The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. — leto XIX. EBA CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 10, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 214 civilne oblasti se 2 rebeli glede y,. in rebel: vse anarhiste. iTa&i- % Sa„ „ cete, ki so obko-so začasno 15. redna konvencija JSKJ T zasedanju Konvencija je slišala poročila glavnih odbornikov in izvolila odsek za pritožbe. ■ napad- la mesto, ker ča- j" izida v. T ' 'liini civile- med mest- oblastmi in rebel-Ciyi) ° slede predaje me-^(Ijuje oblasti, katerim na-So Antonio Orte- ® pripravljene izročiti se ne bo zru-V San Seba- % Urin • "jcllc IZI Ni da s tem pre- % hotoi sansebastian- *** % (Skrn SetKi- 5®' kjer g letoviško me- pred revo-^ sveta) iz vseh de- % anarh- Pa nasprotu- "WTTZ' W Uiavljajo. da dokr°^ fašističnim stena . l^ebeljia K j® priprav-fc®'. ^ztraia O^egove po-: vsp ^ je treba po- !% ta i!'""" "»(»k pitne "krenil- ^ vojaške oblasti Vode ^^^'■ebno, da se \y' rahi ^ "a razpola-drugo kot {dtje. Jtrolo, d/^ anarhiste pod ^ '^estu požigati ***1*0 i, ^^"falshro beži h toa« • V katerem ^^'^alcev tretjino Slu, • • ■ - ^ man^ ^esta, v katerem J matij k( IC^V \r' • I, "'ucijo L jih je bilo pred h t,«- Vojaške ob-moške L iz u ^ • ih. tam javljajo, j^jkanj„ ». vladati po-,/^ilo -."^^adno vladno so vladne če-na seve- /;**** Sksaco ... oJ°j^ško neko rebel- . Wi:u Santa 8o cebeini v ^ Toleda. iiapaZT"! led^^oinbe c. , nji- IV, 3o ^bile devet To- 4:!y Alcsa.** iUi ninile. IJpor So gg nočejo še po »21.» PoSlL:: ;*% pred graSa. ČP+. ® kleti trdnja 4(1'^ pognale upor '»"i Od te''^ pri Talaveri, Danes dopoldne je konvencija JSKJ zaslišala poročila in priporočila delegatov. Ena misel je prevevala delegatska poročila bolj kot katera druga, namreč, da naj ta konvencija stori vse, kar je v danih razmerah mogoče, da se ojači mladinski pokret v vrstah organizacije. Resolucijski odsek je predložil vrsto brzojavnih pozdravov na predsta\Tiike raznih oblasti, katere je konvencija odobrila. Pozdrave se je poslalo predsedniku Rooseveltu, Mrs. Roosevelt, o-hijskemu governerju Daveyju^ zavarovalninskemu komig^irju države Ohio in države Minneso-te, clevelandskemu županu Bur-tonu in mestnemu sodniku Lau-schetu. Sklenjeno je bilo, da se bo delegacija dala slikati v soboto popoldne. Pričakuje se, da bo danes popoldne začel poročati konvenčni odsek za pravila, v * » Petnajsta redna konvencija Jugoslovanske Katoliške Jedno-te je včeraj slišala poročila jed-notinih glavnih odbornikov, med katerimi je bilo zlasti zanimivo poročilo glavnega tajnika Antona Zbašnika o vsestranskem napredku J.^S. K. J,Jteljpm njih štirih let. ("Enakopravnost" je priobčila številke o napredku, ki ga izkazuje J. S. K. J. že v torek, zato jih ne bomo ponavljali.) Njegovo poročilo ki je bilo tiskano in razdeljeno med delegate, je bilo vzeto z o-dobravanjem na znanje. Nato je porotni odbor sporočil, da so bili izvoljeni v odsek za pritožbe in prizive sledeči delegati: Virant, Oblak, Per-dan, Lunka, Vogrich, Rudolf, Zalar, Kramer, Drešar, Škerl, Kern in Masle. Sledilo je poročilo gl. blagajnika Champe, vrhovnega zdravnika dr. Archa in pomožne tajnice Barbare Matesha, ki so bila z zadovoljstvom vzeta na znanje. Urednik glasila J. S. K. J. "Nove Dobe" Anton J. Terbovec je poročal o delu v zvezi z urejevanjem glasila in da se je po svojih močeh potrudil, da pomaga jednoti do čim večjega napredka in spoštovanja. Za njim so poročali gl. nadzorniki Kum-še, Rogelj, Balkovec, Vraničar in Mantel. Vsa poročila so bila z zadovoljstvom vzeta na znanje. Po otvoritvi popoldanske seje (včerajšnje) je pozdravil konvencijo predsednik H. B. Z. Butkovič. Porotni odbor je poročal, da je imel tekom zadnjih štirih let opravka z okrog 250 spornimi slučaji, katere je rešil, za kar mu je konvencija izrekla priznanje. Govoril je tudi pravni zastopnik jednote, odvetnik Wm. Laurich iž Chicaga, ki je poročal, da je v več slučajih častno in uspešno zastopal or-£;^nizacijp. na podišču. , Pripravljalni odbor je konvenciji sporočil, da Slovenski Sokol ni mogel nastopiti pred delegacijo v torek zvečer, ker so bili člani zaposleni pri delu. Nato je konvencija sklenila poslati toplo zahvalo samost. pev. zboru "Zarji" za njen nastop v torek