GLAS NARODA
List slovenskih flelsvcerr AmeffldL
....... 1 — llM'< M—tar	»ifc. IMI » tt« r—t Olfl— i Ww T«t N. I, mmšm M «f ffgi — «f Mar* art, lt».
IS* XBM IOI
^ ha dan dobfnSS... 1 I //C 'GLAS V Aft ODI" I ^ ro roftn nabavno« ha dom
OlTAJTM, ~KAB VAS SAMIMA
I ClTATEIJT! Prosimo, poglejte na I j ttevilke polog naslova za dan, ko 8 H Viša naročnina potato. V teh tedh I I sploin" oviianja cen, potrebu-
^ 1 sodelovanje. Btafiajts | J %	vnaprej plačano. jI
No. 11	-10.	(Telephone: CHelsea 3-1242) . NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 9, 1943. — SEED A, 9. JUNUA, 1943.	VOLUME LL — LETNIK LI.
NEMŠKA MLADINA JE POSUROVBLA
Ameriški in angleški vojaki, ki mm j o opravka z zajetimi nemškimi vojaki pravijo, da so prortaeli, da vlada med njimi neka Čndna poeurovelost in nagib do prepirljivo« ti in prav živalskih instinktov sebičnosti.
To potrjujejo tudi članki v nemških priblikacijaih, katere eo zadnje čase svetovale Nem-c em, nab" mladino nekoliko prešibajo ako se obnaša od sile arogantno in sebično. Tisk priporoča 6ftx> za dečke od 10 do 18 leta, kateri pravi, dta so veasjfe ""nervozno nemimi'' m "neznosno sebični."
Švicarski lisrt, ki je kvotiral nekatere nemške sugestije glede tega pravi, da, je nemška mMna postala žrtev te vojne v več ozirrh. Naciji so mladini odvaeli vse moralne in duhovne vrednote, ter povzdigovali fi-zičnost do meje, ki postaja nevarna, ker qgroza laihko Wo one, ki so si hoteli zagotoviti s posebno vežbano mladino vzdržan je oblasti nad narodom v vsakem oziru.	*
NemSki otroci, 14 in 15-letni fan talini se bahajo z raznimi resničnimi in izmišljenimi a-vanturami ali pustolovščinami, ter v premnogih slučajih (Maje težke pregl&vioe svojim atairišem, katerih nečejo vec poslušati, ker jim je Hitler, kakor bogec.
Poročilo newyorikega Delavskega urada
Albany. — I>rža,vni delavski
department je objavil poročilo o izplačilu delavskih kompenzacij v preteklem letu in številke kažejo, da je bilo izplačanih $36,892,782. TO je najvišja vsota, ki je bila kdaj izplačana v državi industrijskim delavcem za pšokodbe pri delu ter družinam kot odškodnina za smrtno ponesrečenimi delavci. Vsega skupaj je bilo prijavljenih ter odobrenih za Ikodiipenzacdjo 100.051 alu8®jev ali 18% več kot v letu 1941 in največje število slučajev izza leta 1930. Smrtnih poškodb je Ibilo 766 in povprečna posmrtna odškodnina je znašala — $6,537.
Novorojenček najden na postaji podzemske železnice
New York, 7. junija. — V. tem mestu se res pripete nenavadne stvari, ali ko je bite sinoči poklicana policija, da pride in pobere v Ženskem stranišču podzemske železnice novorojeno žensko dete, se je celo policijski načelnik počaihljal za ušesom in je zmajal z glavo, češ, kam smo priSS, 6# matere puščajo svoje novorojenčke kar na podtajaih.
Neka stara ženska, ki je hotela iti v stranišče, je opazila na tleh golega otročička in je vsa prestrašena zovpila na pomoč. Ko je dospela policija, so dognali, da se gre tu »a dete, ki se je rodilo komaj kakih 20 minut preden je ženska odfcri-, lai otroka: Polacaoi so spraseva-I li ljudi, ki so brli na postaji, če I so videli kako žensko, ki bi bila , šla na v\ak ali se sumljivo obnašala raa postaji. Nihče ni bil opazil nič in tako je ostala zadeva dozdaj n^pdjasnjtena, | Policija je otroka, ki je bil I najden med prvo Iti drugo uro \ po polnšo®, odpeljala v bolnišnico, kjer «e zdravniki niso mogH naSoriiti dejstvu, da 3e • bih* deklica krepka iin v dobrem 1 stanja temu, d« je bila ■ enostavno položena fcoj po roj-' stvn oa mrzel in vlažen tli poetaje. ______; l i
— Riž navadni L 2.70. — Fižol L 6.
2.	Olje, stamina, mast, surovo maslo:
Jedilno olje (olivno) L 14.70. Surovo maslo L 28.40. Soljena slanina L 19. — Mast L 17.
3.	Kis:
Kis 4 odst. !L 6.35.
4.	Mleko:
Mleko L 2.50; mleko konden-zirano: doza po 880 & L 15.90; j doza po 385 g L 7.55; odprto blago kg L 21.
5.	Sladkor:
Sladkorna sipa L 8.25; kocke L 8.35.
6.	Drva in mila; •
Drva: a) mehka, r^zžagana frank o skladišče trgovca v LjuWjam 1 stot L 33.60; b) inehki TribUmri m 1 m Mgfr ' franko mestno skladišoe L 40; o) trda, razžagana L: 40. — (iNa debelo: a) merka: fr*a>-fko vagon postaja Ljubljana, stara pod 4. mes. L 27.80, nad 4 mes. 27.70; franko skladišče mestne občine 85.50). —
Milo, enotno, kisline 23-27 odst. kg. L 4.10.
—ne.
%
Bolgari odklanjajo zakladne nakaznice svoje vlade
Domača radio oddaja iz So<-fije, 'katero je 2^beležil Foreign Broadcast Intelligence Service J Zedinjenriih držaV, ptokafcuje, ,da se bolgareka javnost upira ali pa odkrito odklanja sprejeti v svojih trgovskih transakcijah sedanje bolgarske zakLa-(dne nakaznice namesto denarja. J Omenjena radio oddaja razodeva, da je zadnja številka u-| radnega lista objavila naslednji vlaidni dekret: "iNikdo ne sme odkloniti bolgarskih nakaznic, aiko so m« ponujene v plačilo knesto bankovcev*'. Razglas pravi na to: "To pomeni, da mora vsakdo sprejeti ptefčilo s pomočjo teb nakaznic mesto ibamkovcev, ako ima račune za prodano blago ali storjene u-sluge, ali pa za dolgove ali terjatve, iz kateregakoli drugega vzroka."
Bolgarski bondi, pravi ura-" dna izjava, morajo biti računani po svojem pravem znesku Ll "plus Obresti, ki jih pove ban-L-ka."
j Posledica .tega "drastičnega l, Ukrepa, ki je istoveten s konfi-' skacijo imovine, je bila, da je ' tečaj teh bolgarskih zakladnic » silovito padel, tako dia je ta nasilni dekret od* nacistov do-mini ranih bolgarskih uradov le "j še pospešil hitro naraščajočo krizo irfflaeije, ks se širi v tej ■ deželi.	— OWL
' Wallace in državni tajnik Hull.
-	Eti jopska delegacija je izročila i predsedniku sliko cesairja Hai-
-	le Selassieja. Delegaciji se j« : tudi priredilo vrtno gostijo.
'Slovenec'' prinafca dne 10. aprila, 1943, naslednjih maksimalnih cen za racionirana živila. (V izvirnem besedilu.)
Visoki komisar1 za Ljubljansko Pokrajino je na podlagi naredbe št. 17 z dne 9. maja-XIX določil naslednje maksimalne oene v prodaji na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago.
Maksimalne oene določajo v kategorični obliki mejo, pod •katero se morajo stvarno giba-j ti cene pri veleftrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati nažje, kot po maksimalni ceni, toda nikoli višje kakor po njej.
Trgovci na drdbno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so
maksimalni oeni enako blago
višje vrste.
1. Kruh, testenine, moka, riž, fižol:	_
Kruh iz enotne moke_v kosih po 400 # L2.30; v kosih od 400 do 1000 g L2.20. — Testenine iz enotne moke TJ3.9Q pee-nična moka, enotna L 2.70; koruzna moka, enotna L 2.20.
Zanimivi ptiči na Solomonovih otokih
Woodpard, Okla. — Marty Ryan, marin, ki se nahaja na Bofomonih, je pisal svojcem, da so tam zanimivi ptiči, ki1 znajo oponašati vse kf»r kdo* hoče v kolikor se vojnega in drugega ropota in šuma tiče. Po zračnem napadu, je pisal fant, ti ptiči tako realistično' oponašajo šum in ropot letal j ter padanje bomb, da se vojaki, instinktiio poskrijejo po jasrfbi-1 nah meneč, da so se letala vrnila Poleg tega pa so se ptiči naučili oponas&ti in posnemati tudi šum siren, s čimer delajo včasih vojakom preglavice.
početo s konferenco v Hot Springs. — Konferenca je odobrila rezolucijo, ki določa, da se do 15. juli ja imenuje začasno komisijo s sedežem v
Wash-1
ingtonu.
Predsednik ni pozabil omeniti diejstva, da se skrinja a izjavo konference, da povojni živilski in poljedelski problemi, ne morejo biti rešeni brez po-j trebne preuredbe na drugih poljih in obljiftril je, da se bo složno poskrbelo, da bo pove-' čania industrijska produkcija,1 povišam življenski standanr, ter s tem tudi nakupovalna ^ila, obenem pa bodo sprejete n*»re-' dbe, potom katerih se bo držalo na uzdi mednarodno izmenjavo in investicije ter carine.
iDiaUegate živilske konference je sprejel predsednik s svojo ženo na trati Bele hiše, ko je končal ■svoj govor in pozdravila sta jih tudi podpredsednik
Predsednikov govor je bil oddajan tudi po radiju, da je mogel tako slišati ves svet njegovo mnenjema ga je izrazil o J tej važni konferenci, katera je dejal, da je bila uspešnejša nego se je pričakovalo, ker je dokazala, da so zdiruženi narodi 1 res združeni tako za sodelova- 1 nje v miru, kot v vojni.	1
Delegacij«. 44 narodov in dr- l žav, ki je na konferenci pred- ^ stavljala več kot. tri četrtine -svetovnega prebivalstva ter j akoro vsa plemena in jezike na- . [ se zemlje, je apkwdirala predsedniku pri vsaki važni in pomembni izjavi in posebno dol- , go ovacijo so žele njegove be- ^ sede, da v bodočnosti bodo na- ^ ravtna bogastva sveta služfla 1 izbol^B.nju živr^emskih razmer * vseb ljudstev po svetu, 4'brez izkoriščanja na strani katere- *
gakoli naroda." Te besede so *
i
j pozdravili predstavniki malih in velikih narodov z enakim i navdušenjem in odobravanjem. (
Tiadi, ko je predsednik izja- i vil, da 'bomo morali vzpostaviti " svetovno politično varnost ali gotovost, če bomo hoteli uspe- 1 šno izvajati štiri svoboščine, so delegatje pozdravili n jegove i besede s ploskanjem. Predsed- -, nik je tudi dejal, da je končni i cilj zaveznikov oziroma zdru- i ženih narodov, da zgradijo po ] | vojni svet, v katerem bo imel slednji človek priliko, da živi ; in dela v miru ter zasluži do- j .volj za potrebe svoje družine >in obenem uživa svobodo, v kateri sme brez straihu sledili -svoji veri in svojemu prepri- ' čanju. Izraafil je tu® svojo ' vero v zmago zaveznikov, ka- : teri že zdaj zmagujejo družno ^ na bojni črti in v svojih priza- J devajnjih za zgrajenie (boljšega ' sveta po tej vojnd.
