Št. 92. V Mariboru, sobota 10. avgusta. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek. do t rt« k in Boboto, tor volja po pošti prejeman, za avstro-ogereke dežele ali v Mariboru h pošiljanjem na dom, za colo loto 10 gold., za pol lota 5 golil., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za culo leto 12 gold., za pol lota 6 golti., za četrt leta 3 golil.. 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačuje od vjetiristopno petit-vrsto 6 kr. čo so oznaiiilo enkrat tiska. 5 kr. Se se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiBka. Vsakokrat so plača stempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici liisn. štev. 220. O p r a v n i s t v o. na katero nai se blagovoli i«> n<»šiii:ui naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči. je v tiskarnici: F. Skaza in dr . v koroški uliei hišn. št. 229 Proti iiiMiiNkcmii Jeziku v iiiinIIi Šolali pišemo po novinah in knjigah že več nego dvajset let; prosimo in terjamo naj sc nvede naš domači jezik. ltazlogi, B katerimi smo ugovore BVOJib nemškutarskih protivnikov odbijali, ponavljani in izcrpljeni so že tako, da bi Človek mislil: zdaj moremo vendar enkrat dalje, zdaj so stališča na obeh straneh jasna. Vendar se ti ugovori vedno vračajo, vedno se pogreva staro zelje, da nij naš jezik zrel, da nij dovolj literature pri nas, da je edini nemški jezik opravičen v soli: s kratka mi se želimo plavati učiti, ali učitelj nam v vodo brani, češ, da sc moramo na suhem naučiti plavanja, predno smemo v vodo. V najnovejšem času je proti slovenskemu jeziku izmed domačega učitelj-stva v bojno polje stopil en nov bojeviti vitez, vitez pl, Gariholdi, c. kr. učitelj učiteljskega izobi a-ževališča v Ljubljani. In kakor so njegovi plemeniti in vitežki pradedje (ako je njegova „plava kri" starega kolena) borili se „gegen die Venden und anderc Barbarenu, tako zdaj on, nov kranjski Lambcrgar, s sulico nemške fraze koraea v boj proti Pegam u naše narodnosti. Gariholdi jo namreč izdal v programu učiteljskega izobraževalisča političen uvodni članek z napisom nzar Lehrerfortbildung in Krain". Duševno zapuščeni 1 j ubij. „Tagblatt" se delektira s tem Člankom, pretiskovaje ga, že pet dnij in se menda bode se nekaj časa. — V precej slabi nemščini tu na doljro in široko razlaga, kako ubožen je naš slovenski jezik in naše slovstvo, ter iz vsega sklepa, da se je treba nemščine držati. Celi članek je pisan preecj površni); a kakor slepa kura tudi zrno v jame, nc more se reči, da bi v posameznostih včasi tudi resnice ne povedal. Ne moremo, in nij naš nalog spuščati sc v podrobnosti, to prepuščamo strokovnjakom in poklicanim v šolstvu j mi hočemo i/.takuiti samo politični moment celega članka. Ta jc v tem, da Gariholdi v nemškem jeziku tujemu in nam protivnomu svetu z vidnim veseljem pripoveduje, kako so naša slovenska učna sredstva popolnem pod vso kritiki), in da sc Gariholdi protivi slovenjcnju naših šol, ter direktno in indirektno s stališča koristi zagovarja ncmČevauje kakor jc, ali še ostreje negi) je. 0 nas je znano, da smo, kar se naših domačih pomanjkljivosti tiče, odkritosrčni! da se nijsmo ogibali kritike, da nijsmo vsega hvalili in nikdar domišljali si, ka smo »Slovenci že na kulturnem višku. Ali če smo mi stvari in osobe grajali, imeli smo namen boljšati jih. Tudi i) Gari-boldiji smo mislili, da se nahaja v naših narodnih vrstah. S tem spisom je dokazal, da ne. Ker ima namen vseslovensko slabi) najti, ker za svojo protiuaroduo svrho, za nasvet germanizacijo, rabi Blabega stanju