Inserat! se sprejemajo in veljš tristopna vrst«:
8 kr., de se tiska lkrat, iq	o
i, n o »» * »>
16 n n u o ^ * i
Pri večkratnem tiskanji se gena primerno zmanjša.
Rokopisi
»» ue vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništv i administracija) in ekspedicija na 8tarem trgu h. št. 16
SLOVENEC.
Političen list za slovanski narod.
Po pošti	prejeman velja:
7.a celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 5 .. — ,,
za četrt leta	. . 2 ,, 50 ,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 ,, 20 ,, za četrt leta .	2 ,, IU ,,
V Ljubljani na dom pošiljali ( velja 60 kr. več na leto,
Vredništvo je na Stolnem tr.gii l" biš. št. 284.	^
izhaja po trikrat na tedeii iu «itMir ^
v torek, četrtek in soboto.
0 ljubljanskih mestnih volitvah.
Volitve se za nas niso tako srečno končale, kakor so se bile začele s III. razredom; v I. razredu smo propadli, a dosegli smo ponosno manjšino. Gosp. Ilorak je dobil namreč 77 glasov, gosp. Pakič 68. Nemčurski kandidat dr. Stöckl, zadnja dva dni namesto umrlega gosp. Rudeža postavljen, je bil voljen s 110, dr. Pfefferer pa s 102 glasovoma. Tedaj razloček ni bil velik, da, zmagali bi bili celo mi, da bi bili prišli vsi volilci naše stranke voliti, kajti 35 smo ji h pogrešali, med temi 20 takih, ki veljajo za odločne Slovence. Od nemčurske stranke je prišla pa vsaka dlaka, ki je v volilnem zapisniku vpisana. To je ob kratkem poročilo o volitvi I. razreda, a dostaviti nam je mnogo, kar se bo marsikomu čudno zdelo.
Zapisnik volilcev sam je že po sedanjem magistratu tako svojevoljno sestavljen, da skoro mora imeti nemčurska stranka večino v njem. Tako n. pr. — da svojo trditev dokažemo za zdaj le z enim izgledom — je vvrsten med volilce I. razreda znani nemčur g. Terpin, ki niti ni hišni posestnik v Ljubljani, niti ne plačuje toliko davka, da bi imel pravico voliti v I. razredu. Nasprotno pa jih je več volilcev naše stranke, kterim bi šla po davkih pravica biti vvrstenim v I. razred, potisnjenih v II. razred, kjer njihov glas med c. k. uradniki in penzijonisti nič izdati ne more.
A vkljub temu, da so volilni zapisniki tako svojeglavno sestavljeni, bi bili mi v I. razredu zmagali, in s tem rešili čast mesta ljubljanskega, ko bi bili vsi naši volilci storili svojo dolžnost; kajti imela bi bila potem naša kandidata po 112 glasov, nemčurska pa, ker je 8 volilcev naše stranke volilo dr. Stöckina,
ne več ko 102 glasa, kolikor jih ima nemčur dr. Pfefferer, kterega so vsi nemčurji volili. In če odračunimo volilce, o kterih velja ,,šviga švaga čez dva praga" — bi bila dobila naša kandidata 103 glasove. Tedaj bi bili mi lahko zmagali, kajti nemčurji nimajo ne enega privrženca' več v tem razredu.
Po vsem tem lahko rečemo, da smo propadli po volilcih svoje, ne pa po volilcih nemčurske stranke; nemčurji bi nam ne mogli nič, da bi nas posamezni, ki se prištevajo k naši stranki, nemčurjem ne izdajali. In to so večidel taki ljudje, ki od naše stranke žive, kajti le malo jih je, ki bi od nemčurjev živeli in ne bili odločni nemčurji. Zato pa si utegnemo take nehvaležne ljudi malo ogledati.
Prvi je g. Gerber, bukvovez, ki od nem-škutarjev nima toliko zaslužka, da bi od njih živel le ob suhem kruhu; večidel ga vzdržuje slovenska duhovščina in slovensko ljudstvo. Iu vendar je ta mož ustavljal se vsemu prigovar janju, da bi šel volit naša kandidata, in ko sta ga proti koncu volitve, ko se je imelo do ločiti, kdo zmaga, dva narodna volilca prišla ropsit, da bi vendar šel volit, jima je z osorno besedo vrata pokazal. Je mar g. Gerber po zabil, kako se sedaj godi g. Samassi, ki je bil vedno hud naš nasprotnik? Se mar ne boji enake osode, zlasti ker je dosti še drugih odločno narodnih bukvovezov v Ljubljani, ki se ne vstrašijo pokazati svoje narodnosti, kedar gre za važno reč, n. pr. gg. Hohn, Ničman in Giontini, kteri gotovo ne delajo dražje od g. Gerberja *)?
Ravno tak je g. Luka Tavčar, posest-
*) Pri tej priliki naj	memogrede omenimo,
da bukvar g. Lercher,	rojen Nemec, je pri volitvi vsaj toliko spoštoval našo stranko, da ni šel volit.
nik gostilne ,,llötel Europa", ki zna blizo toliko nemški, ko španjski. On še ni nikdar, in tudi zdaj ni Slovencev volil, dasiravno bi se mu zavoljo njegovega bogastva ne bilo treba pred nemčurji tresti. Se več tacih ljudi utegnemo prihodnjič naznaniti slovenskemu ljudstvu.
Dozdaj so se vedno zanašali na našo po-hlevnost, poštenost in prizanesljivost; treba, da jim zdaj pokažemo tudi roge ter jih prisilimo do prepričanja, da če hočejo z nami in od nas živeti, morajo držati z nami. Kdor ni z nami, naj si išče drugje kruha.
