina Benetton je na javni dražbi za 3,01 milijona evrov kupila srbsko tekstilno podjetje Nitex. V skladu z dogovorom s srbsko agencijo za privatizacijo bo Benetton v podjetje v Nišu v prihodnjih štirih letih vložil 43 milijonov evrov in zaposlil 2700 ljudi. Od nakupa, s katerim se je Nitex rešil pred stečajem, si Benetton obeta 72 milijonov evrov prihodkov letno. Srbija bo k poslu primaknila z 9000 evrov za vsakega na novo zaposlenega delavca. EVRO 1,4265 $ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. maja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 19.5. 18.5. lani ustvarili 173 milijonov evrov dohodka iz poslovanja (leto prej ga je bilo za 137 milijonov) in več kot milijon evrov čistega dobička. »Glede na gospodarsko krizo, ki smo jo začutili že v začetku leta 2007, smo lani naredili ogromen skok, trend rasti pa se nadaljuje tudi letos, kot kažejo rezultati prvega četrtletja. Letošnji poslovni načrt predvideva zvišanje dohodka iz poslovanja na 180 milijonov evrov in ustrezno povečanje čistega dobička,« nam je povedal Edi Kraus in potrdil našo predpostavko, da so lastniki po letih krize gotovo zadovoljni z rezultati. Pomeni, da ste prišli iz krize prej, kot ste pričakovali? »Takoj ko smo začutili prve učinke krize, smo ukrepali. Zmanjšali smo število zaposlenih, avtomatizirali proizvodnjo, posodobili proizvodne linije in racionalizirali poslovanje. Hkrati smo povečali naložbe v ZDA, kar nam je pomagalo k izboljšanju rezultatov.« Kaj pomeni za vas nova proizvodna linija? »Na trgu bomo nabirali odpadne materiale, npr. ribiške mreže, tekstilije, ladijske vrvi in razne izdelke iz najlona oziroma poliamida, kar bomo mehansko obdelovali (v Ajdovščini), potem pa bo šel material na novo proizvodno linijo Econyl, kjer bo kemično predelan v našo osnovno surovino - kaprolaktam. Gre torej za okolju prijazen proizvodni proces. »Vsekakor. Naš končni cilj, ki ga želimo doseči v prihodnosti, je, da bi proizvodi iz poliamida imeli neskončno življenje in da torej ne bi onesnaževali okolja. Danes smo naredili korak naprej v tej smeri,« je naš pogovor sklenil Edi Kraus. (vb) Projekt Econyl daje trajnosti nov pomen Projekt je naredil prve korake v oktobru leta 2009, po dveh letih preučevanja, notranjih raziskav in razvoja v okviru skupine Aquafil. Temelji na napredni tehnologiji mehanske in kemične predelave odpadnega materiala v primarno surovino, ki jo je mogoče uporabiti za proizvodnjo polimerov, iz katerih se nato pridobivajo nova vlakna. Gre za konkurenčni proces, ki zagotavlja enako visoke standarde kakovosti kot tradicionalne proizvodne linije in ponuja možnosti neskončnega preoblikovanja odpadnega materiala, ne da bi bile pri tem okrnjene značilnosti končnega izdelka. ameriški dolar japonski jen 1,4265 116,83 1,4227 115,45 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2784 39,9413 64 1640 9,2542 39,9070 64 1000 ll lUlJjlVa l uuila danska krona rvritancKi ti int" 7,4577 0,88130 Ul, 1 VJVJVJ 7,4573 0,88065 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿il/^ NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.580,16 +0,15 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.602,14 2.368,81 +0,33 +0,25 S&P 500, New York 1.343,33 +0,20 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.341.98 7.358,23 5.955.99 +0,95 +0,75 +0,55 CAC 40, Pariz 4.027,74 +1,25 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.748,00 1.254,10 2.890,60 +0,66 +0,76 +0,81 Nikkei, Tokio 9.620,82 -0,43 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.172,56 23.163,38 2.859,74 +1,00 +0,66 -0,45 Sensex, Mubaj 18.141,40 +0,31 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 20. maja 2011 5 ŽARIŠČE Dobro in slabo sta pristojnost osebe Julijan Čavdek V mesecu maju sta se zvrstila dva dogodka, ki sta povezana z blaženim papežem Janezom Pavlom II. in s sedanjim Benediktom XVI. Slednji je 7. maja prišel na obisk v Oglej in se v baziliki srečal z delegati iz petnajstih škofij treh Be-nečij, ki se pripravljajo na drugi oglejski cerkveni zbor. Glede pokojnega Janeza Pavla II. pa, ob spominu na slovesno razglasitev blaženosti, je ravno v tem tednu potekala 15. obletnica njegovega pastoralnega obiska v Sloveniji. To pa je bil prvi papeški obisk pri Slovencih nasploh. V pričakovanju na prihod papeža Benedikta XVI. smo imeli verniki na voljo dva večja ekrana. Med pričakovanjem so na njih najprej predvajali zgodovino Ogleja, njegov vzpon in padec. Tik pred papeškim prihodom pa so se na obeh ekranih zvrstil posnetki pastoralnega obiska Janeza Pavla II. v Fur-laniji-Julijski krajini. Vsi trije dogodki so zadevali tudi nas Slovence, prvenstveno pa je šlo za potrditev v veri, kar je tudi glavni namen pa-peških obiskov. To pa ne gre jemati kot striktno versko oz. pobožno dejanje. Posredno gre za potrditev vseh tistih odgovornosti, ki jih kot kristjani nosimo v sodobni družbi, oz. gre za pričevanje, kako se evangelij dotakne prav vsake osebe, skupine in stvarnosti. Tudi tiste, ki zgleda ali je verskemu življenju in Cerkvi najbolj oddaljena, če ne celo nasprotna. Benedikt XVI. je ta vidik posebno poudaril, med njegovim sicer kratkim obiskom v Ogleju. Na tem simboličnem mestu je v prvem nagovoru najprej poudaril bogato duhovno tradicijo, ki izvira iz delovanja oglejskega patriarhata in njegovih svetlih mučeniških ter svetniških osebnosti. V notranjosti bazilike, pa je nagovoril številne škofe, duhovnike in laike na temo poklicanosti kristjana v današnji družbi, v pripravi na drugi oglejski cerkveni zbor, ki bo potekal od 13. do 15. aprila 2012. Od obeh govorov so mi še posebno ostale v spominu, ko je poudaril, da se je na družbene spremembe potrebno odzvati s pričevalno krščansko držo in biti »sposobni soočiti se z novimi kulturnimi izzivi v spoštljivem, konstruktivnem in zavestnem soočenju z vsemi subjekti, ki živijo v tej družbi.« Pri tem je spodbudil, da naj verniki posredujejo »s svojim načinom življenja tisti humanizem, ki ima svoje korenine zasajene v krščanstvu, usmerjeni v to, da bi skupaj z vsemi ljudmi dobre volje gradili bolj človeško, pravičnejše in bolj solidarno mesto.« Proti koncu pa je še priporočil, da »v novem rodu prebudite ljudi, ki bodo sposobni prevzeti neposredne odgovornosti v raznih družbenih okoljih, še posebej v politiki. To okolje bolj kot kdajkoli potrebuje ljudi, zlasti mlade, ki bodo sposobni graditi dobro življenje v korist in blagor vseh. Od te zavzetosti se namreč ne smejo odtegniti kristjani, ki so romarji proti nebesom, ki pa že tu spodaj doživljajo predokus večnosti.« Te spodbude sicer niso bile edine. Bile so še druge, ravno tako pomembne. Mogoče pa so te tiste, ki kristjane vabijo, da posredujejo sodobni družbi celostno podobo cerkvenega občestva. Saj je prav ta podoba večkrat prikazana v luči negativnih dogodkov, ki jih posredujejo mediji. To sicer ne prizadene samo Cerkev. Poudarek na negativnih novicah je splošen trend. Kakor tudi je verjetno res, da take vrste novice veliko bolj zanimajo ljudi, kot kaj drugega. Zato jim verjetno dajejo mediji tudi veliko več prostora in pozornosti. Tak primer je gotovo nov škandal, ki v teh dneh pretresa katoliško Cerkev v Italiji. Vsakdo, še posebno vernik, doživlja ta dogodek kot nov udarec in globoko žalost. Boleče je oskrunjenje mladoletnih s strani duhovnika, kot tudi oskrunjenje duhovniškega poklica. Isto velja tudi za finančno krizo mariborske škofije in še za marsikaj, kar se je zgodilo in se dogaja znotraj Cerkve. Podobno iskanje in opisovanje negativnih ali podlih dogodkov, ki so se ali naj bi se zgodili znotraj Cerkve ter preko njenih dostojanstvenikov večkrat opazimo tudi v razmišljanjih, ki jih občasno objavlja časnikar Go-razd Vesel, pa še kdo drug. Resničnih dejstev ne gre prikrivati in jih je potrebno priznati. Ravno blaženi papež Janez Pavel II. se ni skrival pred odgovornostjo Cerkve do napak, ki jih je storila v teku svoje dva-tisočletne zgodovine. Na številnih krajih je javno prosil odpuščanja in iskal poti sprave ter spodbujal sodelovanje za skupno dobro. Pošteno in pravično pa je upoštevati tudi vse tiste pozitivne strani, ki jih ni ravno malo. Težko bi se namreč Cerkev obdržala dve tisočletji, če bi se v njej dogajale same nepoštenosti in kriminal. Na to lepo opozarja sedanji papež Benedikt XVI., ko v svojih govorih na novo odkriva pričevanje apostolov, mučencev ter svetnikov, na katerih je nastala in še vedno živi Cerkev. Verniki in širša javnost so tako opozorjeni, da so pri vsaki osebi, skupnosti in širši družbi prisotne dobre in slabe oz. koristne in škodljive plati. Čemu je prav posvečati pozornost pa je odločitev, ki vsakega kliče h odgovornosti za boljši svet, ljudi in odnose. PISMA UREDNIŠTVU Ne čakaj na maj..... Te dni mi je objavljena vest v našem Primorskem dnevniku priklicala v spomin dogodek v petdesetih letih, ko sem bil še študent in sem pel v pevskem zboru Valentin Vodnik v Dolini. Dogodek, kakršnega nismo pričakovali, je očitno sodil v obdobje »hladne vojne« in nas v živo presenetil. V Dolini smo imeli dve pevski formaciji, in sicer: cerkveni mešani zbor in moški zbor Valentin Vodnik, ki je nastal ob zgodovinskem slovensko hrvaškem taboru V Dolini leta 1878. Nekateri pevci in zborovodja so dolga leta peli pri obeh zborih. Kot strela z jasnega je od domačega župnika, sicer prišleka, udarila med nas zapoved, da morajo pevci izbrati: ali petje na koru ali pri Vodniku. Še vedno živ mi je spomin na ugledne cerkvene starešine Josipa Čuka, Ignacija Oto, Ivana Štranja in druge mlajše, ki so od rane mladosti peli pri obeh zborih. Po nekajtedenskih razpravah je padla soglasna odločitev in izbira, ki jim je bila vsiljena. Vsi so ostali zvesti Vodniku, prvemu slovenskemu pesniku, duhovniku in ko je bilo treba tudi porod- ničaju. Zborovodja je še naprej ostal organist, ker bi lahko zaradi izbire zbora Vodnik bil ob delovno mesto. Vlogo pe-vovodje je nato sprejel prof. Sveto Grgič. Zgodba je poučna tudi za današnji čas in se nadaljuje. Edvin Švab KULINARIČNI KOTIČEK Krompirjeva juha s hrenovko Dolgočasen, vlažen mrzel nedeljski popoldan. Volit smo šli že zjutraj, čeprav sem že večkrat prisegel, da ne bom šel več, a kaj, ko je stara navada železna srajca. Od teh volitev si tako in tako ne obetam kaj prida. Ko boste prebrali te vrstice, bo najbrž marsikaj že bolj jasno. Pesimizem... Recept moram napisati danes, v nedeljo, ker bom prihodnji teden v Barceloni, vsaj nekaj prijetnega v tej sivini. Bi se morda spustil v neko katalonsko avanturo? Ne, raje ne. Morda nekaj španskega? Niti, ostal bom raje doma in si omislil nekaj bolj domačega. No, že imam. Spomnil sem se namreč, da je moj štiriletni vnuk prepričan oboževalec hrenovk, „wuerstel«, kot jih kliče on. Prejšnji teden si je privoščil priljubljeno pico s hrenovko, neprijazno nedeljsko popoldne pa me je prepričalo, da vam predlagam krompirjevo juho s hrenovkami, ki sem mi zdi prav primerna za mokro majsko večerjo. Pa tudi vse potrebno imam doma. Torej, potrebujemo: 300 g krompirja, 100 g korenja, 100 g graha (svežega ali zmrznjenega), 100 g sladke koruze (iz konzerve), malo čebulo, 50 g riža, 2 para hrenovk (bolše če niso piščančje), 2 žlici paradižnikove mezge, jušno kocko, oljčno olje, sol, poper, ščepec suhega timijana. Krompir olupimo in ga narežemo na kockice. Če imamo svež grah, in sedaj smo v polni sezoni, ga oluščimo, korenje ostrgamo in ga narežemo na drobne kocke, čebulo drobno sesekljamo. Najprej na olju prepražimo čebulo, nato dodamo še krompir, ki ga tudi prepražimo. Sedaj lahko dodamo koruzo, korenje, grah in paradižnikovo mezgo. Na hitro prepražimo in zalijemo s potrebno količino tople vode (približno tri četrt litra). Če bomo videli, da je zadeva pregosta lahko dolijemo še nekaj vode. Dodamo polovico jušne kocke in pustimo, da zavre. Ko juha zavre, vsujemo vanjo riž, poskusimo, če je dovolj slana in dodamo še timijan. Riž se po navadi kuha 1518 minut, odvisno od sorte, 3 minute, preden je riž skuhan, stresemo v juho še na kolobarje narezane hrenovke, ki se skuhajo takoj. Če vam je všeč, lahko v juho prilijete še nekaj žlic sladke ali še bolje kisle smetane, namesto riža pa lahko uporabite tudi testenine. Namesto hrenovk pa lahko vkuhate tudi kranjsko klobaso, seveda bo čas kuhanja v tem primeru daljši. Namesto graha pa lahko uporabite fižol. Skratka, sestavine so lahko najrazličnejše, odvisno pač od vaše domišljije. Dober tek! Ivan Fischer sežana - Mlada Vilenica Jutri podelitev kristalnih peres SEŽANA - Jutri se bo v amfi-teatru Kosovelovega doma v Sežani ob 16.uri pričela zaključna slovesnost letošnje 11. tradicionalne mednarodne otroške literarne nagrade Mlada Vilenica s podelitvijo kristalnih peres. Letos je namreč sodelovalo 320 učencev (v starosti od 7 do 10 let 81, 137 pa v starosti od 11 do 13 let ter 102 v starostni skupini od 14 do 15 let) iz 93 šol iz osmih držav (poleg Slovenije še iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Italije - vsi učenci in mentorji so s šol s slovenskim učnim jezikom), Makedonije, Republike Srbske, Slovaške in Srbije. V projektu je sodelovalo kar 150 mentorjev. Ob sprejemu učencev in razdelitvi zbornikov bo prisotne pozdravi- la vodja Mlade Vilenice Magdalena Svetina Terčon, sledilo pa bo literarno branje sodelujočih mladih piscev. Ob 17. uri pa bodo svečano podelili kristalna peresa v vsaki sodelujoči skupini. Po pozdravu predsednika KD Vi-lenica Vladimirja Mljača in predstavnika sežanske občine bo sledil še kulturni program z nastopom mladih pesnikov, zmagovalcev Literarnega festivala Cuiste (Utrip) iz Limericka na Irskem, šolskega pihalnega orkestra sežanske glasbene šole pod vodstvom Erika Žerjala in skupine za izrazni ples KD Jožeta Pahorja Mehki čevlji. Izvedbo Mlade Vilenice so omogočili Občina Sežana, Javna agencija za knjigo RS, Zadružna kraška banka Opčine in Banka Koper. (O.K.) zanimivosti - Pisanje Jutarnjega lista Skrivnosti trezorja v Titovi vili v Beogradu Vrhovni obrambni svet bivše Zvezne republike Jugoslavije je konec leta 1992 razpravljal o usodi 50 milijonov evrov vrednega blaga iz trezorja v stanovanjskem poslopju Josipa Broza Tita v Beogradu. Prepis pogovora med takratnima predsednikoma ZRJ in Srbije, Dobrico Čosičem in Slobo-danom Miloševičem, je sedaj objavil hrvaški Ju-tarnji list. Enega od avtorjev zloglasnega velikosrbske-ga memoranduma Čosiča, ki je bil takrat formalno nadrejen Miloševiču, je zanimalo, zakaj elitne enote jugoslovanske vojske, nekdanja Titova garda, stražijo vilo na Dedinju. Načelnik generalšta-ba takratne jugoslovanske vojske Života Panič mu je odgovoril, da stražijo "ogromno bogastvo". V kleti vile, ki je bila znana kot maršalova rezidenca, so namreč v trezorju za ogledalom hranili Titovo bogastvo, ki še danes buri domišljijo, je v sredo poročal hrvaški časnik. Gre za trezor, velik 60 kvadratnih metrov, v katerem sicer še danes hranijo dragocena arheološka in umetniška dela. V trezorju je bilo 4500 dragocenih eksponatov, med njimi Titove uniforme, njegova odlikovanja ter 106 vrednih daril, ki jih je prejel od svetovnih državnikov - npr. nepalski ščit z diamanti, egiptovska sfinga, ruska ikona iz 15. stoletja, sablja velikega otomanskega vezirja Sinan-paše ter Stalinov meč z 90 diamant. Po nekaterih izračunih je vrednost blaga okoli 50 milijonov evrov. Tito je imel v drugem nadstropju vile na De-dinju poleg tega "zlati kabinet", v katerem je bilo na stotine zlatnikov. Vstop v kabinet je bil strogo prepovedan in celo častniki vojaške obveščevalne službe so se izogibali pogledu na Titovo zlato, dodaja Jutarnji. Sicer pa verjetno nikoli ne bomo izvedeli, kaj vse je bilo dejansko skrito v trezorju ter kaj od tega je izginilo v času razpada Jugoslavije in kasneje, še piše časnik. Kot dodaja, to velja za vsaj za eno zlato palico, ki jo je Tito skupaj s kamnom z Lune prejel od ameriške vesoljske posadke Apolla. V nekdanjo Titovo rezidenco se je leta 1999 naselil Miloševič, potem ko so njegovo rezidenco porušili v bombnih napadih zveze Nato. Mi-loševič je vilo celo odkupil za vsega 2000 evrov, a so mu jo kasneje odvzeli. Srbske oblasti so nameravale poslopje kasneje uporabiti za namestitev tujih državnikov, ki pridejo na obisk v Beograd, a so to zamisel opustile, ko so ugotovile, da tuji gostje ne želijo spati v postelji, v kateri so prijeli Miloševiča. (STA) sdgz - Prijava dohodkov Pet tisočink dobrodelnim ustanovam Davkoplačevalci lahko dodelijo pet tisočink pri plačilu letošnjih davkov (IRPEF) neprofitnim ustanovam, ki so v posebnem seznamu Agencije za prihodke: glej www.agenziaentrate.it. Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) tudi letos opozarja svoje člane, da je možno ta znesek dodeliti nekaterim ustanovam, ki se v okviru manjšine pretežno ukvarjajo s socialnimi smotri. Obstajajo seveda še druge slovenske in krajevne priznane ustanove, kulturna, športna idr. društva, za katere se lahko dobi informacije pri ZSŠDI v Trstu tel. 040 635627 ali drugih manjšinskih organizacijah. Sledi seznam omenjenih ustanov, na katere opozarja SDGZ. V kolikor bi obstajale v našem krogu še druge dobrodelne ustanove jih SDGZ naproša, da pokličejo tajništvo SDGZ na tel. 0406724824. Hospice Adria Onlus, ul. Mazzini 46/1, 34132 Trst. D.št. 90093970326. Združenje prostovoljcev za pomoč težkim bolnikom. KRUT APS - Društvo za socialno promocijo, ul. Cicerone 8, 34133 Trst, tel. 040 3720062. D.št. 00836800326. Skrbi za aktivno udejstvova-nje članov na socialno-skrbstvenem in zdrav-stveno-izobraževalnem področju. Sklad Dorče Sardoč Fondazione, ul. Diaz 11, 34170 Gorica, tel.0481 32545. D.št. 91013840318. Štipendiranje slovenskih univerzitetnih študentov, dijakov Dvojezičnega centra v Špetru in podiplomski študij. Sklad Libero in Zora Polojaz - Fondazione Libero in Zora Polojaz, Trst, ul. Machiavelli 5, tel. 040 363434, www.fondazione-polojaz.org, epo-šta info@fondazione-polojaz.org. D.št. 01066900323. Razvoj medsebojnega spoznavanja in sodelovanja med Italijo in državami bivše Jugoslavije, preko socialnih, kulturnih idr. pobud za priseljence, štipendij za mlade. Sklad - Fondo Pro Universitari Sloveni Sergij Tončič, ul. XXX Ottobre 13, 34122 Trst, tel. 040365843, D.št. 80032290324. Podpira s štipendijami slovenske univerzitetne študente. VZS - CEO »Mitja Čuk« Onlus, Proseška 131-133, 34151 Opčine (TS), tel. 040 212289, 040 214335. D.št. 90036060326. Financiranje načrtov za socialno in zdravstveno oskrbo mladih in odraslih, ki jih bremeni začasna ali trajna ovira v razvoju. Zadružni center za socialno dejavnost -Centro Cooperativo Attivita sociali, ul. Ginna-stica 72 34142 Trst, tel. 040 573141. D.št. 00712520329. Socialna zadruga dejavna na so-cialno-skrbstvenem področju. 6 Četrtek, 19. maja 2011 ITALIJA / politika - Kandidat leve sredine naj bi mesto spremenil v »cigansko naselje« Bossi: Milana ne bomo prepustili norcu, kot je Pisapia Letta: Psovanje vgrajeno v DNK sedanje desne sredine - Vendola: Volitve prelomne tudi v državni politiki RIM - Včerajšnja vladna seja je Sil-viu Berlusconiju in Umbertu Bossiju nudila priložnost, da sta se srečala in pogovorila na štiri oči po hladu, ki je zavel med njima zaradi poraza v prvem krogu krajevnih volitev. Bossi je ob koncu enour-nega srečanja, na katerem sta sodelovala še gospodarski minister Giulio Tre-monti in minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calderoli, časnikarjem dejal, da je s pogovorom zadovoljen. »Vlada bo zdržala do konca, a potrebne so odločitve. Tudi mi smo naredili nekaj napak,« je dejal. Bossi je menil, da bo vlada v skladu z zahtevo predsednika republike šla po zaupnico v parlament. Ob tej priložnosti naj bi se predstavila tudi z novim projektom. Berlusconi je v pogovoru zagotovil, da bodo člani t. i. skupine odgovornih lojalno podprli vlado in da se bo vladna večina še razširila. »Ta vlada nima alternativ,« je zatrdil. Sicer pa je Bossi poudaril, da mora zdaj desna sredina zastaviti vse svoje sile za uspešen spopad z drugim krogom upravnih volitev. Za Severno lige je ključnega pomena Milan, kjer bo po besedah njenega voditelja naposled prevladala Morattijeva. »Milančani ne bodo zaupali svojega mesta skrajnežem. Severna liga se bo temu odločno postavila po robu. Milana ne bomo prepustili norcu, kot je Pisapia, ki ga hoče napolniti z ilegalnimi priseljenci in mošejami ter ga spremeniti v cigansko naselje,« je dejal. Bossijeve besede so takoj izzvale odgovor z levosredinskega brega. »Desna sredina se ni ničesar naučila. Še naprej misli, da bo pridobila zaupanje ljudi z blatenjem nasprotnikov. A prav primer Pi-sapie dokazuje, da ni tako, saj je v prvem krogu prehitel Morattijevo, kljub njenim nizkim udarcem,« je dejal načelnik Italije vrednot v senatu Felice Belisario. Ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini je skušala zadevo minimizirati, češ da se je Bossi po svoji navadi le nekoliko »duhovito« izrazil. Toda številka dve Demokratske stranke Enrico Letta je dejal, da je psovanje »vgrajeno v DNK« sedanje desne sredine. Načelnik demokratov v poslanski zbornici Dario Franceschini pa je pristavil, da je sedanja vladna večina v popolni zmedi. Prvi mož stranke Levica ekologija in svoboda Nichi Vendola je izrazil prepričanje, da bodo sedanje volitve prelomne tudi na državni politični ravni. Njegovo tezo pa je zavrnil obrambni minister Igna-zio La Russa, po katerem volilni izid v Milanu ne bo vplival na usodo vlade. Voditelj Severne lige Umberto Bossi po srečanju s premierjem Silviom Berlusconijem daje izjave predstavnikom tiska ansa parlament Homofobija med poslanci desne sredine RIM - Paola Concia, poslanka Demokratske stranke, ne bo v parlamentu poročevalka zakonskega predloga proti homofobiji. Včeraj je odstopila s tega mesta v poslanski komisij za pravosodje, ker so številni poslanci desne sredine in sredinske UDC zavrnili njen tretji predloženi osnutek. Leta je bil na las podoben besedilu liz-bonskega sporazuma na to temo, ki ga je italijanska vlada predsednika Berlusconija že sprejela leta 2008. Desna sredina in UDC nasprotujeta vsaki pravni zaščiti homoseksualcev, in to proti evropsko sprejetim normam. Mesto poročevalca je prevzel poslanec Ljudstva svobode Enrico Costa. Concia pa ni vrgla puške v koruzo. Napovedala je, da bo na razpravi v poslanski zbornici, 23. maja, predstavila svoj amandma kot poročevalka opozicije. V njem bo razširila pravno zaščito tudi na ostarele in ljudi s posebnimi potrebami. Prizadevanja Paole Concia sta že podprli ministrica za enake možnosti Mara Carfagna in poslanka Ljudstva svobode Alessandra Mussolini. pribezniki Včeraj zjutraj pred obalo Sicilije Tihotapci pognali v smrt tri Afričane: prisilili so jih, da so se vrgli v morje TRAPANI, LAMPEDUSA - Na obali Sicilije blizu Tra-panija je prišlo do nove tragedije priseljencev. V morju so namreč utonili trije Afričani, ki so upali na novo življenje na Stari celini. To se je zgodilo včeraj zjutraj v krutih okoliščinah. Dejansko so nesrečneže pognali v smrt tihotapci, ki so jih pripeljali s svojimi hitrimi čolni. Ko so bili nekaj sto metrov daleč od obale, so namreč prisilili vseh 17 pribežnikov na krovu, naj se vržejo v vodo, pa čeprav niso vsi znali plavati. Do obale v kraju Contrada Granitola nedaleč od Mazare del Vallo jih je potem dejansko priplavalo 14. Ti so sprožili alarm za pogrešanimi, katerih trupla je obalna straža kmalu našla. Medtem je včeraj po štirih dneh premora zajel Lampe-duso nov val priseljencev. Obalna straža je včeraj popolne priskočila na pomoč stari barki s približno 500 ljudi na krovu, ko se je nahajala kakih 16 milj od otoka. Že v noči na četrtek pa je do Lampeduse priplula ladja z 208 pribežniki. Med njimi so bili tudi 3 otroci in 23 žensk. Oblasti so jih pospremile v sprejemni center, kjer se je že poprej nahajalo 283 pribežnikov, polovica katerih iz Tunizije. Novi prišleci pa so povedali, da so v torek odpluli iz libijskega pristanišča Zuvara. Lampeduso je v sredo obiskal predsednik italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco. Pohvalil je prebivalce otoka zaradi gostoljubnosti, ki jo izkazujejo beguncem, sicer pa je »pokaral« Evropo, ki bi po njegovih besedah morala več narediti za te ljudi v stiski. tv - Vodstvo RAI ga je ukinilo Vittorio Sgarbi s svojim programom že prvi večer pogorel RIM - Znani umetnostni kritik, politik in protagonist številnih televizijskih pogovornih oddaj Vittorio Sgarbi je tokrat pogorel. V sredo si je prve oddaje njegovega televizij -skega programa »Ci tocca anche Vittorio Sgarbi ansa Sgarbi« po prvi mreži RAI ogledalo nekaj več kot dva milijona ali 8,27 odstotka vseh gledalcev, kar je za polovico manj od običajne gledanosti večernih programov po tej mreži. Zaradi tega je direkcija državne radiotelevizije včeraj sklenila, da oddajo ukine, in to sporazumno s samim Sgarbijem. »Namesto poročnega slavja je bil pogreb,« je poparjeni televizijski voditelj priznal na včerajšnji tiskovni konferenci. Po njegovem oddaja ni vžgala zaradi »kulturne višine« in zaradi prepočasnega ritma. Medtem pa se je Sgarbi že znašel v središču polemik. Najprej zato, ker mu bo RAI kljub vsemu izplačal bogat honorar. Poleg tega pa zato, ker je bil Sgarbi v svoji oddaji politično zelo pristranski v korist desne sredine. Sicer pa je njegovo oddajo v resnici vsilila vladna večina, češ da bo politično nekoliko uravnovesila RAI-eve sporede. črna kronika - Preiskava Šokantna sporočila župnika-pedofila, ki je zdaj za zapahi GENOVA -Župnik kraja Sestri Ponente blizu Genove Riccardo Seppia je od minulega petka v zaporu pod obtožbo, da je spolno zlorabljal mladoletne in da je razpečeval mamila. Kaže, da je z mamili tudi večkrat kupoval svoje mlade žrtve. Tako med drugim izhaja iz telefonskih prisluškovanj, ki so jih opravili ka-rabinjerji od lanskega oktobra dalje. »Dobro je, če ima 11 ali 12 let, a še bolje bi bilo, če bi jih imel 10,« je duhovnik prek sms nekoč sporočil zvodniku, na katerega se je v zadnjih mesecih lanskega leta večkrat obračal. Ko zvodnik nekega dne ni bil v stanju ugoditi njegovim zahtevam, pa mu je sporočil: »Ne moreš dobiti kake matere, ki ima fantka in ... potrebuje koko?