naše literaturo ter zato slabega išči', tudi slabo najde. Ko hi objektiven bil, našel bi polog mnogi) pomanjkljivega tudi mnogi) dobroga in tega ne pozabljal. Govoreč o naših šolskih knjigah in spisih, naj bi bral one, izpiske in probe, katero so iz najnovejših nemških šolskih knjižio v posmeh prinesle zadnjič same „Neue Pr. Pressc" in „Deutsche Zeitung". Loliko je ometati trditve, katerih nihče stavil nij. In to dela Gariholdi. Nihče pri nas nij rekel, da je za učitelje škodljivo če nemško znajo in se tudi iz nemških knjig podučujejo. Nihče nij trdil, da je naša literatura že popolna. K večjemu smo deset let nazaj pogledali in primerjali, kaj nijsmo tačas imeli in kaj zdaj že vendar imamo. Po metodi, katero Lainbergar Gariholdi nasvetuje, bi ne bili imeli nič. Ce on kar slovenščino zarad pomanjkanje zadostnega slovstva zametu je. in nemščino zarad koristi nauka nasvetuje, pozablja, da ima učitelj namen znanost popularizirati, da mora za to imeti sfcraitpi v temeljitega znauja domačega jezika. Tega sVbtlae temeljiti) naučil samo če se vsega, razen nemščine, v njem uči; in kako bode znanost populariziral, ako jo je vso s tujim sredstvom, s tujini jezikom pridobil. Tako talentiranih ima Gariboldi komaj 10% učencev, 90 °/0 jih bode ostali* duševni) skop-Ijenih. A to nas že v posameznosti vodi. To je bilo že tudi bog ve kolikokrat povedano. Vzemimo pa, (kar ne pritrdimo), da bi Gariholdi in njegovi ponemeevalui drugi prav govorili, vzemimo da hi resnica bila, ka bi za znanost res boljše bilo da se slovenščina izriva in nemščina sili — bi-li Slovenci mogli in smeli hiti za vzdržanjc nemštva v naših Šolah V Ne! nikdar! Naša politika, naša čast, naše čutje, vse naše bitje kot Slovani, kot narod, ki je del velikega debla, kateri ima prihodnjost — vse nam prepoveduje udati se v nemštvo. Mi smo prepričani do duše, da je strogo uvedenje našega narodnega jezika v vse naše šole edino koristno, koristno za nas naposled tudi tam, kjer je videti morda trenotua, začasna škoda za uk. A ko hi tudi ne bilo — ponavljamo — iz narodnega stališča tu ne pripuščamo nobenega koristolovja, nobene oportunitete! To bi sc ve da pošteni možje iz našega nasprotnega tabo rja lehko umeli; s tem hi protivni nam možje, in g. vitez Gariboldi, lehko računih. Lehko bi vzeli fuktorje kakor si), in nam prizanašali kjer nam še manjka — ako hi pravico-Ijuhni bili. A njim je samo za germanizacijo in za politične cilje, kateri hi iz germanizacije izvirali. Njim je korist nauka farizeizem, tigovo poro, s katerim nagoti) tendenc pokrivajo, katere teže preko našega živi jen ja kot Slovauje — nemško pleme do Adrijc raztegniti. Za to nobenega računa z njimi nij mogoče ! Za to nam politika prepoveduje preveliki) gojitev nemštva; za to moramo iz nagona samoobrambe s ceh) duši) boriti se za slovenjevanje šol; zato sc ne bomo udali, dokler ne izvedemo Slovenjenja naših slovenskih šol j zato smo in hodomo našo mladost in naš narod ,,t*anatizirali" in ,,reusiruli!*' Človek kakor jc — morda sicer poštena duša — vitez Gariboldi, to sc ve da tega uincl ne hode. On nij kri itd naše krvi, on nema srca za slovensko mater, ker slovenske matere nema. On mirno obsedi, njemu se kri ucvzhuni . ako našo slovansko narodnost nemSk ali drug pritepenec grdo zasramuje, ako se i) naši koži že naprej trguje. On more tudi o tej naši izjavi ..pomilovalno*' z ramami zamigati kot <> izraženji »narodnega fanatizma". Slobodno. Ali, ako jc tudi samo človek ,,treznega preudarka", naj preudarja, zakaj nijso Nemci pred sto