Nerazumljivo nam je pri vsem tem le to: zakaj imajo naši volilci strah pred nemčurji in to še tem bolj, ker je volitev tajna, tedaj nihče ne ve, koga je kdo volil! Nemčurji pred nami nimajo dozdaj nobenega strahu, volili bi svoje može, ako bi bilo treba to storiti, glasno iu na javnem trgu. Ta predrznost je razžaljiva za nas, treba, da se zdramimo in jim pokažemo zobe. „Če od Nemcev živiš, drži z njimi, če pa živiš v slovenski deželi in med Slovenci, potem bodi z nami, sicer pa se po-beri, kamor ti drago, zanos nas ne boš vodil;" tako bi morali mi govoriti, in se po tem tudi ravnati, ako nočemo, da nam bo vsak, posme-hovaje se, po glavi plesal. Če se bomo natančno in brezobzirno tega nauka držali, kakor se ga drže nemčurji, v dveh, treh letih nam ne bo — izvzemši II. volilni razred — v Ljubljani pri volitvah nihče drug zmagal, ko Slovenci.
Dika jugoslovanska.
(Dalje.)
Kedar je Jezus pri zadnji večerji dal najlepši dokaz ljubezni do rodu človeškega odlo-čivši, da v skrivnosti kruha in vina na veke ostane med nami kot večni vir resnice in živ-
Hanani,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Guenot — poslovenil F. Jaroslav.)
(Dalje.)
Nocojšna noč bila je že itak odločena, da Ilanani pokrsti Maliido, ali ker je deklici čedalje slabeje prihajalo in ni varno bilo čakati, dala je stara služabnica neutegoma poklicati duhovnika. Obudivšo vero, upanje in ljubezen, prerodil je deklico mašnik z vodo in sv. Duhom, pokrepil jo s kruhom življenja ter mazilil z oljem umirajočih. Mahida je tonila v rajskej milosti hvale Boga, da jo je obiskal s trpljenjem. Prejemša sv. zakramente gojila je samo še eno željo v svojem srcu: da bi se tudi oče in mati spreobrnila. Predno je Ilanani odšel, izročila mu je Mahida vso zlatnino, da jo proda in novce razdeli ubogim.
Med tem ko je v to sobo prišel bil Bog v podobi kruha in se je vršilo sveto dejanje.
bila je stranska dvorana pozorišče čisto nasprotnega besedovanja.
Tam so sedeli Jonadab, Salomit in Karikelj, ki je moral zelo grenke požirati zato, ker je vsled njegove nepazljivosti Hanani ube-žal. Zastonj pozival se je Grk na to, da je njima izročil bil Ilananija, da je toraj njima treba bilo skrbeti za-nj in ga zavarovati, ali Farizejee iu Farizejka nista si dala nič dopovedati. Tudi sta še očitala Grku, zakaj ni zavdal Ilananiju, kakor Eleazarju.
Karikelj je trdil svojo, namreč da je uči-nil vse, kar je bil obljubil, in da sedaj pričakuje od ni j u, da tudi ona učinita, kar sta bila obljubila, da mu pred ko pred pripomoreta do imetja Eleazarjevega.
„Vse boš dobil", odgovori Jonadab, „ali potrpi do tje, da se končajo sodnijske obravnave. Kar smo ti obljubili, gotovo prejmeš, in tudi bom jaz pospeševal to zadevo, kar se bo dalo, če ti meni to obljubiš, karkoli bom zahteval."
„Nu, kaj?" vpraša Grk.
„Ilananija moraš preganjati, njega moraš dobiti v roke. Umreti mora ta človek, ki mi vedno napravlja skrb in žalost, on je kriv, da je edino dete najino smrtno obolelo, on jej je bolezen napravil s svojo čarodejnostjo, kajti ti Galilejci uganjajo vražje čarodejstvo, kakor ga je njih mojster."
Grk je zagotavljal, da hoče ravnati po ukazu; poslovivši se je odšel.
Kmalo potem stopila sta Jonadab in Salomit v sobo Maliidino. Strežnica pricaplja nasproti, rekoč: „Oh, umrla je Mahida!" Z neznanskim krikom vrgla sta se roditelja na truplo. Kmalo po odhodu mašnikovem namreč poklical je Bog v krstu umito dušo k sebi v nebesa.
Smrt edinega deteta bila je prva kazen, s ktero je Bog opominjal roditelja. Obup njun sprevrgel pa se je malo da ne v blaznost, ko sta se vsled nedvoniljivih znamenj prepričala, da hči je umrla pokristijanjena, in da prav Ilanani jo je podučeval in pokrstil. (D. si.)
Ijenja; je svoje aposteljne sicer potrdil in okrepčal za vzvišani poklic njihov, toda en sam apostelj je o tej priliki na božje srce Jezusovo položil svojo glavo, in ta apostelj je bil mla-deneč, čiste iu deviške duše, sv. Janez pravim, kteri je predrl tako globoko v skrivnost božje resnice, da mu za pomenljivo znamnje služi kraljevski ptič orel.