zvečer. Konvenčni predsednik Anzelc je popoldansko sejo zaključil ob 5:40 zvečer ter pozval delegate, naj se udeleže zvečer banketa v S. N. D. Parada v Collinwoodu Organizacija collinwoodskih trgovcev Collinwood Better Business Association, Inc. nam poroča, da bo priredila 16. sept, zvečer veliko slavnostno parado v Collinwoodu, in slovenski trgovci, ki se žele udfeležiti te parade s svojimi komercijalnimi truki, so vabljeni, da stopijo v stik s predsednikom J. Peruš-kom, KEnmore 0164 ali Jamesom Grdinom, KEnmore 1235 in to najkasneje do sobote 12. sep- Boljše razmere v Cleve-landu Veliko - jezerska razstava, razne konvencije, javni in privatni projekti in povečana industrijska aktivnost so letos dokaj izboljšali razmere v Cleve-landu, ki je v pogledu zaposlitve danes na boljšem, kakor kdaj poprej odkar se je Hooverjeva £essasaeas=a=£E3ia6a^^ 'It Can't Happen Here' V februarju je filmski "car" Will Hayes prepovedal filmsko reprodukcijo romana "It Carf't Happen Here" (To se ne more zgoditi tu), ki ga je spisal slavni ameriški pisatelj Sinclair Lewis, bržčas zato, ker se je bal, dat" se ameriška fUmska in&istrija, ki je v precejšnji iperi odvisna tudi od inozemskega filmskega trga, ne bi zamerila fašističnim tiranom v Evropi. Pisatelj je v tem romanu naslikal razmere, kakršne bi po njegovem prepričanju vladale v Ameriki pod fašizm«(n- Zdaj pa je prišlo v javqost, da se bo ta roman pripravilo za odrsko uprizoritev. Dramatizirani roman iodo upri- ji zarjali brezposefni igralci g in igralke Zvezifega gleda- ^ Vesti iz življenja ameriških Slovencev liškega projekt# (Federal Theater Project)!, ki poslu- 9 je pod upravo i|tA. Prva » predstava dram^tiziranega g Lewisovega pr^ti-fašistič- S nega romana lA bo vršila g 20. oktobra v petnajstih a-meriških mesti* istočasno, med drugim tujjji v Cleve-landu, Chicagu,^New Torku, Detroit«, mdianapoli-su, Denver ju inraan Fran-ciscu. V Clevelydu bo u-prizorjena v Z^znem gledališču (Federal Theater) na E. 9th in Pr^pect Ave. kjer igrajo z^j slovito Kari Čapkovo igramo B. JU P ' . , ^ žalostna novica V stari domovini je preminula v visoki starosti 71 let Marija Žakelj, po domače Fricovka v vasi Dobračeva-Žiri. V stari domovini zapušča 3 sinove in 3 hčere, v Clevelandu pa sina in hčer ter eno hčer v Red Lodge, Montana. Collinwoodski večer Nocoj je Collinwoodski večer na Veliko jezerski razstavi. Glavni stan bo v slovenski gostilni "Ljubljana." Na programu nastopijo pevci in pevke pevskega zbora Jadrana in Vad-nalov kvartet. Pevci Jadrana se naj zberejo ob 7. uri zvečer v Slovenskem Delavskem Domu, da od tam gredo skupno na razstavo. V South view, Pa., se je ponesrečil rojak Andrej Gazvoda, ko je padel z motocikla. Odpeljan je bil v bolnišnico v Pittsburghu. Alojzija Medved iz Cle Elu-ma. Wash., je prejela žalostno vest, da je v Hambornu v Nemčiji umrla v starosti 47 let njena sestra Marija Ravnikar, roj. jMajdič. V chicaškem predmestju Ber-wyn je umrla Uršula Kralj, stara 52 let in doma iz Račne na Dolenjskem. V Ameriko je prišla 1. 1903. V Berwynu zapušča moža, tri sinove in eno hčer. Frank Stemiša v Jolietu, 111., g že pet tednov boleha na zlate-j| niči, a je upanje, da bo kmalu g 1 okreval. V bolnišnici v Hibbingu. Minn., je umrl John Stajnegar, ki je bil doma iz vasi Blaževce pri Severinu na Hrvaškem. Pokopan je bil civilno v Chishol-mu. Bil je član SNPJ. V Ameriki zapušča enega brata, v Kanadi tudi enega, v starem kraju pa dva. V Chicagu je umrla članica društva št. 131 SNPJ Draga Radosevich, rojena 1. 1901 v Fužini na Hrvaškem. Pokopana je bila na Češkem narodnem pokopališču. Zapušča družino in sorodnike. V Elyju, Minn., je umrl Frank Škrjanc, star 43 let in doma od šenturške gore na Gorenjskem. V Ameriki je bil 23 let in je bil član SNPJ in ZSZ. Zapušča ženo, dve hčerki in brata v Elyju. — Iz bolnišnice v Duluthu se je vrnila Mary Povhe, ki je prestala težko operacijo. V Aliquippi, Pa., se je ponesrečil bivši trgovec z mesom John Ogrizek, ki ga je ponoči zadel avto na cesti in so mu morali potem v bolnišnici odrezati desno roko nad zapestjem. —Frank in Mary Smrekar sta se po 13-letnem bivanju v Lo-rainu. O., vrnila v to naselbino, kjer sta prej živela več kot 20 let. Njega je pred leti udarila paraliza