« Genovski nadškof in predsednik italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco je včeraj ponovno obsodil zločine svojega podrejenega duhovnika. »Naša bolečina je toliko večja, ker je nepričakovana, saj nič nam ni dalo sumiti, da bi se kaj takšnega dogajalo,« je dejal Bagnasco. Riccardo Seppia ansa Tremonti: Omejiti davčne sankcije RIM - Davčne sankcije je treba omiliti. Tako je včeraj poudaril italijanski gospodarski minister Giulio Tremonti na proslavi ob 10-letnici davčnih agencij. Po njegovem mnenju je treba davčni pritisk in zahteve po takojšnjem izplačevanju davščin omejiti, kar pa ni naloga upravnih organov temveč zakonodajalca. Potrebno bi bilo tudi preurediti izračunavanje davčnih sankcij, saj ni pri tem znano, ali so zaračunane obresti na neplačane davščine ali pa so to nove sankcije. Ponovil je tudi, da bi bilo treba zajeziti davčno utajo. Predsednik sodišča v Imperii v hišnem priporu IMPERIA - Predsednik sodišča v Imperii Gianfranco Boccalatte je od včeraj v hišnem priporu pod obtožbo korupcije in sodelovanja z organiziranim kriminalom. Kaže, da je Boccalatte na lastno pest olajšal sodni položaj nekaterim pripadnikom mafijske organizacije 'ndragheta iz Kalabrije ter jim v raznih oblikah hodil na roko. V okviru preiskave so bili priprti tudi Boccalattejev šofer Giuseppe Fasolo ter dva mafijca. Tako je včeraj odredil preiskovalni sodnik iz Turina. Po nekaterih virih naj bi Boccalatte že dalj časa delal podobne usluge mafijcem, in to v zameno za denar in razne protiusluge. George Clooney naj bi zapuščal Elisabetto Canalis NEW YORK - Filmski zvezdnik George Clooney bi rad zapustil italijansko subretko Elisabetto Canalis, a ne ve, kako naj bi ji to povedal. Tako je mogoče prebrati na ameriški spletni strani E! Online, specializirani za »gossip«. Clooney naj bi se Elisabette naveličal tudi zato, ker je vedno napeta in negotova, še zlasti v družbi njegovih prijateljev. Ameriški igralec je minulega 6. maja praznoval srečanje z Abrahamom v neki restavraciji v Beverly Hillsu. Spletna stran E! Online piše, da je pošteno pogledal v kozarec, tako da so se mnogi spraševali, kako to, da je Canaliso-va še z njim. Petek, 20. maja 2011 ~J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu volitve - Kampanja za odločilni drugi krog Cosolini pisal tržaškim trgovcem Antonione razmišlja o povezavah Kandidat desne sredine snuje dogovor z UDC, FLI in Ligo, Bandelli vse bolj daleč Medtem ko se Roberto Antonione v teh urah ukvarja z izrazito političnimi vprašanji (volilne povezave), je Roberto Cosolini včeraj obravnaval problem trgovin in trgovskih centrov. V pismu trgovcem se obvezuje, da si bo v primeru izvolitve prizadeval za oživitev središča Trsta, kjer vse več trgovskih obratov zapira. A začnimo z Antonionejem. Županski kandidat Ljudstva svobode je na tem, da sklene volilno zavezništvo s Severno ligo, UDC in FLI Gian-franca Finija. Za takšno zavezništvo se ogreva tudi predsednik deželnega odbora Renzo Tondo, medtem ko bi hotel vplivni furlanski senator Fer-ruccio Saro v Antonionejevo zavezništvo vključiti tudi Franca Bandelli-ja. To pa bo zelo problematično, saj se Bandelli nagiba k »nevtralnemu stališču«, kar pomeni, da bo svojim volilvkam in volivcem prepustil svobodno izbiro. To bi objektivno pomagalo kandidatu leve sredine, čeprav je balotaža nekaj povsem drugega od prvega volilnega kroga. Ligaši so na srečanju znova pozvali Anto-nioneja, naj svoj program »nadgradi« z obvezami po večji zaščiti »pravovernih« Tržačanov. Cosolini ne nasprotuje nedeljskemu odprtju trgovin, stvar pa bi bilo treba primerno in pravično urediti. Uslužbencem trgovskih obratov je treba zajamčiti vse pravice (zlasti pravico do tedenskih počitkov), treba pa je tudi preprečiti »beg« kupcev v Slovenijo, kjer so veliki trgovski centri odprti ob nedeljah in praznikih. Za središče Trsta in mestne četrti je bistveno, da se ohranijo trgovski obrati, kavarne in obrtne delavnice, ki pomenijo življenje za ta območja ter za njihove prebivalce. V Ljudstvu svobode vsekakor vztrajajo na stališču, da je Cosolini-jeva koalicija preveč heterogena in raznolika za učinkovito upravljanje Trsta. Tako razmišlja tudi aktualni župan Roberto Dipiazza, ki je An-tonioneja včeraj pospremil pri ogledu mestnih muzejev. Cosolini bo danes pri Sv. Jakobu začel svoj drugi oziroma tretji krog obiskov mestnih četrti. črna kronika Roberto Antonione računa na nove povezave kroma Roberto Cosolini zaupa volivcem leve sredine kroma občinske volitve - Kandidat Zveze levice Iztok Furlanič Izvoljen, če zmaga Cosolini Velik osebni uspeh ni bil dovolj za izvolitev v prvem krogu - Poziv: v balotaži na volitve! Pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je na tržaških občinskih volitvah na listi Zveze levice prejel 375preferenc, kar 212 več kot pred petimi leti, kljub temu pa tvega, da ga v novem mandatu ne bo v občinskem svetu. Kako ocenjujete izide volitev? Zadovoljen sem z osebnim uspehom, ne pa z uspehom stranke. Koliko ste pričakovali? Na občini 4 odstotke, na pokrajini pa vsaj 6 odstotkov. Koliko ste pa dosegli? Na občini 3,1 odstotka, na pokrajini pa 4,8. Zakaj niste dosegli tega, kar ste pričakovali? Mediji niso o nas poročali ali so nas celo cenzurirali, razen redkih izjem. Primorski dnevnik sodi med te izjeme. Ali ste opravili volilno kampanjo? Seveda. Investirali smo vanjo pač to, kar smo zmogli. Iztok Furlanič kroma Koliko vas je stala? Vključno s tem, kar bomo potrošili za drugi krog, ne bomo presegli 9 tisoč evrov. Pri nas velja pravilo, da krijeta stranki stroške vseh kandidatov, razen redkih izjem. Tri prometne nesreče brez hujših posledic Ulica Fiume je bila včeraj nekaj pred 9. uro prizorišče prometne nesreče med motorjem znamke suzuki in avtomobilom fiat panda. Voznik motorja M.M. se je resneje poškodoval, osebje službe 118 ga je takoj odpeljalo v katinarsko bolnišnico. 30-letnik je utrpel poškodbe oprsja in hrbtenice. Eno vretence se je zlomilo, zato so ga morali zdravniki operirati, mladenič pa ni v smrtni nevarnosti. Do nesreče je prišlo pri hišni številki 172. Na kraju nesreče je bila dejavna tržaška občinska policija. Morali so odstraniti poškodovani vozili, zaradi česa se je ustvaril prometni zastoj. Ob 13. uri se je podobna prometna nesreča pripetila na Ulici Carducci v višini bara Moderno. 50-letnega A.B., voznika motornega kolesa vespa, so z rešil-cem odpeljali na katinarsko bolnišnico zaradi hujše poškodbe noge, ni pa v smrtni nevarnosti. Nesreča je povzročila prometni zastoj, saj se ob tisti uri vsi odpravljajo iz službe na kosilo. (and) Mladoletnika kradla in kvarila občinske stavbe V sredo popoldne je mobilni oddelek tržaške kvesture prijavil pristojnim sodnim organom mladoletnika D.M. iz Trsta, ki je ukradel gorsko kolo v vrednosti 3 tisoč evrov. Prijatelj lastnika je mladeniča opazil in poklical policijo, ki ga je prijavila in nato izročila staršem. Mladoletnika je policija že prej poznala. Kolo so vrnili lastniku. V noči na četrtek je isti oddelek prijavil pristojnim sodnim organom tržaškega mladoletnika M.P., ki je zaradi nepojasnjenih razlogov razbil šipo občinskega lokala na Velikem trgu. Mladeniča sta spremljala dva prijatelja, ki pa nista bila vpletena v dogodek. Očividec je poklical policijo, ki je mladoletnika izročila staršem. furlanska c. Devet ur zaprta cesta zaradi goriva V noči na sredo se je po Furlanski cesti razlilo dizelsko gorivo tovornjaka Iveco, ki je iz kraja Terracina v Trst prevažal sadje in zelenjavo. Voznik iz Sabaudie je, preden bi zavozil na Furlansko cesto, ročno pognal črpalko, ki pretaka gorivo iz enega rezervoarja v drugega. Ko se je rezervoar napolnil, je raztreseni 38-letnik pozabil ugasniti črpalko. Gorivo je začelo puščati in je pustilo oljnato sled od hišne številke 122 na Furlanski cesti (veliko pred svetilnikom) tja do trga Liberta pri železniški postaji. Nekatere delavce mestne policije so sredi noči zbudili, da bi sodelavcem, gasilcem in osebju Acegas priskočili na pomoč pri čiščenju cestišča. Cesta je bila zato zaprta dolgih 9 ur. Zaradi dolge sledi goriva sta v Ulici Udine dve motorni kolesi zdrsnili, na srečo ni bilo hujših posledic za voznike. APrimorski ~ dnevnik VOLITVE 2O1 1 Koliko ste vi osebno potrošili? Nič evrov! Neverjetno! Nisem pripravil nobenega plakata z mojim obrazom, in tudi drugi kandidati so tako ravnali. Ali gre nižje število glasov pripisati tej skromnosti? Ne. Naša stranka je - v odstotkih -nesporno prva kar se tiče preferenčnih glasov: na občini smo prejeli 2.500 glasov, oddanih pa je bilo kar 1.234 preferenc. Pomeni, da je 50 odstotkov naših volivcev izrazilo preferenco, kar kaže, da so prepričano glasovali za kandidate in nagradili njihovo delo na ozemlju. Vi ste več kot podvojili število preferenc, kar pa vsaj doslej ni dovolj za izvolitev. To je paradoks. Pred petimi leti sem bil s 163 preferencami izvoljen že v prvem krogu, sedaj pa sem kljub 375 preferencam odvisen od uspeha levosredinske večine. Če zmaga Cosolini, boste izvoljeni? To gotovo! Kam so se porazgubili strankini glasovi izpred petih let? Plačali smo davek prisotnosti liste LES, nekateri naši nekdanji volivci pa so se odločili za protestni glas in podprli Gril-lovo listo. Kakšne možnosti ima Cosolini, da postane župan? Konkretne! Politika ni matematika. Matematika pravi, da je desna sredina zbrala v prvem krogu 46 odstotkov glasov, mi pa 41 odstotkov. V resnici mi štartamo z 41 odstotki združene leve sredine, desna sredina pa s 28 odstotki, ki jih je zbral Antonione. Kajti nikjer ne piše, da bi se lahko desna sredina po dveh letih pričkanja v enem tednu ze-dinila. To bi bila le politična domena z enim samim namenom. Katerim? Delitvijo stolčkov! Kaj boste vi sedaj storili? Na vse možne načine bomo podpri tako Basso Poropat kot Cosolinija. Naše zavezništvo je vezano na skupni program, h kateremu je pripomogla tudi Zveza levice. Zato bomo lojalno še naprej podpirali naša skupna kandidata. Bodo šli vaši volivci na volišča? Povabili smo jih, in jih še bomo, naj gredo množično na volišča. Saj edino tako se bo lahko to mesto spremenilo. M.K. volitve@primorski.eu Prihodnji teden bomo v uredništvu gostili Mario Te-reso Bassa Poropat in Gior-gia Reta, ki se potegujeta za Pokrajino Trst, in županska kandidata Roberta Antonio-neja ter Roberta Cosolinija. Bi jim radi postavili kako vprašanje? Do nedelje, 22. maja, imate čas, da nam jih posredujete na spletni naslov volitve@primorski.eu. Izbrali bomo najboljša in jih postavili kandidatom! Županska kandidata o ezulskem vprašanju V Trstu bije tudi istrsko-dalmatinsko srce, to je naslov današnjega soočenja med Robertom Cosolinijem in Robertom Antonionejem. Soočenje v hotelu Savoia (začetek ob 17. uri) prireja Zveza istrskih in dalmatinskih združenj, ki ji predseduje Renzo Codarin. Debato med kandidatoma bo vodil novinar Umberto Bo- Cosolini pri Stari mitnici in pri Sv. Jakobu Roberto Cosolini se bo danes ob 10. uri srečal s prebivalci Stare mitnice, ob 11.30 pa bo v kavarni Verdi na istoimenskem trgu govoril o problemih tržaškega zdravstva. Zvečer bo županski kandidat leve sredine obiskal Sv. Jakob in svoj obisk približno ob 19.30 končal z aperitivom v tamkajšnjemu baru Sportivo. Dvojni popravek V včerajšnji članek o rajonskih svetih sta se pritihotapili dve napaki. Zvezo levice smo po eni strani prikrajšali za rajonskega svetnika na Zahodnem Krasu Mitjo Košuta, ki ni svetnik DS, po drugi pa smo poenajsterili število njenih izvoljenih svetnikov. Le-teh je sedem, ne pa 77. Za napaki se opravičujemo. sv. jakob Osleparil starko Pri Sv. Jakobu je včeraj zjutraj 40-letnik osleparil staro žensko. Približal se ji je z avtomobilom in dejal, da pozna njenega nečaka, ki naj bi ravnokar v njegovi trgovini kupil oblačila za 4.400 evrov. Starki je povedal, da mu je nečak rekel, naj se obrne nanjo, ki mu bo račun plačala. Sam pa naj bi popoldne šel k teti po obleke in ji vrnil denar. Stara gospa je tako šla po denar v banko, slepar jo je počakal zunaj, češ da bo poiskal parkirišče. Ko je starka zaključila operacijo v banki, mu je izročila 4.400 evrov. Goljuf je nato »telefoniral« nečaku in starki rekel, da se je vse z njim zmenil. Popoldan je prizadeta gospa telefonirala nečaku in svakinji, ki pa nista poznala zgodbe o oblačilih in sta se zavedla goljufije. Kvestura poziva vse občane, predvsem starejše, naj ne nasedajo, ob neobičajnih dogodkih pa naj takoj pokličejo 113. 8 Petek, 20. maja 2011 TRST / kultura - 12. obmejna srečanja v znamenju pokojnega pisatelja Forum Tomizza je kot Orient Express Tržaški del bo potekal v prestižni Palači Economo - V Kopru tudi Rade Šerbedžija • •• Forum Tomizza je kot legendarni vlak Orient Express in že dvanajsto leto pelje po evropskih tračnicah: na njem sedi preko petsto ljudi, ki je ob taki ali drugačni priložnosti sodelovalo na obmejnih srečanjih v znamenju pokojnega pisatelja Fulvia Tomizze. »Železniško« prispodobo je na včerajšnji tiskovni konferenci uporabil Milan Rakovac, med pobudniki in organizatorji srečanj, ki vsako leto potekajo med Trstom, Koprom in Umagom. Tržaški del je v režiji Skupine-Gruppo 85, ob sodelovanju nadzorništva za kulturno dediščino Furlanije-Julijske krajine, Krožka Istria in Slovenskega kluba ter ob podpori Sklada Libero in Zora Poljaz. Nekatere spremljevalne pobude so stekle že v prejšnjih dneh, jutri pa bo na sporedu nov dvourni sprehod po sledeh Fulvia Tomizze; zbirališče ob 16.30 pred stolnico sv. Justa. V ponedeljek se dogajanje seli v Palačo Economo (Trg Liberta 7), natančneje v razkošni salon Piemontese, ki ga je za to priložnost odstopilo deželno nadzorništvo za kulturno dediščino. Kot je na včerajšnji predstavitvi pojasnil vodja tega perifernega organa kulturnega ministrstva Luca Ca-burlotto, se mu je zdelo povsem naravno odpreti vrata državne institucije taki prireditvi, ki povezuje različne jezike in kulture. »V tem zadnjem letu, kar sem v Trstu, pa sem spoznal, da se stvari, ki se mi zdijo normalne, marsikomu zdijo revolucionarne ... « V ponedeljek ob 17.30 bo v Palači Economo okrogla miza o slovanizmih in različnih etničnih skupinah v romanih Ful-via Tomizze (sodelujeta Ante Brala in Pa-trizia Vascotto), v sredo, 25. maja, pa bo ob 15.30 na sporedu uvodni del simpozija Ni meja je. Debato bo vodil Pierluigi Sa-batti, udeležili pa se je bodo številni predavatelji. Predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto je izpostavila zlasti Norino Bo-gatec z inštituta SLORI, nekdanjega hrvaškega ambasadorja Draga Kraljeviča in En-rica Mario Miliča, ki bo predstavil svojo čezmejno življenjsko izkušnjo. Ob 21. uri bo v Hiši glasbe »literarni koncert« Arti-stra, v katerem se glasba Maria Fragiaco-ma prepleta s Tomizzevimi odlomki, ki jih bo podajala Agnese Ermacora. Koprski del foruma je predstavila Irena Urbič in ob jutranjem simpoziju izpostavila zlasti voden sprehod po koprskih sledeh Fulvia Tomizze in večerni Artistra, ki ga bodo sooblikovali Rade Šerbedžija in njegovi gostje. Forum se bo v petek zaključil v Uma-gu, kjer bodo med drugim razglasili zmagovalca mednarodnega natečaja Lapis Hi-striae. Med kratkimi zgodbami, ki bodo vključene v antologijo, bo tudi ena izpod peresa tržaškega avtorja Marka Sosiča. (pd) Posnetek z včerajšnje tiskovne konference v tržaški kavarni Tommaseo kroma izlet - Podporno društvo Rojan v sodelovanju s krožkom Krut Skozi čudovito pokrajino, zgodovino in kulturo Istre V nedeljo, 8. maja je poln avtobus odpeljal na vsakoletni spomladanski izlet, ki ga Podporno društvo Rojan prireja v sodelovanju s krožkom Krut. Vožnja preko Škofij, mimo Ku-beda, Sočerge in Buzeta je nudila izletnikom poglede na slikovito pokrajino mimo Kraškega roba, poraslo z bujnim grmičevjem in drevjem, kjer se srečujeta sivo apnenčasti svet in rjavkasti fliš. Prvi postanek je bil v Be-ramu, rojstni vasi Vladimirja Gorta-na. Tu so se izletniki povzpeli na grič ob vasi, kjer je bil leta 1953 postavljen spomenik Gortanu, ki je bil v Pulju obsojen in 17. oktobra leta 1929 usmrčen kot prva žrtev fašističnega terorja na istrskih tleh in simbolizira razsežnost in enotnost upora Slovencev in Hrvatov proti fašizmu na območju nekdanje Julijske krajine po prvi svetovni vojni. O vsem tem in širše podani zgodovini Istre je izletnikom spregovoril gospod Benčič, ki je Gortana poznal in ga kot mali fantič občudoval. Po globoko doživetem poklonu vsem, Izlet v Istro bo vsem ostal v lepem spominu ki so s svojimi življenji plačali svojo vero v pravičnejši in boljši svet, so se izletniki zapeljali do Pazina, mesta, ki je danes živahen administrativni center istrskega polotoka, je pa tudi zgodovinski in geografski center Istre. Ob izčrpni razlagi krajevne vodičke zahodni kras - Zahtevna naloga za novoizvoljeni rajonski svet Križ v primežu prometa Dipiazza ni držal obljube glede enosmerne ceste do obale - Vse več divjih parkirišč Promet v Križu postaja iz dneva v dan vse bolj neznosen. Nekaj so za to krivi domačini, ki se z avtomobilom vozijo do kavarne in trgovine, v glavnem pa gre za tranzitni promet med obalno in pokrajinsko cesto. Vse bolj pereč problem so tudi parkirišča, ki jih v vasi enostavno ni dovolj. Pred nekaj meseci je župan Roberto Dipiazza obljubil uvedbo enosmerne vožnje na cesti, ki povezuje vas z obalno cesto. Obljube ni držal, sprememba prometnega režima pa najbrž ne bi rešila naraščajočega prometnega kaosa. Spremeniti bi se morala miselnost ljudi, okrog vasi pa bi morali urediti tolikokrat načrtovana parkirišča, za kar bi bil potreben celovit dogovor med občinsko upravo in kriško srenjo, ki je lastnica teh zemljišč. V Križu pričakujejo, da bo to vprašanje eno prednostnih nalog Kriška Kržada je v zadnjem času postala eno samo veliko parkirišče novoizvoljenega zahodnokraškega rajonskega sveta. Dosedanji predsednik Bruno Rupel je glede tega večkrat posegel pri Občini, ki je med petletnim županovanjem Di-piazze postavila v vasi edino nekaj tabel in smerokazov in še te samo v italijanščini. so si udeleženci izleta ogledali najprej cerkev Sv.Nikolaja, bogato poslikano z monumentalnimi freskami. Na zgradbi so jasno vidne arhitekturne spremembe, ki jih je v teku stoletij doživljala. Sledil je sprehod do mestnega gradu - kaštela in ogled tamkajšnjega z različnimi eksponati bogatega etnografskega muzeja Istre, mestnega muzeja in zbirke istrskih zvonov. Kosilo na odprti hotelski terasi s čudovitim razgledom na stari del mesta in širšo okolico, z izborom tipičnih istrskih jedi, je dalo izletu še poseben pečat. Popoldne je poteklo ob prijetni vožnji do Plomina in naprej vzdolž vzhodne obale polotoka z bujno vegetacijo in spektakularnimi pogledi na otok Cres, do Moščeniške Drage, ki se ponaša z dvema kilometroma bleščeče prodnate plaže in Učko v ozadju. Pot je vodila še naprej do Opatije, izrazito turističnega centra še iz časov avstroogrske monarhije, s številnimi hoteli, vilami in poletnimi hišami ter znano obalno sprehajalno stezo Lungomare. Med drugim je skupina obiskala tudi vilo An-giolina, ki slovi kot ena najlepših in v kateri so v teku dela za postavitev krajevnega muzeja. S tem obiskom je bil program izleta izčrpan, sledil je še povratek skozi tunel Učka preko Buzeta proti Trstu. prej do novice www.primorski.eu1 Kočevske novice Učenci 3. in 4. razredov openskega didakticnega ravnateljstva osnovnih šol A. Gradnika, A. Černigoja in P.Tomažiča se trenutno nahajamo na Zelenem tednu v Kočevju. Tu hodimo, telovadimo, se igramo, veslamo po reki Rinži, spoznavamo pragozd in divje živali Kočevskega Roga in se zelo zabavamo. Naš program didaktičnih dejavnosti je zelo pester in bogat, saj nam stalno sledijo kar štirje strokovnjaki: Tilen, Robert, Marina in Jure. V Domu Jurček, kjer se nahajamo, nam kuharici pripravljata zelo okusne in obilne obroke. Vsi radi kar dvakrat seže-mo po hrani. Sami pa poskrbimo za pripravo, pospravljanje miz ter urejevanje sob. Sobarica naše delo in trud vsak dan oceni. Med poučnimi ekskurzijami smo se podali v jamo in na Gozdno učno pot, kjer smo celo zasledili živalsko sled, ki smo jo z mavcev zapečatili in odnesli v Dom Jurček. Vesel kočevski pozdrav, s spoštovanjem učenci in učiteljice!!!! Voden ogled novega rožnika pri Sv. Ivanu Jutri, v soboto 21. maja ob 9.30 si bodo prijatelji vrtnic iz Slovenije ogledali zgornji del svetoivanskega rožnika, ki je namenjen zbirkam sodobnih vrtnic (rožnih grmov, hibridnih čajevk in mniocvetnic) v spremstvu snovalca in oblikovalca rožnika, dr. Vladimirja Vremca. Vabljeni so tudi zamejski prijatelji vrtnic. Zbirališče je pred zgornjim vhodom v nekdanjo svetoivansko umobolnico ob avtobusni postaji na ulici Valerio. »Prijatelji zobje« vabljeni na trg Italijansko združenje zobozdravnikov AIO prireja jutri na Borznem trgu posebno pobudo, namenjeno najmlajšim pacientom. Od 10. do 19. ure bodo pri stojnici tržaških zobozdravnikov »DentAmico« delili informativni material in posebna darilca, s katerimi želijo otroke in najstnike informirati o problemih, ki jih povzroča karies; ta pesti namreč kar 44% vseh dvanajstletni-kov v Italiji. Otroci bodo v družbi plišasti medveda lahko tudi sedli na zo-bozdravniški stol ... Nedeljsko tekmovanje CorriTrieste V nedeljo, 22. maja, se v Trst vrača tekaško tekmovanje Corri-Trieste. Letošnja, že 9. izvedba, bo s seboj prinesla nekaj novosti: tekmovanje je namreč običajno potekalo v večernih urah, tokrat pa bo štart ob 11. uri, tako da se ga bodo lahko ob tekmovalcih udeležile tudi družine in amaterji. Med novostmi je tudi spremenjena tekaška proga, ki bo tokrat zaobjemala 4,3 kilometra vzdolž mestnega središča. Štart je predviden ob 11. uri z Velikega trga, proga pa se bo vila po ulicah Teatro Romano, San Spiri-dione, Macchiavelli, Nabrežju III. novembra, Nabrežju Nazaria Saura, Nabrežju Gulli, ulicah Giulio Cesare, Campo Marzio, Lazzaretto Vecc-hio, Cadorna, dell'Orologio in v povratni smeri seveda. Zadnja leta se je tekmovanja udeležilo nad 400 tekačev, organizatorji pa upajo, da bodo novosti privabile še veliko več privržencev teka. Tečaji slovenščine Šola slovenščine italijanske ustanove za spoznanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da so odprti vpisi na brezplačne tečaje slovenščine. Tečaji bodo potekali v popoldanskih ali večernih urah, enkrat ali dvakrat tedensko. Dodatne informacije so na voljo v tajništvu šole v Ul. Valdirivo 30 (2. nadstropje) od 17. do 19. ure oz. na telefonskih številkah 040/761470 - 040/366557 (ali 338-2118453). / TRST Četrtek, 19. maja 2011 9 okoljevarstveniki - Proti privatizaciji vode in jedrski energiji Italijanski mediji in politiki prezirajo bližnji referendum Javnost bodo informirali o referendumskih vprašanjih, o katerih bomo odločali 12. in 13. junija 12. in 13. junija se bomo volivci še tretjič letos odpravili na volišča, odločali pa bomo tudi o vodovodnih storitvah in jedrski energiji. Pobudniki referenduma proti privatizaciji vode in vodovodnih storitev ter referenduma o jedrski energiji so poleg okoljevarstve-nega združenja WWF tudi druga združenja, ki menijo, da je voda skupna last in da se je nihče ne bi smel lastiti. Ta tema se je pred meseci dotaknila širših množic, saj so pobudniki referenduma v dveh mesecih zbrali 1 milijon 400 tisoč podpisov, kar je trikrat več od potrebnega števila za razpis, a kljub odličnemu rezultatu so pobudniki referenduma zdaj razočarani. Njihovim prizadevanjem, da bi se o referendumskem vprašanju odločalo na upravnih volitvah, politiki niso ugodili, negodujejo pa tudi nad nekorektnim in zelo skopim poročanjem medijev o referendumski tematiki. O tem se je včeraj govorilo na sedežu tržaškega okoljevarstvenega združenja WWF, kjer sta njegov predsednik Alessandro Giadrossi in odgovorni za energijo in transport pri deželnem združenju WWF Dario Predon- Okoljevarstveniki želijo dvojni »DA« ... zan povedala, da mediji (razen nekaterih izjem) in politiki namenoma molčijo o tej tematiki. Iz tega razloga smo sklenili, da bomo v tednih pred referendumom sami okrepili referendumsko kampanjo, je poudaril Giadrossi in dodal, da bodo v referendumski kampanji na javnih tribunah poskušali razložiti volivkam in volivcem, zakaj morajo podpreti referendum. kroma Pobudniki referenduma se bojijo, da bi ob tako pomanjkljivem poročanju o referendumskem vprašanju volivci ostali doma, s tem pa se ne bi dosegel kvorum, ki je potreben za veljavnost referendumske odločitve. Njihova druga bojazen pa je, da razpoloženje volivcem po upravnih volitvah ne bo tisto pravo. Dario Predonzan je večkrat poudaril, da je referendum demokratični postopek, v katerem občani lahko sodelujemo in podamo svoj glas o referendumskem vprašanju. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi o tako pomembnih vprašanjih odločali politiki, je poudaril in dej al, da bi se spodobilo, da se bi v naslednjih dneh tudi nekateri politiki jasno izrekli o tem vprašanju. Pobudniki referenduma nameravajo županska kandidata pozvati, naj izrazita svoje stališče, je bilo še slišati na včerajšnji novinarski konferenci. Več o pobudah, ki bodo na sporedu naslednje dni, je spregovoril predsednik Giadrossi, ki je dejal, da so pred nekaj dnevi aktivirali forum na spletni strani www.trieste.blogspot.com, na kateri je moč dobiti odgovore na različna vprašanja. V kampanjo bodo vključili tudi info-točke, ki bodo postavljene na različnih koncih mesta, med drugim tudi v nakupovalnem središču Torri d'Europa (28. maja, 4. in 10. junija). Ob vsem tem pa bodo poiskali tudi znane podpornike referenduma, ki bodo s svojim glasom skušali prepričati občane, naj se drugi junijski vikend odpravijo na volišča in naj se izrečejo na referendumu. (sč) dsmo kiljan ferluga - Občni zbor miljskega kulturnega društva »Dosegli smo to, da je večina razumela, da v Miljah od vedno živimo tudi Slovenci« »Dosegli smo to, da je večina razumela, da v Miljah od vedno živimo tudi Slovenci, delujemo, imamo svojo kulturo in jezik in lahko v sožitju delimo življenjski prostor.