O lepa, o ljuba mladost! To je pisano tebi v spominj. Verjemi mi, verjemi, resnica je beseda božja, in če hočeš počivati na srcu in prsih te božje ljubljenke, če hočeš globoče predreti v tajnosti resnice, kteri si se posvetila, bodi torej in ostani vedno čiste, neoskrunjene, svete duše Janezove. To je to edina luč napredka in slave, za ktero ti blaga duša tako goreče hrepeni. To je prva beseda moja. Ker pak resnico zato čislamo vsi, da jo pripravimo v življenje in poklic ali stan svoj, toraj je druga beseda moja:
2. Resnica v življenji in stanu-Večuo slovo božje prišlo je na ta svet, da postane pot, resnica in življenje. Tako ima tudi notranje slovo človekovo postati resnica in življenje. Prav v ta namen smo se posvetili resnici ter posebnemu stanu ali poklicu. Drevo se sodi po sadu, človek po stanu in življenji. Ex fructibus eorum cognoscetis cos. I tu velja, kar o večni resnici, da ne pojde vsak, kdor kliče: Gospod, Gospod! že v nebeško kraljestvo, ampak le tisti, kteri spolnuje voljo večnega Očeta. Kdor to vč pa ne stori, dvojne je kazni vreden. Občna je tožba, da je malo pravih in značajnih mož, kteri resnobno ter brez kakega obzira izvršujejo svoje dolžnosti. Po vseučilišču hoče se prav za prav doseči, da se število mož, da tako rečem, tisučeri t. j. da na tisuče ali neznansko raste število mož, kteri prav spolnujejo svoje dolžnosti ter resnico, ktero so ljubeznjivo sprejeli, z vsem ognjem svojega srca prenašajo v življenje. S te strani je naloga učiteljeva res neizmerna.
Učitelj je ime sveto, ktero se je Gospodu našemu vzlasti priljubilo tako, da je nekdaj mojster imenovan s posebno krepkostjo odgovoril: „Sum etenim." Učitelj vsaki izvršuje en del službe Jezusove in zato naj zvesto nasledva stopinje svojega vzora ter spominja se vedno, da je o Jezusu pisano: Coepit facere, deinde docere. O učitelju vsakem reči se more kar tudi o duhovnu ali svečeniku, da naj bode luč sveta ter sol zemlje. Življenje učiteljevo ima biti pravo ogledalo učencu in glavni dokaz resnici, ktero oznanuje. Učiti pa ne činiti ali delati, reklo bi se, z eno zidati a z drugo podirati. Navada je razločevati med tajnim ali domačim in javnim ali očitnim življenjem. V učitelju kakor v soglasnem in vzornem bitji biti ima vse složno, lepo in vzgledno. Primerno ima biti i domače i očitno življenje njegovo.
Vse pa, kar sem doslej rekel ali kar bi se še k temu reči moglo, vravnava ena stvar, krščanska vera in življenje učiteljevo. Najbolj učeni in izvrstni gost, ki smo ga pri odpiranji vseučilišča imeli med seboj, ni se pomišljeval javno povdarjati krščansko kulturo in vseučilišču našemu voščiti, da cvete in da se razvija „ad gloriam Dei omnipotentis". Vsak, kteri je namenil se sprejeti vzvišeno mesto učiteljsko na našem vseučilišču, ima najprej sam seboj obravnati: kak mu je duh in kako srce proti oni sveti dedini resnice, ktera neposredno od Boga prihaja, ktero je Bog vzel pod svojo posebno obrambo, ktero je on sam postavil za temelj in glavni kamen vsemu, kar snuje, dela in počne um človeški. V tej sveti dedovini je mana, s ktero se rod človeški od zibelke svoje do danes hrani, vlada in živi; ono pa, kar se
nahaja zunaj nje, ali životari samo še od odlomkov njenih, ali je pa naravnost propalo. | Jaz dokaj dobro poznam knjigo dveh velikih narodov evropejskih, pa po svoji včsti lahko j rečem: vse, kar so protivniki krščanstva v knjigah svojih izmislili lepega in resničnega, ni njihov izum, nego je pravi plen, ker ]c za-jemano vse iz večnega vira svetega evangelija Ostalo je pa pleva, ktero prvi veter raznese na vse štiri strane sveta. Opinionum commenta delet dies, naturae judicia confirmat.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 0. aprila.
Avstrijske dežele.
itliiiistra bogočastja in denarstva sta izdelala določbe o postavi o doneskih k verskemu zakladu. Te določbe obsegajo 35 paragrafov.
Laški list „Diritto" objavlja neko pismo Garibaldovo, v kterem stari rogovilež Trža-čanom prigovarja, da bi se pri prihodu cesarjevem kujali. Tržačani tega niso storili, ker dobro vedo, da Trst bode svojo veljavo in svojo prednost kot kupčijsko mesto le ohranil v zvezi z avstrijsko mouarhijo. Pod vlado tali-jansko bi ga kmalo prekosile Benetke pa druga pomorska mesta laška.
IV» Hrvaškem jeogerska vlada odstavila več železniških tehnikov, ker madjarskega ne znajo. Odstavljeni so sklenili v peticijah do hrvaškega sabora, hrvaških poslancev in komunicijskega ministerstva potegniti se za svoje pravice. Tudi bodo prosili srbsko vlado, da bi jih pri izdelovanju novih železnic vzela v službo.
Vnanje države.
Nemškemu cesarju so zdravniki odsvetovali popotovanje na Laško, in stari V i-1 j e m ostane doma. Tem bolj pa si kraljevič prizadeva sniti se z laškim kraljem in ga je telegrafično že prosil zaznamovati kraj in čas njunega shoda.
Cerkvena borba prihaja čedalje huja. Občina Grosdiingen v hildesheimski škofiji, kjer je že pred enim letom fajmošter umrl, je pretekli mesec višjega okrajnega predsednika vprašala, sme li poklicati duhovnika sosedne duhovnije, če kak umirajoč želi previden biti s svetimi zakramenti, pa je dobila odločen odgovor, «Si) iu- in da duhovnik, ki bi se podstopil priti s sv. zakramenti, se bode ostro kaznoval. Namesto duhovnika bode tedaj pri umirajočih na straži stal žandar, ker je očitno, da duhovni ne zmenivši se za to prepoved bodo obiskovali bolnike.
Bismark je nedavno imel pri sebi naj-veljavnejše svoje poslance. Hirschev Fei. Bureau iz zanesljivega vira poroča, da se je ž njimi posvetoval, kako naj se ravna proti papežu, in kako bi se najzdatnejše nasprotovalo zvezi med Laško in Francosko.