in ne more več delati. V Lloydellu, Pa., so se poro- Važna seja Članicam društva St. Clair Grove, 98 WC, se naznanja, da ......se vrši važna seja v pondeljek gal, za katerega nihče m vedel.,septembra v Slovenskem prosperiteta skrila za neki vo-l Razni gosti, o katerih se sodi, konven- uv Pohoto 4^° li h^^Rji nastopi v liv tembra. Tudi so vljudno vablje- da so prinesli v Cleveland okrog ni, da se udeleže te parade, vsi Narodnem prostorih. Domu v navadnih Pripraviti se mora- Hitler zahteva nazaj nemške kolonije Nacijski diktator ima v načrtu ekonomsko osamosvojitev Nemčije in pravi, da so ji v to svrho potrebne po vojni odvzete kolonije. Kultura se mora podvreči političnemu vodstvu, razlaga bivši pleskar. ZADNJE VESTI l ih, da razširi Nemčijo politično _ . _ ^ . I n ekonomsko; zahtevo, da se nar s v an e astiaim jsjgjjjgjjj vrnejo odvzete preko-^aht^vajo takojšnjo usmrtltev^^^^^g kolonije, eventualno pri-vseh ujetih rebelov in simpati.,^^^..^^^ Avstrije, dela Čehoslo-čarjev, ker so rebeli včeraj iz ,aške in Poljskega koridorja, zraka napadU mesto ter pri Lorainske, sovjetske ubili osem oseb. Nafcijonalisti se Ukrajine, in izgleda, da so nje-tej zahtevi upirajo. Izgleda, da ^^^g ^či obrnjene tudi na Jugo-so pogajanja glede predaje me-Ogersko in Romunijo, sta brezuspešna iii da ne preo-■ j^Tjegov apetit vsekakor ne postaja drugega kot braniti mesto nobenih meja. pred uporniki, dokler se bo da-j 2večer pa je nastopil pred na-lo. Rebelae čete so obdale mesto'^^jg^imi množicami Hitler sam od vseh strani. ter si privoščil demokracijo, češ, Vladna ofenziva pri Talaveru nikdar je v polnem teku in vladne čete ustvarila nobenega naroda, do-napredujejo. Tudi pri Huescu so|gj^ jg uničila velika cesarstva." vladne čete izvojevale nove u- tem je šel celo tako daleč, spehe, dočim so pri Siatamu ob- jg izjavil, da demokracija o-kolile večje rebelne oddelke in g^oja kulturo, katero nacizem izgleda, da iz te pasti ne bodo "rešuje' z ubijanjem vsake de-mogli uiti. Vladna letala so na- niokracije. Tudi je dejal, da padla rebelne postojanke v Sie- kultura lahko eksistira samo če tamu z vžigalnimi bombami in gg popolnoma podvrže politične-razna poslopja, v katerih so se vodstvu. zabarikadirali rebeli, so v plame-j ^ot navadno, je Hitler tudi to pot mnogo govoril o "boljševiš-Položaj rebelov v Oviedu, ki nevarnosti." ki da bi bila uni-ga oblegajo asturski -rudarji, je Evropo, če bi ji Bog ne bil čedalje obupnejši. Rudarski bo- p^gi^ Hitlerja in njegovih rja-jevniki so včeraj prodrli že sko- vosrajčnikov na pomoč. Krščan-ro v osrčje mesta, kjer se naha-j umetnosti je napovedal ko-jajo glavni rebelni oddelki. Ru- ^g^ i^ izjavil, da bo Nemčija darjem immagajo letala, ki obsi- p^^jgj poznala samo "nacijsko imjo rebele z bombami. umetnost." Nemške ekonomske. V Toledu se je organiziralo cerkvene in zlasti kulturne vo-"mrtvaškl bataljon", ki bo na- ^itelje je pozval, naj se popol- loma podvržejo avtoriteti n^cij-ke države. skočil Alcazar, katerega drži «-krog 1500 rebelov že več tednov vzlic silovitemu bombardiranju od strani vladnega topništva iii RIM. Vatikansko uradno letalcev. glasilo Osservatore Romano je , * * objavilo na prvi strani uredniš- NUREMBERG, Nemčija. — ki članek, v katerem ostro kri- /čeraj je bila tu otvorjena če-rta letna konvencija nacijske izira Hitlerjev ekonomski na-ionalizem kot povzročitelja voj- čili Angela Prčun in Peter Pe-'^j^^og 800 tisoč stranke, katere se je udeležilo re nevarnosti. teles, Mary Kušlan in Joseph Sheppek in Ana Mekina in Kri-stofer Beščn. Neveste so Slovenke, ženini pa druge narodno- nacijev, m, eichsfuehrer Adolf Hitler je ob ROOSEVELT ZMAGOVIT ej priliki objavil štiriletni na-ijski program za ekonomsko )samosvojitev Nemčije ter po » - in ^ pev. zbo- gornji rti. ^ Sc. I "a čast. V o-nr-nHi vršil vršil pleJ mla- JSKJ 'ti 3567 W ' nasta- •>«« J s'- "■■■ telovadni oddelki (drill teams) in godbe. Zanimive podrobnosti o tej prireditvi lahko zveste pri vaših trgovcih, ki so člani te organizacije. Povabljeni so bili tudi župan Burton, sodnik Lau-sche in več drugih sodnikov, varnostni direktor Ness in gov. Davey. ki jih boste videli na tribuni, ki bo postavljena na križišču vzhodne 156 ceste in Waterloo rd. ("Seventeen"). Pričakuje se zelo velika udeležba, ker bo to nekaj povsem novega. sto milijonov, so zelo poživiU slavnost, ki se bo clevelandsko trgovino. Poseb- . g?, sept. v SND na St. nosi je opomogla stavbinska in-priliki naše 20-ktni- dustrija, tako. da je danes že _ Tajnica. težko dobiti unijskega zidarja, Pa Sheboygan, Odpotovali v Kaliforniji Mr. Jos Ostreško in družina M' % odpotovali v sredo v San ok&v «t. p .