Mr. Roosevelt je delegaciji ' čestital na uspešnem delu, ki 1 sO ga završili v Hot Springs in ■ jim je izrekel zahvalo, ker so se odzvali pozivu ameriške via- ' de, ki je prva sprožila idejo živilske konference združenih narodov. Dejal je, da je konferenca živ dokaz, da je mednarodna kooperacija, kakor jo predvideva Člen VEL v tend- | lease dogovoru lahko praktično | izvajana tudi v smislu Atlantske izjave. Delegacija je te be- , sede predsednikove živahno pozdravila.
Predsednik je tudi omenil, da Bdr. države radevoTje vzamejo na znanje deklaracijo, ki je bila podana ob zaključku živilske konference in katera n«i-vaja, da mora vsak narod ali država predvsem skrbeti da je zadostno hranjeno prebivalstvo dom/a, toda vsi narodi pa morajo sodelovati skupno zato, da bo mogoče doseči, ta cilj za vse narode in države.
!2idr. države, je dejal predsednik dalje, so tudi pri volji podvzeti potrebne korake za vzpostavitev 2»aleasne komisije, ki naj bi napravila načrt za stalno tozadevno orgamizacd jo ' združenih narodov, katera bi nadaljevala delo, ki je bilo za-
ropo.	]
Predsednik je rekel, da se zavezniki ne bodo prvi posluže- \ vali v vojni plinov, dokler se ■ jish ne bodo pričele posluževati < osiške države.	.
Svečano je posvaril osiske'1 narode v Evropi in v Aziji, da 4 bo nečloveška vporaba plinov 11 v največji meri prifcla na nji- \ hove glave, ako prično plinsko : vojno.	i
1
Eooseveltov vnuk
ubil tovariša	,
Philodelpbija, 7. junija, —] ] William Donner Boosevelt. 1 sinček polkovnika EUiotta;1 Rčo^evetta in vnuk predsedni-' ,ka Eooseveha, se je spod ta-'' Iknil ob 22. kalibersko puško,'j ki ae j© pri tem sprožila in ^ krogia je zadela 11 let starega < Lewis Hutohiiisoita, ki je tw!l j najboljši prijatelj in tovariš [ ^ mladega Roosevelta.	:
Ranjeni deček je bil sicer ta-! < ko j odpeljan v bolnišnico, toda ■
■	je kmalu podlegel rani. Mla-1, ' dega Roosevelta so zaslišali in1, !( ga odpustili ter predali v ]
■	varstvo njegove matere, Mrs. ^ l Elizabete Donner Winson.
Dečkova mati je hči upoko- «
-	jenega jeklarskega magna ta. Z . Rooseveltovim sinom se je po- , ročila v letu 1932, toda že na-
(i slednjega leto se je mladi par razsel in leta 1937 se je mlaida locenbBf vnovič poročila s Cur- , tin Wmeorjem, ki sedaj služi . J kot častnik v ameriški mor-' narici.
[ Ickes priporoča zgodnjo nabavo premoga
Washington, 7> junija. — V , pismu naslovljenem na new-yorakega župana La Ouardia, je tajnik Ickes dejal, da je sicer dovolj zaloge premoga za ' vse civilne potrebe prihodnje zime, toda vkljub temu je pri-^ poročljivo, da ,si ljudje nabavijo premog 'zgodaj in « tem olajšajo prevozni položaj v času, ko nastlane vsiled nastopa mrzlega vremena zahteva po
-	premogu večja tako v industri-3 ji kakor v pogledu domačih po-> treb.
Glede trdega premoga se i računa, da bo letošn ja produkcija nekoliko manjša od lanske, toda ako se bo poskrbelo, da bo vzhodno preidelje dobilo j večje zaloge trdega premoga 5 že tekom poletnih mesecev, se i bo moglo dobavo in dosteVo " zadostnih količin tega kuriva dobro uravnovesiti.
r g '
še vedno velika. Ta apel velja
-	tako za gospodinje v mestu » New York kakor za vse drujge e gospodinje po vsej dežetta-
Predsednik pa je takoj do-j dal, da bo vsak tak napad1 na katerikoli zavezniški narod imel j An posledico največje povračilo na municijske tovarne in Jskla-dišča, pristanišča in razue vojaške predmete.
Iz tega predsednikovega poročila je mogoče sklepati, da je predsednik dobil Zanesljiva po-ročila, da se namerava Hitler posluževati plinov v vojni proti Rusiji, ali pa proti zaveznikom, kadar bodo vpadli v Ev-
ANGLEŽI VPADU NA LAMPEDUZO
Iz Rima in Berlina poročajo, da so angleški Comipfeudos v uojideijck YDndfe na majhni L-taljanaki otok Liampechisa, - da pa je bil napad odbšL Za vezni-' «ki vojaški krogi tegb vpada ne omenjajo. Ako je poročilo sovražnika resnično, tedaj je to prvi znak vpada v sovražno o-zemlje in je le predhodnik ve~ likih vrpadnih operacij, ki bodo prišle v bližnji bodočnosti.
"Sovražnik se je skušal izkrcati nfo otoku Lampedusi," pravi laško poročilo, ki ga je vjela angleška radio postaja.1 "Poitskus so izvedli angleški oddelki Napad pa je teko j odbila naša obramba, ki je potopila več sovražnih ladij."
i Laonpedusa je rnJajben pušča vniSd otok, 120 milj južno od Sicilije, 100 milj od 'Malte in 90 milj od Tunizije.
Lampedusa spada v Pelagie otočje, kamor spadasti tudi L*"-mipone in L»mosa. Na otoku žu-vi kakih 3500 ljudi in med njimi okoli 700 kaznjencev in ima samo eno vas in eno pristanišče.
Gospodinje pozor L
Sanitation department v mestu New Yorku se pritožuje, da so pričele gospodinje zanemarjati svojo paftrijotično dolžnost, da shranijo vse kante od živil in jih tedensko pripravijo in oddajo za vojno industrijsko uporabo.
V večjih departmentnih hišah je opažtfti, da gospodinje zaimetujejo porabljene kante, kakor da ne obstoja več nobena vojna potreba za zbiranje pločevine.
Da se gospodinje zopet opozori na potrebo in važnost rednega oddajanja pločevinastih katnt, bodO hodile ta teden s sanhejskimi truki članice O. D. V. O., da se dožene po katerih hišah ali predelih se za-tnetuje največ kan t. Gospodinje bodo opozorjene, naj nadaljujejo s sodelovanjem v tem ozira, kakor so prej, ker potreb® za Obiranje stare pločevine je
Oburdhill je govoril z največjim Zaupanjem v končno zmago in je bil mnogo bolj samozavesten kot pa, ko je stopil pred poslansko Zbornico po svoji prejšnji vrnitvi iz Wa-sliingtona, kajti ravno tedaj je padel Tobruk in angleška ar-nJada se je umikala v Libiji
Churchill je rekel, da je vse pripravljeno za vpad in da je vojna proti sovražnim podmornicam zelo uspešna in da bo sllednjič poraz podmornic povzročil poraz sovražnika.
"Sovražnik, ki je mislil, da bo zračna vojna njegovo zmagovito orožje,'' je rekel Church fll, M sedaj uvbdeva, da bo zanj uničenje. Uničevanje nemškiii ki japonskih zračnih sil se nadaljuje neprestano."
Nteto je omenil Rusijo ter rekel, da se ravno v Rusiji bi jejo največji boji sedanje vojne ter je dodal:
"Zelo nii je žal, da nam ni bilo mogoče dobiti na posvetovanje maršala Stalil**, ali pa kakega drugega predstavnika'
nosi največje breme in plačuje najvišjo ceno s krvjo in življenjem."
Rekel pa je, da na konferenci v Washingtonu je bik) večkrat omenieno in sklenjeno, da je potrebno Rusiji odvzeti kar največ bremena in Kitajski nuditi čim večjo pomoč.
Iz tega, s kako veliko goto-Vostjo je Churchill govoril o tesni zvezi med A/nglijo, Zdru -ženimi državami, Rusijo in združeno Francijo tako v vojni kot v bodočem miru, politični opazovalki sklepajo, da bo v kratkem prišlo do skupne konference predsednika Roosevelta, Churchilla in Stalina.
<Z ozirom na vojno proti oei-škftm podmornicam je Churchill rekel:	. . ,
"Mesec maj je bil z vsakega stališča najboljši mesec, kar Km o jih še imeli v vojni proti podmornicam, odkar so bile Združene države napadene. Potapljanje naših ladij je "bilo mnogo manjše kot smo pričakovali, zgradba novih ladij po iz-vanrecbiem programu ameriškega naroda pa je daleč nadomestila izgube."
"V maju je bilo prvič potopljenih mnogo več podmornic, kot pai jih je bilo zgrajenih. To je mogoče usodepoln mejnik. Nemci polagajo vse svoje upanje na podmornice ... To u-panje pa se je razkadilo."
V poročilu o svojem obisku v severni Ajfriki je povedal, da ste ianeii angleški prva in osma armada 35,000 vojakov ubitih, ranjenih in pogrešanih; osišče pa je imelo najmanj 50,000 mrtvih, 248,000 pa ji(h je bilo ujetih.
Glede zračne ofenzive je Churchill rekel, db bo vedno hujša navzlic kričanju rn jokanju narodov, ki so skušali osvojiti svet s tenorjem iz zraka.
K V r t T B
UNITED STATES WAS SAVINGS BONDS fa STAMPS
Predsednik Roosevelt svari pred uporabo plinov
Predsednik Boosevelt je včeraj na časnikarski konferenci omenil, da je dobil dokaze, da namerava Hitler v svojem obupu v vojni uporabljati strupene pline.
Iz Slovenije
SEZNAM MAK8TMAT.TH CEN ZA RACIONIRANA ŽIVILA V LJUBLJANSKI POKRAJINI
Predsednikov govor o živilski konferenci
Washington, 7. jurtija. — Predsednik Roosevelt je danes tekom krajšega govora v Be-li hiši podal nekaj pregleda svojih idej o mirovnih dogovorih. Govoril je več kot 400 delegatom ter svetovalcem, ki so se udeležilipred nekaj dnevi zaključene živilske konfe-
TT.4	TT.
W. Churchill ie včerai v odslanski zbornici prvič govoril, odkar se je vrnil iz Washingtona lin Tunizije, ter je rekel, da se naglo bliža čas za vdarec čez morje na osisko Evropo. — Obenem pa so zavezniki obvezani oslabiti sovražnika z bombardiranjem 'iz zraka.