« Besede Mirne Viola, predsednice Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, so bile vodilna misel občnega zbora društva, ki je potekal prejšnji torek v društvenih prostorih. Društvo je ob priložnosti obračunalo s preteklo sezono, katere uspešnost je potrdilo priznanje Zveze slovenskih kulturnih društev, ki ga je društvo prejelo za izredne dosežke v preteklih treh letih. Mirna Viola je v predsedniškem poročilu izpostavila zlati dva večja projekta, pri katerih je bilo društvo soudeleženo v pretekli sezoni, in sicer sodelovanje z miljsko občinsko upravo in drugimi ustanovami pri čezmejnem projektu Pahor in Spacal: krajine dvajsetega stoletja. Drugi dosežek je predstavljala skupna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z društvoma Istrski grmič iz Škofij in KD Hrvatini. Kar se tiče trenutnega dela je predsednica izpostavila zlasti pripravo publikacije o zgodovinski prisotnosti Slovencev na miljskem območju, ki naj bi izšla še letos. Sledili sta blagajniško in tajniško poročilo, v katerem je tajnik društva, Ivica Švab, naštela celotno letno delovanje; izstopali so zlasti tečaji slovenščine, ki jih je društvo priredilo in ki so šteli letos skoraj 40 vpisov. Med umirjeno razpravo je prišla na dan želja po tesnejšem sodelovanju s slovensko osnovno šolo v Miljah, tako z otroki in z družinami kot z ravnateljstvom in učiteljskim kadrom. Z druge strani so izrazili nekateri prisotni željo po še boljših odnosih z občinsko upravo, ki je bila na nedeljskih volitvah potrjena, kar predstavlja za društvo K. Ferluga dobro podlago tudi za prihodnji razvoj. (mlis) Posnetek z društvenega občnega zbora mlis zborovstvo Jacobus Gallus: jutri koncert Jutri ob 20.30 bo v Luteran-ski cerkvi na Largo Panfili koncert v podporo društvu Bambini del Danubio. Nastopil bo ženski pevski zbor Clara Schuman pod vodstvom Chiare Moro in klavirski spremljavi Cristine Zonch, ter mešani pevski zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina. Izvajali bodo dela velikih klasikov kot so Rachmaninov, Mahler in Schumann do modernejših Busta, Parta, Lebiča in Čopija. Koncert nima vstopnine, zbirali pa bodo prispevke za društvo Bambini del Danubio, ki že od leta 2004 pomaga hudo bolnim otrokom iz revnejših družin s področja Balkana in Podonavja in ki je v zadnjih letih dejavnost razširilo še na države v Afriki, Južni Ameriki in Aziji. Zadnjih pet let organizacija pomaga tudi ogroženim družinam na ožjem deželnem območju ter ljudem brez bivališča omogoča začasno bivanje. Podpira tudi projekt DREAM Skupnosti sv. Egidija, ki se bori proti širitvi AIDS-a v Afriki in sodeluje pri obnovi bolnišnice v Sudanu za katero skrbijo »Medici con lAfrica«. Sobotni koncert bo primerna priložnost za spoznavanje in podpiranje dobrodelnega društva Bambini del Danubio, ki deluje z namenom, da bi vsem omogočilo dostop do zdravstvene oskrbe, ki ne sme biti domena le nekaterih. Jutri tudi revija Fantje pojejo na vasi Dvorana športnega centra Zarja v Bazovici bo jutri ob 20.30 prizorišče že sedme izvedbe priljubljene revije moških vokalnih skupin in zborov Fantje pojejo na vasi. Prireditev, ki jo prirejajo člani Moške vokalne skupine Lipa iz Bazovice, želi oživeti spomin na starodavni običaj fantovskega petja, ki je v poletnih večerih odmevalo po vasi. Vabilu so se tokrat odzvali Barski oktet iz Barda v Terski dolini (Videm), Moška vokalna skupina Sv. Jernej z Opčin ter Oktet Zven -iz Črnuč pri Ljubljani. gročana - Marica in Aleksander Rapotec Nazdravljamo zlatoporočencema! Marica in Aleksander na dan poroke pred petdesetimi leti Na današnji dan, 20. maja, sta pred petdesetimi leti krenila na skupno življenjsko pot Marica Stančič in Aleksander Rapotec iz Gročane. V vseh teh teh letih sta si uredila dom, trdo delala in skupno nosila vse križe in skrbi, ki jih je prineslo življenje. Ob tem sta skrbno vzgojila svoji hčerki. Beseda hvala je premalo za vse, kar sta storila. Ob tem pomembnem dnevu pa naj si malo odpo-čijeta, delo naj odložita na stran in skupno naj nazdravita še na mnoga srečna leta. Zvestima naročnikoma iskreno čestita tudi Primorski dnevnik. šc m. klein - Gibalna vzgoja v sodelovanju z ZSŠDI Otroci na tečaju motorike spoznavali telo in gibe ŠC M. Klein v sodelovanju z ZSŠDI-jem že vrsto let uspešno izvaja tečaj motorike za otroke »Spoznajmo telo in naše gibe«. Pobuda je na Tržaškem deležna velikega odziva, letos pa so tečaj izvedli tudi na Goriškem, tako da je motorični vadbi sledilo več kot 200 otrok. Tečaj je dodatna dejavnost, namenjena predvsem predšolskim otrokom, ki skozi igro spoznavajo in ozaveščajo različne razsežnosti sveta okoli sebe. Gibanje ima kot univerzalna govorica telesa pri otrocih poseben pomen, saj je njihova jezikovna sposobnost še v razvoju, telesno doživljanje pa tako predstavlja glavno sredstvo, s katerim se sporazumevajo in odkrivajo samega sebe ter materialno in socialno okolje okoli sebe. Tečaj spodbuja celostni razvoj otroka, njegovo telesno in duševno rast, mu pomaga odkrivati telesne zmogljivosti in premostiti morebitne težave, ki se lahko pojavijo pri zaznavanju prostora, časa, ravnotežja, ritma in pri predstavi ter dojemanju lastnega telesa. Otroci z igro in s pomočjo barvanih ter mehkih pripomočkov, ki so za tako majhne otroke posebno primerni, utrjujejo zavedanje samih sebe in osvajajo predstave o telesu in njegovih sposobnostih: z različnimi motoričnimi izkušnjami razvijajo koordinacijo celega telesa, ravnotežje in smisel za orientacijo, urijo prstne sposobnosti, moč, natančnost, hitrost, gibčnost in vzdržljivost, osvajajo zavest prostora, časa in ritma, odkrivajo lastne poti pri reševanju gibalnih problemov, spoznavajo pomen skupinskega sodelovanja ter spoštovanja pravil in socialnih dogovorov, utrjujejo znanje osnovnih geometrijskih pojmov ter izraze za prostorska oz. količinska razmerja in protipomenke, kar neposredno prispeva k bogatenju njihovega besednega zaklada. Vse to pomaga tudi pri preprečevanju morebitnih težav, ki bi se lahko pojavile pri branju in pisanju ob vstopu v osnovno šolo. V tem obdobju naj bi se otrok naučil oblik, ki ga bodo pripeljale do lažjega spoznavanja črk. Dober posluh za ritem pa bo preprečil morebitne težave pri branju. Skratka, povezovanje gibne-ga izražanja z jezikovno vzgojo, pri čemer je poudarek na razumevanju različnih izrazov, ki opredeljujejo različno gibanje in njegovo kvaliteto, je bistvenega pomena. Gibanje je lahko tudi pripomoček pri učenju, kajti znanje temeljnih motoričnih spretnosti vpliva torej tudi na osvajanje temeljnih znanj. Za vsakega predšolskega otroka je namreč gibanje primarni način raziskovanja in spoznavanja okolja v obdobju, ko specifična znanja še niso pomembna. Otrokovo doživljanje sveta je celostno, zgodnje »učenje« pa uspešnejše, če je vanj vključenih več senzomotoričnih področij. Otrok se hitreje »uči«, če je učenje povezano z gibanjem. Učenje skozi gibanje je otroku prijazen vzgojni pristop in nedvomno prispeva k njegovemu vsestranskemu razvoju. Igra je pri tem neprecenljivo didaktično sredstvo, saj se vse dejavnosti odvijajo v obliki igre ob uporabi pisanih pripomočkov vseh oblik (žoge, kiji, palice, diski, obroči, hodulje, diski za ravnotežje, padala itd) in glasbeni podlagi. Ivana Šolc 1 G Petek, 2G. maja 2G11 TRST / figarova svatba - Projekt kriške mednarodne operne akademije Bogatost operne govorice lahko učinkovito nagovori mlade Načrt o projektu, ki bi v laboratorijskem duhu širil operno literaturo med šolsko mladino, je bil že dalj časa v mislih Aleksandra Švaba, umetniškega vodje Mednarodne operne akademije v Križu. Po prvih zametkih je projekt dobil v letošnjem šolskem letu trdnejše temelje in celovito podobo s pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo- Deželnega šolskega urada FJK. Dvanajst osnovnih šol in šest nižjih srednjih šol iz tržaške, goriške in vi-demske pokrajine se je odzvalo originalnemu vabilu in je v teku šolskega leta sledilo rednim lekcijam čisto posebnega predmeta kot je čarobni svet opernih uprizoritev. S pomočjo ilustracij prikupnih otroških knjig, z risbami in pogovori z mentorji z odrsko izkušnjo so najmlajši in najstniki odkrili lepoto operne glasbe, a tudi za-kulisje operne predstave. Govorili so o nastanku uprizoritve, o različnih strokovnih usmeritvah gledaliških delavcev, naučili so se šestih arij in zborov iz Mozartove opere Figarova svatba. Kot je pojasnil umetniški vodja in koordinator projekta na včerajšnji tiskovni konferenci, so otroci peli zborovsko in po svojih zmožnostih, saj so mentorji prilagodili skladbe njihovemu razponu, z glavnim ciljem, da bi mladi učenci spoznali operno literaturo in jo osvojili brez forsiranja ali oponašanja opernega nastavka. Učenci so se potem ukvarjali tudi s scenami in rekviziti, da bi lahko s svojim sodelovanjem na nastopih zaobjeli vse aspekte uprizoritve. Švab in njegova ekipa so naleteli na nepričakovano številčen odziv, saj so imeli priložnost sodelovati s preko 1000 osnovnošolci in srednješolci, katerim se je v zadnji fazi pridružilo okrog 100 višješolcev. Sadovi celoletnega truda bodo javno predstavljeni na osmih matinejah na raznih deželnih prizoriščih. Kljub rotaciji bi sodelovanje vseh udeležencev na odru bilo vsekakor nemogoče, zato so nastopajoče izbrali z žrebanjem. Predstave bodo na sporedu od 23. maja do 1. junija. Matineje se bodo pričele ob 9. uri, večerne predstave pa ob 20. Pri vseh predstavah bodo v solističnih vlogah peli solopevci mednarodne kriške akademije (preko Na včerajšnji predstavitvi v Kulturnem domu kroma dvajset pevcev, ki se bodo vrstili v raznih zasedbah); dopoldne bo na sporedu izbor arij, ki so jih dijaki naštudi-rali v okviru tečaja, zvečer pa bo opera zaživela skoraj v celoti in v bolj tradicionalno »operni« obliki. V Trstu bodo prve ponovitve na sporedu v ponedeljek, 23. maja v gledališču Basaglia pri sv. Ivanu, v torek, 24. pa v gledališču Miela. Pri nekaterih ponovitvah bo sodeloval šolski orkester Glasbenega društva CEDiM, večino predstav pa bodo na klavir spremljali Desiree Broggi, Paolo Troian in Fabio Zanin. Sodelovale so med drugimi slovenske šole Milčinski, sv. Ciril in Metod, I. Cankar in zbor liceja Slomšek. Projekt, ki nosi spodbudni naslov »Ragazzi, all'opera!« je glede na uspeh prve izvedbe dokazal, da bogatost operne govorice lahko učinkovito nagovori mlade oz. potencialno, bodoče občinstvo opernih gledališč, ki se v večini primerov ne morejo ponašati z nizko starostjo gledalcev. Akademija že razmišlja o prihodnji izvedbi projekta in je v ta namen naročila skladatelju Federicu Go-nu opero z naslovom Excalibur, ki bo napisana dijakom na kožo. Dežela FJK bo podelila posebno podporo šolam, ki se bodo prijavile za ta projekt do konca junija meseca. Prizadevanja kriške Akademije za nujno potrebno širitev operne kulture so tako dobila primerno priznanje, ki je v celoti namenjeno šolski izobrazbi; morda bo ta prava pot, da bodo inštitucije posve- kd škamperle - Ura pravljic Po Pikapolonici nasvidenje jeseni V začetku maja je bila v društvu Škamperle nova ura pravljic z Biser-ko Cesar, zadnja pred poletnim premorom. Zbranim deklicam je Biserka pripovedovala Quentin Grebanovo zgodbico o Piki Pikapolonici s tremi pikami na hrbtu. Pika je rada risala in sanjala o tem, kako bo postala slikarka. Sonce, cvetje in oblake je risala z lahkoto, ko pa se je pred njo pojavila kobilica, jo je njeno sloko telo tako prevzelo, da jo je želela portretirati ... pa ni bilo lahko. Kobilica se niti za trenutek ni ustavila in ji sploh ni bilo mar za Pikin umetniški navdih. Skakala je kot bi bila navita in Pika je tekala za njo, se pomikala desno, nato spet levo, dokler neukrotljiva žival ni izginila. Pika je bila za hip zelo potrta, potem pa jo je obšel strah: preveč se je namreč oddaljila od svoje marjetice in tudi od mame. Iz oblakov so se medtem usule velike dežne kaplje. Pika si je poiskala zatočišče in prestrašena zaspala. Zjutraj jo je prebudilo glasno korakanje mravelj. Njihov stražar se ji je približal in jo povprašal po mami, ona pa mu je pojasnila, da ji je mama podobna, le pet pik ima na hrbtu in rutico na glavi ter jo pri tem tudi narisala. Pa ni pomagalo, saj je nihče ni srečal, tako kot tudi prijazni čmrlj, brenčeči kačji pastir, regljajoča žaba in igriva vidra ne. Žalostno je sedla pod gobico in se zazrla v svojo risbico. Pomislila je, da je njena mama veliko lepša in boljša! Kako bi naslikala njeno prijaznost? In spet jo je obšla žalost. Nenadoma pa je zaslišala hrup in zagledala mamo, ki so jo živalice na podlagi Pikine risbice poiskale in jo privedle do hčerke, tako da sta se skupaj vrnili domov. Opozoriti moramo še na posebno iniciativo pravljičarke, saj so tokrat male udeleženke iz mandeljnov, sladkorja v prahu in beljakov pripravile svoje pikapolonice. Na razgrnjenem prtu so tehtale, vmešavale, mesile in na koncu svojim pikapolonicam iz marcipana vrisale še čokoladne pike, jih postavile na rdeč papirnat prtiček na krožničku in jih veselo pokazale svojim staršem. Sladek izdelek bo trajal, kolikor bo pač trajal, jeseni pa se bodo pravljične urice v društvu Škamperle spet začele! (SD) tile večjo pozornost dejavnosti teh mladih opernih pevcev, ki se že več let trudijo z iznajdljivostjo in ustvarjalnostjo, a nimajo še stalnega sedeža. ROP Včeraj danes Danes, PETEK, 20. maja 2011 BERNARD Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 15.05 - Luna vzide ob 23.46 in zatone ob 7.59 Jutri, SOBOTA, 21. maja 2011 FELIKS VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,3 stopinje C, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, veter 13 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje C. ui Kino Osnovna šola Prežihovega Voranca v Dolini v sodelovanju z vrtcem Pika Nogavička i/a b i na slavnostno prireditev ob 33. srečanju «prezihovih šol danes, 20. m^ja, ob 18.00 v gledališču *F. prešeren v S°Uuncu Pokroviteljstvo f Občine Dolina H Čestitke Tanjo in Mitjo je osrečil sinček Jalen Vsem iskrene čestitke, še posebno nonotoma Sonji in Stevotu. Vsi pri SKD Slovenec AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Il ra-gazzo con la bicicletta«. CINECITY - 16.15, 17.15, 19.00, 20.00, 21.45 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare 3D«; 16.30, 19.10, 21.50 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«; 17.00, 20.00 »Red«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Beastly«; 16.30, 19.00, 21.45 »Fast & Furious 5«; 22.10 »Come l'acqua per gli elefanti«; 16.15, 18.45, 21.30 »Thor 3D«. FELLINI - 16.40 »Rio«; 18.15, 20.15, 22.15 »Thor«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 22.15 »Mr. Beaver«. KOPER - KOLOSEJ - 16.10, 19.00, 21.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi 3D«; 16.20, 20.40, 23.00 »Svetovna invazija«; 18.40 »Rio«; 16.40 »Rango«; 18.50 »Cimra«; 20.50, 23.10 »Cirkus«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 21.25, 23.45 »Thor 3D«; 19.25 »Duhovnik 3D«; 15.10, 18.00, 20.50, 23.40 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi 3D«; 15.40, 18.20, 21.00, 23.50 »Dekliščina«; 15.45, 18.15, 20.50, 23.25 »Svetovna invazija: Bitka la«; 17.00, 19.50, 22.40 »Pirati s Kari-bov: Z neznanimi tokovi«; 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Rdeča kapica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red«; Dvorana 2: 16.15, 18.45, 21.15 »Pirati dei Caraibi - Ol-tre i confini del mare 3D«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Beastly«; 18.15 »Come l'acqua per gli elefanti«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il dilemma«; 22.15 »Fast & Furious 5«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.45, 22.20 »Pirati dei Caraibi - Ol-tre il confine del mare«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Fast & Furious 5 (dig.)«; Dvorana 3: 18.00, 21.30 »Pirati dei Caraibi - Oltre il confine del mare (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Red«; Dvorana 5: 18.00 »Beastly«; 20.00, 22.00 »Mr. Beaver«. Marija in Silvan v Suščevi ZLATA POROKA! Vso srečo vama želijo vsi domači [I] Lekarne Draga MAMA in TATA!Naj bodo Vajini skupni trenutki za srečnejše dni...za lepše življenje...v imenu večnosti. Silvana z Donatom in Edi z Marino. Draga NONOTA! Ljubita se sočno, včasih poskočno, na trenutke nadzvočno. Ljubita se nežno in zato vse obsežno. Sara, Daniel in Gaia. Do sobote, 21. maja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ^JJL^Ktitmutj www.primorski.eu1 Moška vokalna skupina »UPA« vabi na 7. revijo moških vokalnih skupin in zborov MUE POJEJO ¡¡t Nastopajo: MoVS LIPA Bazovica BARSKI OKTET Bardo - Terska dolina MoVS SV. JERNEJ □pčine Oktet ZVEN Črnuče - Ljubljana SOBOTA, 21. meje, ob 20.30 BAZOVICA - športni center ZARJA H Šolske vesti OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA V DOLINI v sodelovanju z vrtcem Pika Nogavička in pod pokroviteljstvom občine Dolina vabi na slavnostno prireditev ob 33. srečanju Prežihovih šol danes, 20. maja, ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic (graduatorie a esauri-mento) učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom objavljen naknadno. Rok za predstavitev prošnje bo 20 dni od dneva objave. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČI-ČA-RICMANJE vas vljudno vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 22. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja. Loterija 19. maja 2Ü11 Bari 3Ü 53 16 66 1Ü Cagliari 79 25 1G 13 41 Firence 28 4 74 71 48 Genova 58 55 71 29 56 Milan 31 46 9G 58 37 Neapelj 12 23 81 76 74 Palermo 23 82 19 16 21 Rim 43 49 71 76 1 Turin 51 82 88 48 31 Benetke 5G 47 35 31 13 Nazionale 23 26 7G 36 2 Super Enalotto Št. 60 5 24 32 78 80 83 jolly 40 Nagradni sklad 2.802.148,85 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.955.111,94 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 42.032,24 € 1.166 dobitnikov s 4 točkami 360,48 € 42.673 dobitnikov s 3 točkami 19,69 € Superstar 16 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 4 dobitniki s 4 točkami 36.G48,GG C 214 dobitnikov s 3 točkami 1.969,GGC 3.471 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG C 23.759 dobitnikov z 1 točko 1G,GGC 52.747 dobitnikov z 0 točkami 5,GGC / TRST Petek, 20. maja 2011 1 1 Osnovni abonmajski program G. Boccaccio/I.Ratej/ M.Krajnc/ M.Lazar Dekameron režija: Boris Kobal danes, 20. maja ob 20.30 (redi A,T,F) v soboto, 21. maja ob 20.30 (redB) v nedeljo, 22. maja ob 16.00 (reda C, K) Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave tel. št. 800214302 ali 040 362542. S Izleti DRUŠTVENA GOSTILNA - Vaščani iz Gabrovca organizirajo v soboto, 25. junija, avtobusni izlet v Škofjo Loko. Obudili in spoznali bomo srednjeveški čas, kulturo in zgodovino kraja. Pridružite se nam, pokličite na tel. št. 340-2741920 (Mirela) od 16. ure dalje. Vpisovanje do danes, 20. maja. ROMARSKI IZLET NA BLED IN BREZJE 21. MAJA: v avtobusu so zasedena vsa mesta, če pridejo nepredvidene težave, da kdo se ne more udeležiti naj sporoči čim prej, da damo možnost komu drugemu, da se udeleži. Tel. št.: 347-9322123. KLAPA 36 iz dolinske občine pripravlja izlet v nedeljo, 22. maja, v Lipo in na Reko. Je še nekaj prostih mest. Če se kdo želi pridružiti, naj telefonira Ne-rini na tel. št. 040-228896 ali Justu 040-228254, do sobote. POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Samatorco, kjer bo odprtih kar 5 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 14.30. NE BOJ SE GA organizira celodnevni avtobusni izlet »Cantine Aperte 2011« v Valdobbiadene v nedeljo, 29. maja. Vpis in informacije: 3485861205. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja. Informacije: 335-5476663 (Vanja). SPDT priredi v nedeljo, 29. maja, pohod na Mijo (Hrib Mija - 1237 m) v Nadiški Dolini. Dobimo se ob 6.30 na trgu v Sesljanu, odhod z društvenim kombijem in osebnimi avtomobili, pot je zmerno naporna in traja približno 6 ur. Vse potrebne informacije na Tel 040-220155 Livio. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: izlet Po Balkanu... zgodovina, kultura in kuli-narika od 2. do 5. junija - Sarajevo, Medugorje, Mostar in Beograd ter družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi! TPPZ P. TOMAŽIČ organizira za člane in prijatelje v četrtek, 2. junija, izlet v Cerkno in bolnico Franjo. Prijave in informacije na tel. 380-3584580 in 349-2577630 ali info@tppz.net AGRARNA SKUPNOST jusov-srenj in Združenje Zasebnih Kraških lastnikov vabita na srečanje »Vkop elek-trovoda na Krasu« danes, 20. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Med poročevalci bosta predavala Prof. Roberto Pirzio-Biro- li in Dr. Ph. D. Boris Udovič. O posodobitvi obstoječe železniške trase, ki je speljana po Krasu bo predaval dr. Tibaldi Aldevis. Vabljeni! ETIKA IN PRIHODNOST: v okviru te pobude, namenjena mladim, bo danes, 20. maja, ob 18. uri v Peterlino-vi dvorani v Ul. Donizetti 3, srečanje na temo »Zakaj islam ne pozna renesanse«. Srečanje bo uvedel filozof in religiolog dr. Igor Škamperle. Vabljeni mladi! MAJA V OBČINI ZGONIK: od danes, 20. do nedelje, 22. maja, v Samator-ci »Odprte osmice 2011«; 25. maja, ob 19.00, v Društveni gostilni v Ga-brovcu odprtje razstave Branke Sul-čič o gradiščih; od 27. do 29. maja »47. Razstava vin«. Toplo vabljeni! NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer danes, 20. in 27. maja, od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040220155, Livio. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo na novo izdajo občinskega glasila. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do danes, 20. maja. OBČINA ZGONIK vabi na pobudo »Odprte osmice Samatorca 2011«, danes, 20. maja, ob 19.30, na balinišču, koncert Godbe Prosek; v soboto, 21. maja, turnir v briškoli (vpisovanje v soboto ob 15.30 na balinišču) in ob 20.00 v cerkvici sv. Ur-ha koncert učencev Glasbene matice; v nedeljo, 22. maja, ob 14.30, v Pli-skovici start Pohoda prijateljstva (za Pliskovico avtobus na relaciji Sama-torca - Pliskovica, od 14.00 do 21.00). KRUT obvešča člane, da se bodo terapije, masaže in druge individualne storitve nadaljevale še meseca maja in junija. NA POVPRAŠEVANJE UDELEŽENCEV se bo z nedeljo, 22. maja, z začetkom ob 16. uri ponovno pričel ciklus skupinskih srečanj, ki jih organizira Združenje A.M.A. (auto-mutuo aiuto/ samopomoč). Srečanja, ki so brezplačna, so namenjena ose-bam-single, posameznikom ali parom z mladoletnimi otroki. Med potekom srečanj je s pomočjo ani-matork poskrbljeno tudi za varstvo otrok. Srečanja bodo potekala v prostorih, ki so jih prijazno dale na razpolago Šolske sestre pri Sv. Ivanu, Ul. Docce 34, v Trstu. Za podrobnejše informacije: Kristina (389-0549306) in Adam (389-0549233), mail: adam-se@tin.it. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 23. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na okroglo mizo o preganjanju kmetov in o kmečkih ter političnih uporih v prvih povojnih letih v Sloveniji. O omenjenih vprašanjih bodo ob izidu dveh pomembnih zgodovinskih del spregovorili zgodovinarji Jože Dežman, Irena Uršič in Mateja Čoh ter direktor Mohorjeve v Ljubljani Martin Lisec. Začetek ob 20.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek Kras - Goat in Zveza levice vabi člane in simpatizerje na sestanek v ponedeljek, 23. maja, ob 20.30 na sedežu SKP v Nabrežini na trgu. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 24. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v Izoli v sredo, 25. maja, ob 19.30 na večeru posvečenemu dnevu mladosti (odhod avtobusa iz Padrič ob 18. uri). ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV s Proseka obvešča vaščane jusarske upravičence, da je v teku priprava občnega zbora združenja, ki bo v torek, 24. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. S tem v zvezi jih vabi naj dvignejo in oddajo pristopno izjavo, ki jim je na razpolago v krožku FC Primorje vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure. ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV vljudno vabi na občni zbor, ki bo v drugem sklicanju 24. maja ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, dopolnitev statuta, volitve, razno. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Duhovnost v času odhajanja« v torek, 24. maja, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Govorila bo psihologinja in psihoterapevtka dr. Marzia Rucli. BRANJE SVETEGA PISMA: (Nova zaveza), poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu ob sredah in sicer: 25. maja, 1., 8. in 15. junija, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju, v Ljudskem domu v Treb-čah. KULTURNO-ŠPORTNO DRUŠTVO ROJANSKI KRPAN vabi v četrtek, 26. maja, ob 20.00 na kmečki turizem pri Piščancih nad Rojanom na večer poezije, glasbe in vina, na katerem bodo nagradili zmagovalce tretjega društvenega pesniškega natečaja na temo ljubezni. SHINKAI KARATE CLUB vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo 26. maja, ob 20. uri v zgoniški telovadnici. INTERCAMPUS 2011 - ZSKD in JSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb razpisujeta 7. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus, ki bo v Dijaškem domu v Kopru od 17. do 24. julija. Rok za prijavo zapade 31. maja. Vabljeni godbeniki med 10. in 18. letom. Informacije na tel. št.: 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNI PLESNI CENTER za otroke od 4. do 10. leta starosti v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Op-činah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763. NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011« za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do 17. junija, na nogometnem igrišču v Rep-nu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 328-9518440 (Maurizio), 3280350533 (Srečko), 040-2171044 (ob delavnikih od 10. do 12. ure). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL organizira od 4. julija do 5. avgusta poletni center za otroke, ki obiskujejo jasli in vrtec. Od 13. junija do 5. avgusta pa bo Poletni center namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Uradi so na razpolago za prijave in informacije od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, na tel. št. 040573141. EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6 do 12 leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice Trst in v sodelovanju s Skladom M.Čuk, v sklopu 13. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 20. do 24. junija (z urnikom 8-14) v novem središču Sklada M. Čuk (Re-pentabrska 66, Opčine). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vabljeni k vpisu do srede, 15. junija! Informacije: www.festivalkras.com, in-fo@festivalkras.com, tel. 3472576505. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 3284559414. METAMORPHOSIS socialna zadruga z waldorfsko pedagogiko, organizira poletni center od 20. junija do 29. julija za otroke od 3 do 10 let v Zgo-niku št. 44 (sedež zadruge). Informacije: tel. št. 040-229474 ali 3669300300. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbi-ju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. 0 Prireditve SKD BARKOVLJE vabi danes, 20. maja, ob 19. uri na zaključni nastop »Glasbene kambrce« s sodelovanjem mladih glasbenikov. Vodi Aleksandra Pertot. MOVS LIPA IZ BAZOVICE vabi na 7. revijo moških vokalnih skupin in zborov Fantje pojejo na vasi, ki bo v soboto, 21. maja, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. Nastopajo: Barski oktet (Terska dolina), MoVS Sv. Jernej (Opčine) in Oktet Zven (Črnuče - Ljubljana). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM organizira mesec predstav za otroke in mlade po srcu. V nedeljo, 22. maja, bo ob 20.00 na vrsti igrica Mala princeska v izvedbi Slovenskega odra. UČENCI OŠ J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabijo na ogled razstave »Povodni mož«, ki bo odprta do nedelje, 22. maja, v prostorih mladinskega oddelka občinske knjižnice Quarantot-ti Gambini v Ul. Delle Lodole 6 v Trstu. Urnik: ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 19. ure; sreda, petek, sobota od 9. do 13. ure. SKD TABOR IN SLOVENSKI KLUB vabita na srečanje z novinarko RTV Slovenija Mojco Širok, avtorico knjige »Oblast brez obraza - Zgodbe o italijanski mafiji«. Srečanje bo v ponedeljek, 23. maja, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opči-nah. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled kratkometražnih filmov »Tomos Riders in Wake Up Jack« režiserja in avtorja Daniela Radettija. Filmi so bili nagrajeni na video natečaju Ota-Hrovatin. Prisoten bo avtor, ki nam bo pokazal tudi druge filmčke. Vabljeni v torek, 24. maja, s pričetkom ob 20.30. SKD VIGRED, KD TOMAJ IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA vabijo na »Kosovelova večera 2011«. Prvi bo v Šempolaju v Štalci v torek, 24. maja, ob 19.30. Program: predstavitev »Kraškega Tolmuna«, nastop učencev OŠ Dutovlje in podružnice To-maj, dramskega odseka OPZ in Mladinske glasbene skupine Vigred. Drugi bo v KD v Tomaju v ponedeljek, 30. maja, ob 19.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 26. maja, na odprtje razstave likovnih del Štefana Turka in ogled filmov Martina Turka. Oba bo predstavila novinarka Ivana Godnik. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Sare Conestabo »Življenje sanj«, ki bo v Kavarni Gruden v petek, 27. maja, ob 19. uri. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. maja, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Silvana Pittolija »Spomini«. O avtorju in delih bo spregovorila Lorella Klun. Glasbeno kuliso večera bo ustvaril harmonikar Manuel Figheli. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri na proslavo ob 50-letnici otvoritve Marijinega doma in 60-letnici rojan-skega cerkvenega pevskega zbora. Na sporedu bodo dokumentarni video, nastop rojanskega zbora in glasbenikov ter spomini in pričevanja Aleksandra Korošca. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Corda-roli, 29). SKD IGO GRUDEN vabi na ponovitev igre »Odkritosrčna lažnivka« v izvedbi domače Gledališke skupine mladih in v režiji Gregorja Geča. Predstava bo v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Iconothe-ca Valvasoriana v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik ogleda: ponedeljek in petek od 17. do 19. ure; torek, sreda, četrtek od 10. do 12. ure. H Poslovni oglasi PRODAM 5-SEDEŽNI MITSUBISHI L200 v dobrem stanju. Tel.: 333-2368993 VIA VALDIRIVO v strogem središču mesta v zadnji, pred štiridesetimi leti zgrajeni palači, obokani z marmorjem, v petem nadstropju, STANOVANJE, uporabno tudi za pisarno, v odličnem stanju: lep vhod, prostoren salon (7.00x3.50), oba s podom iz marmorja, samostojna kuhinja z možnostjo njenega prenosa v salon in s tem pridobitev ene sobe, velika spalna soba (5.50x3.00) z balkonom na dvorišče, kopalnica, stranišče, shramba, popolna klimatska in alarmna naprava, protiv-lomna vrata, novo centralno plinsko ogrevanje s plačilom uporabe. Podzemna garaža v isti palači z vhodom iz dveh ulic: velik box za dva avtomobila, luč in voda. Prodam direktno. Cena eur 310.000,00 Kontaktna številka 345/64078888 ob večernih urah BABY PARKING IŠČE diplomirano (pedagoške vede) osebo m/ž z izkušnjo na področju dela z otroki. Poslati curriculum na pikapoka6@yahoo.it DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC prireja VEČERJO Z GLASBO (60.-70. leta) v živo in plesom v soboto, 21. maja. Prosimo za rezervacijo. Tel. 040-229168 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA nudi pomoč ostareli ali bolni osebi 24 ur na dan. Tel. št.: 329-6055490. IZKUŠENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah tel. št. 327-9969360. NA OPČINAH prodajam hišo z 2.000 kv.m. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 333-6194326. POŠTENA, IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče zaposlitev, kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Za informacije klicati tel. št. 040-228658. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - klicati ob uri obedov tel. št. 040231592. PRODAM fiat seicento 40kw, letnik 2002, 23.000 prevoženih kilometrov. Tel. št.: 331-6407361. PRODAM garažna lesena vrata silvelox, 240 x 240 cm. Tel. št.: 040-228424. V RICMANJIH prodam hišo, 80 kv.m., ne takoj vseljivo z majhnim dvoriščem, cena po dogovoru. Tel. št.: 3663952808 (12.30-13.30 ali po 18.30). Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. GABRIJEL PERTOT (Špjlni) je odprl osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Ferfolja, Medja vas 6. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040-208726. V RICMANJIH št. 84 sta odprla osmico Zoran in Evina. ŠAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku št 34. Vabi vas na obisk! Tel. 347-2511947. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Tel. 349-7158715. Prispevki V spomin na prijatelja lovskega tovariša Ladija Rebulo darujeta Zvezdan in Du-nja 50,00 evrov za DSL - FJK Doberdob in 50,00 evrov za SLPZ Doberdob. 12 Četrtek, 19. maja 2011 KULTURA / ljubljana - Srečanje s tržaško pisateljico Z Evelino Umek o literarnem ustvarjanju V ospredju njen zadnji roman Zlata poroka ali Tržaški blues Tržaška pisateljica Evelina Umek je v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani predstavila svoje pisateljsko delo, zlasti pa svoj zadnji roman Zlata poroka ali Tržaški blues, ki je izšel pri tržaški založbi Mladika. V pogovoru s prof. Igorjem Škam-perletom je razkrila vzgibe, ki so jo pripeljali do odločitve, da napiše svojevrsten roman, v katerem se na dan petdesete obletnice poroke nonotov Jolande in Franca odprejo različna vprašanja. Roman namreč kaže specifiko tržaškega družbeno-jezikovnega dogajanja: Irena, hči Jolande in Franca, je poročila Italijana istrskega porekla, ki ne mara Slovencev, kaj šele slovenščine. Njuna hči Saška hoče kljub temu študirati v Ljubljani, za sina Bruna pa je slovenščina tabu. Ko se odpravljajo k popoldanski maši ob zlati obletnici poroke nonotov, se pojavi vprašanje - maša v slovenščini ali dvojezična maša? Glede na to, da so povabljeni tudi Italijani, se naposled odločijo za Evelina Umek kakšno obrambno držo. Brez nje bi namreč Slovenci v Italiji izginili. Velik problem je tudi siromašenje jezika: največji dvojezičnost. Toda znajde se nekdo, ki mu niti dvojezičnost ni po godu ... S takimi in podobnimi prizori kaže Evelina Umek zapleteno vzdušje na vozlišču med itali-jansko-slovensko-istrskim svetom. V romanu se kažejo reakcije, ki so za zamejske Slovence na žalost vsakdanje (neod-obravanje slovenskega jezika, ksenofob-ni izbruhi), Slovencem iz Slovenije pa popolnoma tuje. Cilj pisateljice je bil prikaz napetih odnosov med osebami. Želela je tudi prikazati cefranje družin, do katerega prihaja v zadnjih desetletjih. Nekoč je bila slovenska identiteta bolj trdna, danes pa se vse večkrat dogaja, da se ljudje, ki govorijo slovensko, nimajo za Slovence in obratno. Kljub temu pa avtorica opaža, da se je v zadnjih desetletjih odnos italijanskih Tržačanov do Slovencev spremenil. Še vedno obstajajo določene kritične točke, a splošno gledano je situacija veliko boljša kot pred desetletji. Že to, da se italijanski starši odločajo za vpis otrok v slovenske šole, kaže velik korak naprej v odnosih med slovensko in italijansko jezikovno skupnostjo v Trstu. Avtorica je z obžalovanjem izpostavila tudi propadanje Trsta, saj meni, da mladi v Trstu nimajo prihodnosti. Evelina Umek je velik del svojega življenja preživela v Ljubljani, a ostaja kljub temu zavezana Trstu. Identiteto je izpostavila kot ključno vrednoto zamejskih Slovencev, saj predstavlja tudi ne- desetnica Nagrajenca Milan Dekleva in Bina Štampe Žmavc Nagrado desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo za leto 2011 sta prejela Milan Dekleva za knjigo Pesmarica prvih besed in Bina Štampe Žmavc za zbirko pravljic Cesar in roža. Pesmi iz Deklevove pesmarice so humorno obarvane ter vabijo k besednim igrarijam, Štampe Žmavčeva pa se v zbirki Cesar in roža dotika vprašanj človeškega bivanja. Komisijo za nagrado desetnica 2011 so sestavljali Tone Partljič (predsednik), Marjana Moškrič, Dušan Šarotar, Janja Vidmar in Dim Zupan. Desetnico so prvič podelili leta 2004, in sicer Matetu Dolencu za Letečo ladjo. Nagrado od tedaj Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljše otroško ali mladinsko delo, izdano v minulih treh letih. Lani je desetnico prejel Dim Zupan za knjigo Hektor in male ljubezni: zgodba nekega Hektorja. delež medijev, ki nas obdajajo, je italijanskih. To, da smo zamejski Slovenci v morju italijanskih besed, oži našo govorico, jo dela revnejšo. Celo v Primorskem dnevniku, ki je poleg radia in televizije osrednji slovenski medij v Italiji, se pojavljajo taki kalki iz italijanščine, da človek včasih sploh ne razume, kaj je novinar hotel povedati, pravi Evelina Umek. Pri ohranjanju funkcionalnosti slovenščine igrajo zelo veliko vlogo slovenske ustanove, zlasti šole. Pogovor se je zatem pomaknil k li-terarizirani biografiji o Marici Nadlišek, ki je z naslovom Po sledeh fate morgane prav tako izšla pri Mladiki. Marica Nad-lišek je bila mati tržaškega pisatelja Vla-dimirja Bartola. Bila je zelo učena gospa, ki je govorila več jezikov in pisala črtice. Zanimiva je njena platonska ljubezen do Janka Kersnika, s katerim si je dopisovala, mu pošiljala svoje črtice, ki jih je on korigiral. Pisateljica je omenila problem pri raziskovanju njune korespondence: pisma, ki jih je Kersnik napisal Marici Nad-lišek, so objavljena v njegovem zbranem delu, pisma izpod njenega peresa pa hrani NUK. Ko je Evelina Umek vprašala po njih, so ji odvrnili: "Poiščite jih, veseli bomo, če jih boste našli!" Zato ni imela na razpolago cele korespondence, temveč samo odlomke, ki so objavljeni v Kersnikovem zbranem delu. V romanu si je njuno korespondenco zato zamislila kot dialog. Ko se je Marica Nadlišek na Blejskem jezeru naposled srečala s Kersnikom, je odkrila, da je to uglajen, a nekoliko zadržan gospod in ugotovila je, da ga je v svojih mislih preveč idealizirala. Škamperle je dodal, da ima literarizirana biografija tudi veliko zgodovinsko in dokumentarno vrednost, saj beleži dogodke, ki bi drugače najverjetneje romali v pozabo. Avtorica je med svojimi romani izpostavila še Frizerko, ki prikazuje, kaj se dogaja "na drugi strani" V romanu je namreč opisana starejša Tržačanka, ki se odpove podedovani zemlji v Kobaridu, da se ji ne bi bilo treba soočiti z svojim slovenskim izvorom. Na vprašanje iz publike, kako Slovenci iz osrednjega slovenskega območja gledajo na zamejske Slovence, je Evelina Umek odgovorila, da o situaciji Slovencev v Italiji pravzaprav vedo malo ali nič. Najslabše pa je to, da jih večinoma niti ne zanima. Mediji ne poročajo o tem, kar se dogaja v slovenski jezikovni skupnosti v Italiji. Pri tem bi se lahko zgledovali po tržaškem dnevniku Il Piccolo, ki vsaki dan poroča o dogajanju v Istri in Kvarneru, je pristavil Igor Škamperle. (maj) gledališče verdi Posrečen diptih z deloma Puccinija in Menottija Puccinijeva opera Gianni Schicchi je del triptiha, ki ga dandanes gledališča bolj redko uprizarjajo v celoti, tako zaradi dolžine kot zaradi zahtevnosti, zato se je gledališče Verdi pametno odločilo za diptih, ki je Puccinijevo enodejanko združil z Menottijevo opero The Medium: dvojica ima marsikaj skupnega, tako zaradi vidnega vpliva, ki ga je imel Puccini na Menottija, kot zaradi vsebine, ki obravnava mrtvece, sicer v povsem različni luči. Gian Carlo Menotti je našel navdih za svojo glasbeno tragedijo med srečanjem z gospo, ki je navezovala dialoge s pokojnimi; skladatelj in režiser je bil za tržaško gledališče pomembna oseba, ne samo zato, ker je večkrat sodeloval v dvojni vlogi, temveč tudi zato, ker je kot ustanovitelj znamenitega Festivala dveh svetov v Spoletu navezal s Trstom plodno sodelovanje: starejši orkestraši in pevci se še vedno hvaležno spominjajo svojih nastopov na festivalu pod taktirko odličnega Thomasa Schippersa, zato je bila vključitev Menottijeve opere tudi znak post-humne hvaležnosti ob stoletnici rojstva. Schicchi je krasen primer pristnega toskanskega humorja, The Medium pa je tesnobna slika, ki odstira človeško lahkovernost, pa tudi hudobijo, lakomnost in še marsikaj negativnega. Gospa Flora si služi kruh s tem, da izkorišča bolečino svojcev ob izgubi dragega bitja ter jih s pomočjo svoje hčerke zavaja v namišljene nadnaravne vizije; pri nečistem poslu jima pomaga tudi Toby, nemi fant, ki ga je gospa pobrala s ceste, zato pa z njim ne ravna nič kaj materinsko. Scenograf Pier Paolo Bisleri in režiser Giulio Ciabatti sta žalostno zgodbo uokvirila v primerno sivino, ki je izražala tako moralno kot materialno revščino predmestnega stanovanja, okusne kostume pa je narisal Giuseppe Palella. Pevska zasedba se je zelo prepričljivo vživela v psihične drame protagonistov in tragedija je zaživela z vsemi odtenki: v nosilni vlogi je pela Tizia-na Fabbricini, nekoč cenjena sopranistka, ki je izgubila vokalno formo, pridobila pa na ekspresivnosti ter izklesala povsem zaokroženo figuro razdvojene ženske, ki ni kos hudi napetosti ter sama podleže svojim prikaznim. Vokalno sveže in dovršeno pa je pela njena hči Monica, v odlični interpretaciji Dilette Rizzo Marin, ki je posebej zablestela v sladkih, čeprav nežno odtujenih arijah, prepričljiva pa je bila tudi na dramskem področju. Trojico strank, ki so pri Flori iskale stik s svojimi mrtvimi otroki, so zelo lepo odigrali in odpeli Ilaria Zanetti, Giuliano Pelizon ter Annika Kaschenz, v vlogi nemega Toby- ja pa se je imenitno izkazal Giulio Can-celli. Pevce in orkester je vodil Matteo Bel-trami, mlad dirigent, ki je dobro obvladal partituro, a še ni izpilil svoje tehnike ter včasih obtežil muziciranje, ki je bilo vsekakor na dobrem nivoju. Predvsem po zaslugi nadpovprečno kakovostne pevske zasedbe je Menottijeva tragedija priklenila poslušalce ter na koncu požela veliko aplavzov. Sliko, ki se je odprla na mrliško posteljo Buosa Donatija, je kmalu pregnal in razvedril humor, s katerim je Puccini uglasbil izredno posrečen libretto Gio-vacchina Forzana, ki je zgodbo črpal iz Dantejevega Pekla: pohlep dedičev in njihovo globoko razočaranje ob oporoki, s katero je pokojni vse svoje imetje podaril menihom, se je s pomočjo prebrisanega Giannija Schicchija spremenil v veselje, sicer bolj kratkotrajno in omejeno, kajti premeteni sosed je z ukano večji del premoženja pridobil zase. Tako tekst kot glasba ponujata na vsakem koraku pretanje-ne domislice, zato imajo pevci kar zahtevno nalogo, da skušajo izluščiti najmanjše podrobnosti; komičnih situacij ponuja opera na pretek, zato marsikateri režiser - in Ciabatti ni izjema - se včasih prepusti toku ter pretirava v nalaganju karikaturnih odtenkov in potisne komedijo na rob farse. Nič zato, če je ritem dober in zabava zagotovljena, zraven tega pa še glasbeni užitek, za katerega je poskrbel dobro razpoloženi orkester in tudi v tem primeru posrečena pevska zasedba. V vlogi protagonista je zablestel imenitni baritonist Nicola Alaimo z interpretacijo, ki je znala odlično posredovati premetenost omalovaževanega kmečkega človeka, Alaimo pa je odrski nastop podkrepil s suvereno vokalnost-jo. Zaročenca Rinuccio in Lauretta sta bila tenorist Atalla Ayan, nekoliko forsiran na visokih notah, sicer pa lepo zaokrožen v fraziranju, sopranistka Diletta Rizzo Marin pa je potrdila odličen vtis iz Me-nottijeve opere. Schicchijevo sorodstvo je lahko računalo na vrsto pevcev, ki so se veselo predali igri: izstopala sta Giovan-na Lanza in Giuliano Pelizon, lepo pa so se odrezali tudi Francesco Piccoli, Ilaria Zanetti, Federico Benetti, Federico Long-hi, Annika Kaschenz, Alessandro Battia-to, Simone Alberti , Mario Bellanova ter mladi Osman Spangher. Puccinijeva komedija je povsem navdušila občinstvo, ki je vse nastopajoče zasulo z aplavzi, ponovitve bodo na tržaškem odru do 24. maja, 4. junija pa bo diptih gostoval v Po-redenonu. Katja Kralj Junkyard Speed Ball Left Lane Cruiser Garage bluz Alive Naturalsound Records, 2011 V današnji glasbeni rubriki bomo predstavili glasbeno dvojico, ki se ukvarja s »preprostim« garage blu-zem, to je bend Left Lane Cruiser. Gre za dvojico tipičnih ameriških fantov, doma iz Indiane: kavbojke, karirasta srajca in velik, odprt »pick up«, s katerim se vozita po prašnih, neskončnih in-dianskih cestah ... Brenn Beck sedi za bobni, medtem ko Fredrick „Joe" Evans IV poje in igra na svojo kitaro. Nič novega torej, na take glasbene dvojice smo namreč že navajeni, beri White Stripes, The Black Keys, Italijani Mojomatics in še nešteto drugih, a vseeno ima ameriški duo poseben čar, saj igra bolj »umazan«, tu pa tam hiter bluz z dobro mero distorzij kitar. Zasedba je nastala leta 2004 in dve leti kasneje izdala svojo prvo ploščo Gettin' Down On It, zaslovela pa je z naslednjo Bring Yo' Ass to The Table, ki jo je izdala leta 2008, s pomočjo glasbene založbe Alive Naturalsound Records. Po krajši evropski glasbeni turneji je naslednje leto izšel še tretji album All You Can Eat, marca letos pa je prišel na vrsto Junkyard Speed Ball. Dvanajst komadov, ki poslušalca, v teku ene ure, popeljejo na ogromna indianska polja! Zavrtim ploščo in že je na vrsti energičen gara-ge-bluz komad Lost My Mind, ki me kar spravi pokonci. Po naslednji, bolj umirjeni bluz baladi Giving Tree, pa je na vrsti garage pesem Circus, verjetno eden najboljših komadov albuma. Plošča se nadaljuje po istem kalupu, hitri garage-bluz komadi z distorzijami kitar in glasu, kot na primer pesmi 24 Hours, Weed Vodka in zadnja At The Denny's. Med temi je tudi nekaj bolj umirjenih bluz komadov, omeniti velja izredno Pig Farm. Fanta sta prav gotovo oboževalca znanega one-man benda Bob Log III: to naj bo poznavalcem ameriškega show-mana v razmislek ... Rajko Dolhar / SVET Petek, 20. maja 2011 13 ZDA - Predsednik je sicer poudaril, da je še prezgodaj za priznanje palestinske državnosti Obama pozval Izrael nazaj za meje iz leta 1967 Asad naj popelje Sirijo v demokracijo ali pa se umakne s poti - Podpora arabski pomladi WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v prostorih State Departmenta govoril o arabski pomladi, poskrbel pa je tudi za presenečenje s pozivom Izraelu, naj se umakne za meje po šestdnevni vojni leta 1967, ko je zasedel Zahodni Breg, vzhodni Jeruzalem in Gazo. Obama je povedal, da Izrael nikoli ne bo mogel živeti v resničnem miru in varnosti, dokler bo država temeljila na nenehni okupaciji. Te besede predstavljajo skoraj revolucionarno spremembo v ameriški politiki do Bližnjega vzhoda in bodo zanesljivo izzvale ostre reakcije v Izraelu in ameriškem kongresu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se bo danes v Beli hiši sestal z Obamo, prihodnji teden pa bo nastopil pred obema domovoma ameriškega kongresa, je že zavrnil njegov poziv rekoč, da so meje iz leta 1967 "neobranljive". V sporočilu za javnost, objavljenem po Oba-movem govoru, Netanjahu poziva Washington, naj potrdi, da bo spoštoval zagotovila, ki jih je dal prejšnji ameriški predsednik George Bush, da se Izraelu ne bo treba vrniti na meje iz leta 1967. Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem že sklical nujno zasedanje palestinskih voditeljev. Gibanje Hamas pa je v odzivu Obamo pozvalo, naj sprejme konkretne ukrepe za zaščito pravic Palestincev. Za uravnoteženje poziva Izraelu pa je Obama dejal, da nedavni dogovor o delitvi oblasti med palestinskima organizacijama Fatah in Hamas za Izrael postavlja resna in legitimna varnostna vprašanja. Po njegovih besedah bodo morali Palestinci v naslednjih tednih in mesecih najti verodostojen odgovor na vprašanje, kako se lahko nekdo pogaja s stranjo, ki ji ne priznava pravice do obstoja. Prav tako je zavrnil pozive k priznanju palestinske državnosti v ZN, ker takšna "simbolična" dejanja za osamitev Izraela v ZN ne bodo ustvarila samostojne palestinske države. Obama je največ časa namenil revolucionarnim gibanjem za demokratične spremembe na severu Afrike in na Bližnjem vzhodu, ki jih je primerjal s ključnimi trenutki ameriške zgodovine. To, kar se sedaj dogaja v regiji, za Obamo pomeni izraz dolgoletnih teženj po svobodi, ki so že pripeljala do strmoglavljenj tiranov in padlo jih bo verjetno še več. Obama je priznal, da bodo tranzi-cije spremljale težave, vendar pa to ZDA ponuja lepo priložnost, da jasno povedo, na kateri strani so. Pri tem je spomnil na uličnega prodajalca v Tuniziji, ki se je uprl izsiljevanju policije in s tem sprožil iskro, ki je zanetila požar. Obama je menil, da morajo ZDA pokazati, da bolj cenijo dostojanstvo uličnega prodajalca v Tuniziji, kot pa surovo moč diktatorja. Omenil je Egipt, ki je videl sestop z oblasti avtokratskega voditelja, in izrazil upanje, da se bo podobno zgodilo tudi v Libiji, Siriji in Jemnu ter drugje. Sirskega predsednika Bašarja al Asada je pozval, naj popelje državo v demokracijo ali pa se umakne s poti. Pohvalil je pogum sirskega ljudstva za upor proti zatiranju in kritiziral vladno izbiro odgovora v obliki pobijanja in množičnih aretacij. Obama je v govoru med drugim omenil tudi pokojnega voditelja teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Lad-na, ki so ga 2. maja v pakistanskem Abo-tabadu ubili pripadniki ameriških posebnih enot. Pri tem je menil, da je bin Ladnova vizija uničevanja z arabsko pomladjo propadla, še preden je bil tudi sam ubit. (STA) Ameriški predsednik Barack Obama ansa CANNES - Rekel je, da »razume« nacističnega vodjo Von Trier zaradi izjav o Hitlerju pregnan s festivala CANNES - Danskega filmskega režiserja Larsa von Trierja so včeraj pregnali z letošnjega filmskega festivala v Canne-su. Von Trier si je status "persone non grate" prislužil zaradi svojih sredinih izjav, ko je med drugim dejal, da "razume Hitlerja". Režiser se je za svoje besede že opravičil, prav tako pa je izrazil razumevanje za odločitev festivala. Kot je povedal predsednik festivala Gilles Jacob, prepoved za von Trierja velja do konca letošnjega že 64. festivala, ki se sklene v nedeljo. Glede udeležbe danskega režiserja na festivalih v Cannesu v prihodnje pa se Jacob ni izrekel. Festival je tokrat prvič sprejel tovrstno odločitev, Jacob pa je včeraj še poudaril, da so von Trierjeve izjave "zamazale" njegov ugled. Kljub prepovedi pa von Trierjev film Melancholia še naprej ostaja v tekmovalnem delu festivala. A če bo pobral katero izmed nagrad, se režiser v nedeljo ne bo smel udeležiti slavnostne podelitve. Kot so sporočili s festivala, je upravni odbor odločno obsodil izjave danskega režiserja in Larsa von Trierja razglasil za nezaželeno osebo na fe- Lars von Trier ansa stivalu. Upravni odbor je še izrazil obžalovanje, da je von Trier festival izkoristil za izjave, ki so "nesprejemljive, nevzdržne ter v nasprotju z ideali humanosti in plemenitosti, ki bdijo nad samim obstojem festivala". Von Trier je v sredo na novinarski konferenci v raztresenem govoru med drugim izjavil, da razume in simpatizira z nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem. "Kaj naj rečem? Razumem Hitlerja, a seveda absolutno mislim, da je zagrešil nekatere napačne stvari," je med drugim dejal von Trier. "On ni nekdo, ki bi mu rekel 'dober fant', a veliko glede njega razumem in mal- ce tudi simpatiziram z njim. Ah, dajte no, nisem za drugo svetovno vojno in nisem proti Judom... Sem zelo za Jude. No, ne preveč, ker je Izrael 'zatežen'," je nadaljeval režiser in nato med drugim navrgel še, da zelo občuduje enega najtesnejših Hitlerjevih sodelavcev Alberta Speera. Von Trier je kasneje dejal, da se je šalil in se je za svoje besede tudi opravičil. Prav tako je sporočil, da razume odločitev festivala in sprejema naloženo mu kazen. Festival je sicer razmišljal tudi o tem, da njegov film izločili iz programa, "a je na koncu prevladalo stališče, da je treba razlikovati med delom in človekom", je pojasnil Jacob. Von Trierjeve izjave so že obsodila tudi judovska združenja in pozdravila odločitev festivala. Sicer naj bi bila von Trierje-va soproga judovske veroizpovedi, prav tako pa njegovi otroci. Sloviti danski režiser je sicer leta 2000 v Cannesu pobral zlato palmo za film Plesalka v temi, nagrade pa je v francoskem letovišču pobiral že pred tem, med drugim za Lom valov leta 1996 in Evropo leta 1991. (STA) Barroso podprl Srbijo na poti v EU BEOGRAD - Evropska komisija pozdravlja vse, kar je Srbija doslej naredila na poti v evropske integracije, vendar jo čaka še veliko dela, da bi se približala članstvu v EU, je včeraj v Beogradu izjavil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Ključ je v vaših rokah," je dejal Barroso na novinarski konferenci po srečanju s srbskim premierom Mirkom Cvetkovicem. Poudaril je, da čas hitro teče in da so rezultati potrebni pred koncem leta. "Kriterije je treba izpolniti. Kriteriji, ki so povezani z reformo pravosodja, bojem proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Vse to je potrebno za dosego želenega cilja," je dejal Barroso. Kot je poudaril, Evropska komisija pričakuje, da je sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu prednostna naloga in da bodo srbske oblasti naredile vse, kar je v njihovi moči. Predsednik Evropske komisije je sicer včeraj v Beogradu odprl evropski informacijski center, na programu pa je imel tudi srečanje s srbskim predsednikom Borisom Tadicem. Srbija je prva postaja drugega dela Barrosove turneje po Balkanu, med katero bo danes obiskal še Kosovo, obisk v Albaniji pa je zaradi političnih razmer v tej državi odpovedal. Rasmussen: Natovi napadi oslabili Gadafijevo vojaško moč BRATISLAVA - Napadi zveze Nato v Libiji so bistveno oslabili vojaško moč libijskega voditelja Moamerja Gadafija, je v Bratislavi včeraj dejal generalni sekretar Nata Anders Fogh Ra-smussen. Obenem je zagovarjal vojaško operacijo zavezništva v Libiji in izpostavil potrebo po zaščiti civilistov. "Bistveno smo oslabili Gadafije-vo vojno mašinerijo in sedaj vidimo rezultate ... opozicija je napredovala," je po pogovorih s slovaškim predsednikom Ivanom Gašparovičem dejal Rasmussen. "Gadafijev režim je iz dneva v dan bolj in bolj osamljen," je še dodal. "Nadaljevali bomo z močnim vojaškim pritiskom na Gadafijev režim in prepričan sem, da bo kombinacija močnega vojaškega pritiska in povečanega političnega pritiska ter podpora opoziciji na koncu vodila do padca režima," je dejal. (STA) AFERA - Medtem ko je velika porota potrdila obtožnico proti njemu zaradi sobotnega spolnega napada na sobarico Strauss-Kahn na prostosti po plačilu milijona dolarjev varščine Odstopil je s položaja generalnega direktorja IMF, »da bi se bolje branil« NEW YORK - Newyorška velika porota je včeraj potrdila obtožnico proti nekdanjemu generalnemu direktorju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Domini-queju Strauss-Kahnu zaradi sobotnega spolnega napada na sobarico hotela Sofitel na Manhattnu. Strauss-Kahnovo