^^anjena na 3560 V, ■ r, , f • o j j So. ^'"iJatelji iih lahko I rancsco, California. Pred od-^ J la todom pozdravljajo prijatelje in bli^^ 'hod Ki "r RA ____ _ |k» ••• Na operaciji Frances Drobnič, 1181 East 74 St.. se je morala podati v Glenville bolnišničo v svrho o-peracije. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi št. 105. tesarja ali pleskarja. Ta industrija je letos za 23 odst. na boljšem kot lani. Državna posredovalnica za delo poroča, da primanjkuje izučenih strojnikov in mehanikov, dočim je neizučenih delavcev še na razpolago. Na obisk Mrs. Mary Gorše iz Cheswic-ka., je prišla na obisk za par vršil v Pu-h , ^&8ni protestni stk' ""I ir VpA % Sklic ujejo razne Povf»j ^ Clevelandu. ® dopis L. Zorka. Nagrade Prog. trg. zveze The Progressive Merchants Association naznanja, da so dobili sledeči nagrade od serije — 'K". Helen Bučar, 5563 White Ave. Mary Anzlovar 15405 Holmes Ave., Agnes Bilek 1654 E. 49th St., Arthur Rubin 11316 Durant Ave., F. G. Snyder 22351 Ivan Ave., Laura Brundage 1131 E. 169 St., Olga Kotis 1454 E. 60 sti. V Moon Runu, Pa., ^a se ^ se Nemčija nikdar ne pa poročila Ivan Krall in Franc- ^^rekla kolonijam, ki so ji ka Slabe, ki bosta živela v De- odvzete po svetovni vojni, troitu, Mich. '.Govoreč o svojem programu V Sheboyganu, Wis., so se po- Ig^onomske osamosvojitve je ročili Theresa Blazich m John ^ svojem proglasu po- Schaefer in Margaret Pns an m go kolonijalne zahte\ e Robert Fisher. ^ neločljiv del tega programa, ker Mary Erznožnik i z e Nemčiji potrebne sirovine, ki Lodge, Mont., je preje a iz s a doma nima, lahko bi jih pa re domovine žalostno ves , a ji v odvzetih kolonijah, je v Zirih umrla mati M. Zakelj,, stara 71 let. V Ameriki zapu-j Nemčija je postala tekom adnjih štirih Iqt politično neodvisna, je izjavil Hitler v proglasu, ki ga je prečital bavarski lacijski vodja Adolf Wagner; v irihodnjih štirih letih se bo o-amosvojila ekonomsko. "To je amo vprašanje naše energije in šča dve hčeri in enega sina. Seja dr. "Kras" Ker obišče sejo društva Kras, št. 8 SDZ, katera se vrši jutri zvečer v Slovenskem Domu, V GEORGIJI ATLANTA, Ga. — Zagrizeni nasprotnik Rooseveltove "new-dealske" administracije gov. Eugene Talmadge je včeraj pri demokratskih primarnih volitvah v Georgiji strahovito pogorel, ko je dobil komaj dobrih 75 tisoč glasov, dočim jih je njegov tekmec senator Richard B. Ru-ssel dobil nad 145 tisoč. Izgleda, da je bil poražen tudi Talmadgev kandidat za governerja Charles D. Redwine. Zmaga pri primarnih volitvah v Georgiji pomeni toliko kot izvolitev. Fisher Body zopet obratuje Tovarna avtnih ogrodij Fisher Body • kompanije je bila včeraj zopet pognana v obrat po enomesečnem zastoju in upra- tednov k sorodnikom na 1249 Mary Levar 1235 E. 173 St. East 172 St. Mrs. Gorše je po- j^ike Morel 16224 Grovewood domače Lunjova iz Koritnic na Notranjskem, lahko obiščejo. Prijateljice jo Obisk iz Montane Pri družini Mr. in Mrs. Smole, 6112 Glass Ave., se nahajata Mr. in Mrs. Anton Smole iz East Helene, Mont. Anton Smole je delegat na konvenciji JSKJ. Ave., Louis Pizmoht 717 E 157 St., Julius Ponsart 1527 E. 204 St. Mary Lausin 387 E. 163 St., Katie Ratay 1012 E. 76 St. in M. Potochar 1543 E. 45 St. Cenjenim odjemalcem se naznanja, da zahtevajo pri svojih trgovcih trgovske znamke. Prej ali slej boste tudi vi dobili lepo nagrado. glavni tajnik Mr. Gornik, ki bo imel zanimivo priporočilo, se odločnosti!" je poudaril. prosi vse članstvo našega društ- Hitlerjev proglas se je na dol-jva tovarne pravi, da bodo v teku desetih dni vsi departmenti v polnem obratu. Delavce se va, da se seje polnoštevilno ude- go bavil z industrijskimi in eko- leži. — Tajnik. Hrvatski program Na Hrvatskem programu, ki bo oddajan nocoj potom radio postaje WJAY med 6:15 in iiomskimi "uspehi" njegovega ežima ter ponosno podčrtal, da|bo