Na Angleškem so danes odprli novo katoliško vseučilišče v Kesingtonu. Vsi katoliški škofi, vojvoda N o r f o 1 k s k i in vsi katoliški plemenitniki so se vdeležili slovesnosti.
Cesarjevo popotovanje.
Oil desnega ftrega Koče, 6
aprila. (Izv. dop.) — (Prihod in sijajni sprejem Njih. Veličanstva cesarja Franc-Jožefa I. 4. t m. v Gorici.) Točno ob 10. uri zjutraj 4. t m. je pripeljal dvorni vlak Njih Veličanstvo
cesarja na goriško postajo. Ljudstva se je ta dan toliko iz mesta in vsega Primorja od mestnega gledišča viin do 10 minut oddaljene postaje nabralo, da v Gorici ni bilo še nikdar tolikaj ljudstva videti. Tekališče Franc-Jože-fovo: „corso Francesco Giuseppe", ki je silno široko, — ob obeh strančh je tudi dovolj prostora za peš — hojo, — je bilo s ces. orli, mestnimi (belo-modrimi) deželnimi (belo-ru-dečimi) in cesarskimi (črno-rumenimi) zastavami tako močno okinčano, da se mora človek čuditi, kje in kedaj so toliko zastav narediti za-mogli! Pred postajo pa je čakalo vse polno najlepših kočij goriškega plemstva in bogatašev, ki so bili zbrani visokega gosta pozdravit. Blizo postaje, kjer se nova in stara cesta križate, je bil krasno okinčan slavolok s ces. krono postavljen; brž pred in zatim so ob obeh straneh ceste stale razne deputacije obeh narodnosti in raznih družeb s svojimi krajnimi napisi in zastavami — neizmerne rajde od postaje po omenjenem tekališču viin do gledišča, kjer se prav za prav mesto začenja. Ob levi strani so stale deputacije laških občin, kterih od solnca zagorele obraze je na prvi mah poznati. Ob desni so stale deputacije slovenskih občin s svojimi zastavami in napisi. Celo 16 ur oddaljeni Bovec in 14 ur oddaljeno Cerkno je bilo z zastavami iu deputacijami zastopano.
Bovčani so s svojim napisom na zastavi pokazali, da so zelo oblizani od masla nemške kulture, ktere so se po svetu , hauzirajoči" nasrkali; kajti med tem, koso imele vse slov. občine čisto slov. napise, je stalo na rumeno černi bovški zastavi zapisano: „Flitsch". Vsih zastav raznih deputacij pač ni nihče mogel prešteti, toliko jih je bilo. Ko cesar po opravljenem pozdravu in ljudski himni v voz stopijo, zadone zrak stresajoči „živio in evviva" klici, ki se vedno valovito od deputacije do deputacije noter do Travnika ponavljajo, kjer so stopili iz voza v poslopje c. kr. glavarstva, ki je bilo za bivališče Nj. Veličanstva odločeno. Trg Travnik, ali kakor ga je lahonski magistrat prekrstil: „piazza grande", je bil tako natlačen, da je bilo gorje onim, ki imajo kurja očesa. — Sin prvega goriškega bogataša, viteza pl. Zahony-a, posestnika mnogih fabrik v Stra-žišču in Podgori, je vozil cesarja ta dan na vse kraje, ktere je imel cesar obiskati. V dvorišči c. kr. glavarstva so se mu poklonili razni uradi in druge deputacije; med temi vis. duhovščina s svojim prevzvišenim 77 let starim nadškofom, kteri so bili tudi k cesarski mizi povabljeni.
Mestna in vojaška godba ste ta dan svojo umetnost in izurjenost pokazale. Ob dveh so se podali cesar v vojaško bolnico, potem v zavod gluhonemih pod izvrstnim vodjem duhovnikom č. gosp. Andr. Pavletičem. Ubogi rejenci so naredili „špalir," ter so celo razločno — če tudi ne ravno glasno, — „živio in evviva" klicali. Povsod so jih pozdravljale neštevilne trume ljudstva. Ta dan, posebno pri popoldanskih sprehodih in obiskovanjih so se čuli večidel samo „živijo-klici," kteri so laške „evviva," prevpili; pač so lehko cesar spoznali, kako udano mu je slovensko prebivalstvo goriške dežele in da po večini živijo klicev soditi, mora tudi večina goriške dežele slovenska biti. Lepo je bilo videti razne slov. deputacije v njih narodni nošnji; n. pr. Cerk-ljani in Šebreljenci so bili blizo kot Gorenjci napravljeni, v visokih škornjah, v telovniku z gostimi svitlimi gumbami in v irhastih hlačah. Goriško slov. okoličani Šentpcterci, Vertojbenci in Štanderžani so bili v svojem belem „kore-
teljnu", t. j. v beli suknji in v klobukih, ki so cilindrom podobni, od kterih se pa razločijo v tem, da ti stari klobuki so tako trdni, da trajajo navadno en cel človeški rod in še dalje, kakor sem slišal praviti. Vse mestne ulice, hiše in okna so bile okinčane z dragimi preprogami in zastavami. Ob 4. uri popoldne so se peljali cesar v papirnico v Podgoro, potem so šli peš čez železni most v Stražišče, kjer so še nektere tovarne ogledovali. Od tod zopet na bližnje Hoje, kjer so pregledovali en bataljon dalmatinskega peš-polka bar. Weber-ja pa eno baterijo. Vse to je trajalo do 5. ure popoldne, ob kterem času so se k obedu, ki je bil pri c. kr. glavarstvu, podali. Razun prevzv. nadškofa sta bila pri mizi tudi namestnik bar. Pino in goriški okrajni glavar bar. Rechbach. Pri tej priliki se je Njih Veličanstvo s popolno zadovoljuostjo izrazilo, da je bilo sicer prepričano o zvestobi primorskih prebivalcev in goriškega mesta, ali tako sijajnega sprejema ni pričakovalo, ker to presega pač sleherno pričakovanje. In res v tem presega Goriško dalječ Trščane, akoravno je ta bogateji nego Gorica. Da pa ni bilo Njih Veličanstvo naš cesar v Trstu tako sijajno sprejeto, tega je krivo mnogo lahonsko prebivalstvo, iz kterega je po večini sestavljen tudi tržaški čez morje škiljajoči magistrat. —