drugo zaslišanje o varščini pa je bilo včeraj uspešno. Strauss-Kahn je bil od ponedeljka naprej zaprt na Rikers Islandu potem, ko mu je sodnica Melisa Jackson v ponedeljek zavrnila izpust po plačilu varščine zaradi be-gosumnosti. Obtožujejo ga, da je v soboto v hotelu spolno napadel sobarico, nakar so ga aretirali na letališču JFK. Zaslišanje o varščini je tokrat potekalo pred sodnikom Michaelom Obu-som, ki je poslušal argumente tožilstva in obrambe, nato pa odredil premor, po katerem se je odločil, da usliši obrambo in obtoženca izpusti po plačilu milijona dolarjev varščine. Zavarovanje za varščino je 5 milijonov dolarjev, ki ga krije posebno podjetje za varščine. To podjetje je odgovorno za to, da obtoženec pride na sojenje, v nasprotnem primeru pa Dominique Strauss-Kahn ansa mora samo poravnati stroške. Zato takšna podjetja zaposlujejo tudi "lovce na ljudi", ki poskrbijo, da ni izgube. Strauss-Kahn bo moral do konca postopka ostati v hišnem priporu, kjer bo okrog gležnja 24 ur na dan nosil elektronsko napravo za nadzor gibanja. Poleg tega bo z njim nenehno najmanj en oborožen stražar. Strauss-Kahn je moral predati tudi potni list. Sicer pa je Strauss-Kahn včeraj odstopil s položaja generalnega direktorja IMF, češ da želi vso energijo vložiti v to, da bo dokazal, da je nedolžen. "Želim zaščititi IMF, ki sem mu s ponosom in vdano služil, posebej pa želim posvetiti ves svoj čas in energijo v dokazovanje svoje nedolžnosti," je v sporočilu o odstopu še zapisal Strauss-Kahn. Dodal je, da je "izjemno žalosten", ker mora zapustiti položaj. Strauss-Kahn je petletni mandat na čelu IMF nastopil novembra 2007, mandat pa bi se mu iztekel prihodnje leto, vendar bi ga verjetno v vsakem primeru zapustil predčasno, saj je veljal za kandidata francoskih socialistov na predsedniških volitvah spomladi prihodnje leto. Med njegovimi nasledniki na čelu sklada se omenjajo francoska finančna ministrica Christine Lagarde, nekdanji član sveta Evropske centralne banke, Nemec Axel Weber pa tudi Turk Kemal Dervis, Indijec Montek Singh Ahluwalia ter Mehičan Augustin Carstens. Tradicionalno položaj šefa IMF pripada Evropi, medtem ko je na čelu Svetovne banke Američan, vendar je bilo v zadnjem času predvsem iz hitro rastočih gospodarstev slišati pozive k opustitvi te prakse. Po izbruhu afere pa se je več ev- ropskih voditeljev zavzelo, da ostane tako, kot je bilo doslej. Kitajska je v odzivu na odstop Strauss-Kahna zahtevala, da mora izbira njegovega naslednika temeljiti na "pravičnosti, preglednosti in dosežkih". "Načeloma verjamemo, da bi morala biti hitro rastoča in razvijajoča se gospodarstva zastopana na najvišjih položajih," je ocenila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Jiang Yu. K "odprti in pregledni" ter na sposobnostih utemeljeni izbiri novega generalnega direktorja IMF je pozval tudi japonski finančni minister Jošihiko Noda. Kot je dodal, so se v skupini gospodarsko najpomembnejših držav G20 strinjali, da mora izbira vodij mednarodnih finančnih institucij temeljiti na teh načelih. Premieri 12 nekdanjih sovjetskih republik so medtem storili že korak naprej, saj so skupaj podprli kandidaturo sedanjega prvega moža kazahstanske centralne banke Grigorija Marčenka za naslednika Strauss-Kahna. Toda na stari celini bodo, kot kaže, vztrajali na dosedanji politiki. Evropska komisija je izrazila prepričanje, da bodo države članice EU, ki so skupaj največji plačnik v IMF, našle "močnega in usposobljenega" skupnega kandidata. Kot je še poudarila tiskovna predstavnica Evropske komisije Pia Ahrenkilde-Hansen, si v EU želijo kontinuiteto na čelu IMF. Med članicami unije potekajo posvetovanja na to temo, je še dejala, podrobnosti pa ni razkrila. Strauss-Kahn je obtožen spolnega napada in poskusa posilstva, zaradi česar mu, če bo spoznan za krivega, grozi do 25 let zapora. O tem, ali so zbrani dokazi dovolj za začetek postopka proti njemu, bo v petek v New Yorku odločala porota. Medtem se pojavljajo nove podrobnosti v zvezi s sobotnim dogodkom v hotelu Sofitel. V sobi naj bi bil pred 32-letno sobarico še en član osebja, ki je odnašal ostanke zajtrka. Ta ni vedel, da je gost v sobi, prostor pa je zapustil, preden se je zgodil napad. Sobarica po rodu iz Afrike je bila tako prepričana, da je soba prazna, Strauss-Kahn pa jo je napadel, ko je nag stopil iz kopalnice. (STA) 1 4 Petek, 20. maja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Poseg naj bi se zaključil jeseni Prihodnji teden obnovitvena dela na Verdijevem korzu Potekala bodo v dveh izmenah - Danes bo župan srečal trgovce in gostince V prvih dneh prihodnjega tedna se bodo začela obnova Verdijevega korza v Gorici med lekarno Orso bianco in Ulico Petrarca. O poteku del, ki naj bi se zaključila jeseni, bo danes tekla beseda v dvorani občinskega sveta, kjer bo župan Ettore Romoli srečal upravitelje trgovin in kavarn, ki delujejo na korzu. Podjetje, ki je bilo pred meseci imenovano za izvajalca del, bo gradbišče odprlo v ponedeljek ali torek. Dela bodo morala potekati v dveh izmenah, kot je zahtevala goriška občinska uprava, ki skuša s pospešitvijo posega čim manj oškodovati trgovce in gostince. V primeru, da mu vreme ne bo prekrižalo načrtov, bo podjetje zaključilo obnovo korza že oktobra. Današnjega srečanja s trgovci se bo ob goriškem županu Ettoreju Romoliju udeležila tudi funkcionarka Maria Antonietta Genovese, ki je na podobnem sestanku pred časom poudarila, da bo skušalo podjetje med obnavljanjem Korza Verdi povzročiti čim manj preglavic tudi voznikom. Promet bo speljan izmenično po enem ali drugem voznem pasu, cesto pa bodo zaprli le v nujnih primerih. Vozniki bodo vsekakor tako ali drugače v težavah vsaj še nekaj tednov, ko bi se morala zaključiti dela v ulicah Cadorna in Diaz. Projekt obnove Verdijevega korza je izdelan na podlagi principov večje pozornosti do pešcev in kolesarjev ter možnosti, da bi nekoč postal del širše peš cone. Projekt predvideva, da bo cesta ostala dvosmerna, cestišče pa bo precej ožje od današnjega: vozna pasova bosta po novem skupno merila le 7,50 metra. Vzdolž pločnikov iz na-brežinskega kamna, ki bodo visoki le dva TRŽIČ - Eurogroup V pričakovanju na stečaj pada število zaposlenih Z 90 na 55 se je znižalo število zaposlenih v tržiški tovarni Eurogroup, v kateri proizvajajo kovinske grede, ki jih nato uporabljajo predvsem v ladjedelništvu. Novica je prišla na dan med srečanjem med stečajnim upraviteljem Gianfrancom Im-peratom in predstavniki kovinarskih sindikatov, ki je potekalo na sedežu in-dustrialcev v Gorici. Stečajni upravitelj je vložil prošnjo po odobritvi prostovoljne mobilnosti za dodatnih 15 delavcev, poleg tega pa je zaprosil za podaljšanje redne dopolnilne blagajne od 10. junija za obdobje trinajstih tednov za vse ostale zaposlene. Komaj bo sodišče odobrilo stečajni postopek za tovarno Eurogroup, se bo redna dopolnilna blagajna spremenila v izredno. Med srečanjem je stečajni upravitelj pojasnil, da sta največja bančna zavoda, vpletena v zadevo, že prižgala zeleno luč za stečaj podjetja, poleg tega pa aktivno sodelujeta pri iskanju kupcev za obrat v industrijski coni Li-sert. Imperato je razložil, da so pogajanja o prevzemu obrata v polnem teku, imen morebitnih kupcev pa ni posredoval. Poleg odkupa enega samega podjetja je tudi možno, da bi obrat prevzelo več družb. Predstavniki kovinarskih sindikatov upajo, da bo stečajni postopek čim prej stekel in da bo čim prej prišlo do prevzema podjetja. Tovarna Eurogroup je zašla v krizo julija leta 2010, ko so za posledicami svetovne gospodarske krize upadla naročila iz ladjedelnice Fincantieri, ki je bil glavni kupec njenih železnih gred. Od takrat naprej je tovarna životarila, delavci pa so bili v glavnem v dopolnilni blagajni. Prihodnji teden se začenja obnova Korza Verdi med lekarno Orso bianco in Ulico Petrarca bumbaca centimetra, široki pa približno dva metra, bosta speljani kolesarski stezi, ki bosta tlakovani s porfirnimi ploščicami. Med cestiščem, ki ga bodo tudi pretlakovali s por-firjem, in kolesarskima stezama bo varnostni pas. Parkirnih prostorov zaradi zožitve cestišča ne bo več. Načrt ne nazadnje predvideva obnovo razsvetljave - postavili bodo nove lampijone -, odstranitev vseh arhitektonskih pregrad ter obnovo vodovoda in plinskih cevi. Prekvalifikaciji ceste med lekarno Orso bianco in Ulico Petrarca bo sledila tudi obnova ostalih delov Verdijevega korza. Občina ima že na razpolago finančna sredstva za druga dva sklopa del, t.j. obnovo oširka pred ljudskim vrtom in odse- ka med ulicama Dante in S. Chiara. Oba načrta sta že v pripravi. Današnje srečanje v dvorani goriškega občinskega sveta se bo začelo ob 13.30. Vsem trgovcem je na razpolago naslov elektronske pošte corsoverdi@ascomgorizia.it, na katerega lahko naslovijo morebitne pripombe ali pritožbe med potekom del. (Ale) GORICA - Festival éStoria stopa v živo Zgodovina v mestu Danes Gat, Turnbull, Scurati in mnogi drugi - Ob 20-letnici slovenske samostojnosti razstava v KB centru Finis Jugoslaviae je naslov fotografske razstave, ki jo bodo danes ob 11.30 odprli v goriškem KB centru. Fotografije Massima Cetina, Davorina Krizmančiča, Andree Lasorte, Giovannija Montenera, Maura Scro-bogne in Sebastiana Visintina o desetdnevni vojni v Sloveniji in razpadu Jogoslavije bodo na ogled v okviru goriškega festivala eStoria, ki bo potekal od danes do nedelje v goriškem Ljudskem vrtu in je posvečen tematiki vojne. Organizatorji mednarodne prireditve, na kateri pričakujejo več tisoč obiskovalcev, so želeli z razstavo obeležiti 20-letnico osamosvojitve Slovenije. Včeraj zvečer so odprli razstavi »II filo della memoria 1947-1994« in »Oltre le nuvole«, današnji program pa se bo začel v jutranjih urah. Ob 8.45 bo v kavarni pri Ljudskem vrtu »zajtrk z zgodovino«, ob 9. uri pa se bo v šotoru Erodoto v Ljudskem vrtu začelo srečanje o rimskem miru »Si vis pacem, para bellum« z Adrianom Goldsworthyjem in Giustom Traino. Ob isti uri bodo Giuseppe Giannotti, Boris Gombač in Marco Cuzzi v šotoru Apih spregovorili o sloven-sko-italijanskih odnosih na meji, ob 10. uri pa se bosta Ferdinando Sanfelice di Mon-teforte in Pietro Spirito v šotoru Clio poglobila v tematiko vojne na morju. Napoleonu bo posvečeno srečanje med Pietrom Del Negrom in Alexanderjem Mikaberid-zejem, ki bo ob 10.30 v šotoru Erodoto, o vlogi katolikov in Cerkve v italijanski politiki pa bo v šotoru Apih predaval Giovanni Mic-coli. O tržaškemu nacistu Odilu Globočni-ku bo govor ob 11. uri v šotoru Clio (pogovor med Morenom Gentilejem in Tristanom Matto bo vodila Erika Jazbar), ob 11.30 pa bosta Raimondo Luraghi in Stefano Rosso spregovorila o ameriški državljanski vojni. Ob 12. uri se bo zgodovinar Hew Strachan predaval o prvi svetovni vojni, ob 14. uri pa bo v mediateki v Hiši filma na Travniku pogovor o povezavah med vojno in filmom ter Ena izmed fotografij, ki bodo na ogled v KB centru samurajih v Hollywoodu s Stephenom Turnbullo. Zanimiv bo tudi pogovor o etiki in življenju »kontraktorjev« med Gian-pierom Spinellijem in Deane-Peter Baker (ob 15. uri v šotoru Erodoto), o Renesansi in vojaški revoluciji pa bosta ob 15.30 spregovorila Niccolo Capponi in Virgilio Ilari. Ob 16.30 bo v šotoru Clio srečanje s pisateljem Antoniom Scuratijem (zmagovalcem nagrade Campiello z romanom »Il sopravvis-suto«), Branko Marušič in Sergio Tavano pa bosta ob 17. uri predavala o Gorici v času Risorgimenta. Druga srečanja bodo posvečena D'Annunziu in osvojitvi Reke, zgodovini Ločnika in stoletnici zedinjenja Italije (z Mariom Isnenghijem ob 17. uri), ob 18. uri pa bodo po razpravi med predstavniki raznih vojnih muzejev na ogled posnetki londonskega Imperial War Museuma, ki so jih zavezniki snemali v Julijski krajini med prvo in drugo svetovno vojno. Ob 18.30 bo o človeški naravi in vojni od prazgodovine do danes pa bo preda- val Azar Gat, avtor knjige »War in Human Civilization«. Festival bo letos prvič poživil tudi nočno dogajanje v mestu. Drevi bodo v Ljudskem vrtu na korzu potekale glasbene, kulturne in gastronomske pobude, s katerimi so organizatorji obogatili ponudbo sedmega praznika zgodovine. Na pomoč sta organizatorjem festivala priskočili tudi goriška občina in zveza trgovcev Ascom. Obiskovalci, ki bodo zvečer ostali v mestu, bodo ob 21.30 lahko prisluhnili koncertu zgodovinarja in glasbenika Emilia Franzine, ki bo pel pesmi iz vojnega in povojnega obdobja, ob 23. uri pa se bo začelo srečanje o novih geopolitičnih ravnovesjih po usmrtitvi Osame bin Ladna. Ob polnoči in pol, pred začetkom oddaje »La notte di Radio 1«, bodo organizatorji vsem ponudili ljubljanski zrezek gostilne Da Gianni. Na današnjem odprtju festivala (ob 18. uri) napovedujejo svojo prisotnost tudi pobudniki treh občinskih referendumov, ki bodo v Gorici v nedeljo, 12. junija. Trgovina TIPIGO v Raštelu Danes bodo v Gorici odprli prvo trgovino, v kateri bodo prodajali značilne lokalne izdelke in spominčke. Trgovino, ki bo delovala v Raštelu (hišna številka 91) in so jo poimenovali TIPIGO, bodo odprli ob 18. uri. Upravljal jo bo Ascanio Cosma. Obrazci za davek ICI Goričani bodo tudi letos prejeli obrazec za plačilo davka ICI. Občina bo pred koncem meseca vsem davkoplačevalcem po pošti poslala obrazec F24, ki ga bodo lahko uporabili pri bančnih okencih in na poštnih uradih. Rok za plačilo zapade 16. junija. Pritožujejo se nad glasbo Študentje programa Multimedijskih komunikacij Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki se izvaja v prostorih Primorskega tehnološkega parka v Vrtojbi, so v sredo zvečer priredili zabavo ob zaključku študijskega leta. Koncert Multimedia Open Air 2011, ki se je začel v sredo popoldne in se je nadaljeval do nočnih ur, je potekal na prizorišču Gas poletje Vrtojba. Ker je lokacija nedaleč od meje, je glasba odmevala tudi v Gorici, kar je sprožilo množične pritožbe občanov, ki niso imeli mirnega spanca. i viri energije V palači Locatelli v Krminu bodo danes ob 9. uri odprli razstavo elaboratov, ki so jih razne šole iz goriške pokrajine posvetile obnovljivim virom energije. Natečaj je priredil center CETA iz Gorice. Pohod treh rajonov Pred bivšo osnovno šolo v Podgori se bo v nedeljo, 22. maja, ob 9. uri začel 6. pohod treh krajevnih skupnosti, ki ga prireja združenje Marciatori Gorizia v sodelovanju s krožkom Calvario, prosvetnim društvom Podgora, župnijo sv. Justa mučenika in podgorskim rajonskim svetom. Udeleženci bodo lahko pešačili 6, 10 ali 15 kilometrov, za informacije so na razpolago telefonske številke 0481-530760, 340-9805741 in 3293538431. Delavnica na Gradini V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu bo jutri med 9.30 in 12. uro delavnica, med katero bodo otroci med 6. in 10. letom zgradili fotovoltaični panel in razumeli, kako deluje vetrna elektrarna. Za informacije sta na voljo telefonska številka 333-4056800 in naslov elektronske pošte inforogos@gmail.com. Podvodni starši V palači Attems-Petzenstein v Gorici bo danes ob 18.30 morska biologinja Maria Berica Rasotto predavala o razmnoževanju morskih živali. Predavanje je vključeno v niz spremnih prireditev razstave o Darwinu. Policija praznuje 150-letnico Danes in jutri bo v Gradišču potekal niz pobud, s katerimi bo goriška kvestura obeležila 150-letnico ustanovitve policije. Drevi bo v občinskem gledališču dobrodelni koncert, jutri pa bodo polagali vence v goriškem Spominskem parku in priredili slovesnost na Trgu Unita v Gradišču. Federalizem in federalizmi Danes ob 9.30 bo v dvorani Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici zaključni posvet v okviru projekta Federalismo e federalismi. Posegli bodo številni izvedenci, ki bodo spregovorili o različnih oblikah federalizma. Premik v novo dimenzijo Premaknimo se v novo dimenzijo je naslov slikarske razstave Aleksandra Pece, ki jo bodo odprli danes ob 20. uri v Galeriji dimenzije napredka v Solkanu. Na ogled bo do 10. junija. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 20. maja 2011 15 TRŽIČ - Občinske volitve Pred balotažo napeta pogajanja Altranova danes s koalicijskimi partnerji - Gherghetta nazdravlja Pred odločilnim drugim krogom za izvolitev prve tržiške županje so v teku pogajanja za določitev morebitnih zavezništev, pri čemer ima več manevrskega prostora levo-sredinska kandidatka Silvia Altran, ki so jo v prvem krogu podpirali Demokratska stranka, Socialisti, Italija vrednot, SKP in lista Responsabilmente con Silvia. Levosre-dinske glasove so poleg Altranove pobrali še županski kandidati Giovanni Iacono (ne čelu liste stranke SEL je zbral 4,8 odstotka), Alessandro Perrone (Komunistični antika-pitalistični blok, 2,21 odstoka) in Tiziano Piz-zamiglio (Cittadini per Monfalcone, 1,84 odstotka). Med Altranovo in ostalimi levosre-dinskimi kandidati tečejo pogovori o drugem krogu, pri čemer še ni jasno, ali bo prišlo do podpisa programskega dogovora. Kandidatka desne sredine Anna Maria Cisint se pri iskanju dodatne podpore ozira predvsem proti občanskim listam, ki so podprle županskega kandidata Luigija Blasiga. Njegovih 14 odstotkov glasov bi bilo v drugem krogu še kako koristnih za zmago, nekdanji župan pa je že napovedal dolgo vrsto pogojev, ki so potrebni za pridobitev njegove podpore. Blasig med drugim zahteva sklic omizja za vzpostavitev sodelovanje med Gorico, Tržičem in Trstom, združitev tržiške, ronške in štarancanske občine, ohranitev tržiškega porodniškega oddelka, sprostitev avtoceste med Vilešem in Moščenicami ter več denarja za kulturo. Altranova se bo danes ob 18. uri v beneški palači v Ulici SantAmbrogio udeležila javnega shoda, med katerim se bo zahvalila svojim koalicijskim partnerjem - Socialistom, Italiji vrednot, SKP in listi Respon-sabilmente con Silvia - za podporo in vloženi trud v volilno kampanjo. Srečanje bo nedvomno priložnost za analizo prvega kroga volitev in za določitev strategij za naprej. Medtem ko se Altranova in Cisintova pripravljata na odločilni del volilne kampa- Anna Maria Cisint bonaventura Silvia Altran bonaventura nije, potrjeni predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta proslavlja zmago. Danes ob 18.30 bo nazdravil z levosredinskimi volivci na prireditvenem prostoru v Selcah, kjer poteka vaški praznik. Za izkazano zaupanje se volivcem zahvaljuje lista Komunistične prenove, ki je v Ronkah kandidirala za župana Luigija Bona. Danes v Bračanu odprtje slovenske šole Krminska krajevna uprava in šolsko osebje, otroci in starši vrtca ter osnovne šole Ludvik Zorzut v Bračanu so osredotočili v današnji dan vrsto privlačnih dogodkov. Že zjutraj pridejo na šolo v goste vrstniki osnovne šole iz Tržiča na Gorenjskem, ki vračajo našim osnovnošolcem nedavni obisk pod Karavankami. Glavni del dogajanja pa se bo pričel ob 17. uri s slovesnostjo ob formalnem odprtju šolske »Zbrali smo 4,66 odstotka oz. 295 glasov, kar je enak rezultat kot na evropskih volitvah leta 2009. To pomeni, da je naša prisotnost cenjena in potrebna,« poudarjajo predstavniki krožka SKP iz Ronk in Foljana, ki so zadovoljni tudi z izidom pokrajinskih volitev. V okrožju Ronke 2 je njihov kandidat Otta-vio Romano zbral 7,59 odstotka glasov. stavbe, ki je sedaj urejena za pedagoško delo tudi v naslednjih letih. Govorniške posege šolskih, ravnateljica Elizabeta Kovic, in občinskih, župan Luciano Patat, predstavnikov bodo popestrili učenci in učenke s kratkim nastopom, katerega glavna točka je nova šolska himna; sodeloval bo tudi vrtec z italijanskim učnim jezikom. Sledil bo program zaključne šolske prireditve po ustaljenih vzorcih. Posebno dobrodošla bosta vodja osnovne šole na Dobrovem Vesna Filej in ravnatelj italijanske večstopenjske šole iz Krmina Giovanni Mattei, ki bo javno nastopil tik pred upokojitvijo. (a.r.) DOBERDOB - Učenci Večstopenjske šole na državnem prvenstvu Mali šahisti rastejo VSpoletu tudi ekipa višješolcev licejskega pola Trubar-Gregorčič ter učenci in dijaki tržaških slovenskih šol Osnovnošolci med turnirjem Minuli konec tedna je v Spoletu potekal finale državnega šahovskega prvenstva za šole, ki se ga je udeležilo okrog 1.400 učencev in dijakov iz cele Italije. Kot smo na športnih straneh poročali v prejšnjih dneh, so se do sklepne faze prvenstva v umbrij-skem mestu prebili tudi predstavniki nekaterih slovenskih šol iz goriške in tržaške pokrajine, med katerimi so bili učenci Večstopenjske šole Doberdob. Barve doberdobskega ravnateljstva sta branili skupina učencev 3. razreda osnove šole Prežihov Voranc, ki se je uvrstila na 36. mesto (na 40 ekip), in skupina nižješolcev, ki je pristala na 25. mestu (na 44 ekip). Ekipo osnovnošolcev so sestavljali Filip Juren, Jan Ben-sa, Emil Antonutti, Saša Kobal, Jaro Ivan Bre-celj in Tomaž Cotič, nižješolsko ekipo pa Francesco Papai, Elia Saggin, Luka Gergolet, Martin Juren in Simon Cotič. Omeniti gre, da so bili »Prežihovci« najmlajša ekipa na prvenstvu, zato je bila zanje izkušnja izredno dragocena. »Pomerili so se z učenci petih razredov. Menim, da imajo še velik potencial za napredovanje, isto pa velja tudi za naše nižješolce,« je povedal učitelj Lady Gergolet, ki v okviru po- l g. Nižješolci za šahovnicami; skupinska fotografija (spodaj) l g. nudbe izbirnega pouka že več let vodi sobotne delavnice šaha na šoli. Pri urjenju šahovskih sposobnosti osnovnošolcev in nižješolcev mu pomagajo tudi nekateri starši, in sicer Igor Juren, Giorgio Saggin in Davide Chiocca. Ekipa šahistov licejskega pola Trubar-Gregorčič, ki so jo sestavljali Omar Cusma, Robert Devetak, Jan Gergolet, Gregor Gergolet in Ivan Maniacco, se je v svoji kategoriji uvrstila na 9. mesto. GORICA - Projekt ABC Motricita Tisoč otrok na prazniku gibalne vzgoje Osnovnošolci iz Romjana (na vrhu) in Sovodenj bumbaca S pravim praznikom gibalne vzgoje se je včeraj na atletskem štadionu na Rojcah zaključil projekt ABC Motricita, ki ga vodi pokrajinski odbor zveze CONI v sodelovanju z ravnateljstvi iz goriške pokrajine. Projekt so začeli razvijati leta 1996, z leti pa so se mu pridružile nove šole, nad čemer so pri zvezi CONI izredno zadovoljni. S projektom so namreč približali športu in dejavnostim športnih društev številne malčke iz vrtcev in osnovnošolce, kar je izredno pomembno za njihovo rast in vzgojo. Med včerajšnjim dopoldne-vom na Rojcah so otroci zadnjih letnikov vrtca in prvih dveh razredov osnovnih šol preizkusili svoje športno znanje na desetih postajah. Na nekaterih so plesali in tekli, na drugih skakali in metali žogice, tako da je bilo zabave na pretek. Pri projektu ABC Motri-cita je sodelovala tudi Večstopenjska šola Doberdob, tako da so se včeraj na Rojcah v raznih športnih igrah preizkusili učenci prvih dveh razredov osnovnih šol iz Doberdoba, Romjana, Sovodenj in z Vrha. 16 Petek, 20. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Festival vrtnic »Prešeren« končno tudi v mestu vrtnic Tri primerke prve slovenske vrtnice zasadili pred centrom Park Prvo vrtnico Prešeren v Novi Gorici je pred igralniško-zabaviščnim centrom Park včeraj slovesno zasadil novogoriški župan Matej Arčon, drugo direktor omenjenega centra, Marjan Stojko, tretjo pa predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, Katja Kogej. Tako je tudi Nova Gorica - mesto vrtnic, dobila svoje tri primerke prve slovenske vrtnice, ki jo je njen žlahtnitelj, slavist in pisatelj Matjaž Kmecl, poimenoval po največjem slovenskem pesniku. Na Goriško je v zadnjih dneh prišlo 23 sadik te vrtnice - dve bosta mesto dobili v vrtu ob samostanu na Kostanjevici, kjer se že nahaja bogata zbirka burbonk, 17 sadik pa so domov odnesli slušatelji nedeljskega Kmeclovega predavanja o vrtnici Prešeren, ki so ponjo prišli od blizu in daleč, tudi iz Italije. »Zanimanja za te sadike je bilo v nedeljo toliko, da je bilo potrebno žrebanje,« pojasnjuje Kogejeva. Triindvajseti primerek, za katerega upajo, da bo dobil mesto pred mestno hišo, je v dar dobil župan Arčon. Vrtnica Prešeren je prva slovenska vrtnica, ki je bila februarja zavarovana v registru Fitosanitarne uprave; postopek je trajal dve leti, preizkušanje razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti sorte je bilo opravljeno v nemškem Hannovru. Kmecl, sicer član Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije, je vrtnico Prešeren javnosti prvič predstavil pred tremi leti na slovenskem dnevu vrtnic v Ar-boretumu Volčji potok. »Žlahtnjenje je zahtevno delo, potekalo je vrsto let. Kmecl mi je zaupal, da je imel pri tem tudi kanček sreče. Velike žlahtnjiteljske hiše največjih ponudnikov vrtnic v Evropi se s tem ukvarjajo na profesionalen način, on pa ljubiteljsko. Prav zabavno je bilo, ko je pripovedoval, kako je se-jančke dajal v hladilnik in s tem tvegal nezadovoljstvo soproge,« med smehom pojasnjuje predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki je aprila nastalo iz goriške sekcije Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije in že združuje 60 članov. »Slovenci smo tako prišli do prve slovenske vrtnice, ki je zelo lepa, rastlina pa je precej odporna proti boleznim. Odlikujejo jo veliki, nežno rožnati cvetovi, ki v premeru dosežejo tudi 12 centimetrov. Že njen popek je zelo močan. Na začetku je obarvan temno rdeče, potem se prelevi v nežno rožnat cvet, ki ima v sredini odtenke nežno marelične barve. Posamezen cvet se ohrani kar dolgo, skoraj deset dni, če ima prave pogoje,« dodaja Ko-gejeva, ki je vesela, da je vrtnic v mestu vedno več, da so rožni nasadi vedno bolj urejeni. Arčon je ob temu dodal obljubo, da bodo člani omenjenega društva povabljeni v občinsko komisijo za hortikulturno ureditev mesta ter da bo njihovo strokovno znanje pri načrtovanju novih zasaditev vrtnic zelo dobro-došlo.