postopoma klicalo nazaj na e je vse to doseglo, "ne da bi delo. V tej tovarni normalno lil pri tem en samcat Žid na dela okrog osem tisoč delavcev. odilnem mestu.'' Potem je o-inenil verzajski mir, ki ga je ta- 6:45, nastopijo Jorgovan am igpo pohodil ter izjavil, da buraši. Marian Mihaljevic jei ^ nemška armada, bojna vodja programa. mornarica in zračna sila dovolj Seja odbora C U [močne, da "lahko odbijejo na-Nocoj bo seja odbora Can- jpade vseh sovražnikov." Politični opazovalci vidijo tri karjeve ustanove y S. D. D. na Waterloo rd. Na konvenciji ' * Mr. in Mrs. John Skerl iz Halperju, Utah, se nahajata na konvenciji JSKJ ter stanujeta pri sorodniku Frank Tomšiču, 1249 East 172 St. Mr. Skerl je doma iz Knežaka na Notranj- korake, ki jih ima Hitler v mis- skem. STflAN 2. ENAKOPRAVNOST 10. septembra, 1^1 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV FTG. A FDB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidayi Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550 ca 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........#^50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 ■a 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameilko in druge Inozem-^'re države ■a 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. ^104 K DNEVNIM DOGODKOM Deset velikih delavskih unij, ki skupno štejejo nad en milijon članov, je bilo končno izključenih iz Ameriške delavske federacije, ker se niso hotele podvreči odloku eksekutivnega odbora federacije, da razpuste Odbor za industrijsko organiziranje, kateremu načeljuje voditelj premogarjev John L. Lewis. Ameriško u-nijsko delavstvo je s tem dejansko razklano na dvoje. Pereče vprašanje zdaj je, ali se bosta obe skupini zdaj zapletli v konkurenčni boj ter si skočili v lase? To bi bilo slabo. Toda voditelji A. D. F. dajejo razumeti, da tega zaenkrat nimajo v mislih. Lewis pa izjavlja, da bo njegov odbor nadaljeval z masnim organiziranjem jeklarskih delavcev na industrijski podlagi. Besedo bo imela še konvencija federacije, ki se bo vršila letošnjo jesen. Kaj bo prišlo potem, bomo videli. * » * Mrs. Beryl Markham, 31-letna angleška avijatičarka, je koncem minulega tedna sama v svojem majhnem enomo-tornem letalu preletela Atlantski ocean v zapadni smeri, kar se je doslej posrečilo pred njo samo še enemu letalcu, kajti poleti preko Atlantika v zapadni smeri so mnogo nevarnejši kot v vzhodno smer; v slednjem slučaju namreč zemeljska rotacija letalcu pomaga, v prvem pa nasprotuje, ker se zemlja vrti od zapada proti vzhodu. Več letalcev, ki so skušali preleteti to pot, je že našlo žalostno smrt v valovih Atlantika. Mrs. Markham je bilo vse to znaho, vzlic temu pa se je odpravila na nevarno pot, odločena premagati sovražne elemente. In to se ji je posrečilo. Mlada avijatičarka je s svojim pogumnim dejanjem zadala ponoven u-darec plitvim argumentom moških "su- periornežev" o ženski "inferiornosti." * * $ Ker smo že pri ženskem vprašanju, naj ponovno omenimo, da je največji današnji sovražnik svobodnega ženskega udejstvovanja izven doma fašizem, ki smatra, da mora ženska čepeti doma in kuhati, prati umazane cunje, krpati nogavice in podobno ter roditi kot zajklja, vsa druga opravila pa mora prepustiti "superiornim" moškim, ki so s svojo žalostno "superiornostjo" pritirali svet v današnjo ekonomsko, socialno in politično blaznico. Fašizem se namreč zaveda, da mu je svobodna žena, ki se zaveda svoje enakovrednosti z moškim, ne-vai na, ker vidi njegove kolosalne zablode in jih ni pripravljena mirno prenašati. Zato jo hoče izriniti iz javnega in industrijskega življenja, da bi zopet napravil iz nje odvisno revo, ki bi bila pripravljena dalje živeti v podrejeni vlogi domače sužnje, ki sme samo prikimati vsemogočnemu družinskemu poglavarju in nič več. Baš vsled te tendence fašizma mu mora ženstvo napovedati neizprosen boj, ako noče izgubiti vseh dose-(ianjih pridobitev ter pasti nazaj na nekdanjo podrejeno, suženjsko stopnjo. 4" * 4^ Republikanci so skušali pretekli teden izrabiti mladega zamorskega olimpijskega zmagovalca Jesse Owensa svojemu kandidatu Landonu v prid. Pridobili so ga, da je podal izjavo, da bo deloval za Landonovo izvolitev. K sreči pa je imel Owensov poslovni zastopnik več pameti kot mladi atlet ter izjavil, da Owens ne bo agitiral za nikogar, dokler bo on njegov zastopnik. Politiki pač vedo, da takile mladi fantje nimajo nobe-(Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. 