VPAD V EVROPO SE BLIŽA
^uiiMwnr^,—•	. _ ^	^ ^ JV7EDNESDAY, JTTNE9, 1943 *	^	,	..	TtwTiyiffL«
(razglednih
Piše Ann* p. Krasna
TEST
(Nadaljevanje.)
ce, vladne uposijenoe, u&iteije, advokate, zdravuiik©, itd.' V leta 19J1 je bilo po istih virili v Trsta 18,106 oselb iz italijanske province Venecritje; 7,160 iz l^ugiie; 3,253 iz Sicilije; 3,084 iz Einilie; ter 2,581 iz Loirtbar-di j«-.
"Toda uspehi fašistične politike raznarodovanja so bili negativni. Ogromna škoda je sicer bila prizadeta slovanskemu prebivalstva. Faiisti niso mogli zatreti gibanja i» enakopravnost, ki se je pričelo v devetnajstem stoletju med Slovani po vsej Avstro^Ogrski. Pred francosko revolucijo so'bili Slor v>84ii neorganiziraina masa brez narodne zavesti. Vlad u j Očim manjšinam niso bili nevarni in ti sledn ji so mimo uživadi sadove svoje afo&olutne moči. Toda is?ta sila, ki je rodila italijanski nacionalizem, je zdramila tudi Slovane. Začelf so zahtevati politične, socialne in ekonomske • pravice enakopravnosti z Tta^iffmi. Nentci in Madžari. Ko je: Avstrija propadla, se je ta borba za pravice in enakopravnost nadaljevala v Julijski Krajini. Sedanja vojna je zgolj /nadaljevanje poiskušanjai zdrn-. ženih <?il italijanskega, nem-. skegtt in madžarskega fašizma , in nacizma, da vzdržijo svojo ! premog in nadvlado v Central-. hr in jufenovzhodni Evropi.
''Tekom časa, ki je potekel . od zadnje svetovne vojne pa dozdaj, se je pojavil« v Italiji posebne vrste literatura, ki je okušala dokazati, da Italija, Scot dedinja starejra Bi in« in Benečije, ima pravico vladati i Sredozemlja (Mare nostrum) ter kontrolirati Balkan,- Malo ' Azijo in Severno Afriko. Na tej zgodovinski podlagi bi ' mogfe Italija, kot '4 dedinja Rima", zahtevati zase Istanbul 1 Dunaj, Kofin, Španijo in Bri-! tanijo oziroma Anglijo. Te vr-1 ste literature se" sicer ne- je-1 mi je resno, toda brezdvosna pa ' baže politična zgodovina kake'-g» kraja aii dežele v mnogih ' slučajih kje ibi ji bil -najbolj za-gotovljem gospodarski razvo j ki napredek. V tem oziru je Trst fcktsičen vzorec. V svoji tisoc-letni zgodovini je bH Trst ve-i'duo spojen in maveaan na-, pre-■del j a ležeča v njegovem ofore-i j žnem zaledju in nikdar z Itali -
■	jo. Ljudje živeči med Julijski-i mi Alpami, Sudeti im Karpat-• slrimi pogorji, ter v donavski in 1! savski dolini se vedno obracte-i jo proti vzhodnemu obrežju ' Jadrana. Najdirektne jša črta v r tem oziru gre skozi Julijsko
■	Kraijino ter ima. svoj izhod v r Trstu.
(Dalje j nt ri.) • ^^
"Po zadnji svetovni vojai so < fašisti z brutalno silo zausta- i vili miren raevoj Slovanskega i prebivalbtva po mestih v Ju- i lijaki Krajini ter so ga sktdfcali' s celo okrniti. Ko je sJovamski' ] član rimskega parlamenta i vprašal glede bodočnosti &lo- ( vanskih prebivalcev pod Italijo, jje MussOlžni odgovoril br«z j vsakega sramu, da bodo vsi i (Slovani v mejah Italije asimi- { lirani ali italijanizirani. M us- ] solinijev tajnik Giunta pa je o- ] pisal vse slovamske državljane j Italije kot "tuit>a a-nonima di , viniti'ali breziffienska tolpa 1 premaganih ljudi. Ves državni j ajparat, kakor tudi cerkev, šole, -armadfa in fašifetačna franka -je dobila itelogo "asimilira- . nji" slovenskega in hrvaškega -prebivsrftetvay ki je pripadlo ; Italiji. Osebno posest avObožci-ne in varnost teb ljudi so napadli novi njih oblastniki potom posebmb zakonodaja in občinskih dekretov ter s terorizmom. V zgodovini človeštva je malo enakih primerov talke to-j talitarskega, ile&ovške in brez-1 . obzirne plemenske nestrpnosti.
"Fašistične Avtoritete v Trstu so prepovedale uposljeva-nje Slovanov iz bližnjega slo-
•	venskega- zaledja, ter so pospe-1 j šile priseljevanje Italijanov iz i najzakotnejših in odd«!jenih LI krajev Italije. Italijanska en-1 j ciklopedija iz leta 1937 izjavila : ''Po premirju je bilo naseljevanje {v Trst) omejeno izrecno v
■	prilog Italiji, ki je posipa v
■	odrešeno mesto predvsem .. železničarje in železniške delav-
>
, narnsa z novo povečano marlji-. rvostjo razbijata netnfško pTe-. mikanje čet in vojnega mate-t rijala v severnih baltskih mor-i
jih proti ruski fronti, pomoč' Anglije in Amerike Rusiji se , nadaljuje in povečuje z dneva . v dan. Slika na vseh bojiščih t je ena in ista t povsod nastopajo adruiženi narodi kot enot-. na «i-Ia, ki ima samo en cilj: [ zlomiti in uničiti osisče. To so t težka dejstva, ki jih no zabri-{ še Goebbelusova propaganda.
1 Vsi narodi veliki in mali,'
■	se bore v prepričanju,* da po(
■	»lomu nacizma in fašizma ne (
■	bo <več -sile, ki bi stremela za|
■	pod jarmi jen jem. Trpeče člove-j ' štvo hoče svobodo in mir. Ono
•	se ne bo. strašilo pred najgiob-
1 Ijimd reformami da to doseže! a predpogoj je doseči zmago
•	nad vojsko in tiranijo. Nič ne ! bo oviralo zdmžženib narodov ' da za dosego tega cilja še da-
•	lje enotno zastavljajo vse ' in sile.
■ry, KUHARSKA KNJIGA:
a Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo
• ^"Knjiga je ttdo vezana in ima 821' atrani"^Bl
EecapU so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, Id mu je kaka jed posebno v navadi
i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo sa kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in ^izpopolniti.	-.».o
pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
216 West 18th Street	New York 11, If. 7.
GOVOR DR. MIHA KRKKA. NA LODONBKEM RADIU.
DNE 2. MAJA 1943
(JIO.) — Ta teden je dr. Goebbekova propaganda dobi- 1 la miastno (kost Spor med Sovjetsko Rue i jo in Poljsko vlado ji je prišel kot naročeno kosilo rta gladen lieenSki želodec. Ta incident sedaj ra®pahuje nem-ško-italijanska propaganda <kot dokaz Hitlerjeve modrosti ki je prerokovala neenotnost med zarvezniki. Goebbels misli, da •bo s tem prekričal nemško-; itialijanske pora®?, vlil nekaj upanja osovinskim pomagaeem in nekaj nove korajže bednim Italijanom, in nezadovoljnmi Nomcem — in da bo strahova! Uporniške narode ter v»e, ki čvrsto vstrajajo v upanju na; zavezniško zmago. Vse to bi bilo Goebbelsn živo potrebno prav zdaj, ko nastopa pomlad in z njo doba rvelikih bojev in obširnih vojnih akcij letošnje-ga-leta.
Ali vse to go udarci v vodo. Busko-polj^ka diplomatska j stvar je in bo ostala brez sledu in brea najmanjšega vpliva naj vojaško skupnost zavezniških ( narodov. To je prav tako goto-i vo, kakor igotovo smo še v krat ki preteklosti bili priče neprijetnim nesporazumom med. raz-nlriil gTTiparrri svobodnih in boju jočih se Francozov,, pa smo istočasno mogli videti, da noben Francoz ni nikak prijatelj te ali dMige gfupe niti za hip rti prenehal biti vojitJt zavezniških narodov'in borec za svobodo. Nobena diplomatska težava ne* mote slabiti enotne borbe združenih narodov proti Namoom in Italijanom. Ta borba ni sad diplomatskih aktov iii vojnSh sporazumov, ta enotnost ni posledica neke suhe discipline, veliko veclj£t enotna boina fronta združenih narodov je rojena ve živega prepričanja, da sta nacizem in fa&zerrf najgloblje zlo našega Hodil, ki vedlta v suržnjost drt-iiovn^a in materijalne^a življenja, BOitoa -proti fl3tler-"Mu-^olrni^evi diktaturi je borba va osnovno svobodo narodov in zato ta borba gre iz življenja za življenje in je nobena dogodovšfiina ne more slabiti.
V«i ste priča, da je tako. Zadnji ostanki nekdaj mogočne a sedaj vsak dan znova premagane Rommel ove aithade so nračene AngTe^ko in ameriško letalstvo razbijata italijan ■sfee lufce, broid(>vje in Vojna opo i*išča, tako da zmagovita vo> Wfila 'ZavezniSkili narodov že sSga i^i' Afrike v E<vtt)po; Na )rtiš'ko-nem,%i ftrtmti oba. n&spro tilika obirata mil jonsite mož in fazrila' se bo borba silnega* obsega, čim se vreme ustali' in1 bo poletje omogočilo večje akcije Angleško zraikoplovstve in mor
IŠČEM ŽENSKO ZA HI-ŽNO DELO, —
naj bo Slovenka ali Hrvatica ali tttdi drusgegu natoda; samo da W Mid dobra ih pošfte-na. Imttm 7 Otrok. 2eha mi Je itairia 1«. aprila, jo jfe kap zadela. OWtfci ro od 3 do 16 let Plača po" dogovoru. Naslov j®: John Lickaf,' 1, fitdgefleld, ^Washington.	6—8,9,10
Advertise: m
"GLAS NARODA"
v ».. --
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči
Vaam in Vaiim Otrokom ^ - . .
j	\ T . . ' * t --K
K R A N J S K 0 - S L 0 V E N S K A KATOLIŠKA ^ftiiEDNOTA
Najatarejfe slovensfca po<lporha organizacija v Artieriki Posluje UM Ub
Clanttvo 371800' - j-	Premožcnje «5;000,000
1 ■ ■ —
SOM^FNOST K. j^jfc jepkcJTB mfii	,;
".—* * ■■ « n Iimei • ^
• v'-ti-.."v t	*	•	. '	i
febttatdčbr« RWaififlB dffbm, wtmrnI » pti	ps-
imšM*v*iš piSnil** tfftefiiMQi. SBANMKO SLOVENSKI B&TOUAh JKDNOTI, kjer m lahko »varuje« u mtahMw mm piiliu«iti, itwwiK ^««n*ofertria cMnfbA« *
*	v». XV'	. . "*	f^J r-K-« j. ftic*.