Točno ob 7. uri je bila krasna razsvetljava mesta z umetnimi ognji in plinom in velikanska bakljada odličnih meščanov na Travniku; godba mestna in vojaška je svirala zbrane piece. O pol devetih se poda Njih veličanstvo v goriško že vse od zunaj in znotraj natlačeno gledišče, kjer se je do 3/i10- uro mudil. Potem se je odpeljal na „soupe" k vitezu žl. Zahonyu nad Korenovo ulico. Okoli polnoči še le so se cesar podali k počitku na c. kr. glavarstvo. V jutro 5. t. m. še nekaj pred 7. uro se podajo na kolodvor, ter se odpeljejo v Videm, kamor so prišli v 3 četrtinkah ure. V Vidmu je sprejel Njih Veličanstvo kraljevič Humbert v civilni obleki; ljudstva je bilo neki vse polno na in okoli kolodvora, kije gromo-vito vpilo: „Evviva 1' augustissimo imperatore Francesco Guiseppe I." Kolodvor je bil okin-čan s cesarskimi in laškimi zastavami. Ita lijansko vojaštvo, pešci in lancerji z godbo, so cesarju čast skazovali. V Vidmu so se mudili le 16 minut. Od tod so se z laškim kraljevičem Humbertom podali v Mestre, kjer jih je sam Viktor Emanuel z mnogimi pešpolki in lancerji čakal. Tu sem so prišli že nekje okoli poldne. Drugo, kako je bil presvitli cesar tu in v Benedkah sprejet, pa boste zvedili iz časopisov.
Kakšen pomen ima ta shod, to nas bode bodočnost učila. Tudi tu ni mesto, da bi preiskovali, kaj in zakaj je naš cesar se toliko premagal, daje šel Viktor Emanuela v Benedke obiskat — v svojo nekdanje glavno mesto beneškega kraljestva. Vsakako je to prav veliko zatajevanje in pozabljenje tolikih krivic, ki so hudo dregale in oškodovale materijalno blagostanje Avstrije. — Kar Gorici posebno čast dela, je to, da se ta dan ni najmanjši nered zgodil. Da bi se namreč ne utegnilo kaj neprijetnega pripetiti, zato je viša oblast vsim slovenskim in laškim društvom prepovedala, s svojimi trobojnimi zastavimi cesarju naproti priti. Se ve, da ni bilo kaj tacega od Slovencev pričakovati, pač pa od Lahov, ki bi bili z nevošljivimi očmi na bolj mnogo-brojne slovenske zastave gledali, vsled česar bi se res bilo utegnilo kaj nespodobnega dogoditi. Od nas Slovencev pa velja v vsih tudi še tako nedragihin nemilih okoliščinah stari pregovor:
„Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gane." —
Razsvitljava v Benetkah 5. t. m. je bila sijajna. Brezštevilno ljudstva je bilo na nogah in je z veliko navdušenostjo pozdravilo vladarja, ko sta se ob '/j9 prikazala na pomolih. Tudi ples je bil velikansk; 3000 oseb je bilo povabljenih. Drugi dan ob '/a 10. uri sta se vladarja, kraljevi princi in princezinja Mar-garita peljali v Vigonzo pri Padovi k vojaški svečanosti, ktere se je vdeležilo 12.000 vojakov, ki so se prav dobro obnesli. Cesar so kralju zarad tega čestitali.
O poludne sta se vladarja z vsem spremstvom vrnila v Benetke. Na večer bilo je veliko kosilo, kterega se je vdeležilo okoli 80 oseb. Kralj je napil na zdravje cesarja avstrijskega, na srečo in vedno zvezo Avstrije in Italije, cesar pa ua zdravje kralja in njegove rodovine, pa na srečo in prospeli Italije. Po kosilu bila je velika opera v gledišču, kjer so vladarja prisrčno pozdravljali. 7. t. m. ob 10. uri so cesar zapustili Benetke. Pred odhodom so razdelili mnogo redov; kraljevi princi so dobili red zlatega runa. Tudi spremstvo cesarjevo je dobilo laške rede, minister Andrassy pa razun tega še podobo kralja Emanuela. Kralj, nekaj časa tudi kraljevič Humbert pa princezinja Margarita, in brezštevilno ljudstva je cesarja spremilo do parobroda Miramare, na kterem so se odpeljali v Polo, kjer so ob 5. uri popoludne srečno došli. Ces. namestnik in deputacija deželnega zbora poreškega jih je sprejelo, ljudstvo pa prisrčno pozdravilo. Nazoči so bili tudi škof Dobrila s stolnim ka-Mtelom, vradi pa srenjske deputacije. Župan polski se je cesarju zahvalil za dobrote, ktere je mesto od njih prejelo, ter zagotovljal jih zvestobe in vdanosti meščanov. Po odzravu so se cesar vrnili na parobrod; na večer je bilo mesto krasno razsvitljeno. Vojni minister Ilorst je ogledoval v Pazenu in okolici bivajoče deželne brambovce, potem pa se je pridružil cesarjevemu spremstvu.