3=B= Šubljev koncert Girard, O. delavcev, John Newton Thur- se vam bo celokupno živi je »i« ber, Soc. Party in Guy Liberti, slovenske upodabljajoče umet-anarhist. nosti od konca 19. in začetka Vstopnina je prosta. Vršila se 20. stoletja. Ker pa slovenski Danes imam za poročati zopet pa kolekta. Nabrani denar se umetniki ne vise v zraku in ne veselo in zanimivo novico za na-^jjo poslalo v podporo delavskim letajo samo po zvezdah, kakor šo slovensko javnost. Po več le-1 bojevnikom — španski vladi. — se je nekoč izrazil neki ugledni tih odsotnosti nas bo zopet po- j Slovenski, oziroma jugoslovan- hrvaški kritik in umetnik, am-setil naš slavni operni pevec in gj^j delavci ste vljudno vabljeni, pak hodijo tudi največji samo-naš odlični predstavnik naše kuL^^a se shoda v velikem številu u- tarji med nami trdno po zemlji, ture na glasbenem polju med deležite. ipo svoji slovenski zemlji, trdne- Loiiis Zorko je kot hodijo marsikateri drugi --I umetniki po svoji, zaradi tega ŠKRAT tujim narodom v tej novi domovini. In to je naš slavček Mr. Anton Šubel. To pot se je zavzelo in povabilo društvo na" SDZ v Youngstownu, O. da nas zopet razveseli z divno me lodijo naše pesmi, katero zna I so tudi ozko zvezani s svojim Ljublja-1 Izletniki IZ JuQOsloVlje narodom. Prav zaradi tega pa Iz urada August KqUandra'^a^^:^« in ae razvijati v Pod-se poroča, da se nekateri pot-jbevškovi knjigi naravno kakor niki, ki so z njegovim posredo- poloziti na srca našega naroda i ^ . , ... . . , v.. I van jem potovali v Jugoslavijo, le on, ki le v resnici po bozji vo-\ . : . ° . , ^ , J ze vračajo v Ameriko. Kolikor Iji pevec, IZ katerega grla dom . , , , ' . ^ , ° . v le uprava urada obveščena, so glas tiste pesmi, katero je nas . ^ ... se ze vrnili sledeči potniki: Mrs. samo iz sebe vse tedanje kulturno in politično življenje našega naroda: Hribar, dr. Tavčar, Šuklje, dr. šušteršič, dr. Krek, dr. Žerjav in mnogi drugi. pd od »iietto hI Je y wo- J«"® °^P'™ P°Sle^ nihče ne vidi, ne spregleda . . . In kako se je nekaterim delegatom po vsaki seji mudilo v uredništvo najbližjega dnevnika! To pot pa nič. Saj vendar to ne pomeni, da na tej konvenciji ni prav nič zabavnega? Jaz tega ne verjamem. Že zato ne, ker vem, da je med delegati tudi naš ljubeznivi sosed Lojze, ki vendar ni prišel na konvencijo "kar tako," kakor jaz v ponde-Ijek k sprejemni slavnosti . . . A bodi kakor že hoče, jaz rečem samo to, da če je konvencija res tako t-esna, krotka, pametna in tako dalje, kakor je videti od zunaj, potem se mi cenjeni delegati in delegatske skoroda smilijo. Ampak jaz mislim, da so moje simpatije kar odveč in da slavni delegaciji ne manjka potrebne zabave. Kajti, če kaj vem, ribičev ne manjka in ribiče je zmerom zabavno opazovati. nja v Španiji, llolel sem Sli, ki jo danes izredno dragocen, čimveč ])oizvodli in vli.skov. Toda %(' iz dosedanjili mojili vanj mor oni ugotovili dvojo: ^ u Prvič, (la sla španska vlada i» ljudstvo vsekakor A' ])oložajii, da ' mahata, či^ se obema strankama P"^'' da .stvar poravnata mod seboj Ni dvoma, da je ])ripravljoiiii ^ voloizdaja imela strašne posledice. ® častnikov, id so javno prelomili stobo ali so vedli nezanesljivo, je _ odstotkov. Velik dol vojske so seboj. Polastili so so utrjenili mest, \ zalog orožja in vojaških ])reskrbuili P" Ije i .ščin. Legalna vlada jo bila naenkrat ua skoraj vseli akcijskih sredf'<<-'V . jj.plo jalci so utegnili upati, da bodo žavo v anarhijo. - Toda odgovor ljudstva je bil Od prvega dno so se ljudsko miliw'i tfrr'"" jaške izvežbanosti in skora brez kazale s svojo zmagovito hrabrost,ic- Nihče sicer ni dvomil o hrabrosti ^||j|lila{ skih i)rolotarcov. O čoinor bi labk" Tiuli cerl rep"' #1 N K ji prej taloiit za organizacijo. (»gromiio izvršili: v malo dneh jf ^ zbrala znatiu' borbene sile, postavil-' preskrbela muiiieijo in ])reln'ano, .J rala izdelovanje orožja. Obenem ,1^ ' vila notranji red: ])ovsod se je lo z delom, mesta so zopet mirna, 1" nasprotja so pozabljena ali j,,5r| Ne da bi se obotavljal, laliko