H, 8. K. JBDNOTA sprejeaa mofike In iemke «d 1«. da M. leto; •trnke ff ttk»rp#r»J«Tii fcf* ff. k« jH»d rro^ *rnJ*: — "
-	* i- ■<	J;
K. S. & JfiBNOTA Isdmtm nsjmodeftiej&e mte rertinkate ee-dMje debe od OSMt de WmM**1* ^ *	^ ^ ^
K. S. K. dBBNOia J« prava MH ffc* fai ^rti. Če ie atel <toa •O	^ **** katoliške podporne ercatdiadj«, pa-
ja- "" J.'	" w ' ujif
trn pe)«oUm rahMnMnj In xa vrt drace pedntaertl * ehMto no milil tm nradaiee krajevnih Mb*
U*. '	f5,' **	.Jivii ■
351-353 Ho. Chicago Stmt,	Jollw, Illinois
VPAD V ITALIJO NA VUSTI
Ko je Winston OffurcM 11 odpotoval iz Waslhingtona, ga je ti a njegovem potovanju V^Tturfzijo spremlja trkdl' aefteti-kegi generalnega štaba general George O. Marshall, tam pa -ta jima v pOavfctbVanjil pridružila še šef eogleakega generalnega ^aba g^nerel ^r A^an Brbofke in gen^ral Ehrigltt-D. i-'i>enhower, zavezniški vrhovni poveljnik v Ttmi«iji. N«v«oč bit tudi angleški vnanji minister Anthony Eden. In kakor •"rjujejo poročila, sO na' ptxMa^ sklepov v WoBhisgtonu s )f"diednikoni Hooseveltttfti nT angleškimi in ameriškimi vojs» I, ki mi strategi izdeMi itKtaitčeA načrt za asuv^znažki vped v fiv-opo in pri tem pride najbi^e prva na vrsto Italija. Na to kažejo veliki zračni riapacfe iSa italjftnaks otoke in na samo Italijo.
Ako zavezniki vpAdejo v" Italijo, to ne'bo njena prva skušnja, kajti tekom tisbČlfetij" je doživela •že mnogo vpadov in tudi sama napadala in si osvajala zemljo.
Ko je bil Rim še želo rarijhno mestece-več stoletij pred KristOm, se jemor«^ pogosto bi'aniti proti sovražnim napadom. Lota 3^7 pr. K. j« galxki (francoeki) vojskovodja Breamue Bim
0	plenil in po^gal, in pozneje od 367 do349pr. Kr. so Galci še \ ečkrat vpadli v Itali jo."	■••
Srajvečje važnosti je bil H«nnibalov vpted v dragi punski vojni leta 21^'pr. Kr. fer je leta 211 pr. EL stal pred'Rimom. Popolnoma pregnan iz Italije pa ni bil do leta 204.
Zatem skoro 600 let'm bilo nobenega večjega vpada v Italijo in v tem času je Italija sama vpadala v droge dežele i» podjarmi jata ljudstva. Tedaj se je rimsko cesarstvo razširilo po Sredozemlju, po celem Balkanu in onstran Alp do Dunaja in proti zapadu celo na A»glijo. Rimljaaai pa- nikdar niso mogli podjarmiti nešnak&i divjih plemen.
Rimljani so bolj in bolj poetajaM mehkužni in &o radi ve-.^eljaSčili ter s© vdali razkošju Zato so v veliki množini nb<je-mali tuja ljudstva, da so se bojevala za Rim ob mejailrnjegove države. Prišel pa je Alwik, kralj zapad&ih Gotov, iz baltske pokrajin« ter je leta 401 po Kr. vdrl v Italijo, leta *410 pa je prišel tretjič pred Rim in si ga je osvojil 24. avgusta ter ga oplenil. Hotel je iti dalje na-Sicilijo, toda ga je doletela smrt pri Coeenoi. -- - '	1 .
Z AiarBkovimi vpadi se je pričela doba vpadov v Italijo in* plenjenje Rima, kar je bilo končano leta 1870. V tem času je It^ija na svoji aseanijl videla tako slaf\'»e vojskovodje ikot so biln Atila, kralj Hnnov; T^odorik, kralj Zapadnih Gotov; Be-lizar, vojskovodja vzhodno-riinpkega ce^Wja' Jtt^Uhjjatfa T.; Karol VeWki, frbff^rovski Icralj; Oton Veliki, Oton II. m Oton III., Friderik Barbaro«sa, Karol V. in'Franc t, nemški cesarji ter slednjič Napoleon:L Bonaparte. _	.	r
' Po končanih >T%>oleortovih Vojčriaih 181^ je devet itabanskih provinc acft-tt^nffi pod'vlado 'Av^trl^^Kifialn pa sc -e pričele narodno zavedati itt so hotele1 wnett svoj"vladarja. V tej smeri so posebnč delovali i±i budili %aljamski tfafod Giuseppe 5f3225m, M^je^vstkno-rrl tiyio drtiSho "Mlade lD&lij^", grof Gavonr; kir doatgrt, da; se je: kraflj Viktor ' KmgtrmeT IJ. leta 1861 ra«gliisH arte H»»jansk^ga kralja M Gitiseppe Gdti-i^ldi, katemnu ^cfre naj-v^cja za^Riga. da * sO se vse ital^&nske province zdražiie v skupiw ktaljet-tVo leta 1870, ko je bi! tudi 7adan smrtni vtJaireo papeževi pfc^etria oftUaAti. *>v
V prvi svetovat vojni j^ Itali ja zavrgla sVOjo zveio" z Vvstrijo in Nemčijo, iker jie nlfsftiveznSsfe strain pri&iktSValh Več ugodnosti iii	se1 je pridrtižila Zav^feHiboin 23. maja,
1945 Po vojni v 1 taHjr Vladale"veHke zmežiffave, tekom ki-tortb so komunisti" prevzeli toVarfve M'aft boteli prodajaAfln--»ustrijrfce todflke V to ^neSftfavo pa 'posegal B^feito Mnfli -olini, M' je s svojimi fašističnimi črnosrajeniki 27. oktobra, 1922 vkorakal v Ttim ter prevzel vlfedo, ki jo ima v sivojib-rt»k9t4i fe da«ptr.' - - — v '^i '" T-. -
Ako bi- ItfeSeolinr-slrtiM Italijo oasgsmziratr in vpo^ta^ viti red, br rrvogoč^ ostaVv zgddovini kot spleen državiliik, toda pričH je sanjati o frtaivi starega rimskega cesarstva in je na Abcshrfjo, si*jo 9: ma$a 19^pOdja-rmll, takoj raz-novo riinsfco in kra!ja Viktorji JSmanUfela HI. okiioai t» rimsshfega cesžarja. V IHih 1936-39 Je podpiral gebe-rala Franca v Špampfln državljanski vojni, v drogi svetovni voftii pa m Hitletjev bojni voz, s katerim se sedaj r>" v noizogibno pogdbo:	,	' : - J__^ \
Ivo bodo zareatniki vpa<fli v Italijo, se bo MoMoUni najbrže • n vati* bojeA-al, tt>da' prav gotovo bo fe&afe* aktčaft sWeniti vratni mir. Toga pir sedaj ne bo mogel storiti, kajti trodi ?? Italijo velja Rooseveitov in <3htB«ihittoiv aklep v-Caeafolan-
01	? brezposgOjMf pt«d3aja! • '	- ^ .
^miri aJrademiko^ ; 5 r; joesUpovci padajo f v Beogradu	^ t
Britaaaki mtfiom^roja^eit W Po Wnovejžih.^VBsteii, ki jih Bodimpešie, da so WtdnSi je podal britaki mdio, je- >ilo n® beogfragdd uawverzi iwpiri,- tefeom pr^W% atWh mQQoqev radi katerih je bfia vla^ ^ ^ ^^ ^ nemadll diljena, <ia uvede v eolskem po-i
slopju močne vojaške straže. | g^tapovoev v nem&o okupira-___•	.' —JTC. ni Evropi, M___, ' " y'^^
" GLA^^AB^OD A"
rzaak Bakear. FrerideS; Iseae STtiwn^lMc^ ^■S'sat Ptoet <i Hdna of tka MtffMMcb lad ertlrwee of above offieen:
trn ww lau sxwttT, raw xohk, vl x,
• SOthcYear
<!Hmi Mwiia1!- 1i litoi etotj day ezaept^Setnrdapa^ Baadapa.
SbhaeftptSea Yearly PČ	ea Atrnmjfi*
■ i u	i i ^ »i ■ % >
ze eele Me velja Uat va Aniertk« la Kaaado pfl^; -aa pal-leto JL-^f iaa torn latL lUk — a* tM mm. eala leto	aa pet leia |Uk
x .	Xa towaaatoo aa «ala lata 17^—; at pot leta t&fiO.
: . •. •	i Li'
-Ola* Naroda" labaja vaakl daa lavpnM eobot, nedelj to praanlkov.
■ ■ i.i —	-.ii ■•>)■>! WA i— ■.. i .l.l
"GXAS NAiMi1>A^r?i€ tries* iftk sfKMPp.1 n«f n: * f
Telepkeae: CHebea »—ltd
k wada Sloveasktga ameriškega naroAiega
3985 West 26th St., Chicago, Hi
* Poročilo o finančnem stanju 31. maja 1943.
Bjtenca v banki ($1508;77) in na roki ($21.33) 30. apr. ^530.10
Dohcdki y maju.
Podruanioa št. 1. SAN6 Do trdit, Mcdi......$	.100.(»
3 " Pittfftrargh, Pa. ....	87.06
M " 8 " W. Kev?1wn, Pa*. ....	13.80
" "9 Willock, Pa..................8.18 -
»t " 12 >' W. Alliquippa, Pa. ..	10.00
" 15 Springfieild, D............8,60
" 16 " Aurora,, Minn.....'	50.00
"Vt Uniontown, Pa. ....	13)00
' " "21 Cleveland, O.............SOftOO
M "22 " MidwaV, Pa. .	20.47
" 24 ^ Virden, IU: ....... ..	4.57 .
" 28 " Connemoogh, Pa. ....	32715
" 32 *' Cleveland, O.,......