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski je imel četrtek svojo drugo sejo, v kteri je bila potrjena volitev g. Robiča. Predsedniku je bilo izročenih več peticij, ktere so bile potem odsekom izročene. Volili so se potem odseki in sicer: v finančni odsek gg. Murnik, dr. Poklukar, Grasselli, Robič, Ilorak, Apfaltrern, Dežman, dr. Schrey, Savinschegg;— v peticijski odsek gg. grof Barbo, Kramarič, Zarnik, Langer, grof Thurn; — v odsek za odborova poročila gg. gr. Barbo, dr. Poklukar, Tavčar, Zarnik, Ga-riboldi; — v gospodarski odsek gg. dr. Bleiweis, Murnik, Jugovic, Drag. Rudež, Dežman, Langer, Savinschegg. Potem so se izročila navadna poročila deželnega odbora tem odsekom. Tretja seja bo, kedar bodo odseki, ki se zdaj pridno zbirajo, dogotovill kaj jim izročenih poročil.
Deželnemu zboru štaj arskemu je deželni glavar naznanil , da so cesar potrdili postavo o poravnanju Mure. Grof Platz se je odpovedal poslanstvu, g. Flek pa deželnemu odborništvu. — V drugi seji je ces. namestnik naznanil, da se o vredbi dolga storjenega leta 1809 za časa vlade francoske, posvetujejo z deželnim odborom. Potem je zbor volil veri-fikatorje pa razne odseke.
Koroškemu zboru je ces. namestnik obljubil zdatno podpirati deželne započetbe in je predložil postavo o poravnavi Žile pa o
novi meri. V drugi seji je Petrič vlado vprašal loče li ustaviti eksekucije zarad zastalih davkov do žetve? Tudi se je bralo več predlogov deželnega odbora.
Po reški zbor je G. t. m. volil deputacijo, ki je cesarja pozdravila v Poli.
V	češkem zboru Staročehov tudi letos ni. Listi so pisali razne reči, zakaj se zborovanja ne vdeležijo, „Politik" pa piše, da vse, kar se je o tem pisalo, je zlagano.
V	moravskem zboru je narodni poslanec Srom povdarjal, da on in njegovi tovarši se hočejo vdeleževati volitev odsekovih, ker hočejo pri vsaki priliki pokazati, da večini za spravo ni mar in da se deželi godi velika krivica. Fajmošter Weber je nas veto val kaplanom dati volilno pravico.
V	zgornje-avstrijskem zboru je dekan Pflügl nasvetoval, da naj se volilni red pregleda in kmečkim srenjam dajo enake volilne pravice, kakor jih imata druga oddelka.
V	tirolskem zboru so bili nazoči vsi južno-tirolski poslanci.
Izvirni dopisi.
Iz 1*1 uiti. 6. aprila. (Osepnice. — Požar. — čitalnica.) Pretečeno nedeljo je umrl v našem mestu mlad mož, Juri Do-beršek c. k. davkarski uradnik, za osepnicami. Ta nesreča se je tedaj že tudi k nam priklatila, in po mestu ni malo strahu pred njo. — 3. t. m. pogorel je pristranski hram tukajšnjega vojaškega magacina. Mnogo slame in sena je vzelo, največa škoda pa je to, da se je pokončalo veliko veliko bojnega orodja in drugih priprav za pionirski oddelek. Od 16. marca t. 1. imamo namreč zopet pionirje v Ptuji. Škoda se ceni od zastopnih mož nad 50.000 gl. Da si so vojaki kakor tudi mestno gasilno društvo hitro prihiteli na pomoč, se vendar ni dalo več storiti kakor le to, da se strašni ogenj ni dalje razširjal.
Poslednja zabava v naši čitalnici, 4. t. m., vršila se je po razglašenem programu, in reči moramo, da prav izvrstno! Izvirna šaloigra „Kteri bo?" se je črez vse naj bolj dopadala. Igralci so vsi brez izjemka hvalevredno izvršili svoje naloge. Največ smeha in ploskanja vzročil je, se ve, da g. dr. Bistroglav. Slavno vredništvo dovolilo nam bo, da izrečemo tudi še posebej domoljubnim gospodičnam Ani Ma-šeljnovi in Jovani Mahačevi očitno zahvalo za njun trud. Pripravile ste nam zdaj že dvakrat s svojim izvrstnim igranjem mnogo zabave. Naj ostanete vselej zvesti in krepki podpiralki naši čitalnici! Slava jim!
Tako, tedaj vidite, da naša čitalnica zopet stoji na trdnih nogah, in da se ni več bati za njen obstanek. Največa težava je s pevskim zborom, pa upamo, da se bo požrtvovalnemu prizadevanju g. prof. Glazerja posrečilo, tudi tukaj vse zapreke odstraniti. Prva stopinja je že storjena, saj smo 3. t. m. že slišali znani čveterospev „Rožica", kterega so gg pevci z vso pohvalo prednašali.
Iz IVIitweldc, 4. aprila. Pretekli so velikonočni prazniki, vreme postaja vgodneje, pota so pa še zelo slaba. Tu v Mitvveidi je blata po ulicah, kakor v Ljubljani, kar imate nemčursko mestno starešinstvo, tudi tukajšnji magistrat se za snažnost ulic menda dosti ne briga.
Dne 21. preteklega meseca so tudi praznovali rojstvo pruskega kralja in sedanjega nemškega cesarja Viljema. Na raznih krajih so visele pruske zastave in zvečer je bil banket v hotelu „Stadt Chemnitz". Tu so po poro-
čilih tukajšnjih listov govorili razne napitnice nemškemu cesarju in nemški vladi. Cesarjeve matere tudi niso pozabili, odvetnik Schneider je njo in sploh ves nemški krasni spol visoko povzdignil nad gospe in gospodične druzih narodov. Pa pretekel je ta dan srečno in nastopil naslednji. Ta dan so se vršile volitve tukajšnjega mestnega odbora. Občinstvo se je zelo vdeleževalo volitev, že celih štirnajst dni poprej so se v razuih društvih posvetovali o njih. Tukajšnje ljudstvo spozna važnost volitev. Želeti bi bilo, da bi se tudi Slovenci po zgledu Saksoncev bolj za volitve pečali iu se ne dali več po tujcih in ponemčenih domačinih pehariti. Po tem še le zamoremo pričakovati boljše prihodnosti za slovensko narodnost. Volitve so se vršile kaj mirno in ni bilo treba beričev in žandarjev, ko na Kranjskem pri voiitvi za kupčijsko zbornico.
