SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	' '
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate)"vaprejema npravnlStvo in ekspedlclja v »Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaia vsak dan. IIVTPmffi TlPrlolio in n»'>n;irn „„l n ___• 11
Državni zbor.
Dunaj, 29. maja.
Gospodska zbornica.
Danes popoludne je imela gosposka zbornica dve uri trajajočo sejo, pri kateri so vsprejeli sklep po-slaniške zbornice, naj se ustanovi stalni pravni odsek; dalje so vsprejeli ves proračun za 1. 1894 brez debate; samo baron Bezecny je predlagal, naj se v prihodnji proračun sprejme večja svota za spomeniške kipe znamenitih mož, ki se imajo postaviti v zborničnem poslopju. Brez ugovora je bil tudi vspre-jet načrt za olajšanje pristojbin pri posojilih in glede podpor, da 6e iznova nasade vinogradi poškodovani po trtni uši, kakor tudi, da se posojilo dunajskega mesta 35 milijonov gold. oprosti kolka in neposrednih pristojbin in da se obligacije tega posojila smejo uporabljati tudi pri ustanovah in sploh pri stvareh, ki morajo imeti pupilarno varnost. Dr. bar. Helfer-tov predlog, kako naj vlada poskrbi, da se ohranijo in uredč arhivalne starine, se je tudi vsprejel. Minister Bacquehem je pri ti priliki poudarjal, da je vlada v tem oziru že ukazala deželnim političnim uradom, kako jim je postopati v ti zadevi. Dejal je tudi, da je dobil od deželnih vlad poročila, da so v Brnu, Pragi, Ljubljani, Celovcu, Zadru, Kotoru in Dubrovniku dragocene arhivalne zbirke. Gosposka zbornica je tudi odobrila načrt, da se oskrbe lastna poštna in brzojavna poslopja v Bjelici, Celju, Lito-mericah, Pisku, Prosnici, Samboru, Toplici in da se poveča uradno poslopje v Pragi.
Zbornica poslancev.
Tiskovni zakon.
V včerajšnji seji je za E>mom govoril dr. Ko p p. Vprašanje je pri predloženem zakonu, je-li je boljše nič nego nekaj, ali narobe. Če prav nemški liberalni poslanci ne morejo pritrditi predlogom manjšine, vendar časopisje, da so njegovi prijatelji. Po-
samne točke novega zakona so res v korist tisku. Vzlasti je važno, da se povrnejo lastniku zaplenjenega lista vsi troški, če se konfiskacija ne potrdi. Glede kazni je pa treba pred vsem premembe kazenskega zakonika. Dandanes ni mogoče vedeti, zakaj bi človek ne mogel biti kaznovan.
Minister Schonborn je z vladnega stališča pojasnoval predlogo. Daljne načelne spremembe tiskovnega zakona so odvisne od tega, v koliko se omeji sodno pravo porotnikov pri tiskovnih pravdah. Tisek ima veliko moč, a biti more dober in slab. Res je malo časniških podjetij, ki bi namenoma podirali državo, nravnost in vero, vendar pa je jasno, da se tudi listi, ki niso kar naravnost škodljivi, včasih kaj pregreše.
Minister Bacquehem je govoril o kolportaži. Dobro je povdarjal, da svobodno razpečavanje, kakor skušnja kaže, vzlasti nenravne, protiverske in hujska-joče spise spravlja mej ljudstvo. Pri razpečavanju ne odločuje vrednost lista, marveč dobra pljuča in zvitost razpečevalčeva, senzacija in reklama.
Lienbacher je predlagal resolucijo, naj se kavcijo potem, ko se zakon potrdi, takoj povrne lastnikom.
Koncem seje je stavil Laginja s tovariši interpelacijo na naučnega ministra glede ustanovitve državne gimnazije s hrvaškim učnim jezikom v Pa-zinu, na katerem bodi obligatna i nemščina, i la-ščina.
V denašnji seji so dobili poslanci v roke vladno predlogo glede trgovske pogodbe mej Avstrijo in Rusijo. Prebrale so se došle peticije; potem pa se je nadaljeval pogovor o tiskovnem zakonu, v katerem se je pa jako malo izvedelo. Prav po nepotrebnem se je tudi danes tratil čas, kakor se tolikrat godi v naši zbornici.
Dr. Gessmann je razvijal načela svoje stranke, ki zahteva večjo svobodo tiska, vzlasti odpravo čas-niškega kolka, svobodno razpečavanje iu omejitev objektivnega postopanja. Tiskovni zakon se ne upo-
Letni!* XXII.
rablja povsod jednakomerno. Na Dunaju se marsikaj sme tiskati, kar je drugod zaplenjeno. Kofler je za njim v imenu konservativcev povdarjal, da niso nasprotni svobodnemu razvoju tiska. Kakor sedaj vse kaže, se časniški davek ne bo odpravil, a konservativna stranka ostane pri ti zahtevi. Sedaj podpira koalicijo in čaka sadov, da bo po njih uredila svoje postopanje. — Pri ti priliki pa ne moremo zamol-čati, da ni nobeden poslanec označil v ti zadevi katoliškega stališča, in da sta v razpravi ministra Schonborn in Baquechem najbližje, dasi skrito in nekam bojazljivo povdarjala, da zmota in zapeljevanje ne sme imeti iste svobode kakor resnica in krepost. Seveda se tudi on verskega stališča ni do-teknil, namreč je govoril le o državi in vladi, čemur so po pravici ugovarjali. Ta razprava nam je vsled tega nov dokaz, kako globoko tičimo v liberalizmu, in kako zelo se ga bojimo odločno napasti. — Govorili so še mladočeh S v a r c, H a n e k in Krona-w e 11 e r, ki je povdarjal, da je zadnjih dvajset let državnih dohodkov skoraj za 100 milijonov gld. več in da bi pač 1,600.000 gl„ kolikor znaša časniški kolek, lehko preboleli. Glavni protigovornik P e r-n e r s t o r i e r je odgovarjal ministroma, češ da nič ne velja vzrok, češ da se po tisku mnogo škodljivega zatrosi mej ljudi. To je jednostransko mnenje. Mnogo jih n. pr. misli, da je jako koristno bojevati se proti ministerstvu, vladi se pa to gotovo škodljivo zdi. To, da kolportaža ni svobodna, ne zabranja razširjanja. »Arbeiter Ztg." je bila nekoč zaplenjena, ko je bilo že 15.000 izvodov mej ljudmi.