" "33 " 'Bridgeport, O. __________17.50
"38 " Ga.iv, Ind...............12.00
" 38 " Acairetanea, Pa ....	50.00
"43 " Pueblo, Colo. ...........100.00
"45 " Sheboygan, Wis. ..	25.00
"46 " Brooklyn, N.Y..........12.85
" "47 " Pueblo, Colo.............5.00
- • " " 49 " La Salle, HI......... 300:00
" 53 Johnstown, Pa..........143.02
Slov. Nar. 'Podporna J^dn«>ta Chicago, 111. ..	1,000.00
Federacija SNIPJ, Barberton O. ........:...	10.00
Druitvo wt. 400 SNIP J, CShiea^o, 111......................6.95
Člani društva št. 162 SNOM Palieade; Oolo ..	26.50
jPO SS št. 32 Chicago. B1 .:..........................37.50
Prireditev cerkve sv. Štefana Chicago, III. . .	25.17
August in Marion Grnm, Chicago, B1..............10.00
Alex Skerly, Export, Pa. ........................16.75
John Petkovs€&, Kok<mio. Ind..........................10.00
John Kdbi, Dtaluth, Minn ...... ..................3.00
Bose Sajovic, Chicago,, 111; ....................26.00
JoBn Gerrii, Pueblo, Colo................................5.00
J*obaniia ZnpanoiA., Pufeblc, Colo. .............5.00
r>aiik Boite st. Piieblo, Colo..............................2.00
>tartin T&asovitch, I*n€Mo, Colo......................1.00
Frank BT-ra^hal, Pueblo, Colo. ........................100
John Bues, tSieblo, Celo. . .V..............................1.00
Za knjižico "The Problem of Trieste"________3.25
Skupni dohodki ..........$2,714.32
$7,244.42
Izdatki y main
S&aitnrMm w -nr»d • .. . ^........„....*.$ 50.00
'fifckovine* .................................35.50
Pisarniške potrebščine . . ................................26.52
Telegrami in telefon ..........................................20.2*
Uradnikova plača ............................169i2S'
Lno v nfc-adtr .....;............................................1.00
Pbitiiilift ..'......'.......................................4.64-
KSiS^j k Cokovi bro§Krri....... ............15'0©
Naročnina za angleShe revij« ............................33.00
Stroški predk. aa delo v Nv Y. in Cbicagu________225.00
Skupni iadatki .... ....................^ 580.19
Ročna blagajna ................................Ife^g
Bendna-bilanoa 315. nla|a. rr-.. t. •"*;•."••—-- 6^45^1
' -	'	■•	$7,244.42
Pregled vseh dohodkov in izdatkov te organizacije
Skupni dohodki Od 5 dec. 1942 do 31. maja 1943 ......$9,705.58
Skffrni ifcdatfd od SVd^c. 1942 do 31. maja 1943'.3,041,36
• v	Tr-.^Ti.?.^..
iotš. ZALAR, blagajnik	M K. KI I.HVJ^ oornož. tajnilc
..... - - -- -- — -- - -.....— - - ■■—
I I .
SONART
REKORDI
Lep« Melodije!
St- M571—'Na Marljanoe. polka Kje eo moje rožice Mnrfčka pegla—p<kka
Dnqoeme University tambarica orkester
Si. M575—Tereilnka polk«
Na planlncah—valiek
Jerry Kop?lvSek In ojrkester lai to«, mili im cenaipiaK m j obrnite na: JOHN MABSICH. Bit, 4« 4ŽMfl St, New York
f	4	___
-	U .i<	I nA ri « . , "V ..»k '»J our • "■ • f a u t»MSTii'
Poročila ix raznih naselbin, kjer bivajo ln delajo Slovenci
__. -. -______________. ...____________* ^ »
*	» -t,	V *	» » > K ; * H. V'	i
Pomanjkanje delovnih moči
noBt za kritiziranje in pikanje.
Seveda, če brdedfeli aapretila kaka cqjaenosta vidika vojnega položaja, bi bili kaj kina hi fvwi spet edini v tem, da se*z združenimi močmi strne dežela aa svojo vlado, kakor ee to dela v Ibisiji in v Angliji, kjer je aktualna vojna bolj blizu in zato ljudje vedo, da je treba predvsem streti in premagati sovražnika ter pri tem poza-'biti na mansikak-e domače spore glede pogreškov v tem ali onem vladnem departmentu, ki je odgovoren -aa vodstvo v vojnem naporu.
ga defa, so farmarji amučeni in' posketi bi se moralo na vsak način, d«, se jim nudi znatno delovno moč v tem letu.
Mnogi so ee strinjali z izjavo1 Graydona* kajti dejansko obstoja po treh letih vojne v deželi neka utiujenoet, ki pa ni doma samo na farmah, ampak1 tudi v vladi sami in v industriji. To isioer ni zmu&cnust ali utrujenost radi katera bi morda začela pojemati volja za na-daljno delovanje v prid vojnega napora, toda priznati si mo-| ra vsak, da iz utrujenost? in iz-mucenoeti se vedno izeiini sit-
Ottawja. — Kanadski parlament je tekom celega pretekle- f ga tedna razpravljal o tem, ka- I ko se uporablja delovna sila, ki i jo ima na razpolago Kanada in < posebno še o pomanjkanju delovnih sil na kanadskih farmah <
Položaj i^e je v tem oriru te- f kom zadnjih par mesecev J i*>*lal>šal radi slabega vreine- < na, ki je zadržalo setev. Kot 1 1 »slediva vseh naravnih in dru- 2 ;-fih neprilik je sedaj, po iiroe- 1 uju nekaterih kritikov v parla- < mentu, tukaj nevarnost, da bo < Kanadi primanjkovalo kuriva { In celo živeža.	{1
Ta kritika ima podporo celo J v nekaterih listih, kot je "'The, Globe* in "Mail" v Torontu.
-t "Mail" obdolžuje vlado, iln ni nikjer poskusila uporabi-T- vseli delovnih HI "po poire- ' t »i "in zmožnoeti — ker se ar uvedlo obvetzne shržbe v. teim oziru." List dalje dodaja, da se j
je vlada bala zameriti svojim posebnim prijateljem, s tem .pa ,|p vse zamešala .
Minister za delo, Humphrey Mitchell, je na to kritiko od-govoril, da ako bi Kanada ne bi imela pomanjkanje delovnih n*oei, bi to značilo, da ne dela dovolj za vojni napor, ker pa j * otxuititi pomanjkanje moške! ;n delovne sile v armadi, mor-j na l ici, industriji, poljedtlstvu,! letalstvu itd., tedaj je to znamenj,-, da je Kanada na delu r t trni oziru stoodetotnu.
Minister za letalstvo je potrdil tekom diskuzij v parlamentu, da Tli veČ mnogo imen na letalski listi vpoklica in tisti, ki čakajo da pridejo na vrsto ali ilu so vpoklicani, čakajo prav malo časa, kar meče luč na resnost- tozadevnega, položaja.
•Glede dela na faimah je bilo j»! eoej razgovarjanja in debatiranja in dva Slana iz province (Quebec sta začela in vodila te debate, ki so spominjaie na sporno vprašanje obveznega vpoklica v vojaško službo v času ko je Kanada sprejela zakon obveznega vpokHca v vojaško službovanje .
Gordon Graydon, vodja Progresivnih konservatioev, je dejal o farmskem problemu, da ni bilo<«še nikdar doadaj življenje tako težko tta farmarja in nje-{?ovo d nižino, v kolikor se tiče dela na farmah, ker farmarji so pri mo rani delati zelo trdo in rvjih dnevi eo dolgi, kc"r je za farmarja vedno dovolj dela trt-di ee potem, ko opravi potrebno delo na polju. Kot posledica tega, že v resnici čezmerne-
■ ■■■■- ■ ■'■ i ♦
. r »v- . *. J 'tt.
Družinski piknik
Smithovi mami, pa milo vzdih- j ne lekoe: * 'Jaz imam tudi tako $ rada piknike, ali pri nas ni— * mamo avta in ne moremo ime— i ti piknika v gozdu."	j
No, potem pride tisti veii- 1 ki dan in družina, razen očeta, 1 ki kar trdovratno tiči pod rju- : ho, upajo*? da bo deževalo, hitro znaša pripravljene stvari v , druineki avto ter se ozira v -nebo, po katerem se vlači nehaj precej temniih oblakov.
KJo pa je že vse naloženo, 'prideta Teddv in Martinovo l ( delcletee, ki nosi v naročju celo tdružinico različnih punčk da ji I taiko ne 'bo dolgčas na pikniku • in Teddv kajpada tudi ni praz-Inih rok, ker namenil ee je, da | bo prinesel s piknika domov i nekaj ribic obenem pa si je mi-jt?Kl. da bo ob tej priliki lahko preizkusil svoje čolničke, k,i , jih je izdelal'tfekom pretekle zime. In tako gre torej v že dobro napolnjen auto še Terry-jeva priprova za ribolov, te^* njegetvi cohiički in pa deklet-; oove punčke. Otrokom je pač treba dovoliti kaj veselja. Ka-jkopalc
{ Mr. Smith pa ki ga je bila mama Smithova končno ven-j dar spravila pofconcn, grdo gleda vso to ropotijo, ki so rrru jo naložili na njegov lepo oči-' šoen- in svetM avto iz davnih [predvojnih dni. Toda mama r se hitro spomni, da je pozabite - K lunebn pridati steklenico , kislih kumaric, kateri ima ata l tako rad, kadar je na pikniku. ! Pa gre tako ata lepo dol v ktet, ■ da prinese tiste kumarice ali l 'spotoma se spodtakne pri spod-, njih stopnjicah ob domačega : psa, ki je že komaj čakal, da. kdo odpre vrat« kleti, ker bistra žival je kar slutila ves čas, da se nekaj posebnega pripravlja,, in iii hotel ostati v klleti ter samevati med tem j ko se bo drtfžina gostila in veselila na pikniku. -	•	,-j
Tovreer, taca kosmata, je torej smuknil mimo na tleh ob stopnicah sedečega svojega gospodarja in se je hitro spraifil v svoj (kot v avto. Mir. Smith, ka se je vrnil iz kleti brez kumari« in nekoliko šepajoč, je1 ukaza'HftjWserJa, naj ee pobere iz avta, ali zverina pasja, je kar obsedela in otroci so mote-dbvsdi zanj. Tako se je odpeljala na piknik cela družina, z domačina, psom vred in s sosednjim dtobižem za nameček.
(Med potjo se je mama spomnila, da nenwna ni* ugasnila električnega kurilnika na pefci, alFUa je Ml odfrfc*!, da še zdaj (gre na piknik, pa če ihifia doma pogori db tal — naj bi pa prej mfisliHa na take stvari.
Sled veseljem in skrbmi ma-
tere srečno dospejo na pikniškij prostor. Otroci vieščijo in zle-| aejo v kopalne hlačice in ob-j lekce ter stečejo proti vodi. j Towser seveda z njimi. Mr,, Smith vesel, da ni >uma okrog j njega, si poišče primeren prostor in se zlekne na zemljo, da se malo nasolnei in naspi, ker v nedeljo vedno malo dlje spi i in danes mu je piknik pokvaril! to nedeljsko komodnost, zato bo pa zdaj zategnil za zgubljene urice spanja
Tudi mama Smith si privošči malo počitka v mehki travi a n>e«dt^Tn že priteče razigran in vesel iz vode Towiser iter istrese svojo mokro dlako tik ob njej, "kar se še očetu dopade, čel, kaj si me pa poslala po tiste kumarice, zdaj pa imas. j Škodoželjnost, četudi nedolžna, ateja kar takoj sama kaznuje, ker od vode sem se zašli-^
vpitje na pomoč in ata zdi rja in vidit da je mala Sally zalez-la predal"č v vodo in ker je atova ljubljenka, da pozabi na vse drugo in skoči v svoji nedeljski obleki v vodo ter potegne Sallv na varno.