leti, koje bila primerni) njih literature beračnejša negi) je naša danes — dali šol pofranooziti Iz istih razlogov kakor so dc-nes našim nemškutarjem „merodajne." Njih je tačas vodila ljubezen do svojega jezika iu svoje narodnosti, — in ista ljubezen do domovinskega vodi tudi nas. Tu je cela uganka. Politični razgled, Dunajska .,Deutsche Ztg." od dne do dne dokazuje, da je Auerspergova vlada nemško-narodna, to je : da prisega Slovanom nasproti na načelo ali jih ,,upoguiti ali zlomiti." To h valut) delo pa vzbuja v oneijozni „N. Pr. Pr." zavid za slavt) poprusovauja. Za to piše ta list v zadnjem broji dolg članek o panslavizmu in pangermaniz-rau, v katerem Magjarom dokazuje , da jim prav za prav ne bode nič škodilo, ako se paugcrmani-zem, kateri je historičen, izvede. ,,N. fr. Pr." Magjarom na srce govori, da nemaju pravice ustavljati se nameri avstrijskih Nemcev, ako se ti hočejo zediuiti z Nemčijo in ustanoviti .nemško državo do Adrije in Lajte. To se piše donos v Avstriji! Mnogi časopisi pripovedujejo znamenito po-samesnost v pripravah za predstoječi shod treh cesarjev v Berlinu. Bilo jc od kraja nameravano, da se samo cesar Prane Jožef in cesar Vil-hclm suideta. V dunajskem cesarskem gradu pa živi mogočna stranka, ki mnogokrat svojo moč črez glave ministrov pokaže (glej poklicanje Hohen-\varta in padec Beusta). Takt) je neki tudi sedaj ona vedno samostalni) politikujoča in diplomatu-joča dvorska stranka brez Andrassv-jevcga znanja delovala za prihod cara Aleksandra v Berlin. An-drassy-a uijso hoteli vprašati za njegovo mnenje o shodu avstrijskega vladarja z ruskim, ker so vedeli, da bode Magjar pomisleke proti temu do veljave spraviti hotel j ko je prihod ruskega carja v Berlin že skleueu čin bil, tedaj stoprv je neki cesar sam Andrassv-u naznanil, da se hode v Berlinu razven s cesarjem Vilhelmom tudi s oarjem Aleksandrom snidel. Ta dogodjaj. akt) resničen, kaže, da se Andrassv-u na najodločilnejšem mestu ne skazuje polno zaupanje. Sicer se pa tudi mnogi čudijo, da jo cesar Franc Jožef ravno oni čas in takt) v naglici v Olotnuc odpotoval, ko je cesar Vilhclm na drugem kraji v Avstriji) došel. Praška »Politik" piše o stoletnici prve delitve poljske države in pravi: ,,Nobeden čin no meče bolj črne sence na rodovino llohcu-zolleru, kakor od nje najpred izmišljena in potem z vso zvijačo, brezobzirnostjo iu silo izvršena delitev Poljsko. Ako kaj nevarni, vso politični« moralo ne samo zanekujoči, nogi) celo zametu joči značaj pruske politike označuje, gotovo jc od nje skovani komplot proti pitijski. Rop dežel za vsako ceno, bodisi na lastni račun . ali v družbi z tiru irimi, od prestavijenja mejnikov (vitli slavno zgodovino Friderika Velikega) do napada v miru živečih sosedov (vidi sedemletno vojsko) ali do brutalno vojeuih vojsk za brutalno prisvojevanje dežel, to je priigram države, ki nc razvija svojih zastav na bregu barbarskih držav nego v srcu Fvrope in so ne imenuje roparska . nego kulturna država par ezoellence, da. po merilni noči v Cha-teaudunu in po kraljevem cvetu prostitucije v Berlinu . katere nobena policijska moč več nc posili, „država strahu božjega in dohre nravi" . . . Na drugi strani se ne more tajiti, da so ruski državniki in vladarji pripomogli , da jc ,,država strahu božjega in dobre nravi*' do sedanje vrtoglave visokosti vzrasla. — Vos Blovanski svet bi bil mo- ral 5. t. na. s Poljaki žalovati, ker delitev Poljske je temelj pruske velikosti in tudi podlaga razdora med slovanskimi brati." — Dalje izreka ,.Politik ' upanje, da