Govorila sta še P a c ii k in poročevalec R u-t o v k i, ki je posebno naglašal, da je predloženi zakon prva preosnova tiskovnega zakona po 32 letih. Nato se je vsprejel predlog, da se preide v posebno obravnavo.
Tu je pri § 1. glede včerajšne Lienbacherjeve resolucije omenjal minister Schonborn, da se bo kavcija vrnila listom, kakor hitro se uveljavi predloženi zakon. Pri § 5 je bila daljša debata.
LISTEK
V malem mestu.
(Povest. — Spisal Sv. Hurban Vajansky.)
I.
Miloslav Dežau je dokončal učenje v večjem mestu, ko ga je prestrašila novica ob očetovi smrti. Občutljivi mladenič je skoro obupal. .. Njegov oče, najstarejši gojenec Sturove šole, je razgrel v njem še dečku hrepenenje iu idealne, skoro fantastične pojme o življenju ter si ga priklenil k sebi z dvojno vezjo: otroške ljubezni in spoštovauja, katero gojimo do velikega, modrega učitelja.
Dolgo se je moril v samoti — novico o očetovi smrti je zvedel še le po pogrebu — cele dni je bil zaklenjen v svoji sobici. Mati ga je klicala domov. Ne sicer sijajna, vendar pa za njegove razmere dovolj zdatna dedščina se je morala urediti. Čakala ga je malomestna hiša, veliki vinogradi, njive, senožeti, peti del mlina in še druge posestne zadeve, med katerimi niso manjkale niti sodne obravnave. Pri nas na Slovaškem je posestvo brez sodnih prepirov bela vrana. Vse to je pripadalo njemu pa mladi sestri Milici, neizmerno priprosto
vzgojeni devi. Zdelo se je, kakor bi bil stari Dežan vso svojo ljubezen in odgojno vednost žrtvoval za sina, da je ostalo za hčerko prav malo. Milica je hodila v zelo skromni malomestni obleki, bila je plaha, klonila pred tujci glavo in če je le mogla, zbežala je, da je malokateri obiskalec Dežanove hiše videl domačo devo.
Dežanova hiša je stala z jedno steno še v starem, meščanskem ozkosrčnem svetu vsled gospeji-nega konservatizma, z drugo pa na podstavu omike, napredka, duševnega življenja vsled prednostij njenega moža, ki se je odlikoval z vednostmi, z od-gojo iu z omiko daleč presegajočo navadne meje.
Zapuščena se je zdela Miloslavu hiša, v katero je stopil prvič po očetovi smrti. Mati ga je pozdravila v veži, črno napravljena, izjokala se je in Miloslavu britko potožila . . . Sestra je kretala po hiši brez šuma. Nihče ni opazil, kedaj je šla ven, niti kedaj je stopila v sobo. Niti brata ui pogledala odkrito, tudi pred njim je umikala glavo. Prej se ni zmenil za svojo sestro, kajti: o kratkih počitnicah je bilo premalo časa, poprej pa je bila še otrok. Sam se je začudil, ko je videl zdaj pred seboj raz-cvelo devo, pa, moj Bog, kako krasna razcvelo! Njena polnorazvita postava, dolgi lasje, jasne modre
oči so izražale, da stoji pred njim šestnajstletna deva, toda njeno gibanje, njeno ravnanje je bilo tako otroško, plašno, nerazumljivo, da ga je srce zabolelo. „Kaj, vsaj imam sestro!" zavriskalo je z neizmerno radostjo srce mladega moža, „pa zakaj mi ni prišlo to na misel preje, v groznih urah prve boli za očetom! ta spomin bi me bil krepil".
„Pojdi, Milica, pokaži mi očetov grob", dejal je Miloslav sestri po žalostnem, tihem kosilu.
Milica je ogrnila glavico v čruo ogrinjačo. Kako čarobno milo se je svetilo njeno zdravo nedolžno lice iz črnega okvira! Miloslav je osupnil . . . „vsaj je lepa, nenavadno lepa, ... le ako bi se še ne grbila, ako bi stopala prosto, neprisiljeno, ako bi se odevala ukusno". Njegovo srce je prešinila sladkost bratovske ljubezni, prvikrat ga je močneje prešinil ta oblažujoči čut.
Stopala sta krepko po mestnih, slabo tlakovanih ulicah. Miloslav je srečava! stare znance, ki so ga tiho pozdravljali. Srečaval je i take, ki so ga komaj odzdravili. Nič čuda, češ: vsaj je bil sin Dežana, mestnega, strogega, nepristranskega, poštenega uradnika, ki je bil kamen spodtikljeja za druge; mesto je bilo namreč bogato, pa meščanje revni. V takih mestih uradniki prav lahko goljufajo in kradejo; pa
£ i m je vzlasti kritikoval konfiskacije in navajal več slučajev, ko se je morala konfiskacija zavreči; opisoval je kot časnikar pač iz skušnje, kolikor truda stane druga izdaja zaplenjenega lista.
Vinarstvo.
Govor poslanca Viljema Pfeiferja v drž. zboru dne 17. maja.
1. Trtna ui.
Visoka zbornica! Trtna uš in pa obubožanje hitro napredujeta v vinorodnih krajih. To dokazuje množeče se izseljevanje. Iz okrajnega glavarstva črnomaljskega na Dolenjskem se je izselila polovica ljudij. Zadnji čas so se jeli izseljevati tudi vincarji iz mariborske okolice. Kakor poročajo časopisi, izselilo se je 61 rodbin iz lembaške župnije, da jih onostran oceana popolnoma slečejo. Kar pa ne gre čez ocean, beži s kmetov v mesta in tovarniške kraje. Na kmetih je pa vse zapuščeno, brez delavnih močij in pa brez kapitala.
Manjka namreč delavskih močij in denarja, da bi se delavci mogli plačati. Malo kmetov ima še posle. Tudi odrasli lastni otroci kmeta zapuste, da si drugod poiščejo zaslužka. Oče jim ne more dati niti potrebne obleke. Otroci izračunajo, koliko je že oče dolžan in kolika je kmetija še vredna, in se prepričajo, da delajo le za upnike, za hranilnice itd., ne pa za svojo dedščino, katere nimajo pričakovati. Nočejo biti tlačani hranilnic in obrnejo hrbet domači hiši.