(km) Kogejeva, Arčon in Stojko med zalivanjem slovenskih vrtnic NOVA GORICA - Zveza za Primorsko V uspehu Slovencev • v« v v • vidi razčiščevanje dolgoletnih travm Edina primorska politična stranka, Zveza za Primorsko (ZZP), se pospešeno pripravlja na septembrski redni volilni in programski kongres, ki naj bi po nekaterih predlogih potekal v Kobaridu. Sedanje vodstvo stranke, ki bo na kongresu obravnavalo tri glavne točke, si po treh mandatih in štirih volitvah - dveh parlamentarnih in dveh državnozborskih - želi vodenje prepustiti mlajšim naslednikom. Poleg treh izhodišč, ki jih je pripravilo za oblikovanje predloga kongresnih sklepov, so v stranki komentirali še aktualno dogajanje v Sloveniji in volitve v Italiji. Novico o uspehu štirih Slovencev, ki so bili izvoljeni v goriški pokrajinski svet, sprejemajo z zadovoljstvom. »Mi držimo z zamejskimi organizacijami, tudi s politično stranko Slovenska skupnost, stike že več let in jih podpiramo. Ne gre za nobene nacionalizme, gre za narodno skupnost, ki je enakopravna in ki živi v neki drugi državi in bi lahko s povezavo in sodelovanjem v tem prostoru tvorili nek most med etničnimi skupinami, narodi v obeh državah. Mislim, da ta uspeh pomeni tudi razčiščevanje nekih travm, ki so se vlekla leta in leta,« Pavel Gregorčič GORICA - Predstavili knjigo o feldmaršalu Svetozarju Borojevicu Med slavo in ponižanjem Bil je med redkimi vojskovodjami slovanskega rodu, ki so dosegli vrhovna poveljska mesta v avtroogrski armadi ŠTANDREŽ - Od danes v župnijskem parku Pester program na prazniku špargljev Danes se bo v Štandrežu začel praznik špargljev, ki ga vsako leto prireja domače prosvetno društvo. Praznik bo v župnijskem parku med lipami potekal ta in prihodnji konec tedna v popoldanskih in večernih urah. Organizatorji so kot vsako leto pripravili pester program, ki se bo začel drevi 20.45 z odprtjem fotografske razstave Milana Brešana, jutri ob 17. uri pa bo na vrsti slikarski ex-tempore za otroke na temo Prosti čas. Živahno bo tudi jutri zvečer, saj se bo ob 20.30 začel ples z ansamblom Souvenir. Nedeljsko praznično dogajanje bodo popestrili učenci štandreške osnovne šole Fran Erjavec, ki bodo ob 19. uri nastopili s predstavo TV Vržot, uro kasneje pa bo zaigral ansambel Hram. Praznik se bo nadaljeval v soboto, 28. maja, ko bo v večernih urah ples z ansamblom Souvenir. V nedeljo, 29. maja bo ob 14.30 tretji mladinski slalom bike, ob 19. uri pa bodo nagradili male slikarje, ki bodo sodelovali na likovnem ex-tempore. Po nagrajevanju udeležencev mladinske kolesarske tekme bosta nastopila moški pevski zbor Kromberški Vo-dopivci in dramska skupina PD Štandrež s komedijo Ah, te pravljice!. Ob 20. uri bo sledil ples z ansamblom Hram. Posnetek iz prejšnjih izvedb coco Ime feldmaršala Svetozara Borojeviča je globoko zasidrano v kolektivnem spominu ljudi iz Posočja, posebno pa še med številnimi raziskovalci prve svetovne vojne. Vrhovni poveljnik 5. soške armade, ki se je uspešno zoperstavila italijanskim nameram prodora v osrednjo Slovenijo, je bil srbskega rodu iz bližine Kostajnice na Hrvaškem in je bil eden redkih vojskovodij slovanskega rodu, ki je v avstroogrski armadi dosegli sam vrh poveljniških krogov. Po letu dni hudih bojev na ruski fronti, ki so med leti 191415 avstroogrsko vojsko stali visoko število žrtev, je bila generalu Borojeviču zaupana obramba položajev na Soški fronti, ki je konec maja 1915 postala novo žarišče v vseev-ropski klavnici. O liku, o uspehih, pa tudi o hitri pozabi na slavnega generala, je pred kratkim izšla knjiga z naslovom: Svetozar Borojevič -med slavo in ponižanjem. Ime tega generala najdemo v vseh slovenskih knjigah o prve svetovni vojni, tokrat pa je prvič, da mu je v slovenščini posvečena zajetna knjiga. Avtor knjige je slovenski raziskovalec in publicist Miro Simčič, ki se lahko pohvali z izdajo številnih publikacij na tematiko prve svetovne vojne, posebno pa je zaslovel kot pisec dveh knjig o Titu (Tito brez maske in Ženske v Titovi senci). Gre torej za avtorja, ki se znajde v raznih arhivih in zna poiskati vire, ki so potrebni za čim bolj jasno osvetlitev pomembnih zgodovinskih osebnosti, med katere nedvomno spada tudi general Boroje-vič. Knjigo, ki mu je posvečena, so ob pri- Predstavitev knjige o Svetozarju Borojevicu bumbaca sotnosti avtorja predstavili pred nekaj dnevi v goriškem Kulturnem domu. Poleg goriškega hrama kulture sta pobudo podprla še Goriški muzej iz Kromberka in društvo Soška fronta iz Nove Gorice, ki je še posebno zainteresirano za publikacije, s tematiko prve svetovne vojne. Udeležence srečanja je nagovoril ravnatelj Kulturnega doma Igor Ko-mel, ki je še posebno izpostavil željo doma, da posebno pozornost nameni predstavitvam knjig, ki zadevajo Goriško. Direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič je poudaril željo po čim tesnejši povezavi kulturnih ustanov z obeh strani meje. Zgodovinski okvir dogajanja, v katerega je bil kot eden glavnih akteqev potisnjen tudi general Borojevič, je orisal Vili Prinčič, poznavalec obdobja izpred skoraj stotih let in tudi sam pisec številnih zapisov in knjig o bitkah v Posočju. Miro Simčič je v svojem posegu podrobno opisal vlogo generala Borojeviča, njegove ne vedno lahke odnose z vojaškimi vrhovi v takratni Av-stro-ogrski, njegov vzpon med osrednje poveljniške kroge, njegovo priljubljenost pri podrejenih, njegovo slavo in naposled, po raz-sulu donavske monarhije, tudi ponižanje in naglo pozabo. Slavni vojskovodja je umrl v največji revščini komaj 64-leten v Celovcu leta 1920, torej komaj dve leti po vojni. Obsežna knjiga, ki jo bogatijo številne fotografije in vojaški zemljevidi, bo te dni na prodaj v Katoliški knjigarni; na razpolago bo tudi na knjižnih stojnicah, ki so postavljene na Verdijevem korzu ob priliki zgodovinskega festivala eStoria. fotok.m. je za Primorski dnevnik povedal predsednik ZZP, Pavel Gregorčič. Glavna točka septembrskega kongresa stranke ZZP bodo volitve novega vodstva. Sedanje vodstvo upa, da bodo za vajeti stranke poprijeli mlajši ljudje, ki bodo z novo energijo ponovno osvojili mesto, ki ga je na Primorskem stranka že imela v prvih letih po ustanovitvi. V stranki pa želijo prevetriti tudi program, zato so pripravili tri glavne poudarke za oblikovanje predloga kongresnih sklepov. »Kot prvo je treba sprejeti nacionalni program krepitve narodne zavesti, domoljubja in pripadnosti slovenskemu narodu in ohranitvi nepremičnin in podjetij v slovenski lasti. Že več let opozarjajmo na konstantno razgradnjo moralnih vrednot in vrednot institucij,« opozarja predsednik Gregorčič, tajnik stranke, Aleksander Lemut pa dopolnjuje: »Druga točka je vprašanje gospodarskega modela. Ustvariti je treba pozitivno družbeno in gospodarsko klimo v podporo razvoju socialnega podjetništva. Za zgled bi lahko vzeli vse več evropskih držav, predvsem Italijo in Finsko, kjer se mali pridelovalci združujejo v kooperative, lastnina pa je pretežno zadružna. A težava bo v tem, kako prebiti negativni prizvok "starih" zadrug iz časa Jugoslavije.« V tretji točki programa pa pri ZZP opozarjajo na nujnost temeljite reforme upravljanja z državo. »Kar pomeni bistveno zmanjšanje preštevilne in neproduktivne državne uprave. Imamo več kot 70 državnih agencij, ki se pretežno ukvarjajo same s sabo. Podjetniki se morajo preveč ukvarjati z nepotrebno birokracijo, namesto da bi se ukvarjali z lastnim razvojem,« je prepričan Lemut, Oton Mozetič, predsednik glavnega odbora stranke pa dodaja, da se tudi na področju javne uprave ubadajo z nepomembnimi stvarmi. »Situacija ni usmerjena v razvoj, ampak v mehanizme kontrole,« opozarja.(km) GORICA - Drevi Jubilejni koncert zbora Bratuž »S pesmijo po slovenski deželi ... z Goriško v srcu« je naslov slavnostnega koncerta, ki ga ob svoji 60-letnici delovanja poklanja mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Potekal bo danes z začetkom ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici. Zborov nastop pod taktirko Bogdana Kralja bosta pospremila godalni kvartet in harmonika, za glasbeno povezavo bo poskrbel Patrick Quaggia-to, za dramsko interpretacijo pa Nejc Cijan, dogodek bo režirala Jasmin Kovic. Vsako leto zbor Lojze Bra-tuž pripravlja nastope in samostojne koncerte. V 60-letni zgodovini je poleg rednega delovanja v deželi FJK imel koncerte tudi po Sloveniji, Italiji, Franciji, Švici, Češki, Avstriji in Nemčiji. Prejel je vrsto prestižnih nagrad in priznanj. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 20. maja 2011 17 Na Vrhu prepovedani film Puščavski lev Sekcija VZPI-ANPI z Vrha prireja danes ob 20. uri v domu Danica predvajanje filma Puščavski lev (»Lion of the Desert»), ki je posvečen italijanskemu kolonializmu v Libiji med obdobjem fašizma. Film iz leta 1981 je bil v Italiji dolga leta prepovedan, doslej pa ga na vsedržavni televiziji in v kinodvo-ranah še vedno niso predvajali. Puščavski lev pripoveduje zgodbo libijskega upornika Al Muktarja, ki se je boril proti italijanski nadvladi v Libiji, leta 1931 pa so ga fašisti zverinsko umorili. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. H Mali oglasi PRODAJAM črno vino v Doberdobu; tel. 0481-78066. fl Razstave VIPAVA Rebernice jutri zaprte zaradi vaje Jutri bo na hitri cesti med Razdrtim in Vipavo potekala terenska vaja uprave za zaščito in reševanje, zaradi katere bo odsek za promet v obeh smereh zaprt med 9. in 14. uro. Pre-postavka vaje bo sledeča: na lokaciji HC Vipava-Razdrto v prvem predoru Podnanos v levi cevi (smer proti Postojni) je prišlo do prometne nesreče kombija ter osebnega vozila; nekaj minut po nesreči se je zaradi prevelike hitrosti in neupoštevanja signalizacije na predoru še eno osebno vozilo zaletelo v kombi, ki je bil že prej vključen v prometno nesrečo. Zato je prišlo do požara na enem izmed vozil. Po prvi oceni so obstala vsa tri vozila približno 200 metrov od zahodnega portala Podnanos v smeri vožnje. V nesreči je udeleženih 12 oseb. Cilj vaje je preveriti ustreznost regijskih načrtov ZRP za primer množične nesreče v predorih in pokritih vkopih na odseku hitre ceste Reber-nice, preveriti realne odzivne čase reševalnih enot, koordinacijo in sodelovanje vseh reševalnih enot ter nadzornega centra v Kozini, preveriti alarmiranje, aktiviranje in obveščanje sil za zaščito in reševanje in delovanje zvez s sistemu ZARE. (km) A Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 20. in 21. maja, ob 20. uri (Dimitrije Voj-nov) »Skurt«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Ra-štelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V GALERIJI DIMENZIJE NAPREDKA na Veliki poti 15 v Solkanu bo danes, 20. maja, ob 20. uri odprtje slikarske razstave Aleksandra Pece z naslovom »Premaknimo se v novo dimenzijo«; na ogled bo do 10. junija. V MUZEJU TERITORIJA v Krminu bo v soboto, 21. maja, ob 18. uri odprtje razstave »Doubles Rimediare l'arte«. Razstavljajo Carlo Andreasi, Michele Spanghero, Beppino De Cesco, Ivan Dal Cin, Alessandro Ruzzier in Paolo Comuzzi; na ogled bo do 17. julija od četrtka do sobote med 16. in 20. uro, ob nedeljah, med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo do 22. maja na ogled razstava antičnih ruskih ikon. DRUŠTVO ARS IN PILONOVA GALERIJA vabita na ogled razstave Božidarja Teda Kramolca »Gonars, risbe iz taborišča« v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici; po urniku Katoliške knjigarne do konca maja. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Cecilie Seghizzi; do 31. maja od torka do sobote med 10.30 in 12. uro in med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah in praznikih samo zjutraj. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled antološka razstave goriškega slikarja Franca Duga; do 1. junija od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, do 15. julija ob prireditvah in domeni. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -20.20 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«. Dvorana 2: 18.15 - 21.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il ra-gazzo con la bicicletta«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.20 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Fast & Furious 5« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 18.00 - 21.30 »Pirati dei Ca-raibi: Oltre il confine del mare« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Red«. Dvorana 5: 18.00 »Beastly«; 20.00 -22.00 »Mr. Beaver«. À Koncerti SLAVNOSTNI KONCERT OB 60-LE-TNICI MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA LOJZE BRATUŽ bo danes, 20. maja, ob 20.30 v KC Lojze Bratuž v Gorici. Večer z naslovom »S pesmijo po slovenski deželi... z Goriško v srcu« bodo oblikovali MePZ Lojze Bratuž, godalni kvartet s harmoniko in Nejc Cijan. Pevci zbora vabijo vse svoje nekdanje pevce, da podoživijo 60 let zborove prehojene pevske poti in skupaj nazdravijo. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATE-LIER vabita na Snovanja 2011: v soboto, 21. maja, ob 21. uri bo na kmetiji Sirk na Subidi v Krminu večer v znamenju argentinske glasbe z naslovom »Milongas«. Nastopili bodo Ta-tiana Donis (harfa), Elia Vigolo (violina), Mara Maranzana in Michele Usoni (plesalca), Rossana Palliaga (vezni tekst); vstop prost. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic (»graduatorie a esauri-mento«) učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom objavljen naknadno na spletni strani Deželnega šol- SUBIDA - Jutri na Sirkovi kmetiji Med sodi s kisom argentinski tango Jutri ob 21.uri bo na kmetiji Sirk na Subidi poseben glasbeni večer pod naslovom »Milongas«, ki ga organizirata SCGV Emil Komel in Arsatelier v okviru sezone Snovanja 2011. Večer bo oblikoval duo Tatiana Donis na harfi in Elia Vigolo na violini in bo v znamenju argentinske glasbe, ki je v Astorju Piaz-zolli dobila svojega najbolj znanega skladatelja. Originalne priredbe za harfo, ki se ji bo pridružila violina si bodo sledile v ritmih - zdaj mirnih in spevnih, zdaj pospešenih, vrtoglave vrhunce, ko čustvena glasba zvabi in omami telesnost plesalcev. Na večeru, ki bo v kleti, kjer Sir-kovi pridelujejo kis, bosta profesionalna plesalca Mara Maranzana in Michele Usoni plesala med sodi kisa fascinantne koreografije tanga in nas popeljala v svet argentinskih »tabernas« in »milongas«. Večer bo za poslušalce in gledalce posebno privlačen, saj jih bodo izvajalci pritegnili v skupno odkrivanje tega plesa, za katerega vlada v zadnjih časih vedno več zanimanja in strastne predanosti. Tango ima svojstveno, zelo razčlenjeno govorico: njegove melodije so bogate, razgibane, raznolika stilna interpretacija in različne instrumentalne kombinacije, pisana poetičnost tekstov daje vsaki skladbi edinstveno emocijo. Večer bo povezovala Rossana Paliaga. skega urada (www.scuola.fvg.it). Rok za predstavitev prošnje bo 20 dni od dneva objave. INTENZIVNI TEČAJ ROBOTIKE prireja ZSKD in je namenjen mladim od 14. leta dalje, ki bi se radi seznanili z zanimivim svetom robotike in informatike. Vodja delavnice, ki bo v nedeljo, 29. maja, in nedeljo, 5 junija, od 9.30 do 12.30 in od 14. do 17. ure v KB centru na Kor-zu Verdi, 51 v Gorici, bo univerzitetni študent Aljaž Srebrnič; informacije po tel. 327-0340677. □ Obvestila M Izleti KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO organizira v nedeljo, 19. junija, izlet v Idrijo na festival idrijskih čipk; informacije po tel. 0481-482015 ali 0481-776123. KRUT vabi na petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zuerig in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in s slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. LASSOCIAZIONE »TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST« prireja izlet v Verono z ogledom oper »Nabucco« Giuseppeja Verdija (9. julija) in »La Boheme« Giacoma Puc-cinija (6. avgusta); informacije v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 med 15. in 17. uro. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da bo za izlet v Marke od 2. do 4. junija avtobus odpotoval ob 6.40 iz Štivana s postanki ob 6.45 v Jamljah pri spomeniku, ob 7. uri na Poljanah pred gostilno, ob 7.10 v Doberdobu pri spomeniku in ob 7.20 v Ronkah pred picerijo Al gambero. Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). SPDG organizira v nedeljo, 22. maja, 2. društveni izlet »Bikers 2011« namenjen kekcem in družinam. Z avti se bodo peljali do vile Manin, kjer bo izlet potekal po približno 35 km dolgih kolesarskih stezah in makadamih; čelada je obvezna za vse udeležence. Zbirališče bo ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). DRUŠTVO JADRO organizira za nedeljo, 29. maja, izlet z ogledom izvira Soče in trentarskega ter kobariškega muzeja; informacije po tel. 0481-482015 ali 0481-82273. SPDG sporoča, da je še nekaj prostih mest za celodnevni izlet z avtobusom v kraj Bolca v Venetu v nedeljo, 29. maja; prijave in informacije po tel. 0481882079 (Vlado K.). POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2011 v organizaciji skupnosti družin Sončnica in AŠZ Olympia za otroke od tretjega leta dalje od 13. junija do 29. julija v Zavodu sv. Družine v Gorici; informacije vsak dan od 9. do 11. ure ter od 19. do 21. ure po tel. 335-5952551. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji in obenem seznanja, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 5. do 15. junija v termah Radenci; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da bo v ponedeljek, 23. maja, ob 20.30 zasedalo goriško pokrajinsko tajništvo na sedežu stranke SSk, Drev. 20. septembra 118 v Gorici. SREČANJE LETNIKOV 1971 CELE GORIŠKE bo v soboto, 28. maja: ob 20. uri maša v cerkvi v Štandrežu, sledila bo večerja v gostilni Turri od 20.30 dalje. Večer bo popestrila DJ skupina Best Company. Rezervacije v gostini Turri z vpisom v knjigo 40-letnikov; informacije po tel. 329-0913340 (Maja). »FRIŠNA PROZA« V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA V SOLKANU bo potekala v juniju. Vsak udeleženec lahko do 31. maja pošlje eno zgodbo, ki ne sme biti daljša od 4000 znakov s presledki in ki še ni imela knjižne objave skupaj z osebnimi podatki in številko telefona na naslov literarni.cetrt-ki@gmail.com. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega sveta št. 14 z dne 18. aprila 2011 bila sprejeta, v skladu s 17. členom O.P.R. 086/PRES - Pravilnik za izvršitev I. dela urbanistike - D.Z. 05/2007, varianta št. 10 SRONA. Navedena varianta je v celoti vpisana v register občinskega tehničnega urada (ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dni oziroma od objave Uradne listine dežele, ki bo 4. maja 2011 na št. 18. Med obdobjem deponiranja sklepa, torej od 4. maja do 2. junija 2011, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe in/ali nasprotovanja. ZGODOVINSKI ARHIV IN POKRAJINSKA KNJIŽNICA bosta zaradi posodobitve skladiščnih prostorov zaprti do 6. junija. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor nevolilnega značaja v četrtek, 9. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. H Prireditve E'STORIABUS v sklopu festivala eStoria, ki bo poteka do 22. maja v Gorici: informacije za brezplačne izlete na www.estoria.it, rezervacije po tel. 0481539210, eventi@leg.it. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na zaključni nastop otroškega pevskega zbora z naslovom »Danes si želimo.. « v soboto, 21. maja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD HRAST Doberdob vabi v soboto, 21. maja, ob 20.30 v župnijsko dvorano na predstavo »Mladi na odru«. Sodelujeta otroški pevski zbor Veseljaki in mladinska gledališka skupina Hrast z igrico »Butalci«. V KNJIGARNI RINASCITA na Drevoredu San Marco 29 v Tržiču bo v soboto, 21. maja, ob 18. uri Alberto Bagus predstavil svojo knjigo »Sueno con Carmen«. Z avtorjem se bo pogovarjal Ti-ziano Pizzamiglio. »FAR - EAST - BORDER LAND« je knjiga, ki jo je mlada goriška fotonovinar-ka Giulia Candussi, ki živi in dela v Londonu, izdala kot magistrsko nalogo na Westminstrski univerzi v Londonu. Aldo Rupel, ki je napisal trijezični predgovor publikacije, jo bo predstavil v nedeljo, 22. maja, ob 11. uri v utici revije Isonzo-Soča in v okviru prireditve »eStoria«. Prisotna bo tudi avtorica, ki bo prikazala rezultate svojega dela s posredovanjem osebne izkušnje. PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU v župnijskem parku med lipami: danes, 20. maja, ob 20.45 odprtje fotografske razstave Milana Brešana; v soboto, 21. maja, ob 17. uri slikarski ex-tempore na temo prosti čas in ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo 22. maja, nastopa osnovne šole iz Štandreža in cerkvenega mladinskega pevskega zbora Štandrež, nato ples z ansamblom Hram; v soboto, 28. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 29. maja, ob 14.30 slalom bike, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore in slalom bike, nastop MoPZ Kromberški Vodopivci in dramske skupine PD Štandrež s komedijo »Ah, te pravljice!«, ples z ansamblom Hram. Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige »Samostojna Slovenija bodi pozdravljena. Osamosvajanje Slovenije v zamejskem periodičnem tisku 1988-1991: Katoliški glas, Novi list, Dom, Mladika« v ponedeljek, 23. maja, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. TRETJE SREČANJE »PREMISLITI JUGOSLAVIJO« bo v torek, 24. maja, ob 20.30 v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Glavna govornika bosta Jurij Paljk in Damjan Paulin, povezovala bo Maja Humar. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri v Gorici na Korzu Verdi 51/int. v Tumovi dvorani (3. nadstropje nad Feiglovo knjižnico) predavanje o zdravstvu na temo »Revmatične težave in znaki revmatičnih bolezni«. Predavala bo dr. Sandra Lombardi; informacije po tel. 0481532092 (Emil D.). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja v nedeljo, 5. junija, zaključek verou-čnega leta in Dan družine: ob 10. uri maša, na kateri bodo sodelovali prvoobha-janci s prošnjami in zahvalami, ostali otroci pa s petjem: ob 11. uri v domu F. Močnika bo lutkovna predstava »Štirje fantje muzikantje«, v izvedbi članov birmanske skupine O'Klapa. Delo je napisal letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, ki bo tudi prisoten, sledila bosta skupno kosilo in družabnost. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Livia Steni vd. Traversa iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 10.30, Fides Marcolin vd. Favaro iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na pokopališče v Mošu. DANES V ŠTMAVRU: 8.50, Maria Ven-dramin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 14.00, Roberto Ballarin v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 10.50, Gilberto Gon s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Giuseppe Russian (iz Palmanove) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. 1 8 Petek, 20. maja 2011 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Jutri dirka v naši neposredni bližini Giro v FJK na bi si ogledalo 150.000 gledalcev Na Zoncolan z žičnico - Danes vzpon na Grossglockner TRST - Kolesarska dirka po Italiji bo v naslednjih treh dneh doživela svoj vrhunec, »vse« pa se bo dogajalo v naši neposredni bližini. Današnja etapa s startom v Spilimbergu se bo končala pod vrhom najvišje avstrijske gore Grossglocknerja, jutri pa bo na vrsti zdaj že znameniti vzpon na Zoncolan. Dva gorska cilja bosta skupaj z nedeljsko etapo in pred pnedeljko-vim prostim dnevom, zagotovo dobro premešala vrstni red. Pričakujejo, da si bo jutrišnjo deželno etapo v živo ogledalo kakih 150.000 gledalcev. Družba Promotur bo ljubiteljem kolesarstva, ki niso ravno pri moči ali se na prizorišče etape ne bodo podali že danes, omogočila udobnejši ogled dirke tako, da bo odprla žičnici v Ravasc-lettu: obratovali bosta postaji Funifor in Valvan. Krajevnemu organizacijskemu odboru je uspelo tudi rešiti spektakularen spust s Crostisa, ki ga je tragična smrt Nizozemca Weylandta postavila pod vprašaj. Spust, ki ga je sicer vodilni na Giru, Španec Alberto Contador, še po včerajšnji etapi označil za »zelo nevarnega«, so maksimalno zavarovali z mrežami, s ceste so tudi odstranili sneg, ki se je nanjo polegel v nedeljo. Na odseku je delalo ogromno število prostovoljcev, njihov trud pa bo zdaj poplačan tudi z napovedjo o lepem vremenu. Na Crostisu sicer gledalcev iz varnostnih razlogov ne bo. Isto velja za spremljevalna vozila. Spremembe vrstnega reda bo prinesla že današnja »avstrijska« etapa. Zadnji vzpon je tako hud, da na startu ne bo sprinterjev. Etap, primernih za skupinske sprinte, ni več, zato so mnogi sprinterji in njihovi najtesnejši pomočniki že zapustili Giro, kar je legendarni belgijski koesar Eddy Merckx sicer včeraj ostro kritiziral. Esimit Europa želi sodelovati na Ameriškem pokalu 2013 LJUBLJANA - Esimit Europa želi na jadralnem Ameriškem pokalu 2013 s svojo posadko predstavljati Evropo, se je izvedelo po srečanju med vodjo jadralnega projekta Igorjem Simčičem in pooblaščenim uprviteljem ruskega energetskega kolosa Gaszprom Aleksejem Mil-lerjem v Ljubljani. Cadel Evans med lanskim vzponom na Zoncolanu. Etapo je takrat osvojil Ivan Basso ansa VČERAJŠNJA ETAPA - Zadnjič sprinterji Cavendish spet prvi Na cilju hitrejši od Petacchija - Sedmič prvi na Giru - Množični padec RAVENNA - Britanski sprinter Mark Cavendish je zmagovalec 12. etape, zadnje, preden se Giro seli v Dolomite. Cavendish je v 48 urah tako prišel še do druge zmage, ko je bil v ciljnem sprintu boljši od Italijanov Davideja Appollonia na drugem in Alessandra Petacchija na tretjem mestu. Španec Alberto Contador je ostal v rožnatem. V 184 km dolgi ravninski etapi od Castelfidarda do Ravenne je slaba dva kilometra pred ciljem prišlo do padca v glavnini; v njem je ni nihče resneje skupil, a so vsi kolesarji nato prišli v cilj v času zmagovalca. Cavendish, kolesar moštva HTC Highroad, ima sedem etapnih zmag na Giru. Zmagovalec Gira 2008 Contador (Saxo Bank) je v skupni razvrstitvi zadržal 59 sekund prednosti pred Be-lorusom Kanstancinom Sivcovom, tretji skupno je domačin Vincenzo Nibali, ki zaostaja 1:21 minute. FORMULA ENA Alonso za Ferrari do leta 2016 MARANELLO - Španec Fernando Alonso, naslova svetovnega prvaka v formuli ena je osvojil z Renaultom v sezonah 2005 in 2006, bo ostal v ekipi Ferrarija do leta 2016, so po podaljšanju pogodbe sporočili iz te italijanske ekipe. Alonso je v Ferrari prišel lani iz Re-naulta in nato za las izgubil dvoboj za naslov prvaka z Nemcem Seba-stianom Vettlom (Red Bull). »Veseli me, da smo dosegli dogovor. Takoj po prihodu sem se v Ferrariju zelo dobro počutil in sedaj je to kot moja druga družina. Zelo zaupam celotni ekipi, zato je razumljivo, da smo podaljšali sodelovanje,« je dejal Alonso v tednu pred domačo veliko nagrado Španije v Barceloni. Tudi predsednik Ferrarija Luca di Montezemo-lo je po podpisu pogodbe izrazil zadovoljstvo, da so se dogovorili z voznikom, «ki ima zmagovalno mi-selnost». DE CANIO - Luigi De Canio v prihodnji sezoni ne bo več trener nogometnega prvoligaša Lecceja. Ob tem je dodal, da se je s klubom dogovoril za sporazumno prekinitev sodelovanja in to le štiri dni za tem, ko mu je uspelo moštvo obdržati v elitni druščini. TENIS - Argentina je prva finalistka letošnjega teniškega svetovnega prvenstva ekip v Dussel-dorfu. Južnoameričani so si finale priigrali v rdeči skupini, kjer so izločili Američane. Drugi finalist bo znan v danes, ko se bodo med seboj za mesto v finalu pomerile ekipe Nemčije, Srbije, Rusije in Španije. STAVE - Glavni krivec v največjem do sedaj odkritem stavni-škem škandalu v evropskem nogometu in vodja prirejanja izidov Hrvat Ante Šapina je bil na sodišču v Bochumu obsojen na pet let in pol zaporne kazni, enako kazen je prejel tudi drugoobtoženi Marijo Cvrtila. SNAIDERO - Videmski