se bodo Poljaki premišljevajoči zadnjih sto let. streznili iu posebno k prerojenju Avstrije pripomogli. Češki namestnik general Koller hode po poročilu nekolikih dunajskih listov po sklepu delegacij postal minister vojne. Ob enem se piše o imenovanji zapovednika v Gradcu generala .Johna za geueralstabschefa vse vojske. Ruske „Bh ževija Vedomosti'' prinašajo daljši uvodni članek o poslednjih dogodkih na Oger-s k e m, in posebno o izidu volitev. „Ogerski Slovani — prave — gledajo na zdanjo vlado kot na usurpatorsko. Mi razumemo, da oni, ki so povsod tlačeni in v svojih pravicah žaljeni, ne morejo hladno glodati na vlado deakovsko. Ali smo prepričani, da ti Slovani ne izgube vero v svojo bodočnost in svoje osvobojenje. V 19. stoletji nij več mogoče tako delati kakor so delali Magjari v srednjem veku s Slovaui, ker to 19. stoletje nij več stoletje osužnjenja in urobljenja, temuč nsvo-bojenja. V 19. stoletji so se osvobodili Grki, Srbi, Burnimi, in nova doba v zgodovini nij še minila. Mi, Rusi, ki smo podpirali osvobojenje Grkov, Srhov, in Runmnov, ne zabimo na svoj vzvišen poklic, in morda ga hodemo se z večjim navdušenjem vršili." — Češki „Nar. Listy* pišejo o vojnih pripravah Rusije. Dozdaj Rusija nij mogla imeti aktivne politike za svoje plane v vzhodu. Zdaj se zbira. Car Nikolaj je enkrat rekel, daje največji sovražnik Rusije njena oddaljenost, t. j. daljava pota od mest ruskih do meje. Zdaj je Rusija z železnicami vsa preprežena, in če so prav nekatere slabe, vendar onega sovražnika nij več. Ravno tako se vedno vojska množi in organizira. Do-zdanje prijateljstvo s Prusijo ne pomenja nič. Kadar pride čas. vršil se bode nalog Rusije sam. Hrvatska regnikularna deputacija se je konstituirala in volila biskupa Strosmaverja za predsednika, iu Živkoviea za podpredsednika. Imela je že več sej, v katerih je principijelna vprašanja obravnavala. Za revizijo financijelnega dela nagodbe je izbrala pododbor obstoječ iz gg. : Mažuranie, Živkovie in Jak it;. Magjarski minister Kerkapoli je potoval z Moliuarijem po vojni krajini, ob istem času je hodil m-igjarski konzul v Belgradu, Kalaj, po Rosni. „Zastava" v dopisu iz Rosne trdi, da je to potovanje imelo političen namen , t. j. pripravljenje Magjarov za osvojenje Rosne. Iz S t r a s h u r g a se poroča, da Nemei dozdaj nijso v ponemčenj' svojih bratov v Elsasu še druga dosegli. nego da so v Strashurgu napise po ulicah dali nemško napisati. za katero pa se domačini ne zmenijo. Razno stvari. * (Slo vensko pisateljsko društvo.) Kot u stan o v ni k i so pristopili gg. Pfeifer, vel. posestnik na Krškem, g. dr. Fr. Cel ost in, profesor v Vladimiru na Ruskem, in g. J. G oru p, vel. trgovec v Trstu. Pisateljsko društvo šteje zdaj 65 udov, in sicer pravih (t. j. pisateljev) 52, podpornikov 12 in 3 ustanovnike. Po pravilih znaša letnina za prave ude o gold., za podpornike (> gold. na leto, za ustanovnike pa 50 gold. enkrat za vselej ali pa v petih letnih obrokih. Ker se mnogim letnina o" gold. previsoka zdi, ho odbor prihodnjemu občnemu zboru predložiti jo na .