Tako ostaneta sam kmet in gospodinja s šolskimi otroki in v več krajih morajo žene opravljati moška dela, morajo mlatiti in kositi. Posledica prevelikega napenjanja sil je slab rod, množenje mrtvih porodov.
Tako se uničuje kmetski stan, najmočnejša opora države, iz katerega dobiva svojo brambeno moč.
Pa ne izseljuje se le prebivalstvo, temveč tudi denar. Po poročilih iz časopisov se je vsled nesrečne vinske klavzule v našo državo od 1. oktobra 1891. do konca 1893. leta vpeljalo nad 1,600.000 hektolitrov italijanskega vina (leta 1891 točno 30.231, leta 1892 že 629.673, in 1. 1893 pa 969.444 hektolitrov). Ce računamo hektoliter po 7 gld. na mestu v Trstu ali v Reki, dobimo 11,200.000 gld., ki so se izselili v Italijo. To je gotova izguba. Velika je pa tudi škoda, ki jo imamo od tega, da je jako pala cena domačemu vinu, kakor je v zbornici že naglašalo in s številkami dokazalo več zastopnikov vinorodnih okrajev. Včeraj je tudi še jeden dalmatinski poslanec govoril o tem. Jaz se ne morem strinjati z optimističnim mnenjem gospoda ministra o vinski klavzuli.
Ko sta minoli dve leti pogodbene dobe, čaka nas še 10 hudih let. Egipet jih je nekoč imel le 7, ali se vendar niso pozabila v 4000 letih, in zatorej je našemu trgovskemu uradu slava in nepo-zabljivost zagotovljena za 7000 let.
Egiptski finančni minister Jožef je z naredbami minolih sedem dobrih let krizo kolikor je bilo meč paralizoval. Naj bi naš gospod poljedelski minister, kateri ima toplo srce za kmetijstvo, vsaj sedaj pri-hitel na pomoč z nakupom modre galice in pere-
tega nikakor ni hotel razumeti stari Dežan. Na njegovo smrt so torej čakali kakor na čarodejno besedo, s katero se osvobojujejo vsled prokletstva zakopani zakladi . . .
Miloslav pa Milica sta stopala hitro naprej na pokopališče. Dan se je blestil v mladem letu. Sveža zelen je odevala prijazne gričke, zelen vinske trte, ta jasna vesela zelen, ta čudna igra različnih barev! Nakopičeno skalovje se je belilo med vinskimi goricami, tu pa tam je bil videti zarudel z mahom obraščen zidec, varujoč črnico pred deževnim tokom.
V dolini je zibal vetrič zelenkastosivo rž v hitrih valovih. Vesel, deroči potok je napajal senožet. Zelen senožetov je bila temnejša, včasih pretrgana z modrim in belim cvetjem ali z rudečo deteljo. Škor-janci so trepetali s krili v zraku : koliko življenja, koliko radosti v tem njihovem pestrem nemelodičnem spevu. Oni trosijo doli iz ažurne višave svoje jasne čiste glasove, kakor bi trosili bisere na uglajen trd marmor, vsak biser zadoni drugače, pa vendar sorodno, podobno .... Na živem pokopališčnem plotu se je usedla cela republika plebejskih vrabcev in provzročevala prav parlamentaren vrisk — malo razuma, malo not, pa vse napačne. Pa vendar je življenje, vendar i v tem plotu je življenje, a notri, v njegovi ograji je polje mrtvih!	(Dalje sltždi.)
nospornih škropilnic in z njih oddajo po znižani ceni vinogradarjem in z energičnejSim iu odločnejšim postopanjem proti trni uši, oziroma s pospeševanjem obnovljenja vinogradov, katere je pokončala trtna uš.
2. Stanje vinogradov.
Na Kranjskem ste dve tretjini vseh vinogradov od trtne uši že uničeni ali pa okuženi, ali o ob-navljenju ni ničesa videti, dočim so na Štajerskem z obnavljanjem po trtni uši uničenih vinogradov že precej napredovali in jim novozasajeni vinogradi že rode.
Pred vsem manjka vzornih vinogradov z ameriškimi trtami. Taki bi morali biti v vseh naših vinorodnih krajih; v večjih vinskih okoliših celo po več, da se prebivalstvo lahko na svoje oči prepriča o vspešnosti novih nasadov. Kmet je nezaupen proti novotarijam, on šej le verjame, ako vidi vspeh. Taka vzorne vinograde z raznimi ameriškimi neposredno in poredno rodečimi trtami morala bi država sama na lastne stroške napravljati ali pa s podporami in darili spodbujati zanesljive zasebnike, da za-sade vinograde. Zadostno število tacih sporadično razdeljanih vinogradov bi obvarovalo prebivastvo pri zasajanju, novih vinogradov raznih napak in nastalo obupanje odstranilo, ter prebivalstvo spodbujalo k samopomoči, k splošnemu obnavljanju vinogradov — exempla trahunt. Nadalje naj skrbi vlada za zadostno število dobrih trt.
Sedaj se ne prideluje zadosti trt. Ce se hoče obnovljanje vinogradov hitreje izvršiti se mora pri delovanje trt pomnožiti, treba jih je pridelovati v velikem številu. Država bi morala vsaj trtno uš ustaviti, to je vsako leto oddati toliko trt, da se je obnovi vsaj toliko vinogradov, kolikor jih trtna uš na leto uniči. To se pa ne zgodi. Trtna uš je marlji-vejša, nego država, več uniči nego država zgradi. Država trtne uši ne dohaja, ne da bi jo prehitela, kar bi bilo potrebno, da se naredi kosec opusto-čenju.	_(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Lju bij a ni, 30. maja.
Češki Nemci se čutijo jako zatirane in posebno sedaj tožijo, kaka krivica se jim godi, ko se mislijo v Pragi napraviti češki ulični napisi. Četudi jih vlada brani na vso moč, vendar po časopisih vedno tožijo, kako se jim hudo godi. Seveda ni čudno, če so vzbudili s svojim pritoževanjem so-čuvstva pri svojih sobratih v Nemčiji. Berolinski »Vossische Zeitung" se je zdelo potrebno jih potolažiti v težavah. Ta list piše mej drugim: „Tri milijone Cehov pač lahko greni življenje svojim nemškim sodeželanom, ali uničiti jih ne bode moglo, ker za češkimi Nemci stoji v tem trenotju velik nemški narod z nebrojnimi milijoni, ki bode že naredil konec češki predrznosti. To je zares lepa straža. Vprašati se pa moTamo, kaj bi rekli Nemci, ko bi kak ruski list podobno pisal z ozirom na avstrijske Slovane. To bi pisali židovski listi o Avstriji nevarnem panslavizmu, o nevarnosti pangermanizma pa ničesa ne zinejo, če tudi se to skoro tako glasi, kakor da Prusi mislijo priti z orožjem braniti svoje nemške brate v Avstriji.