Veselice se tu vrste zdaj teden za tednom, vsako nedeljo je tu v kakem društvu koncert ali pa ples. Tukajšnji meščani pogosto obiskujejo o praznikih gostilnice po okolici mesta, kjer se po leti še bolj pogosto, ko v mestu, na veliko veselje vsim meščanom in posebno nemškim gospem in gospodičnam velike zabave na-pravljajo.
Razne reči.
—	Iz Ptuja, 8. aprila. Danes v jutro je po dolgem hudem trpljenju v Gospodu zaspal g. Marko Vučajnik, župnik v pokoji. Preselil se je v boljše življenje iz tega sveta, ki je bil za njega v resnici le prava dolina solz in britkosti. Bodi mu žemljica lahka! Naj v miru počiva! R. I. P.
—	Koncert. Povračaje se iz Trsta da gošp. Zamara, prvi sedanji evropejski mojster na harpi, s svojima sodružnikoma še en koncert v Ljubljani. Vse naše, ki niso v prvem koncertu bili pričujoči in niso slišali čarobne „hrvaške popotnice", opozorujemo, naj nikar ne zamude druzega koncerta, kajti harfa je muzikalen inštrument, na katerem se dado res rajske melodije ubirati, če je umetnik tak, kakor je Zamara.
— Učiteljske spremembe na Kranjskem: G. Božič, nadučitelj v Žireh. Na Štajarskem: G. Jan. Stvarnik, učitelj na Go
milskem, gosp. Konjicah.
Jos. Klopčič, podučitelj
Vprašanje
do si. c. k. državne policije (oziroma si. c. k. deželne vlade) in si. c. k. državnega pravdništva.
Po § 17. tiskovne postave se mora vsaka tiskovina — in to so tudi sklici do volilcev, kakor smo mi pri vladi zvedeli 24 ur pred razglašenjem ali razposlanjem predložiti cenzuri, t. j. si. c. k. državni policiji (oziroma si. c. kr. deželni vladi) in si. c. kr. drž. pravdništvu. Če se to ne zgodi, se imajo prej izdani oklici konfiscirati in tisti, ki jih je izdal, plača kazen v denarji, ki je narodnega voditelja neke takajšnje tiskarne že parkrat doletela. Prav tako! Postava naj veljal
Ali kako je to, da smo videli 7. t. m. oklic nemčurske stranke, priporočajoče dr. Stückina, že ob devetih zjutraj, to je, komaj 5 ur po g. Rudeževi smrti, ktere tudi si. c. kr. državna policija ni mogla naprej vedeti, razširjene po mestu in kmalo po tem po voglih nabite še prej, predno so mogli biti predloženi cenzuri, ker do devetih nihče v pisarnico ne pride? Če bi se bila si. c. kr. drž. policija in si. c. kr. državno pravdništvo držala postave, kakor pri nas, bi bili nemčurski oklici nabiti
se še le drugi dan, t. j. 8. t. m. in nikakor ne pred deseto uro zjutraj. Kako je tedaj to, da sta si. c. k. drž. policija, oziroma si. c. k. vlada in si. c. k. drž. pravdništvo nemčurski stranki dovolila ali spregledala to, kar narodni stranki nikdar ne dovolita in ne spregledata, zarad česar je bil vodja neke slovenske tiskarne že kaznovan?
Dobro vtemeljen odgovor na to vprašanje bi nam bil jako mikaven.
Več udov narodnega volilnega odbora.
Zahvala!
Vsem vrlim narodnim volilcem III. razeda, koji so mi pri srenjski voiitvi 5. t. m. tako sijajno skazali svojo zaupanje, da sem le za dva glasova proti nemško-liberalnemu kandidatu gosp. Doberlctu propadel, izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Moralična zmaga je vendar le moja, in postopanje narodu nasprotne stranke in nje teroriziranje ni bilo posebno častno.
Vse z Bogom, za dom, in pravico!
Josip Ilegali,
mizar.
TelcRrnliene «lenarile cene 9. aprila. Papirna renta 71.15. — Srebrna r.uita 75.55. — 18601etno državno posojilo 112.70 — Bankiue akcije 9t>3. — Kreditne akcije 240.—. — London 111.— —Srebro 103.30.— Cos. kr. cekini 5.23.— 20Napoleon 8.87.
Umrli so:
1.	aprila. Marija PIrvatin, delavka, 32 1., za pljučnim vnetjem.
2.	aprila. Anton Leitner, okr. komisar v pokoji, 70 1., za pljučnim oslabljenjem. — Urša Mulhar, gostica, 75 I., za oslabljenjem.
3.	aprila. Jane: Krivic, berač, CO 1., za oslabljenjem. — Marija Vesel, inšt. reva, 84 1., za oslabljenjem.
4.	aprila. Jurij Schnabel, gostač, 34 1., za vodenico. — Neža Maček, pos. vdova, 51 1., za vročinsko boleznijo. — Janez Gerbajs, delavca otrok, 1 1 , za božjastjo. — France Zavinšek, re-jenec, 11 1., za oslabljenjem.
5.	aprila. Maks Janežič, finančni tajnik, 49 1., za pljučno sušico. — Jakob Zemljak, mesarja otrok, 8*/3 1., za vnetjem vratu.