*» gold. znižati. * (L j u b 1 j a n s ko mestno s v e t o v a 1 s t v o) jc v svoji seji 6. t. m. po predlogu župana Dež-niaua sklenilo „na najuljudniši način" odgovoriti na povabilo belgradske mestne občine; po nasvetu mestnega svetovalca Laschana se je pa še sklenilo onemu „najuljudnišemu" odgovoru pristaviti, da „ljubljanska občina nema nobenega povoda pri svečanostih se zastopati dati"! * (Koncert na vrtu ljubljanske Či- talnice) napravijo denes, 10. dan avgusta, častniki 79. pešpolka v korist cesar Frane-Jožefovega zaklada za častniške vdove in sirote. Udje narodnih društev naj blagovole vzeti na znanje, da so vljudno povabljeni k tej večerni zabavi. Vstopnina znaša 30 kr. Program a) pevski: „Sablja moja", zbor Jenkov; ,,Domovina", zbor Ipav-čev: „ Vojaška", zbor Flajšmanov; „Struuam", zbor Jenkov; „K slovesu" in „Sila spomina", pesni K. Maškovi, poje g. Meden: „llusitska", zbor Tovačovskega. b) muzične kapele: Kronovanjski pohod iz Meverbeerovcga „Proroka"; Ductto iz Verdijeve opere „Aroldo"; Ballabille iz Verdijeve opore „1 In hallo in masohera"; Bilsojeva koncertna polka Pastaričici"; Schantlnove ,,Gledališke melodije" in „Domovinski glasi"; Arija iz Verdijeve opere „Attila"; Schantlnova polka ,,Sirena"; Straus-sova mazurka ..Ljubezni čar"'. Ce hi denes utegnilo biti neugodno vreme, bo koncert drug večer, ki bo posebe naznanjen. * (K P r c š i r n o v i s 1 a v n o s t i.) Piše nam se z Gorenjskega: Z veseljem pričakujejo naši Gorenjci po domače hvaležni se skazati slovenskim gospodom, ki bodejo 15. septembra slovesno praznovali spomin po gorenjskem PreŠirnu. — Prav radi so naši pripravljeni ljuhcznjivim gostom priljudno postreči in jih sprcmljevati k ., Pcričniku" — na „Bledo", v Bohinj k Savici iu tudi na „Triglav". *(Spodujc-štajerskim učitelje m.) Štajerski deželni šolski svet je z odlokom 27. jul. poročil predsedniku mariborskega učiteljskega društva. da je pripravljen 240 gold. dati za razde-ljenje spodnje štajerskim učiteljem in učiteljicam za potnino, ki hočejo iti na učiteljski shod v Celovec. Razdelitev nij omejena samo na ude tega učiteljskega društva. Učitelji, ki hote od te svote potnino dobiti naj se pismeno ali ustno brž obrnA na prof. Dominkuša v Mariboru. * (Slovenskim turistom,) kateri morejo ob počitnicah obiskati divne gorenjske planine, naznanja naš dopisnik iz Bohinja, ,.da jc steza na naš mogočni Triglav tako pripravno narejena, da se lehko in brez nevarnosti prav prijetno gori gre. Iz Lesc jc vozna pošta mimo Bledskega jezera na Bohinjsko Bistrico, kamor je zdaj iz Ljubljane po železnici 3 ure in naprej po ravni cesti še druge 8 ure daleč. Iz Bistrice je navadna turistna pot k ježem. Na mostu pri št. Janži je razpotje k Savici in na Triglav. K Savici čez jezero se v dveh urah pride. Semkaj je povabljena slovenska mladina , naj vzame soboj Prcšir-nov „Krst pri Savici!" Na Triglav iti, je veselje vsacega Slovenca. S Triglava nad 60 ur na o-krog v daljavo gledati pa nij vsakemu dano. Vendar urne noge, zdrava pluča, uevrtoglavna stopinja in vrli voditelj, znani »Sest, povzdignejo turista na goro 9037" visoko. Iz Bohinjskega jezera pri mostu so zagleda proti severu naš stari sivi Triglav. Med Stodorom in Vogarjem za Toš-cem stoji božanstveni velikan. Komur jc mar, občutljivemu srcu domorodno veselje dati, mlademu umu slovanske misli vdihniti in krepko voljo za junaška dela stanovitne uvaditi, naj ohiše mogočnega Pcruna." :,: (Umrl) jc, kakor se nam z Gorenjskega piše, na bohinjskej Bistrici 29. julija Matej C o p, slušatelj filozofije na dunajskem vseučilišči. — Nade-polcn, jako talentiran, vseskozi pošten mladenič, ki je imel bister um in čuteče srce za našo domovino! * (Pri Postojni) se bodo začeli, kakor se iz Trsta v ., D. Z." piše, koncem t. ni. veliki vojaški manevri. Kkserciralo bode 4 do 5000 vojakov iz onih regimentov, ki so po Kranjskem, Pri-morji, Koroškem in Spodnjcštajcrskem postavljeni. * (V Gorici) na učiteljskem izohraževališči je razpisana služba profesorja za naravoslovje in liziko in za slovenščino, vse s slovenskim učnim jezikom. Prošnje so do 20. avgusta vložiti pri deželnem šolskem svetu v Gorici. * (Staj. dež. realna gimnazija v Ptuj i) je imela zadnje šolsko leto v treh razre- dih 83 učencev in /. vsemi 9 učiteljev (med temi z direktorjem vred S pravih). Ozirom na klasih kaci jo jc drugi semester ahsolviralo 15 učencev z odliko, 4S a prvini, 19 z drugim redom.