T>a se pozabi te majbne ne-prilke, pexstavi mama Smith Itlneh pred avojo lačno družino, a ktmmj se pripravijo k
i.tj	iiaia JIUI«IUO-(
iuo naslednji zabavni uvodnik i o družinskem pikniku:
Tole je uvodnik o pikniku/ kaj vemo, če se vam pikniki dopadejo ali ne in če vas ob besedi piknik zgrafbi neodloljiva želja, da se [znajdete kje v ze- l leni naravi, ali pa morda imate o poknikfh mnenje, da je to ena od poletnih božjih nadlog, katero je treba stoično prenesti kar kaj naj stori pik-niška opozicija v družini, atko se pa večina izreče za nedeljski j izlet v naravo. -	'
(' iie torej ljuba družina odloči, da mora na nedeljski pik-t nik, ker sta Mary in Tommy, IdOznala, da'pojdeta tudi Jone-sovi, ee sevTeda takoj začno pri-1 prave. Mjati^gospodinja že v j petek in soboto nabavi pijačo i in jedačo, ki spada k piknikom J ter speče primeren kolač in skrbno pripravi krompirjevo solato, brez katere družinski piknik nikakor ne more biti popolen. ".
"MJedtem pa Tommy in Mary in tudi najmlajša Sally obvesti -; jo vse stvoje male prijatelje o tem, kaj se pripravlja za ne-( det jo . Sosedov Teddv pride | zato kar v hišo k materi, ki je ravno zaposlena s pripravlja-; njem kolača in prične takole in-direktno nami^avati, da ni bil še nikdaa- na pikniku ter da je to gotovo nekaj lepega.
Tudi Martinovo dekletce iz soseščine potaoli kodrasto glavico v kuhinjo srečne dniKne, ki se priprarvlja na nedeljski piknik, pa vpraisa, sladko in nedolžno: "Mirs. Smith ali pečete ta kolač za piknik t" In ko dobi odgovor, da je tako, tedaj ee pomakne malo bližje k
§ THE NEW ENCYCLOPEDIA of 2 N MACHINE SHOP PRACTICE £
q?	Spis«! tnmni profMor na Bteveu	2
QQ	Institut« «f TMhnol*cr V wi|li*H^	*
O	George V? B&rfawell
N ——m^mmmmmmmm^mh^m P«11««o sa aatw-
■ nično manj« si
morete 4»Mtt> ft to- ^ knjigo, fm. Telika , ^
r1
ne nataako, kac pT ■era xaatl am)-bolja fMtaPik. ym
PoJasnujB Tpora-bo Takega tt»0- .PI Ja, orodje in me- ^ rtU načrte (blue » prists.) 1000 alllc ' In rtab. B7«
Z Ne glede na to, aU ate tale potetnlk. Vaat be ta ko|iga , . JZ »Ig keri^na «n mn^e Tred«^ NAB^Trt .10	1C
S L OVEN r C PUBLISHING COMPANY
21« WEST 18th STREET	NEW YORK 11, N. V
- ___—_ ■_:_- ■ -___—
Sedaj $q
PWa knjiga, k i je izšla v slovenščini izza naci-faši-t ticnega vpada v domovino
I "Ko smo šli v I morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK
L Vel^fiHtnviva knjiga o razmeraii in trpljenju našega naroda v stari donnofvim.—Bb-sti naših rojakov se še vedno ne zaveda v polni meri, kake strašne stvari so se dogodile v starem kra ju, a knjiga pa jim bo dk-la jasno in pregledno sKtoo o strašnih dogodkih, ki so spremenili lepo in cvetočo Slovenijo v eno samo veliko bolečino, ki pece, žge in mori. naš slovenski narod na njegovi lastni zemlji.
v	i
Knjigo lahko naročite pri:
I KNJIGARNI SLOVENIC PUBUSHINO
COMPANY t, ; ' l 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
lame n torn in njegova izvajanja so marsikateremu članu Zbornice predočil« sliko aktualne o-kupacije po sovražniku, kate-, rega skušamo vei uničiti in zaustaviti, kakor se skuša zajeziti vodovje, ki preti s poplavo.
(Nekateri poslanci zbornice so priznali, da so se počutili ob poslušanju predsednika Bene-ša veliko skromnejše, ter se jim je zdelo, da vzlic temu, da je Kanada res že veliko pripomogla k zavezniškemu vojnemu naporu, je pa vendar še. tako srečna, da na njeno zemljo še ni stopila sovražnikova k-ro- " ta peta. Narodi, ki so morali -plačati to strašno ceno v tej vojni, ne potrebujejo nobenih 1 številk, da bi dokazali, kaj so I vse storili za zaveznike. Samo i ob s-rfoi se razume, da so bile 1 njih žrtve velike in jib ni moči 1 primerjati z materialnima do- i prinosi. Xz teg-a ozira bi mo-'l ml i gledati, da bi nekoliko | j bolj cenili žrtve krvi, ki jib 1 j doprinašajo zasužnjeni narodi, < j ki se vkl jub vsemu upirajo o- < [jkupatorjem in tako vodijo za- , ivezniško borbo celo tam, kjer 1
je osišče menilo, da je ■zmagalo.
■ _.
KONVENCJA V. P. Z. "BLED."
(Nadaljevanje)
|	Seja preide nazaj na dnev-
j	ni red. Br. Miketič predlaga,'
E	da je ta naša konvencija s&li-
[	can a po naših pravilih in je
:	zato prarvomočna; podpira br,]
|	Miklič. br Prus in br. Perušek.
|	Enoglasno vsi glasujejo za, in
\	predlog je potrjen.
I	Br. J, Miklič da predlog, da
:	konvencija potrdi pravorek
=	odseka št. 1, v Ki rk lan d Lake,
s	ki je sirspendirat in izključil
=	S peharja podpira Kogmerl in
I	L. VeeeL G lasu je se enoglas-
s	no za predlog.
| Br. J. Miketič predlaga, da | se vrže F. Grebenca z njegove-| ga mesta kot gl. tajnika. Pod-| pira J. Weiss in F. Pernžek; 5 odglasovano enoglasno «a pred i '
5 Nkto se norrrinira kandidate I za tajnika. Br. Miklič I predlaga M. Oioničarja;. E pira br. Košmerli in br. Vešel. | J. Modec predlaga J. Piškurja; | podpira br. Pečerič in "Weiss, i Nonrinaoijfa -ee zapne, glasuje | se tajno in sicer izid- glasova-| nja: za Otoni carja 13, za PI5-
5	knrja 3; izvoljen br, Otoničiar. e Br. Vidrih ostane tajnikov na-I mestnik in mn da konvencija | zaupnico. Br. H. Otoničar se g lepo zahvali za poverjeno mu t tako važno mesto in poudari,
6	da bo delal z vpemi svojimi | močmi za' korist naSe ZveSfe
| Nominiria ee kandidate za ^1. | razsodišče. T. ftovak predla-| ga br. Miketiča, podpira Mo-
PB rt AA i V\ "T" ft II l*«.X » ^ r AiAMlXflW
predlaga br. J. Weiss a, podpira Peružek in Prus. Br. Vad-rih predlaka br. Lavriča; podpira T. Novak in Piškur; J. Miklič predlaka L. Košmerl ja, podpira Pečerič in Lavrič. Br. Pečerič predlaga F. Peruška, podpira J. Modeo in Vidrii. Br. Miketič ee odpove nominaciji z izgovorom, da bi bili stro-ški preveliki za ZvezO radi njegove oddaljenosti. J. Modec predlaga br. Maru&iča, podpira Miklič in Miketič. Nomihaeija se aapre in se glasuje. Vbi v glavno razsodišče enoglasno izvoljeni.
[Br. Novak dobi besedo in da >&javo da se dene v zapisnik, da eo bili vso pravornočni odseki po številu 11 uradno obveščeni za izvanredno konven-■jcijo. Osem se jih je odzvaio, ,3 so izostali.. Br. Novak je tu-■ di obvestil službeno we gt.'Tod-''bornike.
•j Br. MSketič predlaga, da da
*	konvencija br. Novaka Zaupni-i co in ga po točki 76. naših'
| pravil potrdi za pravomočnega t glarvnega predsednika; podpis c J. Mjfclio- in Prus. Glasuje-«e , enoglasno za precBo^. — -
*	Nato se nominira kandidate 1 za predsednika nadzornega od-
-	bora, Br. Novak predlaga br. Piškurja; podpira br. Miklič in
1 Preveč. Br. Vidrih predlaga " .br. L. Vesela; podpira Weiss "iin Košsmerl. Nominacija se » zapre in se glasuje. Za J. Piš-^ knrja je oddanih 11 glasov in za Vesela 5. Xzvoljen br. Pi5-; ikus.
' Preide se nato do debate, za-" "kaj da so br. T. Novak in V.
-	Vidrih že zopet obtoSeni na*'^. »razsodiS&u. T>o zakljnč&a ee
pride, da je tista obtožba brez 3 vsake podlage in neresnična, za
*	to ne odgovarja za kar jtib. to-" žijo.
tBr. CMlketiČ predlaga, da Son vencija zavrže tisto obtfcjžbo, 1 ter nimfa rtikafke resnične 'pod-& la^re, ker j9i
vse krivičffo ob-1 tožujejo, kar je dokazano tu. r Zavrže se tudi pravorek gL raz-1 >odišča, je obdržalo nepo-stavno zasedanje. Podpira J. . Piškur in J. MSsliS, Enoglas-
-	no se odglasoje za predlog.
r» (Nadaljevanje prihodnjič.)
J prigrizku, že se nenadno vlije (ploha in vsi hitijo znašati jedi-jla nazaj v avto. Ko dež pre-
J ne ha, hitro, kakor je začel, se ,' spet vsedejo v travo in konča-;ijo jiižino. Ata celo zakuri o-gtnj, da skuhajo kaVo, toda l subljad noee prav goreti, ker ■ jc vlažna in kava smrdi po di-to bi se še potrpelo, če ;: bi -že spet ne pričelo rositi z
>	neba. In oblaki se to pot ko-. pičijo nekam sumljivo. Zato se
družina s Towserjem in z ma-. liini gosti spravi v avto in ata i Sniith sede k volanu ter pelje i piknikarje nazaj domov in med
-	potoma večkrat povpraša ma-
>	mo, čtnra si je dala toliko o-, pravka s piknikom, ki jim je
>	samo pokvarili celo nedeljo.
| Mama Smith pa se nikakor p. ne strinja z njim in pravi, da . je bil piknik kljab.vsemu -aepo--!£en in takega mnenja so tudi a otroci, posebno pa še Teddv, ki -'je ujel drobno ribico, s katero e s^- bo malo pobahal pred drugi-h mi dečki, ki niso bili na pik-
-	nilm. kakor on.
BENES PRED KANADSKEM , PARLAMENTOM
h Ottawa. — Bivši čehoslova-t- ski predsednik Eduard Benes k je govoril pred kanadskim pai-
Skupina italjanskili vojnih ujetnikov v Tuniziji.