Mladočeška disciplina. V mladočeškem klubu je disciplina jako slaba. Ne le, da se noben poslanec ne briga za klubove sklepe in govori, kar se baš njemu dozdeva, naj tudi pobija svojega somišljenika, temveč tudi vse se precej izve, kar se v klubu sklene. Precej se vsaka stvar naznani „Na-rodnim Listom", naj se je še tako sklenilo, da bodi tajna. Tako se vsako vspešno delovanje v državnem zboru onemogočuje. Minoli teden so se bili domenili, kako da napadejo grofa Schonborna. Da minister in vladni privrženci niso pravočasno izvedeli in se na napad pripravili, bi bili malo v zadregi. Tako je pa neki dunajski list vse objavil, ker jeden mladočeških poslancev ni imel nujnejšega posla, da je sklep svojega kluba seveda za plačilo izdal nemškemu židovskemu časniku.
Mladočehi. „Vyšehrad" toži, da je češki narod še premalo zaveden, ker svojim poslancem po volilnih shodih izreka zaupnice. Seveda to prihaja od tod, ker ljudje, ki hočejo veljati za posebno zavedne, ne čitajo nobenih staročeških listov in sploh ne časopisov, kateri se upajo povedati, kam pelje pot, po kateri hodijo poslanci. Noben se ne upa vprašati, če se poslanci še vedno drže tako stroge opozicije, da bi vlada bila prisiljena ž njimi raču-
nati. Narod zahteva odločne opozicije, njih poslanci na Dunaju se pa tako opozicije boj<5. Mej njimi je največja neodločnost in nejedinost. Več mladočeških poslancev se že kar prilizuje nasprotnikom. Če Mladočehi kedaj malo bolj strastno nastopijo, gotovo potem nekateri poslanci poiščejo pristaše nasprotnih strank, da jim zagotovi, da niso tako hudo mislili, da le zaradi volilcev morajo malo ropotati. K temu mi druzega ne opomnimo, daje BVyšehrad" mlado-češki list, ki gotovo svoje somišljenike pozna.
Čehi in Poljaki v Šleziji. V Ostrovici so imeli češki zaupniki iz Šlezije shod in sklenili, pozvati poljske liste, da naj se skupno bojujejo proti Nemcem. Pri Poljakih pa niso našli posebno poslušnih ušes, kajti poljski listi se nič kaj laskavo ne odzivljajo. „Reformau pravi, da so Poljaki vedno bili za skupno delovanje proti Nemcem, da pa Cehi v Sleziji le gledajo, kako bi izpodrinili Poljake. Zato bodo pa Poljaki vedno najodločnejše pobijali češke težnje. Mi ne vemo, ua kateri strani je tukaj krivda, le to pa vemo, da bodo Nemci imeli korist, če se bodo Cehi in Poljaki pobijali mej seboj.
Srbija. Oporeka se, da bi bili zasledili tovarno za patrone, ali priznava se pa, da je policija zaplenila pri nekaterih radikalnih osebah 500.000 patron. To kaže, da so radikalci zares mislili uprizoriti vstanek, ali jih je vlada prehitela. Ker se mnogi boje, da bi jih ne zaprli, drugi pa zopet ne odobravajo priprav za vstajo, jih je že mnogo izstopilo iz radikalne stranke. Tako bode stranka razpala in vlada bode imela lažje stališče, nego je sama mislila. Letos se zbornica tako več ne snide. Nove volitve bodo še le drugo leto, in tedaj se bodo pa že duhovi malo polegli. Potem je vse odvisno od tega, če se vladi posreči sestaviti za srbske razmere primerno ustavo. Treba je pa tudi odločne vlade. Srbij a bi potrebovala kacega Stambolova, da bi napravil mir iu red, pa bi napredovala.
Afriške stvari. Velika razburjenost je v Franciji proti Angliji, Italiji in Belgiji zaradi nekih pogodb, ki sta jih prvi dve državi sklenili s kon-giško državo. Po teh pogodbah je Anglija odstopila nekaj zemlje kongiški državi, ki po zatrjevanju francoskih listov ni bila njena. Ko bi kdo sodil po razburjenosti, bi mislil, da se ima v Afriki kar začeti vojna. Sicer je pa kongiška država zadnji čas proti francoskim posestvom v Afriki zgradila več utrdb in je tako rekoč pripravljena za boj. Do boja najbrž ne pride. Nova francoska vlada bode pa imela težavno stališče in takoj pri njenem nastopu jo obsujejo v zbornici z vprašanji o afriški politiki.
Dnevne novice.
V L j u bij an i, 30. maja.
(Slovesna otvoritev železnice v Novomesto). Jutri otvori se s prvim slovesnim vlakom glavna proga dolenjskih železnic v Novomesto. S tem je pravočasno po dogovoru dovršeno delo ter se izroči javnemu prometu. — Z veseljem bodo jutri Dolenjci pozdravljali slavnostni vlak, s katerim se tudi Dolenjska zveže po železnici z Ljubljano. Mi le želimo, da bi se vsestranski vresničevale nade, ki so se stavile v to veliko zgradbo, in to tembolj, ker je dežela Kranjska prevzela poroštvo za to velikansko zgradbo. Blagoslov božji spremljaj novo podjetje v prospeh dežele naše in posebe v korist lepe naše dolenjske strani, kateri naj je nova železnica zora lepše prihodnosti!
(Dolenjska železnica) Grosuplje - Novo Mesto-Straža otvori se prometu dne 1. junija. Vse postaje na progi odprte so od imenovanega dne vsemu prometu, postajališča pa le za osebni promet in za prtljago.
(Komisijski ogled za električno razsvetljavo) vršil se je včeraj dopoludne in popoludne pri Savskih bregovih v Kranju. Komisija, obstoječa iz članov dotičnega odseka obč. sveta, g. župana ljubljanskega in inženerja P. Ammanna iz Modliuga pri Dunaju, bavila se je s temeljitim razmotrivanjem kraja, načina napeljave ter vporabe Save za to javno napravo. Zvečer po 9. uri vrnili so se gospodje zopet v Ljubljano.
(Izpred porotnega sodišča.) Dne 28. maja je sedel na zatožni klopi 71 letni Janez Cotman iz Ilovce, kateri je bil že radi tatvine 24 krat kaznovan. Sedaj se je imel zagovarjati le glede majhnih tatvin. Ker je pa tat iz navade, ga je sodišče obsodilo na 5 let težke ječe, poostrene z mesečnim postom. — Druga obravnava je bila zoper 19 let starega delavca Angela della Flora iz Pardenove na Laškem. Zatožen
je bil hudodelstva uboja. Dne 15. marca je namreč t desno stegno z nožem sunil svojega tovariša Pietra Casagrande, da mu je, ker ni bilo zdravniške pomoč1, kri odtekla. Prisodili so mu 3 leta težke ječe.
—	Pri tretji obravnavi imel se je zagovarjati Peter Dacar ic Naklega radi hudodelstva uboja in prestopka proti telesni varnosti. Porotniki so soglasno pritrdili vprašanje krivde in sodišče je Dacarju prisodilo 6 let težKe ječe, z mesečnim postim iu trdim ležiščem 19. febr.
(Woltovega slovensko-nemškega slovarja) jed-najsti sešitek je izšel ter prinaša na straneh SOI do 880 besede „ ognj e ra e ten " do „ozn&ti".
(Zaradi umora) bivšega okrajnega sodnika dr. Krausa v Škofji Loki iu druzih treh hudodelstev (tatvine) pričela se je danes pri tukajšnjem porotnem sodišču obravnava proti Pr. Prelovšku iu so-drugom ter bo trajala štiri dni. Obtožn ca sama ob-seza nad 76 strauij gradiva. Tožeui so ta čas v zaporu na gradu. Obširnejše poročilo v tej zadevi prinesemo svoječasno.
(Iz Rima) se nam poroča: Kakor je velika večina glasovala za vojaške troške, itak bode skoraj gotovo zvili Crispi spravil pod streho nove finančne načrte. Poročevalec Bonasi je predložil dolgo in stvarno pjročilo, v katerem ostro graja birokratizem. S številkami dokazuje, da se je v osmih letih število državnih uradnikov pomnožilo za 10.347 oseb in plače za 22 milijonov lir. Posebno šiba vedno rastočo korupcijo takozvauih .politikonov", ki v javnem življenju iščejo le zasebne koristi. Konečuo na-glaša, da je uprava predraga in preokorna. Dasi-ravno je odsek v mnogem oziru premenil vladne načrte, vendar je zbornica na zahtevo vlade sprejela prvotne predloge za podlago obravnave, iz česar se more sklepati, da zbornica pleše, kakor Crispi gode. Mnogi poslanci, ki sicer ne odobravajo novih davkov, bodo glasovali za-aje, ker se krčevito drže poslaniških stolov. Tako poroča neki list o nekem poslancu : .Jaz sem proti finančnim predlogam, toda glasoval bodem za-nje, ker za novo izvolitev ne morem zopet potrošiti 25.000 lir." — V Senigalji so nedavno praznovali stoletnico rojstva papeža Pija IX. Zbralo se je na tsoče ljudstva. Kakor okamenela je bila vsa množica, ko pade zavesa raz spominsko ploščo, vzidano na rojstveni hiši, kajti čez noč so neznani hudobneži na ploščo prilepili napis, v katerem očitajo, da je pokojni papež po nedolžnem obsodil, oziroma ukazal usmrtiti dva hudodelca, ki sta leta 1S67 tukaj v Rimu vrgla bombo v vojašnico, katera se je razletela ter pod razvalinami pokopala mnogo vojakov. Židovski iu framasonski listi, posebno .Tribuna", so hvali i to surovost. — Italijanska vlada še vedno slavi in hvalo izraža .junaku" Garibaldiju in njegovim potomcem. Tako je v letošnji proračun postavila 25.000 lir za p pravo hiše in groba Garibaidijevega ua Kozjem otoku, dasi je rogovilež prejel jeden milijon .narodnega daru" ter še 60.000 lir letue plače, katero vlečejo njegovi potomci. Potomci njegovi bi torej lahko sami skrbeli za grob svojega očeta, toda mesto tega delajo dolgove pri bankah. Vdova Garibaldijeva zida v Speciji palačo, ki bode sedež .slavni rodbini", katera ima zanimivo zgodovino. Omenim le, da hčere in sinovi Giribaldijevi niso krščeni.
(Goriške novice). Poroča se nam: Goriška odvetniška zbornica suspendirala je dr. Staniča, odvo-kata v Tolminu, za 4 mesece od advokature in obsodila na 100 gold. globe, ker je v pravdi Braun-Jerala ostavil sodnijsko dvorano. Dr. Stanič vi ožil je pritožbo na disciplinarni senat najvišjega sodišča. — Tržaško uamestništvo je poslalo v Gorico inžeuerja Tomasi-ja, da komisijonelno preišče pokopališče, ter o njem poroča deželnemu zdravstvenemu svetu. — V Kopru naprav;la sta ueiteljiški izpit sposobnosti g. Franc Sivec za meščanske in Alojzij Bajec za ljudske šole. — Na svojem strokovnem potovanju dospelo je v pmedeliek tukaj 5 generalov, 40 višjih častnikov generalnega štaba ter 100 vojak«v pod po-poveljstvom načelnika generalnega štaba fzm. barona Beck-a. Od tod odidejo po Soški dolini v Celovec.
—	Na naši gimnaziji pričel se je v ponedeljek 28. t. m. pismeni ztrelostni izpit. Deželni šolski nadzornik dr. Lešauofsky nadzoruje te dni tukajšnjo gimnazijo.
(Drugo porotno zasedanje v Celovcu) bode od 11. do 16. junija. Pred porotniki se bode moralo zagovarjati 15 oseb in sicer 5, ker so kradli, 1 zaradi posilstva, 1 zaradi požiganja, 1 zaradi ropa, 4 zaradi umora, 2 zaradi goljufije in urednik beljaške ^Deutsche allg. Zig.-e" zaradi žaljenja časti (dvakrat).
(Slavnostna otvoritev dol. železnice v Trebnjem). Slavnostni odbor aa otvoritev dol. železnice doposlal nam je vabilo k slavnosti otvoritve glavne proge dolenjske želeluiee, dne 31. maja 1894 v Trebnjem. Vspored: 1. Predvečer baklada s spremljeranjem vojaške godbe pešpolka kralja belgijskega Leopolda II. štev. 27 in razsvetljava kraja. 2. Sprejem slavnostnega vlaka dne 31. maja ob 11. uri 10 min. po raznih deputacijah. Nagovor njega prezvišenosti gospoda ministra po županu. 3. Od 7,12.—'/,1. ure koncert iste vojaške godbe pri kolodvoru. 4. Ol» 1. uri banket v gostilni .pri Lipi". 5. Zvečer ob 8. uri koncert vojaške godbe na vrtu gostilne .pri Lipi".
Slavnostni odbor.
(Konj pohodil otroka). Sinoči ob petih dogodila se je v Gradifču pred Šrajevo hišo grozna nesreča. Stara mati g. Drganca brivca, peljala je v tem tre-notju otročiče po tej ulici, ko se ji nasproti pripelje težak premogov voz. Ko se srečajo, kar pade po naključju ali kali, mlajši dveleten sin na tla pred konja, ki je z vso težo stopil nanj, tako, da je revček kmalu na to izdihnil svojo dušico. Velika množica ljudij se je takoj zbrala na mestu nesreče; prihiteli so redarji z mestnim zdravnikom, mrtvega otroka so odnesli domov. A mati seje tako prestrašila, da je na smrt zbolela. Kakor se govori, pripetila se je nesreča tako, da je nista zakrivila niti varhinja niti voznik.
(Rumena mrzlica v Trstu.) Iz Trsta: Pred osmimi dnevi prijadral je v Trst nek parnik iz Brazilije, pripeljajoč seboj dva bolnika, ki sta bila sprejeta v mestno bolnišnico, kjer sta tudi umrla. Ker se je konstatovalo, da sta zbolela na rumeni mrzlici, nastala je v zdravniških krogih bojazen, da se bolezen ue razširi in radi tega se je storilo vse potrebno, da ne zaseže mrzlica naprej. Vsled povabila višjega zdravniškega sveta prišel je v nedeljo v Trst profesor patologičue anatonomije in bakteorolo-gije dr. Weichselbaum, ki je prisostoval pri razud-stvu jednega umrlih vsled mrzlice. Kakor se poroča, ta zdravniški specijalist potrdil je, da je v resnici umrl razuden vsled rumene mrzlice. — V soboto zjutraj prispel je v Trst .Nagy Layos", paro-brod društva .Adria", prihajajoč iz Brazilije, ki je moral iti v petdnevno karanteno v Sv. Bartolomej pri Kopru. Na istem parobrodu umrli so vsled rumene mrzlice zapovednik Rudolf Lazar, prvi strojevodja Jihn Ketternighten iu strojevni asistent Ivan Cabiijan. Tudi neki marker je na isti bolezui zbolel a isti je ozdravel. Nekateri popotnikov so morali ostati v raznih lazaretih.
(Samomori se množe v Trstu.) Iz Trsta: Dan za dnevom prinašajo tržaški časopisi vesti o raznih samomorih, katere proizvajajo večinoma mladeniči in deklice v cvetju svoje mladosti. Kam to pelje in kakšni so vzroki te bolezui, nam ni težko pogoditi, kajti v prvi vrsti nemoralna vzgoja po liberalnih šolah in v drugi vrsti lažiliberalno časopisje s svojimi romani in opisovanjem raznih samo-ubojstev je mnogo vzrok pri teh dogodkih, zraven pa se tudi ne uporabljajo pri pogrebih natančni predpisi, ki zahtevajo, da se samomorilec mora pokopati tiho in brez pompa. Kako daleč smo prispeli s samomori, nam kaže statistika, da se je leta 1892 umorilo v Trstu 103 oseb, in sicer 67 moških in 36 žensk. Daleč smo prišli v prosvetljenem 19. stoletju I
(Iz Podgrada v Istri) poročajo .Naši Slogi", da je gospodarska zadruga podgradskega sodnijskega okraja imela pretečene dneve svoj glavni zbor v Materiji, ki je bila dobro obiskana. Pri tem zboru stavil je predlog posl. Jenko, naj se v Podgradu ustanovi posojilnico in hranilnico. On je vže izdelal pravila, ki so bila izročena posebnemu odboru v pro-učenje in za predloženje v potrjilo. Tako pridejo tudi Podgradci do novčnega zavoda, ki jim bode velike važnosti in koristi. Z veseljem se naznanja iz Podgrada tudi vest, da po 15 letih dobe Podgradci kape-laua v osebi priljubljenega veleč. g. Stembergera, župe upravitelja v sosednih Munah. Misli se tudi ua zgradbo nove cerkve v Podgradu in v to svrho darovala je neka gospa vže potrebno zemljišče, na katerem bi se cerkev zidala.
(Brezdimua lokomotiva.) Predzadnjo soboto je na severno-zapadni železnici med Dunajem iu Znojmom prvikrat za poskušujo vozila brezdimna lokomotiva. Poskušnja se je prav dobro obnesla. Stroj je izumil Teodor Langer, inžener pri severo-zapadni železnici. Gotovo se bode uova iznajdba kmalu povsod vpeljala, kajti dim škoduje zdravju, pa je tudi nevaren glede požarov.
Društva.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Litijo) in okolico bo imela svoj letni zbor v nedeljo 3. junija t. I. ob 4. popoludne v gostilni na pošti: Dnevni red bo: Poročilo načelništva, volitev tega in zastopnikov za veliko skupščino in morebitni nasveti družabnikov. Uljudno se vabijo udje in drugi rodoljubi k obilni udeležbi pri tem narodnem delu.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak.) Podružuica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico priredi v nedeljo dne 3. junija t L, ob 3. uri popoludne, v Ločah pri Gromatarju shod s tem-le vsporedom: 1. Govor o gospodarstvu in kmetskih zadrugah. 2. Framasonstvo, liberalizem in socijalizem —- najhujše bolezni sedanjega časa; dobra šola — najboljše zdravilo proti tem bo-lezuim. 3. Poročilo o govoru g. državnega poslanca dr. Gregorca v državnem zboru o koroških šolah. 4. Domača zabava. — Vstop je dovoljen le udom in povabljenim gostom. — Med posameznimi točkami in pri domači zabavi peli bodo vrli pevci prvega slovenskega pevskega društva na Koroškem, .Goro-tana". Izvrstni govorniki so obljubili svojo pomoč. — Časi so resni; da ne opešamo, treba nam je dobrega pouka in poštenega veselja. Oboje nam obeta naš shod, h kateremu vse poštene Slovence in rodoljubne Slovenke vabi najprijaznejše
_n a č e I n i š t v o.
Telegrami.
Ministerska kriza v Sredcu.
Sredeo, 29. maja. „Agence Balcanique" poroča, da je ministerstvo Stambolova, že dolgo želeč, da se napravi jasen položaj, dalo svojo skupno ostavko. Govori se, da knez ostavko vsprejme in naroči Grekovu, da naj sestavi novo vlado.
Dunaj, 29. maja. „Pol. Corr." poroča se iz Sredca: Ostavka skupnega ministerstva ni vzbudila nobenega velicega presenečenja. Odkar jev izstopil Savov, je tako bila pričakovati. Že nekaj dnij se je po mestu govorilo odločno, da pride do krize. Ministerstvo je že v soboto sklenilo dati svojo ostavko in svoj sklep naznanilo knezu, kateri je vsled tega se hitreje povrnil v Sredec. Namen ostavki je, da se da kroni svobodo, da lahko pokliče opozicijo na krmilo, ako hoče. Gotovo je, da Grekov hitro sestavi novo vlado. Jako verojetno je, da odstopi predsednik zbornici, Petkov.
Sredec, 29. maja. Knez Ferdinand je poklical Stambolova, da se ž njim posvetuje. Od tega dogovora je odvisno, če se ministerstvo premeni in v katerem obsegu. Zatorej se ne more govoriti o tem, da bi že Grekov imel nalog, sestaviti novo vlado. To, da je knez vsprejel Stambolova, kaže, da knez želi, da on ostane na čelu vlade.
Sredec, 30. maja. Grekov je odklonil sestavo vlade in svetoval knezu, da se posvetuje z vodjami opozicije.
Ministerska kriza na Francoskem.
Pariz, 29. maja. Jutri bode ministerstvo že sestavljeno in se v četrtek proglasi v uradnem listu. V novo ministerstvo gotovo vstopijo Poincarre, Feliks Faure, Delcasse, Barthon, Mercier iu Viger.
Pariz, 29. maja. Kakor se zagotavlja, končal je Dupuy pogajanja o sestavi nove vlade. Ministerstvo bode tako sestavljeno: Dupuy, predsedstvo, notranje stvari in bo-gočastje, Guerin pravosodje, Hanotaux ali Oampon vnanje stvari, Poincarre finance, Leygues nauk, Mercier vojno, Feliks Faure pomorstvo, Barthon javna dela, Delcasse kolonije, Loudier trgovino, Viger poljedelstvo.
Knezonadškof Kohn v Berolinu.
Berolin, 29. maja. Olomuški knezonadškof Kohn je semkaj prišel. Obiskal je ministra Bosseja, državnega kancelarja Ca-privija in ministerskega predsednika Eulen-burga, kateri so mu vrnili obiske.
Berolin, 29. maja. Jutri dopoludne vsprejme olomuškega knezonadškofa Kohna cesar v avdijenciji. Danes zvečer je v učnem ministerstvu slovesen obed na čast visokemu gostu, na katerega so povabljeni tudi avstrijski veleposlanik, državni kancelar Ca-privi, prost Assam in prelat Jahnel.
Dunaj, 29. maja. Zastopniki poljedelskega ministerstva in zastopniki ministerstva notranjih stvarij, ter dunajske občine, obiskali so denes Pasteurov zavod c. kr. kmetijske družbe, kateri v kratkem začne javno delovanje. Zastopnike imenovanih obiastev je vsprejelo ravnateljstvo družbe in jih peljalo skozi razne prostore, kazalo gostom napravo nimfe. Sekoijski načelnik Blumenthal je naglašal zasluge, katere si je pridobila družba z osnovo tega zavoda.
Dunaj, 30. maja. Ob 11. uri je bila poroka nadvojvodinje Karoline Immaoulate s princem Avgustom Leopoldom Saksonsko-koburškim v dvorni cerkvi. Poročal je kardinal Gruscha. Ženin je šel v cerkev mej cesarjem, neapoljskim kraljem Francem in vojvodo Alfredom Koburškira, nevesta mej cesaričinjo vdovo Štefanijo in nadvojvodinjo Marijo Immaculato. Prisotni so bili člani cesarske rodbine, vsi skupni in avstrijski ministri.
Beligrad, 29. maja. Neresnična je vest, da bi srbski poslanik v Peterburgu se bil izrazil, da bivši kralj Milan pojde zopet v inozemstvo jeden mesec po slovesnem pro-glašenju polnoletnosti kralja Aleksandra.
Sredec, 30. maja. Metropolitu Klemenu dali so popolno svobodo in je dobil tudi dovoljenje, da se lahko povrne v svojo škofijo-__
Umrli mo :
27.	maja. Franc Smerdel, čuvajev sin, 3 mesece, Hra-deckega vas 20, božjast.
28.	maja. Valentina Ambrusch, učenka, 14 let, Črev-ljarske ulice 3, jetika.
29.	aaja. Viktor Leskovec, gimnazijast, 20 let, Ulice na Grad 12, jetika. — Janez Pelko, mizar, 23 let, Dunajska cesta 23, vnetje lcdic._
Tuj c i.
28. maja.
Pri avstrijskem caru: AVagner, profesor, iz Gradca.
—	Jurman u Cirknega. — Peternel iz Bleda. — Sartori iz Radovljice.
Pri Južnem kolodvoru: Kohler, Merše z Dunaja.
—	Valentin Demšar iz Suline v Rumuniji. — Gratzel iz Trsta. — Skumavic iz Gorij.
Vremensko sporočilo.
J| Cas	Stanje		Ve ter	Vreme	t- •S 3 ,
opazovanja	zrakomera t mra	toplomera po Celziju			"o N S " a
1 7. u. zjut. 29! 2. u. pop 1 9. tt. zveč.	732-9 7321 733-6	11-8 18-8 14-4	si. vzh. si. jzap. n	jasno del. oblač. oblačno	110 dež
Srednja temperatura 15'0 , za 1-5 pod normalom.
Eksekutivne dražbe.
Jurja Miheliča zemljišče iz Brige, cenjeno 1335 gld., je na prodaj prvikrat 20. juu., drugikrat 25. julija od 9. do 12. ure dopoldne pri sodišču v Kočevju.
Luke Ravšelja posestvo (1723 gld.) je na prodaj 20. junija, oziroma 20. julija t. 1. pri sodišču v Ložu.
Marije Agnič posestvo v Hinterberfu (2150 gld.) dnš 20. jan., oziroma 25. jul. t. 1. v Kočevju.
Matije Kolenca posestvo ▼ Ravnah (2130 gld.) d>č 26. janija, oziroma 27. jul. pri sodišču r Litiji.
Marijane Cotlar, oziroma sedanjega posestnika Franca Cotlarja posestvo (67 gld. 9 kr.) dn(5 20. jun. pri sodišču v Ljabljani.
Jovo Ognjenovčevo posestvo vDraščicih (460 gld.) druga eksekutivna dražba dne 9. junija v Metliki.
Miko Malavičevo posestvo (5987 gld.) dnč 21. jun„ ozir. 21. jul. v Metliki.
Janeza in Reze Cerle iz Gore, Jožefa Cerle iz Sred. Pijavškega in Neže Mohar iz Straže posestvo (1645 gld. 50 kr. in 90 gld. 55 kr.) na prodaj dnč 13. jun., ozir, 14. jul. v Krškem.
Janeza Skušeka iz Rihpovca parcele kat. občine v Lukovku (220 gld.) dnd 16. jun., ozir. 30. jun. v Trebnjem.
Franca Cotlarja posestvo v Vižmarjih (8070 gld.) dn<5 16. jun., ozir. 18. jul. pii deleg. sodišču v Ljubljani.
Franca Lipaha iz Dobrunj in Marije Grego r i a iz G t. Kašlja posestvo (590 gld.) dne 20 jun., ozir. 21. jul. v Ljubljani.
Rozalije Baznik posestvo (339 gld.) dn<ž 16. jun., oziroma 18. jul. na Krškem.
Janko Hrnjaka iz Brailjevice posestvo (52 gld.) dne 15. jun., ozir. 14. jul. v Metliki.
Soseske Vidošič posestvo (166 gld.) dnč 13. jun., ozir. 13. jul. v Metliki.
Zahvala. 312 (1)
Mnogobrojnim »deležnikom pogreba v Bog« po-čivajočega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, o/iroma očeta, gospda
Jožefa Regalija
meščana, mizarskega mojstra in posestnika
izrekamo podpisani najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo še darovateljem vencev, prečast. duhovščini, sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažeče sočutje. Bog povrni vsem.
V Ljubljani, dnt5 30. maja 1894.
Ana Begali in otroci.
Slikarski pomočnik ,diurnist'
aprejme se po ugodnih pogojih.
Ponudbe s spričevali pošiljajo naj so pismeno v Gorico (Gflrz), Travnik 13, I., pod imenom ..slikarski pomočnik".
Sprejme se tudi praktlkant, kateri se je že nekaj časa kJe	308 2-2
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča po pošti. -3£3t
Ubald pl. Trnkoczy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
a^Kurjcožesno tinkturo.-««
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo
—---—r~; ■ , mri kar s ščetko pomaže
bolni del na nogi. — Stekleničica z labilnim navodom m ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v knzu, nogah in rokah. - Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobijo v	292 3
lekarni
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Nadaljevanje prostovoljne prodaje.
Grrajščina „Rakovnik"
pri zelenem hribu v Ljubljani
nadaljevala bode prostovoljno prodajo na drobno
dne 4. junija 1894 ob S uri dopoldne
na lici mesta.
Prodajalo bode se nad
HM oral	nfia tvavalkev«
V Ljubljani, dne 29. maja 1894.	310 (2.1}
F. A. SARG-OV SIN & Cie. Prva in najstarša tovarna za stearinske sveče v flvstro-Ogerski. Ustanovljena po Ad. de Milly leta 1837.
~ ~ JJvedenje fl Iznajdba fl Iznajdba fl Trideset
C. in kr. dvorni zalagatelji
glicerinske | glicerinskih f a b r i k a c tj e
Avst,-Ogerski
po
F. A. Sarg-u
1858.
prvih
svetinj
in
diplom
do
in	J__1858^..	1887-	1894>
Milly, miznih, baroknih, renesance, stožčastin in votlih sveč; Milly-nočnih lučij in voščenih božičnih sveč i. t. d
Dobe se povsod.	|f Zahtevaj Izrecno SABO-ove HlUy-sveče. m	288 6—2	Dobe se povsod.
uvedenje
Jalodonta"
Pisarna: Dunaj, IV., Scbindg. 7.
sveč.

O n n a j s k a borz a.
Dn6 30. maja.
Papirna renta o%,	davka , . .
Srebrna renta ">%, 16* davka . , .
Zlata renta 4%, davka prosta.....120
4% avstrijska kronina renta, 200 kron ,	97
Akeije avstro-ogerske banke, 600 gid, . .	995
Kreditne akeije, 160 gld........350
London, 10 funtov stri..............125
Sapoleondor (20 fr.)................9
Osarski cekini....................5
Nemških mark 100 , .	61
98 gld
40	kr.
20	,
65	„
95	„
60	"
10	„ 96'/,.
90	„
30	„
Dne 29. maja.
120 tfld. 65 kr.
Ogerska zlata renta 4%
Ogerska kronina renta 4*, 200 kron	95	20
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	146	„	50
•5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , .	153	„	25
Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........200	.	—
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4*	98	„	50
4<# kranjsko deželno posojilo.....—	„	—
Kreditne srečke. 100 gld.......197	„	—
St. Genois srečke. 40 gld.......70	„ —
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	142	gld.	— kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , ■	18	„	50
Rudolfove srečke, JO gld.......22	„	25
Salmove srečke, 40 gid........74	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	—
Ljubljanske srečke.........25	„	—
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	,	50
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	3052	.	50
Akeije južne železnice, 200 gld. sr. , .	100	,	75
Papirnih rubeijev 100 ... ,	134	„	—
JtdS~ Nakup ln prodaja
K
U
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
5	najmanišeza dobitka.
r Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 EBC1J K"
Vfollzeile št. 10 Dunaj, Mariahiiferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.