— Po na rodnosti učenci nijso razdeljeni, iz česar se vidi, da direktor Fiehua zvesto posnema izgled velikega Slovanožcruha Giskrc, ki je tudi skrbel za to, da svet razmerja med avstrijskimi narodnostmi ne izve. Program ima na čelu razpravo spisano od prof. Kummererja „o zavesti krivde Sofoklejevega Ojdipa na Kolonu". * (Pri št. R u p e r t u n a D o I e n j s k e m) je strela udarila po noči med 1. in 2. t. m. v gospodarstveno poslopje V a ši če v e graščine in storila, da so hlevi z živino vred in kozolci polni žita in srna zgoreli. Skoda znaša okolo 20.000 gl. Vsa letošnja žetev je uničena po divjem elementu. * (Nesreča.) Iz Celja se piše „Gosp." : Franc Mak, župnik pri sv. Martinu v Rožni dolini, se je peljal pretečem) sredo čisto zdrav svojemu novemu g. kaplanu v Celje naproti, na potu pa sc konj ustraši in voz prevrže, ter g. župnika Črez neki klanec nekoliko časa vleče in ga na hrbtišči tako rani. da je bilo spodnje telo mahoma omrtvelo, med tem ko je župnik pri zdravi pameti ostal in hipoma ukazal, da so mu šli po duhovnika, ki ga je izpovedal in po zdravnika, da bi mu v telesno pomoč bil, kar se je tudi zgodilo ; vendar včeraj popoldne je že umrl. * (Gimnazija v Celovcu) je imela zadnje šolsko leto 19 učiteljev (10 duhovskih), učencev 280 in sicer po (gotovo nenatančni) razdelitvi v programu 242 Nemcev in 40 Slovencev. Slovenščino je na tej šoli učil učitelj pl. Klcinmavr v štirih oddelkih , od katerih je vsak dvema gim-nazijalnima razredoma namenjen bil. V prvem oddelku za slovenščino je bil učni jezik nemški, v ostalih treh slovenski. * (Učiteljski shod v Celovcu) bode med drugim obravnaval ta-le predmet: „Ustanova k r a j n i h šolskih svetovalcev v svoji sedanji organizaciji škoduje ljudski šoli v svobod nem in naprednem razvoji. Obmcjeuje, eventu-clno odpravljenjc te ustanove jc po storjenih iz-skušnjah nepogojna potrebščina za dober vspeh ljudske Šole. — Ali nij večina k rajnih šolskih svetovalcev na kmetih razvoju avstrijskega šolstva bolj zapročna ko koristna? — Šolnina naj se v vseh javnih ljudskih šolah odpravi." * (Prof. Stare), naš rojak, je spisal v program gimnazije v Požegi spis 6 „filozofiji povest-nice". — G. Stare pride, kakor že povedano, s prihodnjim šolskim letom na gimnazijo v Novomesto. * (General Preradovič,) znani hrvatski pesnik in vrli domorodec, je v Vbslavu pri Dunaji nevarno bolan. * (lm e n o v a n) je gospod Karel G 1 a ž a r, Slovence, suplent na celjski gimnaziji, za pravega učitelja na gimnaziji v Novem mestu. * (Kako nevarno jc p r i k 1 a n o g o ve d i n o jesti), kaže ta-le dogodek v Lukovem Dolu na Hrvatskem. Nekemu posestniku jc en vol za rumeni ovčič (milzhrand) zbolel. Mož sc boji, da hi sc bolezen še ostale živine prijela, prikolje vola in ga s svojo družino povžijc. V dvanajstih urah po zavžitku mesa bolnega vola je mož sam umrl, štiri druge osobe v hiši pa so hudo zbolele. (Rudniška ljudska šola v Idriji) jo imela minolo šolsko leto razven direktorja 7 učiteljev iu 3 učiteljice. Vsakdanja šola je štela v štirih razredih 489 učencev in učenk. Ponavljalna šola je imela v dveh