Note
za
KLAVIR
ali
; PIAHCT HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of BIosmr*1 (Cretni -Ca») : * Po Je*»ro ~ Kol*
*	Tam na vrtni gredi Maribor Walt*
*	Speva J Milka MoJa Orphan Waltz
*	Dekle na vrta
OJ. M&rička, pegljaj
V BarHea
Mladi kapetaae ¥ Gremo na Štajersko
StajerU
*	Happy Polka-
Če na tujem
*	Skrrenian Dance Vanda Polka
¥ Zidana raareta VeeeU bratci
*	Ohio Valley " Sylvia Poller
*	Zvedel sem nekaj
Kb ptieica ta mala '
*	Pojdi z menoj	— Dol * planine
*	Kadar bo« ti randrat Sel
^"ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-iharmonifeo za $1.
Po 25c komad
. MOJA DEKLE JE ŠE MLADA
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Go..
New York 11, N. T. SI« W. 18th Street
-QLAM HAMaaA-~ lUm	r ^ : WEDNESBAY,, JTJNE 9,1943__— m^nim rm ^vm
V VASI BLIŽINI JE ROJAK, KI TO fcTfeVILKO V SVBHO, DA S£ NAROCl? NI ŽE NASOČEN NA SLOVENSKLDNEVNIK. — KOT ZAVEDNI	AT T ^ JfflL.BUPiBrSlti."
—————————-------------- -	- - - - ■	r t t',- - ■ n .t it .i. l il___ ~ \ i i	,.....'-______ .
■*	• jfi	i.	-m
_ _
*«il KAMPi" - M— len • _,__* p ŽWEDNEflDAY,JUNE 9,1943 ~ . ... /...rnr—-- •	- ........... |W
na tvoj račun. Da jm bo Šlo žito malo bolje v klasje, ti bodo v gotovih presledkih Skušali dopovedovati, da je država j k mlada in *da je treba potr-. peti, kakor so to delali r zadnjih dvajsetih letih. In narod je bil pa vsako leto bolj obubožan.
i "Da se ne vsili kakšna taka vlada, to lahko preprečijo A-.merika Anglija in Rusija, ako j pa to ne, potem pazi jugoslo-f vanski narod, otresi se tistih i pijavk, katere se ti bodo "hotele vsesati v tvoje telo, ker kraljevina; vojaštvo JLn orožništvo ti ne more dati tako krvavo zaslužene svobode.
Prevažalci mleka pristali na odredbo ODT.
New Yodlk. — Odredba ura-, da za obrambno transportaci-jo, ki določa, da se v New Yorku dostavlja mleko na dom samo vsaki drugi dan, je bila po daljšem raagovarjanju med mlekarsko unijo, ter mlekarskimi družbami in uradom ODT konično po razvada lcih mleka sprejeta in mldko se zdaj re-I dno dostavlja vsak drugi dan.
Umja razvažaloev se je uprla odredbi, ker j« uredba take [odredbe pomenila*, da bo okrog tisoč' mož zgubilo delo, družbe pa bbdo delale velike profite, ker bodo prihranile na stroških, ki so jih imele z vsakodnevnim dostavljanjem mleka. Da se to prepreči vsaj deloma, je OPA odredila poloentno zni-^ zanje oene mleka, ki se ga dostavlja na dom.
KAKŠNA NAJ BO PRIHODNJA JUGOSLAVIJA
ffaANK JTHBJAN Chicago, El.
pusti se prevarati jugoslovanski narod, tista vojska in orož-1 ništvo bode pripravljena na' tvoj. račun in proti tebi po vojni, da ti vsili tako vlado, katera gotovo ne bode v korist narodu, ampak gotovi privili-' girani kliki,,, da se bode zopet šopirila, se hladila v prelepem' Bleddkem jezeru, sončila na1 francoski Bivijeri in igrala > ruletko v Monte Carlu — vse
II
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Isila je nora knjižica
hI daj« »oUadoa navodila. kak«
ameriški driavUajtL
Pole« vprašanj, U lih aavadoo ■odnlkl aiiljo prt isplta mu dr-iavljanvtro. vsebuje knjlflra Is * n. delo nekaj rafolta Male la
■CodoTlne Zedlajenlb mt«, t ttl
dela pod naslovom Rana pa Proda* neodvisnosti. Ustava Sedl-njeolh drfav, Lincoln or yoror ▼ Oettysbnr^cn. Predsedniki Zcdinjo-nlb dri«* In Posdlae drtav«. - Cm knJtfM Is
samo 50 centov.
la ss dobi prt: SLO TONIC PUBLISHING CO. ti« West Mth K.
NEW YORK 11
' Nadaljevanje —--— •
i ■ . * 4 * 'Vprašanje pride, kafcodoo i
(vlado si bode postavil jugoeio- t
va irski narod, ko bode konec te j
I vojne. Bojim se, ako naiod i
(ne bode previden in nastopil od i
ločno proti takim poiskusom, j
da bi se mu zopet vsilila tista i
stara klika,, katera je iatkori- ]
šcala do mozga jugoslovanski j
narod zadnjih 20 le t, da bodo
vse žrtve katere je ta narod
žrtvoval, zastonj. Zapomni si
Jugoslovan, da ni -razlike, kdo
ti vlada, aR je Peter a£ Pavel,
. sv-abode ti ne bode dal ne eden
>	in ne drugi. Narod ne pozabi, kako hladno te je Pavel pro-
l dal. Ne pozabi, na kak način si
■	smel voliti, samo za vladno ( stranko. Ako si bil v državni i J službi, ako si volil za nasprot-, no stranko, gorje ti, vlada ti je
>	dala voliti čisto po diktatorsko ,'za ali proti. Zatorej si rajši
>	izostal in nisi eel volit, ,da si
■	si na ta način ohranil borno -jshrBbicb.
[1 'Prepričan se®?, kakor hitro bode par kvadratnih kilomet-) rov zemlje osvobojenih po zavezniški armadi, se bodo pojavi vili tisti samo poklicamci t ime-jnu njegovega veličanstva in s»postavili bodo nekakšna vlado j in prva skrb jim bode da organizirajo vojsko in orožništvo ?! pod pretvezo da se bodo borili i proti nacizmu in fašizmu mo-• goče res v gotovi meri. ali ne
o
Zgodovina komando čet
va stvar ali on mora biti na' pravem mestu, o pravem času.! On mora znati tudi plavati a težkim bremenom veslati v gumijevem čolnu, kateri se uporablja za veslanje od podmornice do obaie^ in sploh razne načine borben na suhem in na vodi. *;:;	-V
iPrvi napad t padobranom se je vrišil v kampahji. ,v onem obupnem delu, Italije. Pado-branci so se spuščali lepo okoli cilja, katerega je tvoril vodovod crez mali potok Tragino. Vodovod je bil hitro porušen a mali most je bil raznesen, da je bilo popravilo težko. Ko so svoje delo izvršili so se komando čete potegnile nazaj proti zapadli skozi blato in sneg, kjer jih je odkril neki kmet, ki je takoj dal alarm. Iz vrh hriba1 so videli ljudi, ki so prihajali,' da jih odkrijejo. Najprej so prišH psi, potem otroci iz vasi,' za njimi matere, katerim so sledili njihovi možje in na konec je prišla policija Koman-J di so bili primonani vdati se,j ker-niso hoteli napasti »ene in' otroke. Nljrh ujetje je povzročilo preoej nemira v Italiji. To področje je bilo zabranjeno ljudem, ki tam niso inopra* j vila, a vojaške oblasti so glas-1 no omenjale, da se je poskus , "pqpolnoma ponesrečil.*' i Novwrtbra 1941 se je podal oddelek komanda dc napade . hišo generala Romimela v selu . Beda Littoria v severni Afriki. ; V dežju in nevihti so se čete r skrivale in končno približale , hiši. Ntjih poveljnik je potr-. kal na vrata. Ker je zakričal . povelje po nemško, je straža r odprla vrata. Seveda je bil ta-) koj premagan. Hiša se -e zbu-. dila,,ljudje so tekli dol po stop-. mcah streli so pokal, iuči so . zagorele. Ko so prečkali hišo . so komandi našli, da generala _ Rommela ni bilo v njej. Toda
trije nemški podpolkovniki in
več vojakov je bilo ubitih pri tem napadu.
Med kombiniranimi »lapadi so bili doslej napad na Dieppe, . proboj loških naprav v SL Na-eairu, napad na Madagaskar in kampanja v severni Afriki. Goebbels je zasmehoval napade "'Rdečih Indijancev", ki so bili vojaki kaanrufliran; z bia-j torn in perjem. Toda Qn se počuti slabo, vseeno, ker ni nikdar si,yuren, od kod bodo kom binirane čete udarile. Morala nemških čet je spodrita, podjarmil jeni narodi pa so vzpodbujeni. Odpornost malih narodov je vedno večja, ker vedo, da bodo nekega dne združeni narodi nekje na evropski celini v. d a rili v srce svojih sovražnikov. Dosedanji napadi, kolikor toliko uspešni, so bili k poiskušinja, ki naj da ^jrupnim silam iskušnjo in iz,vežbanost' za končni napad .
Aktivnost grških gerilcev
Grški goritei so zavzeli vas Mpuzaki, ki se nahaja v gorskem masivu Pmdus na albansko-grški meji; posadka v tem kraju je bila italijanska — ge-ri'kri so pobili 300 italijanskih vojakov, a ujeli so jih osem.
INVESTIRAJTE T AMERIKO
Uradno zgodovino britanske i komande je pred kratkim napi- < sal dobro poznani britanski pi- 1 .satelj, ki je pa ostal aoomoem < ,v knjigi pod naslovom "Kom- ■< .binirane operacije*'
' Ne samo, da so vojaka, mor- ■} narica in zračne sile sodelovanj" » le do najmanjših podrobnosti pod tem vodstvom, ampak je I t vsak posamezen človek, ki je
sodeloval v napadih, bil skrb- ' . no pripravljen v enem od cent-. rov za treniranje kombinira-l nih operacij. Učili so ga biti. 1 iznajdljivim, in učinkovitim v 1 kombiniranih operacijah in v i rapadu ter po potrebi impro-j vizirati. Poleg angleških ko-. mandov so tisoči drugih članov zavezniških sil bili ravnj tako > trenirani v centrih za koanbini-s rane operacije. Vojak? bore-z čih se Francozov, Celil, Poljaki, Nizozemci, Norvežani, Belil gijci in Amerikanci so sc prl-L- družili koinandom za skupno [j borbo.
v Združeni bomo zmagali,'* o je njihovo gesto in v^aka faza njihovega treniranja ter stra-i, tegije gre za tem ciljem. Vo-n jaki se trenirajo za mornarje ). jn mornarji se trenirajo za vo-a jake. Vojaki in oficirji vaeh >. tr*!h redov orožja se trenirajo a skupaj, da bi se naučili drug n drugega dolžnosti in načina
življenja. . 0 (Komando borec se uči rabiti i. vse ročno orožje vojaka: tomi-li gan, puško, proti tankovsko Lr puško, tri-nnčni možnar; kajti večkrat mora kar najbolje upo-^ rabiti katerokoli orožje ki ga io ima pri rokah. On se mora u-je čiti spoznati se v vsakem tere-li'nu, v vsakem fvrean>enu in zato se usposabljava fizično in do-ševno. Nič nenavadnega ni za 7~ čete, ki se trenirajo, da marši-* rajo v borbenem redu preko 60 milj daleč v 20 urah, noseč s ( seboj vse potrebščine za neko-l€ i Kko dni. Komando vojak mo-ir j ra biti pripravljen, da v sluča-10 i ju potrebe v nekoliko urah nastopi pri paradi sto mil; daleč. Lo .Kako bo tja prispel-je njego-
I.Q
ZNIŽANA CENA za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Eer ieli, da se Oai totj rattri M
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
Je lfri Jerry W. K opri t šek nnifl a talažalhaa^ da rsjakl lahke debt ridadbo pa tniiani eeal, t« Je
Sedaj 35c
Dr« k—da sa 7» enter.