G. aprila. Janez Grahar, maš. čuvaja otrok, 10 m , za kašljein. — Vincene Virk, čevljarja otrok, 2 !., za božjastjo.
Prodaja se
na lepem prostornem kraju pri kantonski cesti pol ure nad Ljubljano
) hiša s štirimi sobami, živin-l skim hlevom, podom, kozel-' ceni in vodnjakom.
Okoli hiše je lep sadni vrt in zemljišča nekaj čez G oralov. Na tem prostoru je tudi opečni ca z dvemi pečema in zemlja prav dobra za opeko.
Kaj več se zve pri Jan. Kunovar-ju hiš. št. 15. v Dravljah, ali pa pri Lovr. Vodniku, kamnoseku v kolodvorskih ulicah v Ljubljani.	(29—1)
cent po 2 gold. 50 kr. se dobiva pri oskrbništvu vrta „kmetijske družbe" v Ljubljani. Da ne bo ogoljufan, naj se vsak oglasi naravnost do oskrbnika gosp. Fr. Scholl m ayra, v Ljubljani na Bregu hiš. št. 192.	(30- 1)
Ozira vredno!
razsodba zdravil-
medicinsko - popularna nosti in učinke
pravega
Wilhelmovega
antiartritičnega antirevmatičnega
čaj a za čiščenj e krvi
po resničnih dokazih.
Le mnogi dokazi izrrstre nplivnosti zgorej imenovanega čaja v protinsklh in revmatičnih boleznih, potem pohvalni sprejem iu rubljenje od veliko racijonelnih idr.ivnikov, so i as napotili, tukaj o tem važnem sredstvu govoriti. Vel ko je tistih, ki vsako leto obiskujejo žvepljene toplice, da bi tam našli zlajsanje iu oproščenje svojih pro-tinskih ali revmatičnih bolezni, in v resnici se vrnejo domu kot novo ustvarjeni. Dvakiat more toraj tiste boleti, ktere omejeno premoženje ali nemoč, od svojega poklica, od svojih ločiti se, izključuj«, udeležiti se zdravili.ost majke narave: oni so obsojeni na vedue bolezni. V tem slučaji je tedaj, kjer Be ta čaj izkaže in je zategadelj visoke vrednosti. Ta čaj ima specifično uplivnost na scavnico, pot in krv bolnikovo, kar smo po komični preiskavi seavnice in polu opazovali iu more vsak na protinu in revmatizmu trpeči, ki rabi ta čaj, čudno spremembo, posebno v scavmci (ktera se že v malo dneh vedno bolj in bolj kali in gošo kaže na dnu, v kteri so anomalne izpeljane dražeče tvarine) sum opazovali, pri čemur boite ob enem veselje doživel, da bo čutil s"ojo bol. zen vsak dau zmanjševati se in naposled celo izginiti.
Kavno tako vzroči ta čaj (vžit, p<ed ko se Bpat gre) zbadanje na ko>i iu jako zmerno izpar-jenje kože, kar bolnemu vedno veliko izlajšanje dela.
Uživanj* tega čaja ni nikakor neprijetno, ne nadleguje prebavljanja iu pospešuje zelo pri marsikom odpiranje telesa. Toraj imamo polni uzrok, zaznamovati ta čaj ko ceniino obofratenje Z'lravil zoper protin in revmatiz.ni in za čiščenje krvi.
Javna zahvala
gospodu Pranju Wilhelmu, lekarju v Neunkirehenu ki je iznašel antiartritični antirevmatični krvo-čistilni čaj.
Cisti krv zop»r protin in revmatizem.
Ako tukaj javnost nastopim, ie zategadelj, ker smatram prvič za dolžnost, gospodu Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu, tvojo iskieoo zahvalo izreči z-, dobroto, ki mi jo je njegov hrvočistilui čaj v moji revmatični bolezni izkazal in potem, da bi tudi drugo, li so ti hudi bolezni propali, na ta izvrstni i'aj opozorila. Nisem v stanu, mučne bolečine, ki sem jo skozi cele tri leta pri vsaki vremenski spremembi trpela, popisati, in kterih me niso mogla ni zdravila, ni žvepljene toplice v Badenn pri Dunaji rešiti. Hrez spanja valjala sem se cele noči v postelji sem ter tje, moja slast se je manjšala vidno, moj izgled se hujšal in cela telesna moč je pojemala. Po 4 trdne do'gem uživanji imenovanega čaja sem bila svojih bolečin celo rešena, iu sem še zdaj. ko že 6 tednov ne pijem več čaja, tudi celi telesni položaj seje zboljšal. Trdno sem prepiičana, da bodo vsak, ki v enakih boleznih pribeži k temu čaju, tudi iznajdnika njegovega, gospoda Franc Wilhelma, kakor jaz, blagoslovil. Z izvrstnim spoštovanjem
(irolicu Biidscliin-Streitlelil. soproga oberstlajtnanta na Dunaji.
(18 — 7)	Währinger Hauptstrasse.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartritičnega autirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchenu pri Dunaji ali v mojih časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezikih 1. gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi tudi dobiva: v Ljubljani pri Petru Lasniku; v Postojni, pri Jožefu Kupferschmidu; v Celji, pri Baumbachu, lekarju, Francu Rauscherji, lekarju in Karolil Krisperju; v Gorici pi i Franzonič-u lekarju ; v Celovcu pri C. Clementschitschu; v M ari b or u Alois Quandestu ; v Prassbergu pri Tribucu; v N o-v e m mest u pri Dom. Ricoli-u ; v Beljaku pri Matevž Fiirstu; v Varaždinu pri dr. A. Halterju lekaiju.
Pravi rMečM kori (krompir),
cent po 4 gold. — in
Dravi llsieMi zgodnji lira