košarkarski predstavnik v prvenstvu Legadue je sovjo pot v končnici končal že v četrtfinalu. V 3. tekmi ga je Venezia v Vidmu premagala po enem podaljšku z izidom 85:88. Končnica A1-Iige, sinoči: Siena - Bologna 94:55, Avellino -Treviso 78:82. NOGOMET - Triestina mora jutri doma premagati Varese Z očmi na Roccu, z ušesi drugje Ključen tudi izid tekme Ascolija - Elvis Abbruscato v Trstu igral neprepričljivo, letos pa je za Varese dosegel že 17 zadetkov - Vstopnice skoraj brezplačne Z očmi usmerjenimi na igrišče in z ušesom na radiu. Tako bodo jutri doživljali tekmo navijači Triestine. Trža-čani bodo na Roccu gostili Vicenzo (pričetek tekme ob 15. uri - vstopnice v predprodaji po 5 € za osrednjo oziroma 2 € za stransko tribuno!): ob zmagi nad ekipo, ki jo vodi nekdanji trener Triestine Rolando Maran, bodo morali Salvionijevi varovanci upati na to, da Ascoliju ne uspe premagati v go-steh Reggino. Zelo dobrodošla bi bila tudi poraza Albinoleffeja v Piacenzi in Sassuola v Frosinoneju. Vsekakor je najpomembneje to, da Triestina osvoji celoten izkupiček, šele nato bodo v tržaškem društvu lahko začeli delati račune o možnih kombinacijah v zadnjem krogu, ki bo na sporedu v nedeljo, 29. maja, in Triestina bo igrala v Ascoli. TRIESTINA - V taboru Triesti-ne so bile zadnje tekme dokaj negativne kar se poškodb tiče. Iz tedna v teden je bil spisek »neuporabnih« igralcev vse daljši. Vse do zadnje minute Salvioni ne bo točno vedel, na katere igralce bo lahko v celoti računal, na katere le delno, in na katere sploh ne. Gotovo ne bo Colomba in Testinija, vprašljivi pa so nastopi Filkorja, Brosca, Gissija, Antonellija in Marchija. Posledično je tudi kar težko ugotoviti, katera naj bi bila jutrišnja začetna postava Triestine. Nedvomno bo morala biti kar napadalno nastrojena, saj Tržača-ni nimajo alternativ zmagi. Na običajni medtedenski trening tekmi - tokrat proti Roianeseju - je Salvioni postavil v napad dvojico Longoni-Godeas s Taddeiem na levem pasu, a če bi kdo od zgoraj navedenih igralcev (Anto-nelli, Marchi in Filkor) do jutri povsem okreval, bi se stvari lahko spremenile. V napadu je tudi proti Roianeseju Go-deas dokazal, da je v odlični formi, in verjetno bližajoča se poroka mu tudi s psihološkega vidika pomaga. Le obrambna četverica naj bi bila že gotova (čeprav je Filkor igralec, ki ga lahko kamorkoli postaviš). VICENZA - Vicenza si bo ma- tematično zagotovila obstanek v ligi v soboto, najbrž tudi v primeru poraza, saj je na programu nekaj neposrednih dvobojev na dnu razpredelnice, tako da marsikatera ekipa ne bo osvojila celotnega izkupička. Prav zaradi tega, če se bo tudi Vicenza držala običajnega nenapisanega pravila, ki v Italiji večkrat obvelja, naj ne bi videli na Roccu ekipo, ki se bo maksimalno trudila. Ob tem ima trener Maran še precej prijateljev v Trstu. Najbolj nevaren igralec Vicenze je še eden izmed številnih nekdanjih igralcev Triestine, ki so se izkazali za odlične napadalce šele, ko so zapustili Trst. Govorimo o Elvisu Ab-bruscatu, ki je doslej dosegel že 17 zadetkov in deli tretje mesto na lestvici strelcev. Verjetna postava Triestine: Viot-ti, D'Ambrosio (Filkor), Malago, Cot-tafava, Longhi, Bariti, Lunardini, Gerbo, Taddei, Longoni, Godeas. Sodil bo Tozzi iz Ostie Lido. TrenerTriestine Salvioni Cittadella (47) ATALANTA Pescara Piacenza (46) AlbinoLeffe VARESE Ascoli (45) REGGINA Triestina Sassuolo (45) FROSINONE Reggina Albinoleffe (43) PIACENZA Siena Triestina (40) Vicenza ASCOLI Portogruaro (40) MODENA Crotone Frosinone (38) Sassuolo LIVORNO Z veliki črkami gostovanja. Zadnje tri izpadejo v 1. divizijo, 18. in 19. igrata med sabo play-out / ŠPORT Petek, 20. maja 2011 1 9 NOGOMET - Vodstvo repenskega kluba je imenovalo novega trenerja Senzacija: h Krasu se vrača Sergej Alejnikov Beloruski strokovnjak Sergej Alejnikov bo spet trener članske ekipe NK Kras v deželni elitni ligi. Nekdanji Juventusov igralec in reprezentant Sovjetske zveze je dogovor z vodstvom repenskega nogometnega kluba sklenil v sredo zvečer. Novico nam je včeraj popoldne potrdil Kra-sov predsednik in športni vodja Goran Ko-cman. 49-letni Alejnikov (50 let bo dopolnil 7. novembra) je rdeče-bele že vodil v sezoni 2007/08 v promocijski ligi in ekipa se takrat ni uspela uvrstiti v končnico za napredovanje. V višjo ligo je napredoval San Luigi, Kras pa je prvenstvo s 47 točkami končal na petem mestu. »S Sergejem smo se takrat razšli prijateljsko. Ne bi pa primerjal tiste sezone v promocijski ligi s prihodnjo v elitni. Od takrat smo kot klub veliko napredovali in marsikaj izboljšali,« je poudaril Kocman. Z Alejnikovom, ki je medtem v Covercianu dokončal trenerski master, letos pa je treniral mladinsko ekipo naraščajnikov Juventusove nogometne šole pri Lecceju v Apuliji, so pred tremi leti od letošnje garniture igrali le vratar Michele Contento, branilca Dimitri Batti in Matej Bagon ter napadalec in kapetan Ra-denko Kneževič. »Tista sezona resda ni bila uspešna, to pa še ne pomeni, da Alejni-kov ni dober trener. Nasprotno. Treningi so bili zelo kakovostni. Veliko smo se naučili. Alejnikov je profesionalec, mi pa smo takrat razmišljali amatersko. V prihodnji sezoni bomo - kot kaže - še naprej trenirali štirikrat tedensko. Pogoji bodo povsem drugačni kot pred štirimi leti,« je prepričan Krasov nogometaš Dimitri Batti, ki še ne ve, ali bo v prihodnji (svoji šesti) sezoni potrjen ali ne. »Želim si še naprej igrati v Repnu, veliko bo odvisno tudi od službenih obveznosti in urnika treningov,« je še dodal igralec, doma iz Repniča. Pri Krasu so obenem imenovali tudi novega trenerja mladincev, ki bodo v prihodnji sezoni igrali v deželnem prvenstvu. Treniral jih bo Ruggero Speranza, ki bo hkrati tehnični koordinator celotnega mladinskega sektorja. Za organizacijo bo še naprej skrbel Paolo Sarazin. 38-letni Speran-za (doma iz Genove), ki je kot vratar igral v poklicnih ligah, je že treniral pri mladinskih ekipah Triestine. (jng) DISCIPLINSKI UKREPI - V promocijski ligi je disciplinska komisija deželne nogometne zveze za tri kroge kaznovala Assutto, Maodusa (oba Maranese) in Faloppo ter Wekourija (oba Vigonovo). Vsi štirje v končnici prvenstva ne bodo igrali proti Juventini. V 1. AL bo Primorec v nedeljo igral proti Lavarianu/Mor-teanu, ki bo igral brez diskvalificiranih Braidottija in Mossenta. Sergej Alejnikov je Kras vodil že v sezoni 2007/08 kroma GORAN KOCMAN »Sestavili smo dveletni načrt« Krasov predsednik Goran Kocman je prepričan, da bo tokrat s Sergejem Alejnikovom povsem druga muzika. »Pred nekaj sezonami je imel Alejnikov bistveno slabšo ekipo kot leto kasneje Musolino, ki je napredoval v elitno ligo,« je dejal Kocman. Kaj ste se domenili z beloruskim trenerjem? S Sergejem smo sestavili dveletni načrt. Ciljamo na napredovanje v D-ligo. S profesionalnim pristopom, štirimi treningi na teden, pomladitvijo ekipe in s prihodom dveh izkušenih nogometašev želimo ustvariti in utrditi moštvo za prihodnje sezone. Kdo bo pomagal Alejnikovu? Potrdili smo kondicijskega trenerja Mateja Bombača in trenerja vratarjev Bojana Guliča. Pred odhodom mi je dosedanji trener Davide Pellegrini svetoval, naj joba potrdim, saj sta odlično pripravljena. Menil je, da bi lahko oba trenirala tudi v poklicnih ligah. Sta resna in zelo disciplinirana. Ali ste se pogovarjala tudi o detajlih? Nekaj že. Alejnikov je pristaš ofen- zivnega nogometa, tako da bomo sistem igre podredili njegovi filozofiji in posledično poiskali igralce, ki mu najbolj odgovarjajo. Mogoče se bo vrnil tudi Alejnikov sin Artur, ki je v letošnji sezoni igral v apulij-ski elitni ligi. Prihodnji teden bomo že vedeli, kdo bo od starih igralcev še naprej igral z nami v prihodnji sezoni. Kaj pa mladi? V elitni ligi bosta morala igrati dva mladinca letnika 1993 in 94. Mladince že iščemo. Novi koordinator mladinskega sektorja je Ruggero Speranza. S tem želimo narediti kakovostni skok tudi v mladinskih ligah. Na razpolago nam bo sedem dni na sedem. Rug-gero je že na delu, saj že spremlja vse mladinske ekipe, ki nastopajo na raznih turnirjih. Vodil bo ekipo mladincev. Za trenerje ostalih ekip se bomo dogovorili z vsemi društvi, ki sodelujejo pri projektu združenih ekip. (jng) S. ALEJNIKOV »Veselim se povratka v Trstu« Sergej Alejnikov bo bržkone vodstvo repenskega kluba obiskal prihodnji teden oziroma v začetku junija. Sergej, dobrodošli nazaj h Krasu in na Kras! Hvala. Veselim se povratka v Trst, kjer sem se pred nekaj sezonami imel lepo. Čeprav takratna sezona v promocijski ligi ni bila uspešna. Nismo napredovali in nismo se uspeli uvrstiti v play-off. Nogomet je v dobrem in v slabem tesno povezan s končnim rezultatom. Z Goranom (Kocmanom op. a.) pa sva vedno ostala v odličnih prijateljskih odnosih. V intervjuju pred nekaj leti ste izjavili, da Krasovi nogometaši niso bili vajeni na bolj profesionalni pristop. Od takrat sta moštvo in sam klub veliko napredovala. Letos so igrali v D-ligi, kjer so nogometaši drugih moštev že skoraj profesionalci. Od mojega odhoda so od starih igralcev ostali le štirje. Ekipa je od takrat veliko bolj kakovostna in za prihodnjo sezono se bomo potrudili, da bo še boljša. Želimo odigrati pomembno vlogo. Ali bo kapetan Radenko Kneževič še naprej Krasov zastavonoša? Letos je dosegel 14 golov. Radenko še ni odpisan. Lahko še veliko prispeva Krasu. Kdaj boste začeli priprave na novo sezono? Zmenili smo se, da bomo s treningi začeli 1. avgusta. Letos ste trenirali mladinske ekipe. Vodil sem ekipo naraščajni-kov, ki je povezana z Juventusovo nogometno šolo. V tej ekipi so nekoč zrasli Causio, Brio in Conte. Klub je ambiciozen in posveča mladim veliko pozornosti. (jng) JAHANJE - Petnajstletna Tina Ivancich iz Križa osvojila Grand Prix Premaguje tudi izkušene V finalu tekmovanja v San Quirinu je premagala tudi izkušene tekmovalce - Osvojila pokal kot najboljša mladinka - Konec meseca z deželno reprezentanco v Rimu Ugasnilo življenje mladega jadralca Pred dnevi smo v okviru člankov o državni regati, ki jo je za razred 420 organizirala sesljanska Čupa, poročali o hudi prometni nesreči, ki jo je pred tekmo doživel Luca Paolillo. Njemu v čast so v Sesljanu med regato razobesili staro jadro, ki so ga številni jadralci podpisali, da bi mu voščili čimprejšnje okrevanje. V noči na četrtek je, žal, zaradi hudih poškodb mnogo premlado življenje Luce ugasnilo. Komaj 17-letni jadralec iz Rima je vodil na skupni razvrstitvi lestvice v razredu 420. www.primorski.eu 1 Slovenska jahalka Tina Ivancich iz Križa, članica kluba Erica iz Manzana, bo še tretjič nastopila z deželno reprezentanco na pokalu dežel v preskakovanju ovir, ki bo letos 28. in 29. maja na prestižnem jahališču Piazza di Siena v Rimu. Tekmovanje med ekipami vseh dežel je namenjeno izključno mladim do 18. leta starosti. Čeprav je Tina šele petnajstletnica, je z letošnjimi dobrimi nastopi na deželnih in meddeželnih tekmah spet prepričala selektorja in se tako uvrstila v izbrano vrsto. Pred kratkim je odličen rezultat dosegla na tekmovanju v preskakovanju ovir v kraju San Quirino, kjer je na finalni tekmi Grand Prix osvojila prvo mesto. S sivim holandcem Rulianom je v finalni preizkušnji najvišje kategorije (višina ovir 1,35 m) premagala izkušeno tridesetletnico Matilde Di Pretas, boljša pa je bila tudi od svojega inštruktorja Micheleja Facchinija. V finalnem nastopu je že prvi krog, v katerega se je uvrstilo samo deset najboljših tekmovalcev in tekmovalk, opravila brez napak in najhitreje, brezhiben nastop pa je ponovila tudi v drugem krogu. Ker je bila najmlajša tekmovalka v najvišji kategoriji, je osvojila tudi pokal kot najboljša mladinka. Tekmovalka iz Križa si je finale priborila z uspešnim nastopom v kvalifikacijah: prvi dan tekmovanja, na katerem so nastopili deželni jahalci in jahalke, je osvojila prvo mesto, drugi dan pa je bila na isti višini peta. Tudi v prvem delu tekmovanja je bila edina petnajsletnica v najvišji kategoriji - 1,30 m. Perspektivna jahalka bo junija nastopila še na deželnem prvenstvu, na katerem bo lovila uvrstitev za nastop na državnem finalu. Tina Ivancich s konjem Rulianom DARIA PRINČIČ Prvi cilj je turizem, drugi pa tek »Prvi cilj je turizem, drugi pa tek,« poudarja Daria Prinčič, 57-letna rekreativka, ki osem let redno trenira tek, v tem času pa je pretekla že 18 maratonov - dva do tri letno. »Izbiram vedno nova prizorišča, tako da udeležbo na maratonu usklajujem s turističnim ogledom mest. Tako sem si ogledala že 16 evropskim mest, obiskala sem tudi Toronto in Sankt Petersburg.« Prinčičeva, članica kluba Gruppo marciatori Gorizia, se je k teku približala potem, ko ji je to svetoval zdravnik zaradi črevesnih težav. »Še prej sem igrala pri Domu odbojko in namizni tenis, kasneje pa sem več let trenirala tenis. Zdaj ob teku še vedno dvakrat tedensko telovadim in plani-narim, saj sem članica SPDG.« Skratka, športnica se od športa še ni oddaljila, saj pravi, da ima to že v krvi. Kdaj ste pretekla prvi maraton? Že prvo sezono. Po nekaj mesecih treninga sem odpotovala v Rim in pretekla maraton. Sploh nisem vedela, kaj me čaka. Čeprav sem na treningih pretekla največ po 10 kilometrov, sem prišla do cilja. Takrat pa me je naprej vodila predvsem glava, manj noge. Koliko trenirate? Trikrat do štirikrat tedensko se povzpnem s svojim psom na Sabotin, saj živim čisto blizu. Osemkilometrsko stezo pretečem: ker je tudi približno 600 metrov višinske razlike, je vzpon seveda napornejši kot spust. Ali je to edina priprava na maraton? Ponavadi se tri tedne pred maratonom udeležim polmaratona, da se preizkusim na daljši razdalji. Kakšen pa je vaš odnos z uro? Čas me sploh ne zanima. Ne belim si glave, če včasih tečem nekoliko hitreje ali počasneje. Važno je, da pridem do konca. Razdaljo vsekakor pretečem približno v 4 urah in pol do največ 4 urah in tričetrt. Še nikoli pa nisem bila zadnja! Kaj pa zdaj načrtujete? 5. junija se bom udeležila teka od Cortine do Toblacha (30 km), kjer bom nastopila že četrtič. Gre za gorsko preizkušnjo. Oktobra pa grem na maraton v Nico. Na prestižni maraton v New Yorku pa ne nameravam, saj se z denarjem, ki bi ga morala odšteti za potovanje in udeležbo na maratonu, lahko udeležim kar treh drugih tekmovanj. Koliko stanejo potovanja? Od 400 do 1.000 evrov, za teden dni v Torontu z udeležbo na maratonu sem odštela 1.300 evrov. Že vpisnina včasih znaša tudi 300 evrov, vendar na evropskih maratonih gre to navadno v dobrodelne namene, v Italiji pa ne. (V.S.) NAPOVEDNIK Nedelja, 21. maj 2011 - Kolesarjenje (obvezno z gorskim kolesom) po kraških kolovozih v okolici Avber-ja. Lažjo trasa (13 km) za občasne kolesarje in družine z otroki ter zmerno težko varianto (30 km). Začetek: ob 10:00 pri cerkvi v Avberju; obvezne so predhodne prijave na: edi.fabjan@gmail.com ali na tel. 041660 561. Več na: www.avber.si 20 Petek, 20. maja 2011 ŠPORT / KOŠARKA - Začetek končnice deželne C-lige Bor in Breg želita še naprej biti protagonista Kneipp (Bor):»Vsaj čez prvo oviro«- Salvi (Breg): »Vpolni dvorani in v čimlepši luči« Po nadvse pozitivnem rednem delu in borbenem derbiju iz prejšnje sobote je za Borove in Bregove košarkarje napočil čas za odločilni del sezone. Bor Radenska bo začel svojo pot v play-offu deželne C-lige že drevi, ko se bo na Stadionu 1. maja ob 20.30 v prvi tekmi četrtfinala pomeril s Tolmez-zom. V rednem delu so Popovičevi varovanci v Karniji izgubili s 67:57, v povratnem delu pa so doma zmagali s 73:71. Nasprotnik je zelo solidna in dobro uigrana celota, ki je kot novinec v ligi celo sezono krojil visoka mesta na lestvici in zbral uglednih 32 točk. Glavni nosilci so izkušeni play-maker Francescatto, prodorni branilec Tosoni (kar 30 točk v zadnjem nastopu) in postavno krilo Adami, pod košema pa so tu še zanesljivi Stroppolo, Candotti in Polo. V Borovih vrstah so zaradi petkovega termina dvoboja opravili za spremembo samo dva treninga, vendar so se na obračun primerno pripravili. Alan Burni in povratnik po poškodbi Attilio Fumarola nista v najboljši formi, vendar bosta vseeno na igrišču tako kot predvidoma vsi ostali soigralci. Pred končnico za napredovanje predsednik Košarkarskega kluba Bor Bruno Kneipp razmišlja takole: »Med tednom smo na treningu fantom čestitali in se jim zahvalili za uspešno sezono. Na začetku prvenstva smo bili v očeh javnosti kandidati za izpad, v resnici pa smo ob odličnem delu vseh, od igralcev do tehničnega vodstva, z lahkoto dosegli obstanek in nato še play-off preko visokega petega mesta, do zadnje žoge v poslednji tekmi pa smo bili v igri celo za tretje. V končnici nimamo kaj izgubiti, radi bi šli vsaj skozi prvi krog. Če sem pred mesecem dni videl kot nespornega favorita krminsko Albo, se mi zdita zdaj korak pred ostalimi zlasti Breg in goriška Ardita.« Breg bo uvodno tekmo prvega kroga igral jutri ob 20.30 v dolinski občinski telovadnici proti Roraigrandeju, ki je tako kot Tolmezzo v rednem delu zbral 32 točk. Njegova zgodba pa je v bistvu obratna, saj so Pordenončani sezono začeli slabše, redni del pa končali v strmem vzponu. V moštvu igralcev, ki neradi branijo, a so odli- Derbi med Borom in Bregom bi spet lahko bil v finalu ... kroma čni napadalci, je jeziček na tehtnici prevesil februarski prihod nadarjenega Cipolle iz B-lige. Ob njem sta na zunanjih položajih zelo nevarna strelca Bonato in Američan Prince, na krilu se kretajo izkušeni Bel-lanca, Pivetta in Virgili (nekdanji prvoligaš), center pa je Carrer. Brežani so Rorai doma pregazili s 93:59, v gosteh pa so izgubili s 84:77. Zdravstveno stanje v ekipi ni najboljše, saj bo poleg Alena Semca zaradi poškodbe s prejšnje tekme najbrž neuporaben tudi Daniele Bozic. Načelnik košarkarskega odseka Športnega društva Breg Boris Salvi: »Prvič v društveni zgodovini smo posegli po tako uglednem rezultatu. Ekipa je bila sicer sestavljena za to, da bi se uvrstila v play-off, vendar po poti nas je doletelo toliko nevšečnosti, da smo zdaj res zadovoljni, saj smo dosegli, kar smo zmogli. Kaj bo zdaj, je velika neznanka. Želimo privabiti v telovadnico čim več navijačev in se predstaviti v najlepši luči. C1- liga je mogoče za nas zaenkrat le prehud zalogaj, vendar zagotovo bomo vsakič igrali na zmago, četudi ta čas nismo v najboljši formi. Čakajo nas tudi zelo zahtevni nasprotniki, začenši z močnim Ro-raiem, ki goji visoke ambicije.« Povratni tekmi bosta v sredo ob 20.30 v Tolmeču oziroma Pordenonu, morebitni tretji pa v soboto, 28. maja, ob 20.30 spet na Tržaškem. Bor že danes doma, Danes: Bor Radenska - Tolmezzo (ob 20.30 v Trstu) Jutri: Breg - Roraigrande (ob 20.30 v Dolini) Alba - Ronchi (ob 20.00 v Krminu) Ardita - Cervignano (ob 20.30 v Gorici) Druge tekme bodo v sredo, 25. maja, morebitne tretje pa v soboto, 28. maja JADRANJE - 28. in 29. maja pri TPK Sirena Selekcija Primavela in conski zbor kadetov Organizator prve letošnje selekcije za nastop na državnem prvenstvu kadetov (Pokal Primavela, Pokal »del Presidente« in Pokal kadetov) bo tržaški pomorski klub Sirena. V tržaškem zalivu bodo v nedeljo, 29. maja merili moči najmlajši optimisti letnikov 2000, 2001 in 2002. Organizatorji, ki uradne regate pod pokroviteljstvom jadralne zveze FIV prirejajo skoraj vsako leto, pričakujejo približno 60 jadralcev, najboljši pa bodo tudi bogato nagrajeni. Predvideni start bo ob 11.00, napovedana pa sta dva plova. Druga selekcijska regata bo 19. junija, državni del pa bo v Benetkah od 8. do 10. septembra. Koliko deželnih jadralcev se bo uvrstilo na državno prvenstvo, bodo določili glede na število nastopajočih v celi Italiji. Dan pred regato pa bo Sirena gostila zbor kadetov iz naše cone letnika 2002: šlo bo za celodnevno srečanje s treningom, kar promovira jadralna zveza. Sirena bo nudila logistiko, prostor, med trenerji pa bo tudi Arianna Bogatec. Prvačina osvojila ženski balinarski turnir MAK Prejšnjo soboto je bilo na štandreškem balinarskem igrišču zelo živahno, potekal je namreč 9. ženski mednarodni turnir Balinarskega kluba Mak, priložnostno poimenovan po stebrih domače ekipe Milki Tommasi in Ani Ivančič. Enajst ekip (tekmovalke iz Nove Gorice so bile zaradi zdravstvenih težav žal odsotne) je merilo moči na stezah v Štandrežu in Sovodnjah, pred ključnimi boji pa je bilo kosilo v vaški gostilni Turri. Turnir je naposled osvojila Prvačina pred Kanalom. Tretje so bile sovodenjske balinarke Društva slovenskih upokojencev za Goriško, četrti pa Solkan. Tradicionalno tekmovanje v bližanju krogel je tokrat osvojila gospa Evelina. Sodnika sta bila Marjan Devetak in Emil Tomsič. Nagrajevanja, ki ga je vodil odbornik Marko Zavadlav, sta se udeležila sin in hčerka pokojne Milke, katerima so nastopajoči poklonili šopek rož. Pred začetkom turnirja so tekmovalke pozdravili napovedovalka Nikol Križmančič, Loredana Princic za ZSŠDI in Marjan Brescia za krajevni rajonski svet. Jutri bo še moški turnir. (Jari) KARATE Jutri slovo Kontovela V zadnjem krogu skupine za napredovanje D-lige se bo Kontovel jutri ob 20.45 poslovil od svojih navijačev v dvorani pri Briščikih. Naloga na igrišču bo sicer za Brumnove varovance izjemno težka, saj ima nasprotnik iz Čente dobre možnosti, da ob zmagi doseže napredovanje. V Gorici osem kolajn za Shinkai club Mija Ukmar V nedeljo 15. maja so v mestni telovadnici UGG v Gorici tekmovali ka-rateisti FJK in Slovenije na 5. Srečanju dveh dežel. Ob sodelovanju deželne zveze FIKTA je režija turnirja bila v rokah domačela kluba Ronin. Udeležilo se ga je skoraj 200 tekmovalcev iz šestih klubov Slovenije ter petih klubov iz naše dežele. Tekmovanja so bila v posameznih likih, v borbah in v trojicah. Na turnirju je tekmovalo tudi 15 karatei-stov Shinkai cluba iz Zgonika, od teh jih je v posameznih likih kar osem osvojilo kolajno, ob upoštevanju, da so bili deležni nagrade tudi četrtouvrščeni. V dokaj ostri konkurenci sta si zlato priborili Mija Ukmar (zelen pas 2001) in Fiorenza Badila (zelen p. 1996). V skupini članov je Elia Hrovatin, 3. dan, osvojil drugo mesto; na tretjo stopničko so stopili: Marika Farinelli (oranžni '99), Megan Mc Grath (rumeni '03) in Adam Saražin (rjavi '98). Kolajno za četrto mesto pa sta prejela Martina Budin (rjavi '96) in Matteo Blocar (1. dan '92). Shinkajevci so nastopali tudi v skupinskih katah s tremi trojicami in sicer: skupina Kravos, Ukmar in Fari-nelli je zasedla 6. mesto med 15 skupinami; dekleta Badila, Mastromauro in Budin so se uvrstila na 5. mesto med osmimi ekipami; skupina črnih pasov Hrovatin, Guštin in Blocar pa so bili četrti na osem skupin. Višek športne manifestacije je seveda bila ekipna borba obeh rapre-zentanc, pri kateri je s tesnim 5 : 4 slavila Slovenija; v ekipi naše dežele je kot rezervni tekmovalec nastopil Shinka-jevec Matteo Blokar. Goriški klub Sankaku Isonzo, ki se je predstavil z zelo številno ekipo, je s turnirja odnesel največ prvih mest in zato tudi zasluženo osvojil Pokal Ronin, ki ga je ponudil glavni organizator tekmovanja. Ekipno so se shinkajevci uvrstili okrog 6-7 mesta, vsekakor pa si nadejajo, da bodo uspešnejši na 21. Pokalu Zgonik, ki bo 5. junija. □ Obvestila ŠZ BOR obvešča, da bo sklepna akademija v ritmični gimnastiki jutri, 21. maja, v dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1. Maj, s pričetkom ob 16.30. NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011« za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do 17. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 3289518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko), 040-2171044 (ob delavnikih od 10. do 12. ure). ŠD BREG vabi v soboto, 28. maja na dobrodelno akcijo v podporo Združenju krvodajalcev od 8.30 do 13.00 v občinskem športnem centru Silvana Klabjana v Dolini. Ob tej priliki bomo izpeljali akcijo Očistimo naš športni center. ŠD KONTOVEL - sekcija Rekreacija - organizira v nedeljo, 22. maja, pohod Kontovel - Sv. Križ - Nabrežina - Slivno. Predvidene so tri ure hoje, organizatorji pa bodo poskrbeli za povratek. Zbirališče na Kržadi na Proseku ob 9.00. Vabljeni člani in prijatelji. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763 AŠD SK BRDINA organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 3355476663 (Vanja). 13512897 / GLASBA - Koncert bo 18. junija Siddharta v Stožicah: Triurni spektakel brez primere Skupina Siddharta je leta 2003 za Bežigradom svojim oboževalcem obljubila, da se "vidijo na novem stadionu", obljubo bo izpolnila 18. junija. Člani zasedbe so ob dejstvu, da bodo krstili nogometni stadion v Stožicah, mesec dni pred dogodkom napovedali "vsaj" triurni spektakel, kot ga v Sloveniji še ni bilo. V goste so povabili Laibache. Z razprodanim koncertom na bežigrajskem stadionu, kjer je ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in 70 plesalcev nastopila pred več kot 30.000-glavo množico, je Sidd-harta dokazala, da lahko tudi domači rock band napolni največje takratno koncertno prizorišče v Sloveniji, je na sredni novinarski konferenci poudaril radijski urednik in voditelj Andrej Ka-roli. Čeprav osem let za tem po njegovem mnenju slovenska glasbena scena kaže, da niti na prste ene roke ni mogoče našteti zasedb, ki bi si upale na- stopiti na nogometnem stadionu, pa se je prav Siddharta odločila prebiti led. Morda bo, kot je dodal, 18. junij 2011 tisti mejnik, ko bo slovenska glasba začela osvajati tudi takšna prizorišča. Kajti ta se, tako Karoli, mora razvijati. Zamisel za stožiški stadion je, kot je povedal pevec in kitarist Tomi Me-glič, dal "najbolj moder in najstarejši član zasedbe", basist Jani Hace, ostali pa so ga stoodstotno podprli. Band namreč po njegovih besedah že od nekdaj skuša biti drzen, zato so neomajni: koncert bo, pa četudi pred praznim avditorijem. Nove skladbe, ki jih bodo izvedli, bodo posneli za šesti album, ki bo izšel predvidoma jeseni. Vsaj triurni koncert pa bo tudi priložnost za prvi uradni koncertni DVD. Producent koncertnih avdio posnetkov bo Ross Robinson, ki je odkril zasedbe, kot so Korn, Limp Bizkit in Slipknot. Siddharta bo odigrala 38 skladb, od tega 12 novih, ker pa se spodobi, da na takšen dogodek povabijo še koga, so se odločili za Laibach, s katerimi so že sodelovali, a ne na odru. Povabili so tudi plesalce, ki so nastopili na bežigrajskem stadionu, čeprav bo njihovo tokratno sodelovanje drugačno, saj bodo "bolj kulisa" samim glasbenikom, je napovedal klaviaturist Tomaž O. Rous. Glasbo so skušali pospremiti še vizualno, vendar to po Megličevih besedah ni bilo mogoče. Omejitve so bile tudi pri postavitvi odra; ta bo na račun sedežev vgrajen v eno izmed tribun, skupaj bo tako stadion sprejel dobrih 23.000 obiskovalcev. Vrata se bodo odprla ob 18.30, koncert se bo začel ob 21. uri. In še tehnični podatek: ozvočenje, preko katerega se bo Siddharta slišala, so uporabljali Metallica, Celine Dion in Rod Stewart, Led Zeppelin in Paul McCartney, z istim sistemom je serijo koncertov v Londonu načrtoval tudi pokojni Michael Jackson. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 26. maja ob 10.00 in ob 19.30 / Miha Golob »Ivan cankar -Poln profil«. Ponovitev: v petek, 27. maja ob 20.30. Danes, 20. maja ob 20.30 / Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko / »Dekameron«, režija: Boris Kobal. Ponovitve: v soboto, 21. maja ob 20.30 in v nedeljo, 22. maja ob 16.00. GORICA Kulturni dom Danes, 20. maja ob 20.30 / La giara iz Gorice: »Du pazzi... in vacanza«. V soboto, 28. maja ob 20.30 / Attori senza confini Pro loco iz Gorice: »Mi consenta il raddoppio«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 20. maja ob 20.00 / Dimitrije Vojnov / »Skrut«, režija: Luka Martin Škof. Ponovitve: v soboto, 21., v sredo, 25., v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. maja ob 20.00. LJUBLJANA MGL Veliki oder Danes, 20. maja ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj, vse zastonj!«. Ponovitve: v sredo, 25., v četrtek, 26., v petek, 27., v soboto, 28. in v ponedeljek, 30 maja ob 19.30. V torek, 24. maja ob 19.00 / Dušan Jo-vanovic: »Razodetja«. Ponovitve: v torek, 31. maja ob 15.30. Mala scena Jutri, 21. maja ob 19.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V torek, 31. maja, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. V torek, 24. maja, ob 19.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. Danes, 20. in v ponedeljek, 30. maja ob 20.00 / Conor McPherson: » Sijoče mesto«. V sredo, 25. in v četrtek, 26. maja, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in pe-der«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Danes, 20. maja ob 18.00 / Gianni Schicchi / » La medium«, dirigent: Matteo Beltrami. Ponovitve: v soboto, 21. maja ob 17.00, v nedeljo, 22. maja ob 16.00 in v torek, 24. maja ob 20.30. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni generali Danes, 20. maja ob 20.30 / »Happy days - il musical«. Avtor: Garry Marshall; glasba: Paul Williams. Režija: Saverio Marconi. Ponovitve: v soboto, 21. maja ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo, 22. maja ob 16.00. V torek, 24. maja ob 20.30 / Monty Python's / »Spamalot«, režija: Christopher Luscombe. Ponovitve: v sredo, 25., v četrtek, 26. in v petek, 27. maja ob 20.30, v soboto, 28. maja ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 29. maja ob 16.00. Kulturni dom V soboto, 28. maja ob 21.00 / Lina Wertmuller / »Elio in Gain Burrasca« Gledališče Miela V soboto, 4. junija ob 21.30 / Koncert skupine »Jon Spencer Blues Explosion«. ■ Festival »Le nuove rotte del Jazz« Jutri, 21. maja ob 21.00 / Švicarska zasedba / glasbenik »Nik Bartsch's Ronin«. V sredo, 1. junija ob 21.30 / zasedba / »Hammond Organ« (James Taylor Quartet). GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 20. maja, ob 20.30 / Slavnostni koncert ob 60-letnici mešanega pev- PRIREDITVE skega zbora Lojze Bratuž »S pesmijo po slovenski deželi... z Goriško v srcu« bodo oblikovali MePZ Lojze Bratuž, godalni kvartet s harmoniko in Nejc Cijan. Kulturni dom V ponedeljek, 30. maja ob 18.00 / »Zaključna prireditev Glasbene matice iz Gorice«. KRMIN Kmetija Sirk (Subida) Jutri, 21. maja, ob 21.00 / Snovanja 2011 / Večer bo v znamenju argentinske glasbe z naslovom »Milongas«. Nastopili bodo Tatiana Donis (harfa), Elia Vigolo (violina), Mara Maranzana in Michele Usoni (plesalca), Rossana Paliaga (vezni tekst) _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V petek, 27. maja ob 21.00 / 13. festival kitare Kras 2011 / »Duet kitar soloduo«, Matteo Mela in Lorenzo Mic-heli. V nedeljo, 29. maja ob 19.00 / »Baletni večer« ob 15-letnici baletnega društva Sežana. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana V torek, 24. maja ob 20.00 / »Neofo-nia«, dirigent: Steven Loy. V torek, 31. maja ob 20.00 / »Kvartet Diotima«. Gallusova dvorana V ponedeljek, 23. maja ob 20.00 / »Beethovnov orkester iz Bonna«. Dirigent: Stefan Blunier. V četrtek, 26. maja ob 20.00 / Koncert: »Big band RTV Slovenija«, dirigent: Michael Abene. V torek, 31. maja ob 20.00 / »La vie en rose 2011«, 11. mednarodni večer šansonov. Križanke V sredo, 22 junija, ob 20.00 / Zucche-ro Fornaciari - Chokabeek World Tour. Stadion Stožice V soboto, 18. junija ob 21.00 / Koncert skupine »Siddharta«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija La Scuola del Vedere (Ul. Cia-mincian, 9): jutri, 21. maja, ob 18.30 bo odprtje razstave Barbare Romani »Carte Sospese«. Razstava bo odprta do nedelje, 29. maja, z urnikom: od ponedeljka do sobote od 16.30 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (v četrtek zaprto). Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. NABREŽINA Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdi-ja Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik za šole: od ponedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcenter.it info@skerkcen-ter.it". Dvorana KD Igo Gruden: do 29. maja je na ogled razstava »Janez Gruden 1897-1974, slovenski kipar v Argentini«. Urnik ogleda: ob nedeljah 10-12 in po dogovoru. DEVIN Devinski grad: do 27. junija razstavlja Angelo Bucarelli »Trieste Scontrosa Grazia«. Urnik: od 9.30 do 17.30, zaprto ob torkih. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled antološka razstave goriškega slikarja Franca Duga. Urnik: do 1. junija od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00, do 15. julija ob prireditvah in domeni. Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Galerija Ars (Travnik 25): do konca maja je na ogled razstava »Božidar -Ted - Kramolc. Gonars, risbe iz taborišča«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. Petek, 20. maja 2011 _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoper-stavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. Petek, 20. maja 2011 Št. 20 (183) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu REPORTAŽA Prodaja se KRAS-na parcelo • •• Skupna valuta, padec meje in odprava carin ter gospodarska integracija nedvomno jamčijo sosednjima državama marsikatero prednost. Že dalj časa pa se pojavlja problem nepremičnin ali, na golo rečeno, »zemlje«. Že dotrajano vprašanje najde povod v povojnem času. Po vzkliku »Tujega nočemo, svojega ne damo« so iz noči v dan kot gobe zrasli »borg-hi« istrskih priseljencev, potrebne so bile infrastrukture, ki naj bi vzdrževale naše predrago pristanišče, v marsikaterem žepu pa je pošel denar. Beseda teritoriji je potemtakem postala stalnica med vrsticami člankov in kot glavna jed na marsikaterem omizju. Ne da bi Klop obujal spomine in problematike naših kraških zdrah, se je odpravil k sosedom, ki so dokaj hitro spoznali kvadratne metre in njihovo potencialno vrednost. Ko je slednja primerno prevedena v evre, marsikomu tudi prijetno zadiši. Vse to pa seveda spada v normalnost pravil nepremičninskega tržišča, kjer je denar sveta vladar, a tudi ta se mora v našem posebnem kontekstu soočati s kulturno-zgodovinskimi dejavniki. Rezultati ponudbe in povpraševanja so vsem vidni, dovolj je krajši izlet z avtomobilom po slovenskem Krasu, saj se razgled po vaseh od Lokve do Štanjela in še dlje spreminja iz dneva v dan. Nekaterim prebivalcem je čisto vseeno, drugi v tišini in z grenkim priokusom spremljajo razdejanje, tretji pa so se le odločili, da se bodo sezoni norih pozidav le poskušali zoperstaviti. Zaskrbljeni in radovedni Klop se je za to odpravil na poseben obisk v Divačo, kjer je problematika dokaj občutena in se sprehodil med gradbišči in čisto novimi objekti, ki so popolnoma spremenili videz pomembnega kraškega središča. Pripomočki in prve ocene Arhitektura »low cost«? Kot se spodobi za pravega nepremičninskega strokovnjaka si je Klop nabavil delovne pripomočke. Novincem bi mogoče izpadlo banalno, vendar sta lahko tako tednik Mercati-no kot nedeljska nepremičninska priloga tržaškega dnevnika dobra vira informaciji. Nujno potreben pa je tudi žepni računalnik. Sicer sta se obe tiskani izdaji izkazali pod pričakovanji, saj si je Klop v obeh pričakoval nekoliko večje število oglasov o ponudbah iz Slovenije. Kljub vsemu pa lahko iz nekaterih oglasov strnemo nekaj zanimivih podatkov o novogradnjah: nakup srednje velike vrstne hiše se nagiba proti 185-tisočim evrom, eno-stanovanjske hiše z vrtom pa med 250 do 350-tisoč evrov. Cene so seveda in-dikativne. Velik vpliv imajo vrt, število sob, lopa ali garaža za avto in različni dodatki trajnostnih tehnologij. Kar pa se tiče zazidljivih površin, so se tržne cene v nekaterih primerih občuteno povišale. Zapisati neko normalno oceno je v tem primeru nekoliko tvegano. Včasih se v nekaterih predelih odigravajo manjše špekulacije, kar lahko privede do anomalij, vendar se lahko cena kvadratnega metra kraške zemlje vrti nekje med 50 ali 60 evri. Po kratki in pavšalni postavki za začetnike se je Klop odločil za obisk srednje velikega centra, kot je Divača, kjer se prepletajo važne prometnice in kjer so pozidave dokaj razvidne. Včasih še preveč razvidne, saj prihod v vas spremljajo pravi pomniki neke psevdo »low cost« arhitekture. Seveda so ti povsem ali skoraj v večini nenaseljeni in se pogledu mimoidočih izražajo kot neprekinjena vrsta betona, ki je ne omehčajo niti nežne barve fasad. Po kratkem sprehodu je razumljivo, da ekstravaganca barv in oblik nemoteno kraljujeta. Vijoličasti, črni, ali krvavo rdeči ometi so ravno takšni naravni pojavi kot so kraške jame v okolici. Seveda si poseben prostor izbori tudi neke vrste post-kraški arhitekturni stil, kjer kraški kamen popolnoma prekrije nič hudega slutečo nosilno betonsko fasado. Novi stanovanjski blok (v večini nenaseljen) v bližini bencinske črpalke pa si je zaradi svoje oblike in sivine prislužil celo vzdevek »divaški Guan-tanamo«. Da ne bo Klop prehud do gradbenih strok, bo kritika odšla do pristojnih uradov, ki mogoče preveč dopuščajo noro iskanje stilov. V Divači in okolici mrgoli novih pozidav za vse okuse in neokuse. Kvadratni meter zazidljive parcele v Divači stane od 70 do 80 evrov. Pred štirimi leti pa ni veljal več kot 40 evrov. Na sliki levo je rdečem razvidno območje novih pozidav v Divači. Slednje predstavljajo od leta 2007 do naših dni kar 12 odstotni porast zazidanega območja tega kraškega naselja. Stanovanja v novih blokih pa so veliki večini nenaseljena. Soseščina pa taka Mimo postavitve strožjih meril je dokaj nujno se zamisliti na kupce in avtohtone prebivalce. Med pešačenjem smo zabeležili nekatera mnenja domačinov, saj je tujce med dnevom nemogoče zaslediti. V veliki večini so ti želeli obdržati anonimnost, kar dokazuje, da je problem občuten v ti-lokšni meri, da tudi radovedni Klop lahko ustvari kakšno neprijetnost v soseščini. Večina je takoj izpostavila problem tujega priseljenca, identikit katerega v dobršni meri predstavlja manjša italijanska družina z enim ali dvema otrokoma, z obveznim kužkom in SUV-om. Nekaj pa je tudi Koprčanov, ki stanovanje v Kopru zamenjajo z mirnejšo okolico na Krasu. V ulici, kjer je bilo po letu 2007 zgrajena dobra deseterica novih enostano-vanjskih hiš, je domačin takoj naštel dvojico italijanskih družin, zraven pa še novo vselitev Koprčanov. Treba je poudariti, da ne vlada nikjer nobena panika, čes da nas bodo sosedje spet podredili. Iz krajših pogovorov je izšla la manjša zaskrbljenost in nobena nestrpnost. Ko pa domačina vprašaš o Civilni iniciativi za Kras in omejitvi prodaje tujim kupcem, bodo prepričano odgovorili, da je mogoče res napočil čas za pametnejše upravljanje teritorija. Na robu novega divaškega geta pa smo se z gospodom Rajkom zatopili v treznejši pogovor. Kritični vaš-čan je lepo uokviril problem in odgovornost pripisal javnim upraviteljem in državi, zaradi njihove preskromne občutljivosti. Pojasnil je, da je pred divjo razprodajo le vladal koncept dogovora med kmetom, ki je zemljo smiselno prodajal in kupcem, mogoče tudi tujcem. O novih sosedih pa je izpostavil sledeče: »prijaznejši in bolj odprt je nedvomno prej Milančan kot Tržačan, ki komaj odzdravi in skrbi le, da je domača zelenica pošteno zalita«. Pred odhodom pa smo zbrali še nekaj zanimivih podatkov, ki potrjujejo vzpon gradenj v Divači. Pred tremi leti je kvadratni meter zazidljive površine veljal 40 evrov, trenutno pa se je cena podvojila. Zidana površina pa se je v roku petih let pozidav povišala za dobrih 12 odstotkov. V novem getu Ob večini pa so se na našem pohodu med opekami, letvami in kupi različnega gradbenega materiala znašli tudi taki posamezniki, ki so si upali preko običajnega »preveč se prodaja italijanskim kupcem«. Med temi so bili predvsem delavci na gradbiščih, ki se pritožujejo samo nad velikim povpraševanjem po specializiranem delu, kot nam je zaupal keramični inštalater iz Postojne, ki bi trenutno najraje odstopil polovico poslov. Starejši kamnosek, sicer že dolgoletni priseljenec iz Bosne, je s trenutnim trendom povsem zadovoljen. Menil je, da se strinja s prostim trgom nepremičnin, predvsem, ker Slovenci ne kupujejo. Na vprašanje kaj pa videz gradenj je jezno zamr-mral, da si kamen zaželijo le tisti, katerim je mar za skrb do arhitekturne ohranitve vasi. Ob takojšnjem dvigu pogleda na sosednje hiše pa je bilo razvidno, da izjava kamnoseka velja samo za njegovo čisto posebno gradbišče. Iniciativi ne popuščata S 1. majem se je izteklo sedemletno prehodno obdobje, v katerem so lahko nove članice imele pravico do predložitve popravkov k pristopni pogodbi k EU. Pri tem je veliko odmeval problem prostega nepremičninskega trga na našem bivšem obmejnem prostoru. V slovenkem primeru je veliko prahu dvignil primorski nepremičninski trg, katerega bi tako Civilna iniciativa za Kras kot Iniciativa za Primorsko zaščitila pred internimi špekulacijami. Klop se je o tem na kratko pogovoril z dvema vidnima predstavnikoma kot sta gospoda Robert Ro-gič, predsednik iniciative za Kras ter gospodom Pogačarjem iz iniciative za Primorsko. Oba pripisujeta glavni razlog teh gradbenih vzponov špekulativnim namenom posameznikov in pozneje večjih družb. »Vsemu temu je botrovala odstnost pravega regulatorja trga (javne uprave) in seveda pričakovani naval kupcev v kombinaciji s prevelikimi zazidljivimi območji, zakonodaja pa nikakor ni bila urejena« je takoj razjasnil Rogič. Obstajajo omejitve ali gradbena merila, ki lahko preprečujejo v prvi fazi zazidljiva območja in v drugi krajinski videz novih objektov? (Pogačar) Tako pričakovanega zakona v slovenski zakonodaji ni. Imamo zakon o prostorskem palniranju, ki odgovornosti prenaša na občinske ustanove. Te se nekako naslanjajo še na plane iz bivše države iz leta 1986. Na zazidljivih območjih pa ravno tako ni jasnih parametrov, ki bi narekovali kako se na Krasu lahko gradi. Tudi prostorski ureditveni pogoji obstajajo, vendar so ti izredno ohlapni in nespoštovani Skratka velika zakonodajna luknja in nepredvidljiva rast ... (Rogič) To nikakor ni organska rast. Prostorska strategija, ki je izredno dober dokument, narekuje določene smernice, vendar so tudi te neupoštevane, predvsem na Krasu. Državne inštituicije so vedno pozivale kraške občine, da vendarle stopijo v korak z minimalno zakonodajo, slednje pa so vedno odlašale ... Kako poteka priziv o omejitvi nepremičninskega tržišča, ki ste ga predstavili evropski komisiji? (Pogačar) Deklaracija je odšla na Evropsko komisijo za peticije in ravno pred dnevi smo sprejeli odgovor, da bo priziv obravnavan. Ob tem pa pozitivno pozdravljamo sprejetja vladnih ukrepov, ki bodo v bodoče preprečile motnje na tržišču in nedovoljene ali rizične posege na že tako občutljivem teritorju. Z vašima iniciativama ste veliko dosegli. Gotovo vam je uspelo izpostaviti problem širši slovesnki javnosti, prišli ste tudi do Bruslja. Kako naprej? (Rogič) Realno pričakovanje je, da bo vlada s pristojnimi uradi pozvala župane in upravne enote na spoštovanje že skromne zakonodaje, če ne bo šlo drugače, da se le uvedjo izredni išpekcijski nadzori. Res je, veliko smo si prizadevali in dosegli marsikaj, predvsem to da na vladni ravni se evidentira dogajanje, ki je bilo do pred kratkim marsikomu tudi v Ljubljani tuje. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. maja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih - OPZ Elvira Kralj - Trebče 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Squadra antimafia 3 - Palermo oggi 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Gospodarstvo: Occ-hio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Se... a casa di Paola 16.10 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'Ere-dita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.50 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Game show: Affari tuoi 21.10 Glasb. odd.: La-sciateci cantare! 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.45 Aktualno: Tv7 0.45 Aktualno: L'ap-puntamento 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.00 Aktualno: Sottovoce 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Cantieri d'ltalia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: Three Rivers 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament 1.20 Nan.: Day Break 2.05 Vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Kolesarstvo: 94° Giro d'Italia, 13. etapa, sledi Processo alla tappa 18.05 Aktualno: Aspettando Geo & Geo 18.15 Vremenska napoved 18.20 Aktualno: Aspet-tando Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.15 Talk show: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.10 Šport: Giro notte u Rete 4 7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Nan.: Carabi-nieri 6 10.55 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan: Distretto di polizia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: Gli invincibili (pust., ZDA, '47, r. C.B. De Mille, i. G. Cooper, P. God-dard) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sot-tile) 23.30 Film: A letto con il nemico (dram., ZDA, '90, r. J. Ruben, i. J. Roberts, P. Bergin) 1.30 Nočni dnevnik 1.55 Film: Bello come un arcangelo (kom., It., '74, r. A. Giannetti, i. L. Buzzanca, O. Orlando) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved La 7 ^ Tele 4 strašilo 10.40 Risanka 10.50 Kratki igrani film: Ko pomaranče dozorijo (pon.) 11.05 Enajsta šola 11.35 Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.25 Ugriznimo znanost (pon.) 12.45 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Turbulenca (pon.) 14.10 ARS 360 (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanke 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nan.: Pasja Patrulja 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Posebna ponudba 18.00 0.30 Babilon.tv: Talent 18.20 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Ekoutrinki 20.00 Nad.: Vedrana Grisogono: Moji, tvoji, najini 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Polnočni klub 0.15 Duhovni utrip (pon.) 0.50 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal Slovenija 2 23.30 Film: Tutta la vita davanti (kom., It., 'GS, r. P. Virzi, i. I. Rago-nese, E. Germano) 1.30 Nočni dnevnik 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.20 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Glasnik (pon.) 13.00 Evropski magazin (pon.) 13.30 Črno beli časi 14.00 Univerza (pon.) 14.10 Trikotnik (pon.) 14.40 Glasb.: Uspešnice Slovenskega okteta (pon.) 16.05 Circom Regional 16.3016.30 Minute za... - odd. Tv Koper 17.00 Migaj raje z nami 17.30 Rad igram nogomet 18.05 Na lepše (pon.) 18.30 Podoba podobe (pon.) 19.00 Glasborola 19.55 Novo mesto: košarka (m), tekma lige Telemach, Krka -Union Olimpija, prenos 21.45 Nad.: Oglaševalci 22.30 Dok. serija: Mistifikacije, zadnji del (pon.) 7.00 Risanke 9.20 Aktualno: Real C.S.I. - A sangue freddo 10.30 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa! 11.55 14.05,18.10 Resničnostni show: Uman - Take control 12.10 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.4014.25 Risanka: Simpsonovi 14.50 Risanka: Futurama 15.15 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.45 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.40 Nan.: Zeke e Luther 17.10 Nan.: Camera Cafe, sledi Camera Cafe Ristretto 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Resničnostni show: Plastik - Ultrabellezza (v. E. Santarelli) 0.35 Nan.: Nip/Tuck 1.30 Poker1mania 2.20 Dnevnik - Pregled tiska LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: Cuore e batticuo-re 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Ope-razione Siegfried (pust., Angl., '75, r. P. Duf-fell, i. T. Savalas, R. Culp) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.35 Variete: Cuochi e fiamme 19.401.55 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 1.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Variete: Ita-lialand (v. M. Crozza) 0.00 Dnevnik 0.10 Dok.: Complotti 2.30 Aktualno: La7 Colors 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Co-pertina da Udine (pon.) 8.05 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Chef a sorpresa 9.30 Nad.: Ecomoda 10.30 Dok.: Italia magica 11.35 Dok.: Agrisapo-ri 12.35 Aktualno: Italia economia e Prometeo 12.45 Aktualno: Le perle dell'Istria 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Nogomet: Anteprima Triestina 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospe-dali 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.15 Dok.: Cuore Tuareg 15.45 Dok.: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Mestieri che rimangono 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 23.05 Nočni dnevnik 23.35 Nan.: Police Rescue (t Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Lutk. nan.: Alice in Kajetan Čop(pon.) 10.30 Martina in ptičje 23.20 Film: Sladko in grenko, i. Lui-gi Lo Cascio in Donatella Finocchia- tro 0.55 Film: Temna zvezda (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.40 21.30 Žarišče 9.10 Žarišče 10.00 Redna seja DZ 17.25 Kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi C Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Biker explorer 15.30 Film: Volkovi prihajajo 17.00 Avtomobilizem 17.25 23.55 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Effe's Inferno 20.45 Potopisi 21.15 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Arhivski posnetki 23.05 Tv nanizanka 0.25 Vsedanes - TV dnevnik 0.40 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 TV prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 20.30 Razgledovanja 21.00 Objektiv: Komelovo leto 21.30 Zelena bratovščina 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 23.30 TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 7.00 Dežela pred časom (ris., ZDA, '07) 7.25 Iz Jimmyjeve glave (ris., ZDA, '07) 7.55 14.35 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 8.55 10.05, 11.30 TV prodaja, Reklame 9.10 15.35 Grenko slovo (dram. serija) 10.35 17.45 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Game show: Minuta do zmage 21.00 22.50 Film: Lara Croft - Tomb Raider (akc., ZDA/Nem./Jap., '03) 22.30 24UR zvečer, Novice 23.30 Film: Atentat na Richarda Ni-xona (krim. drama., ZDA/Meh., '04) 1.20 Družinski pes (anim. serija) 1.50 24UR, ponovitev, Novice 2.50 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.05 9.30 Družina za umret 7.35 Svet, pon., Novice 8.35 10.50 Obalna straža (akc. serija) 9.55 Domače kraljestvo (hum. serija) 10.20 23.45 Pa me ustreli! (hum. serija) 11.45 15.50 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.35 TV prodaja, Reklame 13.05 Film: Tri za ljubezen (rom. kom., ZDA, '06) 14.45 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 15.15 Dva moža in pol (hum. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Lak za lase (kom., ZDA/Angl., '07) 22.00 Film: Zmešnjava po Irsko (kom., Angl./ZDA, '06) 0.15 Film: Ruševine (srh., ZDA/Avstral./Nem., '08) 1.55 Love Tv, Erotika 3.55 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Vilma Purič: Burjin čas - 7. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Pogovori o glasbi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2011; 14.40 Jezikovna rubrika: Jezik naš vsakdanji (pripr. Denis Poniž); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdo-skop; 8.35 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 V ženskem svetu; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 20.00 Pandorina skrinjica; 12.00 Kratke vesti; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 17.33 Eu-roregione news; 18.00-19.30 Etnobazar; 20.00-0.00 Večer z RC; 22.00 Anima e cor-po; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Prenos koncerta; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 20. maja 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.34 Dolžina dneva 15.05 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.46 in zatone ob 7.59 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 7.00 najnižje -53 cm, ob 14.51 najvišje 24 cm, ob 19.45 najnižje 9 cm, ob 24.10 najvišje 23 cm. Jutri: ob 7.47 najnižje -43 cm, ob 16.28 najvišje 27 cm, ob 22.01 najnižje 9 cm, ob 24.18 najvišje 11 cm. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 18,6 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............22 2000 m............8 1000 m ..........16 2500 m............4 1500 m ..........11 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 9/26 TOLMEČ O 7/23 VIDEM O 11/28 O PORDENON 12/27 ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme; čez dan bo v hribovitem svetu spremenljivo oblačno tudi s krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami. Ni povsem izključeno, da se kakšna ploha ali nevihta pojavi v popoldanskem času tudi na obmejnem Večinoma sončno bo. V popoldanskem času bo nastajala kopasta oblačnost in v hribovitem svetu bo kakšna ne-vihta.Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. pasu s Slovenijo. O GRADEC 10/27 Ob morju bo pretežno jasno, po nižinah pa zmerno oblačno vreme. Zjutraj bo v hribih le zmerno oblačno, tekom dneva se bo ozračje hitro ogrelo; popoldne pa bo spremenljivo oblačno z možnimi plohami in tudi posameznimi nevihtami. Srednja temperatura na višini 1700 m ^bo okrog 10 stopinj C. Prevladovalo bo sončno vreme. Popoldne lahko v hribovitem svetu nastanejo posamezne nevihte. CSC^jSjaDrQa Veliki Lego dogodek prvič v Trstu NA VOLJO OSEM IGRALNIH MEST ZA SESTAVLJANJE NOVIH LEGO KREACIJ! LEGO MOJSTRI, KI VAM BODO SLEDILI IN NUDILI KORISTNE NASVETE PRI SESTAVLJANJU! NOVE KONCEPTNE IGRE! KDORKOLI SE BO LAHKO PREIZKUSIL PRI IZDELAVI NAJRAZLIČNEJŠIH KREACIJ IZ LEGO KOCK 20. IN 21. MAJA OD 12.00 DO 20.00 ZA OTROKE IN ODRASLE BREZPLAČNI DOGODEK A* •SSSmSSS« •!•!•• jjiijj SMS ■"!!« SSSSS« • i! i ¡Un ii#tsui freejime Milje (Trst) - www.montedorofreetime.it - brezplačno parkirišče