ugotavljam, da je vlada vojaško, ' politično in moralno v premoči. * * * Republikanska Španija je - j na, da so sama brez kake pomoči ^ fašizmu; ni ji ]ja mogoče zadostno m ti skupnemu napadu vseli fašisti('ni | ro])e. Njih koalicija je danes dejst^"^^^. je treba biti glede jjosledico teb jasnem. ^ti Portugalska. Nemčija, Itaiij'^^ jo bolj in bolj med vojskujoče. na več načinov. ^fiD^ (Jeneral Franco ima vojsko ^ tvorijo jo tujska legija in maiok''": gf jemniki. Skuša .se })rav sedaj L.i gO s ro])o. ("'e se mu bo to ))osrečilo, sC \ ali t i pomorskim in zračnim 1'Oino' . i talije in Nemčije, ki sla jih moč je gibi altarske ožine. Že ri'*' jan.ska letala, katerih nekatera so n>, ■ julija v seznamu italijanske zračiH' jg(' delovala pri upornikih. Pri Kran^n gotovih) vsaj tri triinotorna la; na enem je bila številka le L;# kana. Križarka "Deutschland" , pomike za sedaj .s svojo navzocno^ ^ ' glf lu pa morda tudi s svojimi ' Jii nemške ladje potujejo \' BarceloiiH-do lam "demonstrirale," iz česa)' vsak hi]) nastane "kazenska" ^ Skoraj opravičeno .sumimo, da 1'".'".)^ K'" j a iz Hamburga, ki bo peljala tu ' voncno premagani. ^ Toda s tem bi bile premagan^ e demokracije, /aka,)- ' jjfi' nasta"^ ki' rriii/Jjtfi oblike, potem zabodli ska vojna za\zanie te ogibno splošna vojna. Zakaj niličc ne bo I ako neuni'' ^jii' vero\ al, da bo Franco pomoč, ki (lita obe 1'ašislični \ ladi, prejel (I*'', ga I i more le, če postane njiju iiitl*]! ložiiik). Njegova vlada bi zasidral*'0^ j;i in .Mu.ssoliiiija v Maroko, <>b ni. Dobila bi s tem ggspodsivo ihI''. zaliodiijiin Sredozemskim niorjein- \ff' zala evropsko l^^raneijo od fraiit'"^ |,jp_ ^ ke ter prerezala zvezo .\iiglije v '"I. r' ^ |ii' n to bi ponuMiilo, da morala do III Anglija končno pričeli z voj""'^^^!^/' sla mogli pra\'očasiio storiti svoj" ' dolžnost, da rešita mir! (Dalje prihodnjič) (Dalje iz 1. kolone) nih političnih skušenj in da . dobiti na led, ki je zelo tenek ^ vdre pod nogami. Owens pač 1 gir y da s takimi dejanji ne bo niog® i^jr večje populai-nosti, temveč bo to, ki si jo je bil pridobil dosle.i- ' valeč v športu, v politiki pa nai^^ nec. / ir ®®Ptembra, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN 3, ie na štajerskem Posavju Vedno prerojen se zdi popot-žejo v njenih najlepših barvah!iti ne pojde v slast. Ne, resnič-jniku Videm na štajerski strani'Brežice na nizki brežini so vi- no: navadna voda še v škornju Save. Med zelenjem rasto po deti,kakor trdnjavski otok. Doni dobra, čateški termalni vir tratah in gričih iz tal nove hi-'ceste ob Savi in Krki padajo'pa je za zglobe in ude lahko pr-šice ki se rdeče nedodelane se pri j zadnji obronki zelenih Gorjan-| vovrsten, toda za želodec odloč-jazno smehljajo v beli dan in cev, na desni proti Artičam se|no pregorak! . . . Kaj bi se to Kadi Se podeževni iioci na- Jutro, se teh naših ^ štajerskem Posavju wajev ® 'lagledaš. Vzpel sem o^i J _ za P^r sto L,^ =/Gga, komaj Adnika % ^^»okega raz-naokrZ razgled Pfekovsehp ■ Snežnika, * je bogi) R °''j^cev, za menoj % kuligg ° kakor velikan-čii gj' ^ ^JGgovem zelenem kjer so nf Grmade, klical 7h Posavje in Uudi v varno • Na Turek v de- ^ odprt je po- v ^ vbode v belo 'No nad g Zdole, ki sa-J'' Potegnjenimi ka-božja n f gore, slo- kakoA' ^ svetlikajo na poslov v ^ obliva božji ^^tira yn. . ^^^ogled se raz- r^l ki * spmsU '^jskih štajerskih in ^ dalie nakar se h' '"'^niskT cerkve Velike ® T'"' T^nograde i, 'bukovp in Koz- ® Pašniki ®® menja- • okrog _ !^' pa ko sledim! Večerna zarja je z zla^tom in poživljajo prelepo pokrajinsko sliko, polno vzornih sadovnjakov, vinogradov z gosposkimi zidanicami in vitkih topolov, ki škrlatom oblila strma pobočja, j dajejo tem krajem proti Breži pod katerimi počiva Krško. Idi- cam posebno slikovitost. ličen Videm je s slemeni samih lepih hiš kukal iznad sadovnjakov, a zadaj so se smehljaje zi- odpira bizeljska in pišečka de-i rej čudili, če gostje rajši sega-želica. Pa Čatež pred nosom, I jo po vinčku. Izvrstno se jim gospodarsko poda že k sami zunanjosti. Kajti izredno lepo je med gosti število častljivih župnikov in obilnih kmečkih mamk. Njihova V Brežicah ob vročem dnevu j pred Čatežem od glavne, ceste. | oblika cika na pregovor: dobra kako romantična napredna vas. Med vrbinje, po peščeni gmaj-izgubi pešpot, odtrgana m se ali ob nevihti ni treba več peša-:Le še. dober četrt ure in popot-čiti od kolodvora daleč v mesto'nika pozdravijo skromne na- pupca m papca, nu, stika pretihotapca! . pa se pu-, . Lastnik danice slovečega zelenega Sre-'in požirati prahu, razen če je mica, čigar ime zveni kakor žlahtna kovina v spominu vseh tistih, ki so kdaj srknili požirek pristne zlate starine iz teh čarobnih goric. Pa grem letos svojo pot proti Krškemu in le ena žalostna nota moti v meni ubranost; slehernega kmeta, ki mu voščim najboljši dan, je sama tožba o vremenskih nerodnostih letoš- poštni avtobus, ki vas potegne za 2 Din, že prenapolnjen, kari prave slovečih čateških toplic, jAttems, ki sicer razprodaja marsikatere parcele in objekte Ne, luksuz tu ni doma. Lesena depandansa, ki jo najprej sre- Delavci bi marali stavkati, kadar ni dela! se prav lahko primeri zdajle, kojčaš, sliči skromni planinski naje dotok izletnikov in letoviščar- i stanbi. črpališče vrelcev sliči jev kateri dan kar številen in ko: kakšni rudniški napravi. Res- hite v Čateške toplice na obli-gatno kuro vsi hudi revmatiki. Tudi Brežice so nekam prenovljene zaradi splošnega ugleda, ko so vendar zadnji čas imeli tavracija s senčnatim vrtom in ložami med zelenjem je preprosta, toda zelo ustrežljiva in v cenah zmerna. Glavno kopališko poslopje je enonadstropno, zgoraj leseno, zgrajeno v švicar- kar dva kongresa. Trgovci ka- ^ f -1 -T kor vinogradniki so bili z Bre-jskem slogu. Lepo lice mu da njega poletja, o težkem spravilu .. . . , . ^ zicami izredno zadovoljni. Bre-1 cvetlični rondo in paviljon s ci- ščani in Breščanke so pa tudi še j talnico. Vse naokrog pa se raz- večkrat v pomenkih o veselem j prostira prirodni park, ki nima delu obeh kongresov. 'meje; hočem reči: nikjer prav Tiho je ob delovnem dopol-,ne veš, kje preide v obsavsko dnevu po dolgem glavnem trgu. j vrbinje. Ta svojevrstna oaza Le iz nove palače sreskega na-;tik ob Savi si trdovratno in od- krme, o slabi žetvi močno poležanega od ujme ugonobljenega žita, največ pa o nesreči posavskih, pišečkih, bizeljskih vinogradov. Za preonosporo je pritisnila plesen, grozdje črni odpada. Kmetje hite po galico, da bodo škropili šestič, sedmič. Pa je ne dobe več, ne pri malem tr- govcu in ne pri velikem kupu v v posavsko in rnestu. graščinskega veleposestva, bo čateške toplice nedvomno ohranil svojemu plemenitemu rodu. Do 120 gostov lahko sprejme pod streho in obisk je vsako leto dober, ob nedeljah kar imeniten. Ali pa kani lastnik kdaj modernizirati svoje podjetje, o tem pa bogovi vztrajno molčijo- Proti Brežicam se vračam po drugi strani Save, prepeljal sem se z brodom za pol dinarja v vas Mostec, ki je že močno podobna naseljem onkraj Sotle. Tu je poslednji jezik slovenske zemlje. Dalje ob Savi so še Se-la, Mihalovec, naposled F^igon- čelstva zgovorno poj o tipke pod ločno ohranjuje sloves čudežne- ci. Narečje prehaja polagoma prsti spretne in pridne daktilo-jga ljudskega zdravilišča. Treba grafke. Velik transparent, raz-j je samo poskusiti kopel v zdra- V hrvaščino — ali kaj bi o tem! Sotla je preneznatna, da bi bila I pet čez trg, vabi na beneški ve-'vilni vodi, ki vre iz pipe v ka-imeja, zemlja je enotna, ljudje Podpovprečna letina ie^ - , z nesrečo v vinogradu lahko za'^er na Krki. Znamenje, da je dun jo vroča nad 54 stopinj, da tu m onkraj enakorodni, dobri, marsikoga usodna Res dan-1 brezniška kopalna sezona v pol-! se kadi od nje in zardiš kakor I pošteni in zli, kakor povsod . . . 'nem zaletu. Letovičarji pri-!rak, čim stopiš vanjo. Hudi|Velikanske regine pozdravljajo današnji ni prida izkupička z vinom. Tovorniki se oglašajo! lajajo. Postavajo v j revmatiki vzdrzijo precejšnjo tako redko, kakor dobitek v ^enci velikanskih okroglih stol-1 višino te prirodne vročine. Kdor razredni loteriji. Po štiri, po Attemsovega gradu, se u-pa je šibkega srca (zaljubljen- PQ. . - y......--pet dinarjev so doslej točili^ikajo v tišino gostega mest-ici pozor!) si bo vodo prmerno dn Q kmetje vino, če se je le kdo o-:"ega parka Hrastinca in pod | ohladil. Njena radioaktivnost bevnice nizdol, gjagij y zidanici. 'sivimi sončniki se pomikajo čez i je izredna. Uprava kopališča % strui i ®5cii Prering,