razredih 142 učencev in učenk. — Učitelji so otroke nagovorili, uaj love škodljive kebrc in metulje in vslcd tega so otroci 18.520 hroščev in 170.447 metuljev nalovili. * (V Nove m mest u) nij med letošnjimi u-čenci tamošnje gimnazije v treh razredih (8., 7. in 5.) nobenega z odliko! * (K r v a v b o j m e d Č r n o g o r c i i n T u r k i.) Beremo v „Crnogorcu" dopis iz Moračc, v katerem se pripoveduje: „21. julija so se Kolašinski Turki vzdignili v Blatinu, to je na meji črnogorski in turški proti Črnogorcem, onim junakom, kateri so se več vekov slavno borili za krst častni in slobodo zlato. — Ker se žito najjeftinije more (za Črnogorce) kupiti v Reraniku na Turškem, odide nekoliko črnogorskih Maiačanov in Rovčanov tja žito kupovat. Ko se vračajo napadejo jih Turki, ne da bi jim bili Črnogorci povoda dali. Eden Turčinov streli in ubije vrednega našega junaka Pcrišo Lazareva iz Kovača; isti mah zapuca sc nekoliko turških pušk in I naše (črnogorske) strani mrtvi na mestu padejo Miloslav Anžclič in Mališa Pekovič, a jako ranjenMil. Laket. Lipovac. Videči se žalostni naši potniki, katerih jc bilo 20, v nevarnosti, in nepripravljeni kot potniki na ta dan za boj, vstane na enkrat med njimi videčim svoje junaške brate mrtve, glas kakor grom: „oh bratje Črnogorci, na orožje, sramotno smo tu na pogubi, i ako nas jo malo, bog nam je v pomoč". Na ta glas naši potniki dadc ogenj na Turčine in pade Turkov mrtvih 1 1, a ranjenih je 8 in ena žena, na katero sc ne ve, od kod je krogla priletela. Oboroženih Turkov jc bilo 150 na mestu. Načel-uik (črnogorski v tistem kraji) vstavi boj". Ravno tako je bil boj 24. julija pri Rečinu. Napadeni Črnogorci so sc pred Turki umeknili, ker jim je bilo zapovedano. Ali Turki so s tem pogum dobili in za njim šli. To je Črnogorce ujezilo. Pograbe orožje in se začno „puškariti." Obema stranama pride več vojnikov na pomoč, boj je trajal cele 4 ure. Črnogorcev nij nobeden ubit, Turkov je 10 poginilo. * (Hrvatski „Obzor",) glasilo večine brv. sabora, je bil v sredo konfisciran. Dva dni prej je pa vlada saboru predložila postavo o tiskovui svobodi! * (O d b o r d r u ž h e kmetijske K r a u j-ske) jc v svoji poslednji seji 4. dne t. m. pod predsedstvom barona Wurzbacba posebno prev darjal vladne predloge o državni podpori (subvenciji), ki naj bi se za prihodnje leto 1 873. dala 1) za pogozdovanje Krasa in 2) za p o v z d i g o gospodarstva sploh na Kranjskem. K tej seji jo prišel o. k. gozdni nadzornik gosp. L. Dimic , ki jc po določbi mini-sterski imel v obeh zadevah nasvete staviti, da jih družba kmetijska sliši iu o njih svoje mnenje izreče. Stvar je bila temeljito obravnana skozi dobre dve uri; oziralo sc je v 1. in 2. razdelku na mnogovrstne potrebe, ako se hoče goli Kras in sploh za gozdarstvo kaj vspešnega storiti . in obveljali so naposled sklepi , po katerih se v prvem začetnem letu 1873. zahteva za Kras denarne podpore 5136 gold. (za sledeča leta bode več podpore treba), za povzdigo gozdarstva sploh pa 1590 gld., tedaj za 1. 1873. skupaj 072«) gld. * (Rešen vtopljcncc.) Zadnjo nedeljo jo nek hlapec blizu Laz konja v Savo napajat jahal. Konj zaide v vodi v sukavnik, voda hlapca s konja potegne in kmalu je nesrečnik izginil v valovih : konj je na drugo stran Save srečno priplaval. Okolo 40 ljudi jc stalo na bregu Save, pa nikomur se nij ljubilo pomagati nesrečnemu hlapcu. Ljubljanski trgovec \Vinklcr, ki je tam na lovu bil, zadnjič naglo sleče gornjo obleko in spravi hlapca na suho. * (Ogoljufan tat.) Nedavno seje peljal nek hrvatski graničar v Karlovce s svojim bolnim detetom, da bi tam pri zdravniku pomoči iskal. Dete pa graničaru po poti že umrje. Graničar zaveže mrtvo dete v meh za moko, zavije vse v svoj plašč, se vozi do Karlovca, pusti tam vse na vozu in gre trugo kupovat za mrtvo dete. Med tem pa mu nek tat ono vrečo z otrokom vred ukrade, menda misleč, da jc kako pleče notri. Ko graničar s trugo pride, ne najde deteta nikjer in moral se jc brez njega domu vrniti. Kaj je tat /. mrtvim detetom začel, nij znano. * (O d b o r z a nabira n j e m i 1 o d a r o v z a stradajoče na Kranjskem) je končal svoje delovanje preteklo soboto. Pod predsedstvom c. kr. deželnega predsednika iu vpričo zastopnika deželnega odbora dr. Jan. Bleivvcis-a iu vladnih svetovalcev Roth-a in pl. Ildfern-a je poročevalec knez Mcttcrnicb razložil odboru, da brez vštetih zneskov, ki je došlo nekterim c. kr. okrajnim glavarjem, seje nabralo po deželi 12.806 gld. 18 kr., presvitli cesar je daroval 40 as ee R g J g J iS. m ■■ a ^ «o i -o o .s 3 " ; ca rt s ' 1:3 S ^ ** 1 a. rt > rt 1 c ^ ~ - > c rt c. •-•HM t) rt a "3 B S3 d-* 5=? i 2 rt £ 2 « ^ I« § i . »O O O. » So fi,j i H "2 2 c ** P a • « Si i«S CD P) S i*« I h .S, rt i S" c a-o rt S c 9 3 «a S S a M "g « i« ._ . =3 rt os i« H 8*0 3 rt 2 S .S .M S "S S • »4 ga -s 8 s 3 ; u I o d o i g n s a i o x Podružnica štajerske eskomptne tanke Mariboru prcjcmljc «l4'ilitiilo vlogre v VNiiki Izvoljeni vlMOkostl proti blagajničnim listom (Cassascheiuc) in v giro conto (cheques). Obresti« llliift-tijiiij-iii llMti v oddelkih a gld. 50, 500, 1000, 5000 s ■# |M»■*<'<»n ti nazaj plačljivi brez napovedan ja. &7i n „ „ pri lOdnevnem uapovedanju. n „ „ brez napovedanja. i* i ro COlItO (chcques)& »V. pri 30dnevnem napovedanju. Vlajganje itieiijie sc lahko godi VNilk flilll v uradnih urah od 8'/2—11. ure dopoldne; ix|»lu«*4'ViillJ rt a CC5 X tc-2 o — rt C3 SC (3 C3 C C i (D O ~ 2 ^ 3 »-g «g ^32 0) ili ^ 5 co s i OD 0 - rt -sli ,a •s?"™ s .-H £ ! = z: to — rt ■i; ' — — CS3 pH O O) 3 t; 1*8 i* i m o cm CD ^ v e o a f= ^ rt — >1> i o 5 5 00 *9 n o o M iS 85 5 ■t rt' s '—i S — •n 9 i I e "b^ .-w ^'*» ~ s> =2 o «» rt n "S ^5 ** C >•/> — oo ^- — >•/> a o =2 -a ^5 '■j pH cd l.' :-; o o 3 •-' S = § o g es id — ~ n a a d ^ E n c rt S.-1* sc C/3 f-t S« -j IZ 2 O g, •j« O. n CQ > It hi * b I »e 2 - -= ^3 © 5 8 s: ^ >(/) . Si S cq ^ 6fi ao e > H-1. 3 ^ « E c/l S-i 4J L, > c« s rt o co r* -h ^ 'v. j i s1 Izvenredno koristna IM*HU€itnt sreče. Sreča in blagoslov pri Cohnu. Velika od vis. deželne vlade garantirana denarna loterija v znesku nad I milijon N&O.OOO tolarjev. Ta koristna denarna loterija je takrat zopet z dobitki jako pomenljivo pomnožena, ona ima samo 5«oir. Patik-und \VeoliHcl^i\seluift ____ (14(5—2) Vzajemna hipotekama zavarovalna tanka na Dunnji, Wallnschgasse Nr. 10. Kapital v akcijah štiri milijoni goldinarjev av. velj. emitira od !5, julija 1H72 naprej: blaga j nične 1 i k t e v oddelkih od gld. r>(MX>, 1000, 5O0, 100, 50 s «7a perceutnimi obrestmi pri SMJduevncm inipo vodani i, - « - - «50 H »»Vi h ■ - 80 „ .* . , 14 „ - •*"/, . . 8 „ Obresti we na fcogo P, T, vložnikom naprej plačujejo. (188—5) Upravni odbor. +1 o ■ a pQ CD S S.J2 m S - a « -2 ■ p j« to i, l r— *9m ~ c i 2 ■fi > i; Z5 s -.- H Bi fi a I "S __ g "3 » it - Pk.5,; * 3 ' S i N T 9 1 " «. rt 2 s m S _. CB - z s - 'O ta; • — a rt 9 g »g « E rt -s ^ n bi* c j 43 ia 5 S 3 © OD rt i "S 5 rt P- a -1 .2L a. s H — S 'r* * Ji « m S s Jl'1i 2 rt t h "C - j3 Z? 9 SI Tiskar: F. Skaza iu drugih.