Narodi te lahko tudi pri:
81oTenic Publishing Ca
21« W. 18th Street : ¥<a.XaKa u.. N. _______
____________ KUPUJTE _
ONTTED SMlU Wflt tHVWflf -- BONDS la STAMPS
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
, .. in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM.
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lopo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakor&en je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in ,	demokratskih vlad.
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI	VSEBINA ATLABA
j Sestav aveta abecedni seznam	J^^SL
dežel, provinc—navaja površino,	U cMifta Je taka popetea. da Je u Tiakeca aa-
prebivalstvo, glavna mesta in	^'vw^TZT^^^^'^LulUkue*^"^««.
kraj na zemljevidu.	^TZ^^Zf^^TL^, ^
Seznam mest in trgov-navaja	^ ^^b^j^ W
ime kraja, okraj, m državo, pre-	H*ti«nib repabUk. B^nnkn, raninki, Jnt^ bivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih driav-v pol- ^pST^S^ST .^S^ nih barvah, vsega skupaj 56; ce- *»*«• atjutni del), ami«, serema
i	.	i •• i____Amerika, Kanada. Zdrniene 4i lara, Mehika, O-
la vrsta narodnih barv,	srednja Aaertka In Zapadaa ladja.
ILUSTRACIJE-^45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh
krajev sveta.
NOVO LJUDSKO STETJEr—Uradne Številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim Štetjem.
- -------8 E D A J
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
rediti marsikatera nasprotujoča 4 rpraSanja,	411 centov
ki nastanejo r ranih rax*oTorlh. Btcaad ao	A ^^
ddaSMt ircttfMp naaja in podajajo ras-
seinost semlje. prvina aooteaga seetara, pokra-	p O P 0 S T I
jine in giobofino ooeanor in Jeaer, dolgost naj-
daljak rek In prekopov. porriBno pogUrltnih	V URADU — 35 CENTOV
otokov In vinokoat avetovalh gora. Tu so odgo-	.............
vori na mnoga danaSnja vpraAanja.	^^^^^^mmmmmmammmmmmmmmmmm
-- 43 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New Tork 11, N. T.
ieziat'U v trnju; lo trnje «e jt* eaoadaio vanjo, in najsi ni imela > druge želje, nego služiti Bogu in njegovi pravi veri!
V telili ko sem se učil kovastva, ni«em kaj posebnega do- D iive'. Prve čas« sem odpiral ofci, ker nbem bil navajen Te- r likega nnesta. Moj>ter Langerhotz pa je že^ skrbel, da nisem ® pohajkoval in lazil za znauuenitostmi lepe Škofje Loke. Ujčil i' me ^e z besedo, pa tudi s pistjo, in skoraj bi zapisal, da 6em ^ prejel od njega dosti več udarcev, kakor pa dobrih besed. Tudi T iui sorodnik Wohligemunt ni preveč polnir sklede. Zatorej T !« -m dostikrat v pozni noči jokal pod streho, kjer je bila vro- 11 čina ali pa mra«, da mi ni hotelo spanje sesti na oči.	2
Doživel sem tudi prijetne dneve Posebno prijetni so t bili sejmi na trgu, <h katerim se je priklatilo dosti ljudstva, 1 tudi izpridenega, da je imel ž njim c-itnega posla gospod Janez R.oa, tedanji čislani in »poštoivani mestni sodnik. -	*
Meni so napravlja !i največje veselje, mestneiiHu sodniku * največje skrbi študentje očetov Jezuitov iz Ljubljane. Pri- < hajali so pri različnih prilikah v mesto, če je bila šola, pa tudi } ce je ni bilo, tako da se je govorilo, da so to študentje, ki prav za prav zabajajo m;'lo v šolo in kujejo očetu prefektu zelo J mučne dni.	*	]
Kadar je počila vest, da pojo študentje na mestnem trgu, ' smo izginili vajenci iz kovačnice, da se je mojster togotil in nam pozneje plačeval v najtežjem denarju. Xič ni pomagalo. 1 Vsakdar smo hiteli na tri^ m smo poslušali petje; Ištudentom i nismo nič dajali, ker sami nismo imeli niče?ar, pač pa so mo- 1 rali skladati zanje nteščani ter kmetje in kmetice. Sicer pa 1 ti študentje niso slabo žive-i; če ni bilo drugače, izginilo jim ; je peki palec še celo tuje imetje.	J
Enkrat na praznik popoldne 6o nam igrali ginEjivo "actionenM da smo bili vsi zadovoljni in da smo še celo jokali. 1 Pri vsaki priliki pa so jo vedeli tako zasukati, da se je tudi i plesalo. Pri tem so jemali dekleta domačim mladeničem, kar je rodilo jezo in prepir.	?
"Vselej so se stepli z mesarskimi pomočniki in najmanjše pokorščine niso iadcazovaii mestni gvardiji. Ni čuda, da so 1 navsezadnje lazkačili gospoda^ grajskega glavarja, da jim je 11 prepovedal vstop v mesto. Skoda! Odrastli in neodrastli : smo to prepoved bridko obžalovali.
▼ "i Xa grad otročaji niso >ineli zahajati. Ogromna ta stavba z mogočnim svojim stolpom je vendar najbolj razburjala mojo radovednost. Pripovedovalo se mi je, koliko mogočnih topov je postavljenih po ozidju in kako gosposko stanuje ondi' gospod grajski glavar. Tudi so se pripovedovale neverjetne! reči o sobanah, v katerih je prefoival sam gospod škof, kadar je prijezdil v Loko ter ga je pri vodnih vratih .sprejelo mestno starejšinstvo.
Žalibog, da v dobi, ko eem se učal pri Langerholzu, ni bilo J takega obiska. Ail vazlic temu sem pogostoma zahajal na' visoki, obokani most, o katerem govore in pišejo, da nima vrstnika v vsej Nemčiji. Pri kopanju so skakali loški fantiči e tega mostu navzdol v vode, alS ni se vedelo povedati, da M se bil pri tem kdo kdai ponesrečil. Prigovarjali so tudi meni pa me niso mogli pregovoriti ker je bilo vendar previsoko
Na grad pa sem le prijel! Ječar Mihol Schwa iffst rigkh je bil naročil pri našem mojsiru novo kladivo. To sem prinesel nekega jutra. Utripalo mi je sroe ko sem za mestnim zidom lezel navzgor ter prilezel pred temni grajski vhod, ki mi je kakor črno žrelo zijal nasproti. Z grozo sem se splazil na prostorno dvorišče, kjer je ječar Mihol, sedeč na stoličku, vlekel svojo dreto. Imel jc sltižbo: kar pa ran je Je-ta dajala prostega časa, je erevljaril ter si tako s šilom pridobival del vsakdanjega kruha. Pri neusmiljenem svojem poklicu je bil vt-dno dobre volje in radi «o ga gledali v loških družbah, četudi je bil blizu rablju, katerega dotikati se, je sramota, s katerim pajdašiti se, pa nesreča.
Prevzel je kladivo ter me vprašal, čigav sem in odkod «cm. Povedal sem mu, da sem z Visokega. Veselo je krikniL
"Torej Polikanpov! Čemu, lament, nikdar v Loko več ne pride, da bi kaj plačal, ker že dolgo ni dal za pijačo!" _ V«t»l je in odložil predpasnik.
(Nadaljevanja prihodnjič.) _
Nikdar ni govoril z muno o tem dogodku. Ali nekaj dni pozneje, ko sem se zjutraj prebudil, je ležal na moji odeji sa-zaokrts z debelm okovanim kopitom. -
Tako so se pričeli oas'i moje pokore. Opravljal sem jo vse dni svojega življenja za svoje, pa tudi za pregieke očeta, ki mi je bil oster in hud zagovornik. 1 Vsemu, kar osrečuje človeka, stm se moral odreči; a vedno še prosim Boga, našega Stvarnika, d« bi um zadostovala moja pokora in da bi me v večnem življenju ne ločil od njega, ki me je rodil.
Končno sem oadravL
Takoj nato me je oddal oče, ki morda ni rad gledal pohabi,jeno roko, Ahacu Langerholzu v Škofjo Loko. Ta je imel svojo kovačnico zunaj ai*.stnega ozidja, nekako tam, kjer »e zlivata selška in poljanska voda. Tri leta sem aft>deloval /ciezo, ker je hotel Polikarp Kballan dobiti na Visoko svojega domačega kovača.
V	stanovanje sem prišel h Kašperju WahLgemuetu, ki si je bil po zadnjem vejikem požaru sezidal na tngu elpo novo hišo. Tam je imel slovečo pivnico.
Tri leta «?em preživel med tujci. Privadil sem se počasi tudi govorici, ki je govori ljudstvo, katero se je iz nemekih dežel naselilo mtd nami.
V	teh treh letih nisem nikdar prišel na Visoko. Se takrat me niso klicali, ko je umrla mat L Pokopali so jo brez iitene. Prikrit pa mi ni ostal trenotek, ko je umirala. Tisto aoo namreč, ko je odhajala s sveta, je pod streho Wohuge-mutove hiše, kjer sem spal, nekaj tako počilo, da sem prvi hip menil,, da so ustreliit iz topa na gradu. Povedalo se mi je, da je Baribara Khallan ugasnila kakor svetilka, oe ji poide olje.. Pred Sodnikom ni imela težav, ker ji je bilo življenje
[Brodovje, obstoječe ias britanskih oboroženih ladij za izkrca vanje se brez opozorila približa obali od Nemcev zasedene Evrope. Pod pokritjem gostega dima se izkrcajo iz ladje pešci. Malo hipov za tem se opustijo komando eete v polni opremi proti obali in pridejo na delo. Oni »o hitri, uspe-sni in polni zaupanja, ker so krepko spietni - napadu. Ladje za izkrcaanje se nahajajo takoj zadaj za njimi, da jih s svojimi streli zaščitijo dobavljajo vse potrebnosti ter da stojijo pripravljene, da jiih v slučaju potrebe takoj zopet vkrcajo. Za temi pa je še vojno bro-dovje pripravljeno, da odpelje vse čete, ki bodo izvršile svojo misijo. Nad njimi pa brenčijo motori zračne sile.
(Stotine enakiih podvigov je od leta 1940 dalje izvedla kombinirana operacijska" feamanda pod vodstvom vice-adrairala lorda Louisa Mkrantbettena.
Visoška kronika
BOMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR.