216. številka. Ljnbljana, v petek 19. septembra. XVII. let©, 1884. Izhaja vsak dan ave«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstrij sk o-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., M jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v8e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnj e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Z dnem 1. oktobra t. I. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ Četrt leta . . ..... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. n P«! leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. Upravništvo ,fSlov. Naroda**. Dva važna predloga. V današnjej seji deželnega zbora kranjskega stavile sta se dva predloga, ki sta oba izredne važnosti. Gosp. Svetec poprijel se je jako perečega vprašanja o kranjskej hranilnici ter to vprašanje tako izvrstno rešil, da mu bode vsak rodoljub hvalo vedel, prečitavši njegov predlog. Gosp. Svetec je namreč predlagal, da deželni zbor sklene: Zakon veljaven za vojvodino Kranjsko zastran rezervuega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. Po nasvetu deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ukazujem tako: §. 1. Rezervni zaklad kranjske hranilnice v Ljubljani, kolikor ni potreben za upravne ali pokojninske stroške in hranilničnim ulogam za varnost, pod-pada po svojem, v branilničnem pravilniku od 26. septembra 1844 (§. 12) in oziroma v hranilničnega društva pravilih (§§. 20 črka d in 25) izrečenem, namenu nadzorstvu deželnega zbora. §. 2 Deželni zbor izvršuje to nadzorstvo po deželnem odboru, ki ima pravico, svojega poverjenika k sejam občnega zbora Liubljanske hranilnice pošiljati, ter paziti, da se z rezervnim zakladom pravilno in brez škode za deželne koristi gospodari. Deželni odbor sme sklepe, deželnim koristim protivne, ustaviti. §. 3. Izdatkom iz rezervnega zaklada, ki neso upravni ali pokojninski, treba je do 20 000 gld. zneska pritrditve deželnega odbora ; za večje zneske, tli ko bi hranilnica nehala, za končno porabo tega zaklada, treba je pritrditve deželnega zbora. §. 4. Nadzorstvo, ki ga ima po branilničnem pravilniku državna vlada, ostane tudi posehmal nespremenjeno. §. 5 Mojemu ministru notranjih reći j, naroča se izvršitev tega zakoua. Drugi predlog pa je stavil g. poslanec vitez Scbneid in ta slove: 1. da se napravi peticija na visoko vlado, naj ona upliva na c. kr. priv. južne železnice družbo in d& napotek glavnemu ravnateljstvu c. kr. državnih železnic, da c. kr. priv. južna železnica premeni svoje tlačeče tarife za osobe in blago, da vznme Ljubljano in eventuelno tudi druge kraje na Kranjskem mej avstro-ogerske zvezne tarife in s tem da one olajšave, po katerih bi se zopet mogli zbuljšati močno škodovani interen poljedeljstva, trgovine in obrtnije v kronovini kranjski, zlasti pa v glavnem mestu v Ljubljani; 2. da se izvoli iz treh članov obstoječa deputacija deželnega zbora in odpošlje na Dunaj, da ondu predloži peticijo in stori potrebne korake. Razmere na Štajerskem. [lzv. dop.] Volitve v deželni zbor so končane, kako? o tem ne bodem več govoril, saj deželni zbor že zboruje in vsakdo ve, da je v veliki večini nemško-liberalen in nam protiven. — Pogledati hočem malo za zagrinjalo iu vprašati, ali res ni bilo mogoče, da bi bila v deželnem zboru konservativna stranka prišla do zmage, in če je bilo to mogoče, zakaj bo ni to uresničilo? — Nastopiti hočem pot analize in prišel bodem do neovrgljivih sklepov. — Začnimo z mestno skupino Celje. — Iz vseh poročil smo zvedeli, da je pri volitvi v Celji deželne oamestnije sovetnik g. Haas kot vladni komisar fungiral, in da je on prvi bil, kateri je svoj glas nemškoliberal-ii»mu kandidatu dal. Za njim je volil c. kr. dvorni svetovalec Heinricher istega kandidata, za njim pa vsi drugi sodnijski, podtični, davkarski uradniki z malo izjemo. Okrajni glavar vsekdar hodi po potu, katerega mu vlada kaže. Gospod Haas ni tako volil, ker je baje g. dr. Neckermann osoben prijatelj deželnega namestnika KUbecka. On voli dosledno in vsekdar tako, on se je kot posestnik liso v Ptuji tudi tamkaj vsekdar volitev v okrajni zastop udeleževal, iu vsekdar nemšku-liberalce volil. V Brežicah so pri volitvi v deželni skupini vsi vladni komisarji le nemškoliberalce v volilne komisije volili, in so se s tem izgovarjali, da se jim je to na jedni strani po naključbi pripetilo, na drugi strani pa je to moralo tako biti, ker je bila večina volilcev na liberalni strani. — V Ptuji se je okrajni glavar g. pl. Premerstein letoB volitvam odtegnil, ter odšel na počitnice. Začelo Be je namreč o kompromisu v skupini velikoposestnikov govoriti in nemogoče ni bilo, da bi konservativna stranka do krmila prišla, in da bi se sedež njegovega pokro-v telja g KUbeka omajal. ItajSi je torej nevarnosti se izognil. Tudi se je lani o priliki potovanja Nj. Veličanstva zaradi svojega mi. lotakt nega obnašanja malo spekel; zaradi tega se je sedaj ognja ogibal. Ali če v preteklost pogledamo, nahajamo ga vsekdar na strani nemško-liberalcev, v očitnem nasprotji s si i'Vensko stranko; le njemu se imajo nemško liberalci zahvaliti, da so v Ptujskem okrajnem zastopu večiuo dobib, kajti on je legitimacijske izkaznice po svojem slugi nemško liberalnim pooblaščencem dostavljal, namesto da bi se izročovale naravnost ženskam, ki imajo volilno pravico, ravno tako, kakor letos pri volitvi v deželni zbor Ptujski župan, kateri je celo volitev vodil, a tudi ni legitimacijskih izkaz-! nic osebam izročeval, katere bi imele po poobla-j ščencih voliti, ampak nekemu za to posebej sestav-j ljenemu odboru nemškc-liberalne baze. Da bi bil tedaj I Ptujski okrajni glavar tudi pri volitvi v deželni zbor Kitaj in Dozgodovint> (Dalje.) Zapomnite si: po narodnem spou vek drži v jednej roci soluce, v drugej lun in luna sta pri nas simbola možkega in žeii. spola. In od njih zjedinenja se je rodilo trpeče it ničevno Človeštvo ; to sporočilo je uekoliko podobno svetopisemskemu tekstu in ima neko sličnost z zgodovinskim jabelkom. Mi si predstavljamo baš ono katastrofo kot nepričakovano snidenje solnca — moža in lune — ženske. To mislim, da je baš ta poskus razumeti nravstveni greh, samo nekoliko bolje izražen. Za tem zgodovinskim poročilom sledi pravljica o prvih poskusih osnovati civilizacijo, če je mogoče b to besedo označiti prve korake človeka na zemlji in njegove prve zmage nad nevednostjo. Prst božje previdnosti, ki veduo čuje nad človekom in blagoslovlja njegova dela, se jasno kaže v našej zgodovini. Jasno se to pripoveduje, da se prvi carji, ki so položili začetek kitajskej civilizaciji, bili ljudje navdihneni z božjo modrostjo. Ti cesarji časte se kakor svetniki. Zgodovina točuo ne določuje, kdaj so živeli, kaže nam samo na njih dela. Prvi car imenuje se „car neba". Naučil je ^*>s razločevati čas in živel je 18.000 let. Drugemu e „car zemlje", živel je tudi 18.000 let. Njemu razdelitev meseca na 30 dnij. Tretji car '■' za njegove vlade se je začenjalo \ Razdelil je svoje ozemlje na ega je poslal jednega člana svoji. Vladal je celih 45.500 let. Za v. carjev, ki obsega dobo 81.000 let, st> "a niti o stanovanji, niti o obleki. Irfudj man> Dali se neso živalij, in čuvstva srnu. o poznali. Zakaj se je pa potem vse tako ilo? Zgodovina o tem niti besedice ne omen mmu prvih treh carjev (nebo, zemlja, ljudje o samo soditi o progresivnem padanji človeš Za vlade četrtega carji, * imenuje „car gnezd", začenja se borba za o. Človek se pri- zadeva varovati se divjih zver ^a n>Se 1Z lesa. Ogrinja se z živalskimi kožam. okstu svetega pisanja je različje mej izrazoma ogrinjati se in oblačiti se. Poljedelstvo še ni znano. Peti car se je imenoval car ognja. Opazujoč prirodo, iznašel je ogenj in pokazal način, kako ga dobivati. Naučil je ljudi hišnega življenja, trgovine z kameno in prvi je začel zavezavati o/le na vrvi, da bi ne pozabil kaj važnega. Njegov naslednik Fu-Hi naučil je ljudi ribolova, lova in živinoreje. Objavil je osem dijugramov, to je glavnih načel, po katerih se ravna ves tek civilizacije, in položil je temelj filozofiji. Za njegove vlade so tudi navstale lastninske pravice. Ta veliki car, katerega naše knjige časte kot božjega poslanca, uravnal je največ naprav, katere sedaj označujejo kitajske nrave. Določil je štiri letne čase iu sestavil koledar. Po njegovej sistemi je prvi dan leta prvi pomladui dan, ki pa je sredi zime, ako štejemo po koledarji, ki je v rabi pri zapadnoevropskih narodih. Zakon z vsemi ceremonijami začel se je tudi za njegove vlade; za doto so tedaj dajali zverinske kože. On je pokazal ljudem štiri strani sveta (vzhod, zapad, sever in jug) in izumil godbeno orodje. Njegov nasleiin'k je bil Čeng-Nung — car z vso močjo in svojo avtoriteta oa strani nemških liberalcev stal, da je bil doma, ni dvojiti, posebno, fce se spominjamo, da je pri volitvi v državni zbor proti dru. Ilaiču z gaslom igitoval: Je popa ne". — Mariborski okraja1 glavar je očitno proti baronu G6del-u in dru. Radaj-u in za Schmidererja agito-val. Pri volitvah volilnih mož v Slovenjebistriškem okraji, spremljevali so ga nemško-liberalci, kateri so že takrat zaradi neredov pri sv. Martinu v kazenski preiskavi bili. Gospod deželni namestnik se je baje izrazil, da on želi, ka bi dr. Schmiderer in dr. Rađaj izvoljena bila, le g. baron Gddel ne. — Pri zborovanji štajerskih konservativcev v Mariboru je konservativni stranki v velikem posestvu le kakih 10 glasov do večine manjkalo, kakor je zanesljiv i-ačun kazal, g. Kiib k pa je baje že 20 pooblastil v rekah imel. Će bi bil tedaj on ta pooblastila konservativni stranki odstopil, bi bila večina v deželnem zboru konzervativnu. Zakaj on tega ni storil, to g. Taaffe \e — meni se je iz *aues!jiveKa vira le toliko poročalo da g. Kiibok konservativne večine v deželnem zboru ni želel, ker bi bil s tem njegov sedež omajan in ne bi bilo mogoče, da bi g. baron Godel deželni namesto'k postal. Tako se tudi more razumeti, zakaj je gosp. Kiibek v Mariborskem volilnem okraj ravno proti gosp. Gblelnu parolo izdal. Tako se je pri naši vladi ljudstvo osebi žrtovalo mesto uaopak. Da ima g. KUbeck dobrega pokrovitelja, in it tega sodimo, ker so se skoro v vseh deželah deželni namestniki pod sedanjo vlado spremenili, le ua Štajerskem ne. Naši poslanci pa se lahko odločijo stopiti na stran vlade, ali pa jej nasprotovati, njihovi previdnosti prepuščam, kaj da imajo storiti. — V Slovanski Bistrici so o priliki zborovanja slovenskega političnega društva cesarsko zastavo insultirali in občinski urad še hedaj funkcijonira; v Ptuji sta na dan volitve v mestui skupini mestni župan in namestnik načelnika v okrajnem zastopu, tedaj dva od cesarja v službi potrjena fuukcijonarja, vladnega komisarja kateri je predpoludnem volitev redno in postavno vodil v gostilni, kamor navadno zabaja, insultirala. Ko je ou k ujijinej mizi, kakor vsak dan prišel, ustula sta, polne čaše piva zapustila, in odšla, ne da bi ga pozdravila. V drugi sobi pa mimogrede rekla, da naj rajši v klerikalno družbo zahaja. Če bi &e kaj takega ua Ogerskem ali Hrvatskem dogodilo, kar v Ptuji in kar v Slov. Bistrici, bi se mestni zbor razpustil, iu vladni komi ar nastavil, v Bistrici in Ptuji pa nemškutarji slobodno Slovencem po glavah hodijo. — To je naše stanje pod Taaffđjevo vlado, kako torej še morejo slovenski poslanci pri vsaki priliki, kadar jih grof Taaffe le s pol očesom pogledu, s kipečim trcem vzkliknoti: „I<:h Btehe der Regierung immer zu Diensten." Kaj takega more le neki gospod tam notri ua Notraujskem razumeti. Nam štajerskim Slovencem pa pod Auerspergovo vlado ui bilo slubeje, kakor pod Taalfejevo vlado, in nam ne bo boljše, dokler je g. Kiibeck deželni namestnik v Gredci. Na vsak uučin se bode moralo kaj predrugačiti, kajti tako stanje je uezuosno in nad 400.000 Slovencev je zavisno od milosti in nemilosti brezozirnih Nemcev. Povedal bi lahko še več, a bojim se, da sem itak že preveč. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. septembra. Ćeskl listi različno sodijo o Herbstovem predlogu, da se okraji razdele po narodnosti. „Politik" se hudo protivi taki delitvi in pravi, da bt to bil korak k delitvi češkega kraljestva. Zato pa večina deželnega zbora nikdar ne more glasovati za ta predlog. Drugače pa sodi „Pokrok.u Po njegovem mnenji se ta predlog dosti loči od prejšnjih zahtev Nemcev. Vidi se, da se stvari na bolje obračajo. Ta list nema nič proti temu predlogu. Samo temu ne more pritrditi, da bi se uradi druge instance razdelili. Z razdelitvijo okrajev po narodnostih bi se tudi zmanjšalo nasprotje. Iz tega, da Riegrov organ tako piše, da se sklepati, da već čeških poslancev resno mislf ustreči želji Nemcev, kolikor je moč brez škode za Čehe. Vina naj <- države. Na Laškem neso nič kaj zadovoljni s shodom treli cesarjev. Vidi|0 namreč, da je 8 tricarsko zvezo vsa veljava tripelaltjance, o katerej se je toliko govorilo iu pisalo, pokopana. Riforma misli, da se je v Skieruie\vicah sklenila zveza za utrjenje in širjenje konservatizma. Tum ne gotovo ni ukrepalo snmo proti anarhizmu, temveč tudi proti liberalizmu, kajti Rusija, Nemčija in Avstrija ne de lajo mej anarhizmom in liberalizmom nobenega raz-ločko in hrepene po reakciji. H konci pravi ta list, da se nadeja, da se Manciin ne bode več dal iz Berolina voditi za nos. Še ni prvi bolgarsko - srhskl spor poravnan, že se kaže novo nasprotje. Bolgarska vlada je storila neke naredbe, ki bodo nkodovale semniu v Zajčaru, katerega pogostem obUkujejo bolgarski kupci. Ukazala je z vojaki močno zastražiti mejo, kar močno ovira promet, ter uvela visoko uvozuino in izvoznino. V Belgradu iz tega .sklepijo, da Bol garija boče začeti s Serbijo ekonomično borbo. Srbska vlada se je že zaradi tega pritožila v Sofiji iu zažugala z represalijami. Podpolkovnik Alšonov, načelnik uprave v Mervi, imenovan je prvim ruskim komisarjem za regu-lovanje rusko-afgatiske meje. Ruska komisija snide se v Tiflisu z angleško komisijo za regulovanje au-gleSko-afganske meje, katerej načelnik je general Lamsdan. Iz TifitBa odpotujeti vkupe obe komisiji čez Teheran dalje. Ker so se odpravile avstro ogerske pošte v Bolgariji, se bode razširil delokrog avstro-ogerskih post ua Turškem. Vsprejemale bodo odslej tudi denarna pisma v razne evropske dežele. Takn pisma se bodo pa poMljala le čez Trst. Ilelgrljslti kralj vspiejel je predvčeraj liberalne župane, kateri so bili podpisali izjavo proti novemu Šolskemu zakonu. Rekel jim je, da se ni mogel ozirati na njih peticijo, kajti dobil je tudi več peticij v nasprotnem smislu. Zaradi teh različnih izjav je sodil, da baŠ zbornici zastopati voljo večine belgijskega prebivalstva, iu kot ustavni vladar akeeptoval njijino mneuje. Rekel jim je, da bode ostal zvest svojej prisegi, in si vedno prizadeval ohraniti parlamentarizem. Nikdar ne bode delal razločka mej Belgijci. Potem se je z župani posvetoval o posledicah, katere bode imela izpeljava novega šolskega zakona. X Angleškem je vsa pozornost obrnena na volilno reformo. Vse je radovedno, kaj bode storila Zgornja zbornica, ko ta stvar zopet pride v posvetovanje. Zdaj se govori, da bode Parnell s svo-I jimi privrženci v spodnjej zbornici glasoval proti i volilnej reformi. S tem bi se liberalna večina skrčila I in zgornja zbornica bi vsled tega dobila nov pogum zemljedelja; on je izučil razne posebnosti rastlin in naučil ljudi zdraviti bolezui. Skrbeč za kunulizucijo dežele, iikopal je cele reke. Za njegovega cirstvo-vanja so začeli slikati zmaja, kateri se je dozdaj ohranil na znakih carske vojske. Zgodovina pripoveduje o pojavu tega fantastičuega konja, kakor o jednem onih čudežev, katerih je tako bogata starinska doba. Naslednik Čeng-Nunga, car Žon, nadaljeval je delo svojih prednikov, osnoval je Bvazdarno, uvel ladije, denar, vozove iu orodje za določitev vetra. Objavil je navod zdrav.lstva. V njem se prvokrat nahaja izraz: „potipati žilo". Cene blagu so se za njegove vlade uravnale, on je rekel: „biser je dražji od zlat uu Žena tega carja je prva začela gojiti Bviloprejke. Za vlade Zona se je prvokrat administrativno razdelila država. Združenje osem, druga drugej sosednih hiš, se je imenovalo vas; tri vasi so sestavljale sosesko, tri soseske občino. V podpri lekturo se je štelo pet občin; deset podpretektur je sestavljalo departemeut, deset departementov — okraj, deset okrajev — provincijo. Vladuuje Žonovih potomcev začenja se 2399.1. in traja do 1980 pred Kt. r. Vsi našteti carji Vejejo se mej svetnike. V in zopet zavrgla volilno reformo Posledica temu bi bila, da bi vlada razpustila parUmeot. Pri novih volitvah nadelajo ae Parnellovi privrženci pridobiti več sedežev. Irci so že pri poslednjem posvetovanji o volilnej reformi jako omahovali, kam bi se obrnili. Ko bi bili upali s svojim glasovanjem podreti volilno reformo in ž njo vlado, bili bi to gotovo storili. Ko so pa videli, da ima vlado večino brez njih, so pa'glasovali ž njo. Sedaj se pa ne ve, kam se obrnejo, ko je vlada v zgornjej zbornici trčila na tako na-sprotstvo, ter bi bila mocalično prisiljena razpustiti parlament, ako ne dobi v spodnjej zbornici znatne večine. Vedno je več upanja, da bode Grover Cleve-land izvoljen predsednikom severnoameriških držav. Več držav, ki so bile z začetka proti njemu, se sedaj nagiba na ii)egovo stran. Želeti bi bilo, da bi bil izvoljen, ker ne sploh hvali, da je jako darovit in pošten mož Mnogo j3 pa tudi od tega i.a-visno, kako bode volitev izpala, kam se bodo nagnili Irci, katerih je jako veliko v Ameriki. Govori ae, da bodo glasovali / - Blaina, ker je ta sovražnik Anglije. Druuj p t zopet mislijo, da to sovraštvo ne bode zapeljalo Ircev, ker je Bhine baje tudi velik nasprotnik ameriških Ircev, IfEeliikaiiNki kongres se je otvoril z izjavo predsednika Gonzalesa. Ta izjava naznanja, da se bode predložila kongresu osuova za dipiomatično zvezo z Anglijo. Posebna komisija kmalu odide v Kitaj in Japan, da tam stori vse ptrebuo za razvoj ni b kunsko trgovine; nadalje naznanja predsednik predlogo novega carinskega tarifa. Dopisi. tej dobi se carska oblast še ni podedovala. Vsak car je pred svojo smrtjo ubral najvrednejšega, da zaspde prestol, in se odpovedal svojim čustem njemu v korist. Za vlade poslednjega svetega carja, t. j. okolu 2,000 pred Kr. r. bila so izvršena, kakor pripovedujejo zgodovinarji, prva hidravlična dela. Za njegove vlade dogodil se je velik poplav, ki je pro-uzročil veliko nesreč. To je jedini dogodek, ki more imeti kako zvezo z vesoljnim potopom. Treba je samo še vedeti, se li ujema čas. Pa to vprašanje nema posebne zanimljivosti, kajti dokazano jet da potop ni bil vesoljen. To je kratek izvleček iz naših letopisov, ki pa ni zanimljiv zaradi strašnih mi-tologi(nh pravljic. Prosto, ko[-ak za korakom se pred nami razvija podoba Prvotne civilizacije. Mi visoko cenimo vse, kar im*i starinski značaj. Mej ohranjenimi narodnimi spc;ročili se visoko ceuijo ona, ki govore, da se je civilizacija razvila neposredno po volji božje previd-aoati. Mi radi družimo svoje naprave z višjo volj'j. Ravno tako, kakor so zakoni, katere je dal Mojzf,3 hebrejskemu narodu, bili pisani od Boga sami ga> Kristijani naj se ne čudijo našemu spiritizmu, kajti 8piritizem je tudi podlaga njih veri. (Dalje prik.) Iz Zagreba 18. septembra. [Izviren dopis.] V Jaški dogodil se je po izvolitvi Kamenara obžalovanja vreden eksces. Kandid rali so tamo Kamenar od strauke neodvisne, župnik Kučas od stranke prava iu Krest ć od vladine strauke. Ker je Kučas imel največ glasov, so vladini pristaši dali svoje glasove Kamenaru in tako je propal pri volitvi kandidat stranke prava. Po volitvi sprli so se volilci neodvisne in Sr\rčevićeve stranke mej seboj tako, ua jih je prišla mirit žandarmerija, pa ko je priletel jeden kamen mej žandarje, so ti začeli streljati v množico in so ostali na mestu trije mrtvi in do petnajst ranjen i b. Glede volitve v III. Zagrebškem kotaru mi je dodati, da je Starćevićeva stranka bila teden dni j pred volitvijo zmage gotova s 40 glasovi večine, a ker so se korteši preveč ua fjias hvalili, je vlada telegrafično poklicala v Zagreb vse tiste činovnike, ki so že pred leti odšli iz Zagreba, a so njihova imena še ostala v i bornih listinah, ker jih nihče ni v pravem času izreklamiral, in s tem načinom, pa ker se je nekoliko kupljenih vohlcev izneverilo, je Starčević propal. Znamenito je, da ni prišel volit nobeden kanonik, a da so vsi židje glasovali za kanonika Gaaparića. Mruzović ne kandidira nikjer, a dr. Dereučin je v Djakovem podlegel; z drugo strani pak je propal v Sotinu dosedauji saborski podpred-seduik Mirko Horvat napram neodvisnemu profesorju Tadiji Smičiklauu. Nadalje so izvoljeni: Od Starčevićevcev: dr. David Starčević v Čabru, Valušnig v Deluicah, Lieb-hard v Selih (proti neodvisnemu dru. Vidriću), Obad v Bistri, Pisačić v Sv. Križi, dr. David Starčević v Vojnem Križi (proti Miškatoviću), dr. Hiuković v Ivaniću, dr. Fr. Pilepić v Karlobagu, Milan Pavlović v Briuji, dr. Gr. Tuškan v Švarči, Makao Lončarević v Oriovci. Od neodvisne stranke: Slado'ić v Pregradi, Frbhlich v Rivnem, Beruta v Koprivnici, Iv. Pintar v Vel. Gorici, dr. Majcen v Krapini. Od vladine stranke: V Sv. Ivanu Žabno pop Šandor Nikol.ć (proti neodvisnemu Ceruadku), v Ga-rešnici Leop. D&vidovič, v Trojstvu pop Steković, v Virovitici Lad. grof Pejačević (proti Starćevićijaucu dru. Tialčiću), v Suhem polji A. Junković, v Dolj. Miiioijcu Mih. Zindl, v Boboti pop Tošo Mikoević, v Iloku dr. Jovan Subotić, v Irigu Vaso Gjurgjević, v Slunj i pop Peter Grba, v Brodu dr. Izidor Kr-šnjavi (proti neodvisnemu dru. Pilaru), v Moroviću Stp. Popović, v Ivanci Koloman Mikšić, v Požegi Filip Thaller, v Vilićselu prof. Pavić. Vladina Btranka dobila je dozdaj 4 kotare proti ueodvisujakom, 4 proti divjakom. 2 proti Star-ćevićevcem, vkupuo dobila 10 novih kotarov, starih pa je izgubila 2 proti ueodvisujakom, 9 proti Star-čevićijaneem, 1 proti divjakom, vkupno izgubila 12. Efektivua zguba 2 kotara. Neodvisna stranka dobila 2 kotara proti vla-dinej, izgubila pa 4 proti vladinej stranki, 1 proti Starčevićijaucem. Efektivna zguba znaša 3 kotare. Strauka prava izgubila 2 kotara, dobila 9 od : vladine stranke, 2 od divjakov, 1 od neodvisne stranke. Vkape dobila 12 kotarov, efektivno dobila 10 kotarov. Divjak^ dobili 1 kotar proti vladi, a zgubili 4 proti vladi, 2 proti Starčevićijancem, efektivna zguba 5 mandatov. Iz navedenega se vidi. da ni na Hrvatskem dosti stalnega prepričanja v političkih zadevah. Iz Podbrezja nad Kranjem 17. sept. [Izv. dop ] (Še jedenkrat o klancih na državni cesti.) Dopis od 24. avg. t. 1. v Št. 196 tega lista redil je sad, kajti glede odstranjenja strmih klancev in glede krajlega združenja zanimljivega* Tržiča zaradi toliko prometa z žele2nično postajo v Podnartu, pričelo se je plodonosno gibanje po vseh bližnjih katastralnih občinah in izid tega bila je prošnja na c. kr. deželno vlado. Ta prošnja, razume se, pisana le v domaČem jeziku, podpisana od najbolj važnih osob, ne le iz dot'čnih katastralnih občin, ampak mnogobrojno tudi od prvih osob iz Tržiča, bila je izročena posebnej deputaciji iu ta obstoječa iz g. A. Jegliča, deželnega računovodje na Goriškem in posestnika v Podbrezji, g. Al. Pavlina, veletržca z vinom in veleposestnika tudi v Podbrezji itd. jo je danes osobno izročila deželnemu predsedniku baronu And. "VViuklerju, ki se je jako prijazno za to stvar zanimal. Tako važna in trem okrajem tako neob hodno potrebna stvar pričela je s tem svoj uradni pot, po katerem bode gotovo kmalu dozorela do ugodnega uradnega predloga, in tega porok nam je za občno korist vneta skrb našega deželnega predsednika. Da bodo naši gg. državni poslanci to nujuo zadevo o svojem času po vsi svoji mogočnosti v državnem zboru zastopali, tega smo si gotovi. Glede, da je klanec v Gobovcah (državna zadeva) ob jed-nem v prvi zvezi s cesto od Krope čez most v Podnartu do Tržiča, podala se je ob jednem deputacija zan.di te zadnje deželne zadeve k svojemu deželnemu poslancu g. Klunu, ki se je zelo potrudil po-izvedeti vse razmero in obljubil prizadevati se, da bode okrajna cesta od Krope do Tržiča vsprejeta mej deželne ceste, kar bi bilo najbolj pravično, kajti iBto cesto rabijo trije okraji, ter nje vzdrževanje stane posamičnim občinarjem preveč truda in troškov. Podbrežani! ker je vaš kraj se tako priljubil tujcem, naj vam bode precej tudi še daljna skrb, osnovati si bralno-pevsko društvo. Proč z umazanimi pesnimi; pokažite tujcem, da ste tudi omikani, in dobrih nasledkov se boste gotovo veselili. Vsak začetek je tež»veu, pa nadejamo se, da, ako se tega dela poprimejo domači Podbrežki gospodje, katerim je mar za narod in omiko, bode stvar kmalu gotova. Podb rezan. Mz Črnomlja 15. septembra. [Izv. dop.] Gospod urednik! dovolite mi še zadnjo besedo o našem vodnjaku ali kapnici, samo o „rupi" ne, ker znamo pomen te zadnje besede, in tudi vemo, da je ta izraz rabljen le v to, da bi se svetu smešilo to prepotrebno delo. Dopisnik-nasprotnik trdi v 208. štev. Slov. Naroda, da se z ozirom na to, ker nji vodnjak studenec-izvir, ampak le kapnica, — „za-Bluge g. ŠuŠtaršiČa na ništico znižajo." „Nečemo govoriti o zaslugah županovih, a gola resnica je: 1. da mesto Črnomelj do sedaj ni imelo ni jednega vodnjaka; 2. da smo pili Lahino in Dobličko, ki obtekati Črnomelj kot poluotok in kjer perejo perilo poleg Črnomeljcev, tudi vaščani iz Loke, Kočevja etc.; tako umazana voda pa vzlasti ob epidemijah, katere neso pri uas redke, ni najboljši; zdaj imamo vendar dobro filtrirano vodo. 3. V vodnjaku samem izvira tudi voda, a ne v taki množini, da bi zadostovala mestu med 1000 duš broječemu. 4. Prebivalci našega mesta smo vsi hvaležni za napravo tega vodnjaka. Vprašamo torej: kdo ima toraj za-Blugo, tisti, ki je misel in potrebo o vodnjaku sprožil iu jo izvršil, ali oni, ki zdaj proti županu piše ? Da je tudi trditev neresnična, ki slove: „a odslej ne bodo mogle več ženske, ampak prav močni možaki sesalko goniti" — vemo, ker vendar ženske, in celo otroci gonijo sesalko in vodo odnašajo — in g. urednik! vsak človek iz Črnomlja vam resnico lehko pove, da lehko otroci sesalko gonijo. G. župan ni delal ničesar na svojo roko, ampak po ukrepu mestnega zbora, ki je njemu in g. Jeršinoviču izročil napravo vodnjaka. In g. dopisnik, mar li vi mislite da moreta omenjena gospoda čudeže delati ? Kako hudomušno piše g. dopisnik, uvidi se >z tega, ker se nevednega dela o ustauovljenej posojilnici in posipanji trga, ki je prvo že postavno naznanjeno, za drugo pa je bilo po mestnem bobnarji oznanjeno, da mora vsak hišni gospodar skrbeti za to, da pripravi pred svojo hiio potrebno količino stolčenega kamena, et facta loquuntur Domače stvari. — (V denašnji III. seji deželnega zbora kranjskega) stavila sta gg. poslanca Svetec in vitez Schneid svoja predloga. (Glej prvo stran.) G. dr. vitez Bleiweis-Trsteniški utemeljil je svoj predlog zaradi upeljave slovenskega jezika pri deželnih uradih. Predlog se je izročil upravnemu odseku v poročanje. Na predlog poslanca g. Kluna, poročevalca v odseku za pretres deželno-odborovega poročila se je sklenilo, da se deželnemu cdboru naroči, naj deluje pri višjih šolskih oblastih na to, da se upelje slovenski pouk za grški jezik na gimnazijah iu da Be dovoli deželnemu odboru kredita 1000 gld., da pospešuje izdavanje slovensko-grAke slovnice in latinsko-slovenskih vaj, katere je treba na novo izdati, kakor tudi grško-slovenske vtje. G. Dežman se je protivil tem predlogom in želel, da ae izroče finančnemu odseku, a ni mu obveljalo. Potem se je rešilo mnogo računskih sklepov proračunov iu peticij. Na predlog g. dr. Poklukarja kot. poročevalca upravnega odseka izroče se prošnje učiteljske skupšČiue Litijskega Šolskega okraja zavolj premerabe nekaterih določil v postavah za ljudske šole in prošnja občine Šmartinske poleg Litije za uvedenje poludnevnega pouka na šoli v Šmartnem in za omejenje učenja nemškega jezika šolskemu odseku, kateri se voli v ta namen na novo. Izvoljeni so gg.: dr. Vošujak\j Klun, Svetec (načelnik), vitez Schneid, Šuklje, Dežmau in baron Tauflerer. Prihodnja seja je v torek ob lO. uri. — (Vsi obrtniki okolice Ljubljanske), kakih 1200, bili so danes po c. kr. okrajnem glavarstvu v prostore starega strelišča povabljeni, da si ustanove zadruge. Od trgovske in obrtne zbornice bila sta navzočua svetnika gg. Pakič in Klein, pa tajnik g. J. M u rni k. — (Kontrolni shod) za reserviste v Ljubljani bode 11. oktobra t. 1. ob 9. uri zjutraj v vojašnici pri sv. Petru. Posebna vabila se ne bodo razposlala. Pokontrolni shod bode v 2. dan novembra. — (Na Vrhniki) začeli so 18. t. m. pod nadzorstvom g. Šulca iskati v Ljubljanici „starinskih reči" in nameravajo to delo nadaljevati še več dnij j — mogoče celi teden. V ta namen najeli so dva ' mornarja — potupljavca, katera iščeta in brskata I pod vodo; a prvi dan neso dobili nič posebno za-i nimljivega, upajo pa, da jim bode v prihodnje sreča milejša, zlasti zato, ker je ondotni ribič našel že nekaj mečev iz rimskih Časov, katerih jednega je kupil Ljubljanski mu/.ej od g. Goloba za 60 gold. — (V Šent-Vidu nad Ljubljano) bode prihodnjo nedeljo popoludne ob treh preč. g. stolui župnik A. Ur bas slovesno 1 lagoslovil novo šolsko poslopje. Slovesnosti udeležil ae bodo tudi okrajni glavar, blagorodni g. Mah k o t. — Šent-Vid v vbu-kem oziru hitro napreduje. — (Iz Ptuja) se nam v 17. dan t. m. piše. Ptujska gimnazija dobila je v osobi nekega Tocba-neta nemškega ravnatelja, Slovence je „uemškiu deželni odbor štajerski popolnem prezrl. Zdaj sta na uašej gimnaziji še dva slovenščine zmožna profesorja. Prav po Sehreiuerjevem receptu gre. Nekako čudne stvari se gode pri vsprejemaoji dečkov v gimnazijo, kajti ravnatelj ne zna nič slovenski, dečki pu nič nemški. Res žalostno na slovenskih tleh. — Govori se tudi po našem mestu da bode dr. M.helič učitelj telovadbe na našej gimuaziji, kar pa se ve da ne moremo verjeti. — (K hrvatskim volitvam.) Včeraj je bilo dovršenih 79 volitev, danes so volitve v lfi, jutri po v 15 okrajih. Starčevićevci priborili so do včeraj 23 Bedežev, poslancev pa 21, ker je dr. David Starčević v treh okrajih (Koprivnici, Križi in Čabru) izvoljen. Miškatović do sedaj še ni dobil sedeža, kajti v Križi podlegel je dru. Davidu Star-čeviću. Kakor poroča Agramerica, katerej prepuščamo odgovornost, pripeljal se je dr. David Starčević v 9. uri zjutraj s 30 vozovi v Križ ter pred volitvijo nugovord volilce. Po govoru pa je razvil narodno zastavo rekoč: Kdor je za domovino, pridi pod mojo zastavo. Kdor je za-me, je za cesarja! Godba zasvira cesarsko himno in kompanija vojakov, ki je bila na volišči je po predpisu himni salutovala. To je na graničare napravilo tolik utis, da se kar v tolpah prestopali pod Starčevića prapor! Tako, kakor žo omenjeno, poroča Agramerica. — (P. Ve s t en ec k) s polnim rodbinskim imeuom Moric Friinzl vitez Vesteneck umrl je, ka- kor poroča „Danica" v 26. dan julija t. 1. v Moneji v južni Afriki. Pokojnik porodil so je 16. jun. 1841 na Dunaji, dovršil 1858. leta gimnazijo v Ljubljani, po dovršenih pravoslovnih študijah pa ustopil k jezuitom, v zadnji Čas pa k trapistom. Vročica bila je baje uzrok njegove smrti. — (Premije) za cepljenje koz so dobili: Prvo v znesku «3 gld. g. Ed. Globo čnik, okr. ranocelnik v Cerkljah; drugo (52 gld.) g. Ha c lima nn v Ilirski Bistrici; tretjo (42 gld.) okrajni ranocelnik Karol Peternel. — (Tatvina.) Bivši prismojeni hišni posestnik, Fran Paver, pokral je nekaj železuine pri stavbah in jo hotel prodati, a je bil prijet. — Na Rudolfovi železnici pa je kral delavec Zdešar bakrene plošče. Njegovo ženo, ki je hotela nakradeno blago spraviti v denar, so prijeli. Moža so izročili deželni sodniji. — (Izneveril je) služnik g. R. Pirkerja 32 gld, katere mu je izročil, da bi plačal na železnici nekaj blaga. Pobegnil je baje v Zagreb. — (Umrl) je notar Karol Sirk v Brežicah. Želeti bi bilo, da bi odslej uotarijat v Brežicah prešel v roke narodnjaka. — (Tržaški „Sokol.") Izrednega občnega zbora v 14. dan t. m. udeležilo se je 82 članov, kar je gotovo veliko in kaže izredno zanimanje in vnetost za društvo. Predsednikom bil je izvoljen g. Ivan Valenčič, trgovec, odbornikoma: g. Ivan L a vrič in g. B unc. — (Cesarski dar 25 c e k i n o v ) pri konj • skem preimranji in pri dirki v Ljutomeru je dobil g. Anton Petovar iz Bunčan. — (V Žavci) se je ob premiranji konj prodalo 23 žrebet po 230—600 gld. — (Ovočje) sedaj lahko na vsaki postaji železniški vsprejemajo za direktno pošiljatev v severna nemška mesta. Tarife so znižane, tako da za 100 kilo vozniua zuaša n. pr. v Berolin od Brežic G02 mark, od Sevnice 5*88, Cel|a 5.72, sv. Jurija 565, Ptuja 551, Muiibora 5 41 in Eiuauža 5 31. — (Trtna uš. ) Meseca avgusta se je v vinogradih Z ioljske pa tudi Videmske fare prikazala na listih neka ušica, ki smo sploh o njej mislili, da je trtna uš (Phylloxera vastatrix), ali potolaždi so nas, da je cicada vini, to bilo bi po na-e kobilica. In v resnici! Ako si se ušice dotaknil, odtVkniia je kakor kobilica. Ali ta tolažba je kratko trpela. Pre-gleduli so omenjeni fari, ter zasledili pravo trtno uš na Libni iu v Starem gradu Videmske, v Čelih, v Pleterjah in Rivnsh Zdoljske fare, ua posamičnih krajih. Kaj pa bomo sedaj ? Komisija bode odločila, kaj je storiti. Najbrž bodo sklenili posamične okužene „piehe", ki niso obširne, posekati, korenine poruvati in na mestu zažgati, dotičue plene pa z žvepleuo-ogljencem zaliti, ter na ta način vsaj za čas, kolikor toliko, druge vinograde teh krajev ova-rovati. Dotični bodo odškodovani po postavi, drugim, če še mogoče, bo pu tako tudi pomagano in nevarnost odvrnenu. Vsaj tako gospod e mislijo. „Slov. Gosp." — (Razpisano) je mesto okrajnega rano-Celnlka v Kamniku. Letim nagrada 147 gold. Pro5-uje do 31. oktobra, t. 1. Dalje je razpisana služba okrajnega živinozdravmka na Ptuji in se morajo prošnje predložiti do 31. oktobra c. kr. naraestniji. Zahteva se znanje slovenščine, menda a la W agner. Telegrami „Slovenskomu Narodu4': Inomost 19. septembra, Cesar in nadvojvoda Rainer na potu v Stams sta pri najlepšem vremenu se peljala skozi Inomost, kjer ja je na kolodvoru namestnik najudaniše pozdravil. Ogromna množica ljudij bila je na krasno olepšanem kolodvoru ter pri prihodu in pri odhodu cesarja navdušeno pozdravljala. Namestnik peljal se je s cesarjem v Stams. Cesar se vrne ob lll/a uri v Inomost. Mesto je povsod bogato okrašeno, vse v zastavah, izvrsten utis. Nadvojvoda Henrik, avstro-ogerska poslanika Ottcnfels in Wrede prišli so semkaj pozdravit cesarja. Napol) 19. septembra. Od 17. t. m. o polunoči do 18 t. m. o polunoči 510 ljudij zbolelo, 230 umrlo. Moskva 18. septembra. V Saratovskej in Kazanskej guberiiiji zapal je sneg in navstal hud mraz. Tudi iz Orenburga se poroča o snegu in mrazu. Vslcd neprestanega dežja je veliko žita na polji ostalo. Razne vevsti. * ( Šo1 anje d ve h avstrijskih častnikom ▼ Parizu.) Kikor por« ča vojri list, n.merava C kr. državno vojno ministarstvo meseca oktobra t. L dva avstrijska častnika poslati v Pariz, da se bosta za c. kr. vojtške vz^ojevulne iu izobraževalne zavode in za kadetne šole popolnem priuč'la francoščini io po povratku kot učitelja tega jezika učila po teh Šolah. V tujini osUneta 10 mesecev. Po-sebna iz vojaških strokovnjakov sestavljena komisija bo po preskuAnji, katerej se imujo prositelji za u 'no potovanje podvreči, odlo«'ila. kat« ra častnika se pošljeta v Pariz Dobila bosta za potovanje tja in nazaj pavšale 150 Kld., 300 gld. za napravo civilne obleke, svojo m za slugo zistemizovano plačo in mesečno doklado 130 gld. * ( Sk ie rn i ewic e), ki je zdaj v vseh ustih in po sestanku treh cesarjev pridobilo zgodovinsko imenitnost, je mestece, ki broji okolu 5000 piebi-vfllcev. Po železnici je iz Varšave tjakaj jedno uro. VSkierninv cah se stekajo železnične proge iz Polj ske v Prusijo in Avstrijo iu iz Skierniewic v "Varšavo. Na postaji je velik in lep kolodvor, drugi (specijalni) kolodvor pa je pri graščini Skierniewi*ki. Graščina Skiemitvvice je v jedno nadstropje zidano poslopje sredi prostri nega parka. Prostori v graščini neso baš posebno veliki, a izredno okusno oprav ljeni. LepAe Hobe odstopil je car svojim visokim gostom, zanj in za carico odločene so samo štiri sobe. Ministri in spremstvo razvrščeni so bili v dveh stranskih poslopjih in ker je še prostora pomanj-kovali, morali so nekateri dostojanstveniki kakor knez iščerbatov, knez Vačnadze stanovati v šotorih, dočira je moral veliki knez Vladimir Aleksandrovih v nekoliko oddaljenem gradiči „Sobedjaniu stanovati. * (Ju an Pinto, —najslavnejši pevec v nebesih in na zemlji.) Preteklega stoletja v Madridu umršega sla\nega tenorista Juana Pinta so mej veliko slovesnostjo v jednej tamošnjih cerkva pokopali in mu postavili nad gomilo spomenik a tem le jako originalnim napisom. „Tuka| počiva Juan Pinto, Oi fej Španjolski. Dospevši v nebesa, je svoj mili iti sladki glas združil z glasovi angeljstiimi. Ko ga je pa Gospod Bog tako lepo peti čul, mu je njegovo petje tako dopblo, da je r<-kel nebeščanom „Molfiite, otročički! Naj poje nam Juan Pinto, pevec in muzik našega ljubega sina, mogočnega gospoda in kralja španjolskega!" * (Vsi — razun župana.) Angleški glumac Foote je, potujoč po zapadnem Angleškem, nekega dne obedoval v mestne) gostilni. Po obedu ga pri plačevtinj računa vpraša krčmar, je li s kosilom zadovoljen. „Jaz sem jedel tako izvrstno", reče na to igralec, „kakor nobeden človek v vsej Au-glefikej.u „Rfizun Kupanaglasno in živo ugovarja krčmar. — „Jhz nikogar ne izvzamem." — „Vi morate župana izvzet!" — „Tudi župuna ne", se silno in mofno buduje Foote. Navstal je zaradi županove izjeme brzo tako s-ilen iu hud prepir, da je ofetir, ob jedtiem tudi policijski sodnik, gledišnega igralca prijel in peljal pred župana. „Gospod Foote!" pravi častitljivi župan, „vadite: v našem mestu vlada od pa H) ti veka lepa navada, da pri vsakej stvari župan dela izjemo in da v bodoče ne boste več pozabili naših zgodovinskih šeg in navad, Vas takoj kaztiujtm z jednini šilingom ali pu s peturmm zaporom, kakor Vam ljubše." Foote je bil primoran plačati denarno kazen. Iz dvorane odhajajoč pa dobro poučen reče: „V vsem svojem življenji še ne-sem videl večjegu osla, nego je ta oštir — izimši (in tu se prikloni pred županovo visokostjo) gospoda župana!" — * (Kitajsko povabilo h kosilu.) Nek evropsk kupec je dobil od bogutega Kitajca povabilo b kosilu. To je b<-1 ii i h ustanov. Pravico do teh ustanov imnjo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vcaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenju in ki so s dobrim Uvspebom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmet»ki sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Z ustanovami vsprejeti učenci dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbeti. Na šolo vsprejmejo se tudi plačujoči učenci, kateri plačujojo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovauje in po 20 gld. šolnine na leto. Lastnoročno slovenski pisane prošnje se imajo do 1 oktobra 1984 izročiti vodstvu deželne vino- in sadjerej-ske šole na Slapu. Prošnjam je dodati rojstni list, spričalo o čvrstem zdravji, lepem vedenji, ter o dovršeni ljudski Šoli, oziroma Brednje šole, ako je pročnik že v srednjih šolah. Prošniki za plačujoči mesta morajo priložiti primeren protopis vzdržavanja od strani starišev, oziroma jeroba. Na prodaj sta v kavarni na Krškem dva dobra soda po 23 in 25 hektolitrov, cena 9 gld. pr. hektoliter. — Napis: Gosp. A. F., kavnriiar na Krškem. (594—1) Spričevalo. Podpisani potrjujejo s tem, da so po natančnej preiskavi na ^li, da je cigaretni papir „LE HOUBLON" i/, francoske tovarne za cigaretni papir gospodov €nwley *V llciiry v Parizu izvrstne kakovosti, popolnem brez tujih sestavin, zlasti pa zdravju škodljivih snovij. Dunaj, v 24. dan maja 1884. Dr. J. J. Polil, red. jav. prof. kem. tehnologije na c. kr. tehničnej visokej Soli. Dr. E. Lndwl*i c. kr. red. profesor medicinske kemije na Dunajskem vseučilišči. Dr. K. I-i p i> man n, izred. profesor kemije na Dunajskem vseučilišči. (PriBtnost teh podpisov potrdil je «lr. J. Ilomnnn, c. kr. notar na Dunaj i. Zgornje spričevalo je potrjeno in podpisano od c. kr. ministerstva vnanjih zadev in franeuskega poslaništva na Dunaji v 28. dan maja 1884.) (297—3) J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešičko, ptične črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri J. ANI>jEJL.-ii, „pri ni peni** 13, H u s o v ;i (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zalogo na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (230—10) lzdatelj in odgovorni urednik: lv«n Železni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".